■1=1 ¡U-l
I í\l
■ r-
Ptuj, petek, 15. aprila 2011
letnik LXIV • št. 29 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*I04;3 www.radio-ptuj.si
Po naših občinah Cirkulane • Od
gramoza do asfalta mine celo življenje O Stran 3
Po naših občinah Videm • Bo smeti odvažala občinska služba?
O Stran 6
Po naših občinah Kidričevo • Civilna iniciativa zbrala več kot 250 podpisov O Stran 32
V
Štajerski
Spodnje Podravje • V pričakovanju velike noči
Razstave za prijetne praznike
V dneh pred veliko nočjo, največjim krščanskim praznikom, so po Sloveniji potekale velike akcije čiščenja okolja, nekateri pa bodo okolje čistili še ta konec tedna. Pridne gospodinje pa se pripravljajo še drugače.
Članice različnih društev žena in deklet, ki delujejo v skoraj vsakem naselju zunaj mesta, v mestu pa jih najdemo pod okriljem društev za večjo kakovost življenja in v Univerzi za tretje življenjsko obdobje, so v aprilskih delavnicah veliko pozornost posvetile izdelavi velikonočnih predmetov. Nastali so številni privlačni in zanimivi izdelki, ki bodo praznično mizo naredili še bolj pomladno. Praznični čas je navdihnil tudi članice ptujskega društva Optimisti (na fotografiji). Njihove stvaritve si bo mogoče ogledati na priložnostni razstavi, ki jo bodo v soboto, 16. aprila, ob 9. uri odprli v mino-ritskem samostanu na Ptuju, kjer s svojimi izdelki sodelujejo tudi članice Društva gospodinj Marjetica Spuhlja, Društva gospodinj Jezero in Univerze za tretje življenjsko obdobje.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Tretji kolegij županov Sp. Podravja
Ormož • Ovadba na CSD
V torek priloga
Varna starost
Socialna slika vse Denar je uhajal
^^ ^^ ^^	^^	^^ ^^ Na noriavni con nrmnckorfa nhrinekotfa evota
bolj zaskrbljujoča
Na Ptuju je 11. aprila potekal tretji kolegij županov Spodnjega Podravja v novem mandatu.
Na nedavni seji ormoškega občinskega sveta so svetniki potrdili od mandatne komisije predlagano negativno mnenje k imenovanju Darje Nadelsberger Bene za direktorico Centra za socialno delo Ormož. Pri tem so ji očitali kar nekaj nepravilnosti.
Tatjana Vaupotič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt, je županom predstavila projekt božično-novoletnega sejma na Ptuju, Samo M. Strelec pobudo za odkup gradu Tur-nišče, direktor Centra za socialno delo Ptuj Miran Kerin spremembe na področju socialnega varstva, direktorica Alenka Korpar pa nekaj informacij iz dela Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, s poudarkom na ločenem zbiranju odpadkov in pristopu občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž k
Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju.
Miran Kerin je župane občin v Spodnjem Podravju in njihove predstavnike podrobneje seznanil z nekaterimi spremembami zakonodaje na področju socialnega varstva in s socialno sliko v posameznih občinah, ki se je s krizo drastično poslabšala. V tem času se je zelo povečal problem brezdomstva, ki je izrazito pereč v MO Ptuj in v občini Kidričevo tudi zato, ker imata veliko število ljudi, ki živijo v blokih, pereča pa
je tudi zloraba prepovedanih drog.
Od 1. julija letos se stvari v zvezi s pomočjo na domu, ki jo izvajajo že 20 let, postavljajo na glavo. V tem času so vedno iskali poti, da bi bili prispevki proračunov čim manjši, največ v aktivni politiki zaposlovanja in tudi s pomočjo evropskih sredstev. Po 1. juliju letos pa na tem področju ne bo mogoče imeti javnih delavcev. To pa ne pomeni nič drugega kot dodatno obremenitev občinskih proračunov.
O Stran 4
Najodmevnejša je bila gotovo tista, da je Darja Nadels-berger Bene komisiji povedala, „da ima v kolektivu težave glede delavcev, ki naj bi storili finančne poneverbe". Zato nas je zanimalo, kakšne so te finančne poneverbe in kdo jih je storil.
Darja Nadelsberger Bene je govorice potrdila: „Finančne težave smo imeli, a so rešene. Izhajale so iz preteklosti, ko mene še ni bilo na centru, in se nadaljevale še nekaj časa v mojem mandatu. Ker sem sumila na nepravilnosti, sem raziskovala, tudi z uradno revizorko, a žal ni nič ugotovila, saj revizorji ne gledajo celotnega poslovanja in je bilo nepravilnosti mogoče prikriti. Organizira-
la sem si posebno pomoč, takrat pa smo začeli odkrivati nepravilnosti. Šlo je za delavko, ki je opravljala računovodska opravila, kasneje pa smo odkrili tudi njeno povezavo z bivšo direktorico in nekatere nepravilnosti pri njenem delu."
Z> Stran 2
Foto: Viki Klemnčič
Ormož • Ovadba zoper računovodkinjo in bivšo direktorico
Iz centra za socialno delo uhajal denar
Na nedavni seji ormoškega občinskega sveta so svetniki potrdili s strani mandatne komisije predlagano negativno mnenje k imenovanju Darje Na-delsberger Bene za direktorico Centra za socialno delo Ormož. Pri tem so ji očitali kar nekaj nepravilnosti.
Najodmevnejša je bila gotovo tista, da je Darja Nadels-berger Bene komisiji povedala, „da ima v kolektivu težave glede delavcev, ki naj bi storili finančne poneverbe". Zato nas je zanimalo, kakšne so te finančne poneverbe in kdo jih je storil.
Darja Nadelsberger Bene je govorice potrdila: „Finančne težave smo imeli, a so rešene. Izhajale so iz preteklosti, ko mene še ni bilo na centru in se nadaljevale še nekaj časa v mojem mandatu. Ker sem sumila na nepravilnosti, sem raziskovala, tudi z uradno re-vizorko, ki pa žal ni nič ugotovila, saj revizorji ne gledajo celotnega poslovanja in je bilo mogoče nepravilnosti prikriti. Organizirala sem si posebno pomoč, takrat pa smo začeli odkrivati nepravilnosti. Šlo je za delavko, ki je opravljala računovodska opravila, Majdo Sedlak, kasneje pa smo odkrili tudi njeno povezavo z bivšo direktorico Marjeto Štampar in nekatere nepravilnosti pri njenem delu."
Uvodnik
Zanimalo nas je, koliko denarja je odteklo iz centra in na kakšen način, vendar direktorica v interesu nadaljnje preiskave ni želela odkriti več podatkov. Oškodovanje je potrdila in tudi to, da je podala ovadbo pri tožilstvu. Tožilstvo je že zaprosila za odgovor o tem, kako napreduje postopek, a nanj še čaka. Bivša direktorica je upokojena že pet let, računovodkinja pa je z dela odsotna že skoraj leto in pol, od 3. 10. 2009, dne ko je bila ponovno naročena revizija in je bila dogovorjena z revizorko. Že pred tem so bili proti zaposleni sproženi disciplinski postopki, je povedala Nadelsberger Bene.
Na vprašanje zakaj ni prej odkrila nepravilnosti, saj so se očitno vlekle nekaj let, pa direktorica pravi, da če bi bilo to tako preprosto, ne bi bilo toliko takšnih reči na sodišču: „Kdor zna, lahko zadeve dolgo prikriva, sploh pri nas, kjer je na področju financ delala le ena delavka, več pa ne morem povedati. Sum je obstajal,
Ko štejejo minute ...
ñ
Prvega junija letos naj bi se pričelo sankcioniranje tistih zdravnikov, ki ne bodo naredili reda v svojih čakalnicah. Če bodo pacienti pri splošnem zdravniku čakali več kot 20 minut ali pri specialistu več kot 60 minut, bodo lahko poklicali zdravstvenega inšpektorja, ki bo takšnega zdravnika kaznoval. Od 400 do 4000 evrov je zagrožena kazen. Sicer pa naj bi zdravstvena zavarovalnica že doslej »sankcionirala« pogodbene stranke, ki niso poskrbele za naročanje pacientov. Tisti zdravniki, ki so že doslej skušali vzpostaviti red pri naročanju, težav naj ne bi imeli, čeprav ni rečeno, da se tudi pri njih ne bo kdaj zalomilo. Ob naročenih pacientih v ambulante prihajajo tudi nenaro-čeni; za nujne se tako ve, da morajo priti na vrsto pred naročenimi. Če pa pride v ambulanto nenaročenih 30 in več pacientov, večina nenujnih, tako vsaj kaže praksa, se bo med njimi zagotovo našel kakšen, ki mu čakanje ne bo povšeči in bo poklical zdravstvenega inšpektorja. Za takšne v zdravstveni zakonodaji še niso našli zdravila, čeprav bi ga morali, ker po nepotrebnem delajo vrste v čakalnicah, kjer jih po vseh pravilih igre že doslej ne bi smelo biti.
Za človeka bi bilo nasploh idealno, da ne bi nikjer čakal. Ker pa moramo biti realni, četudi danes večina nima časa, saj se nam vsem mudi, bo tudi pri zdravniku treba občasno še kakšno dodatno minuto počakati, kajti tudi zdravniki niso vsemogočni. Upati je samo, da morebitnih zapletov zaradi »podaljšanega« čakanja ne bodo reševali na kraju samem, ker bo potem kaos popoln, in da bodo pacienti iskali zaščito pri zdravstvenem inšpektorju zares v upravičenih primerih. Narobepa bo tudi, če bo potreben zdravnikov zagovor za vsakega pacienta, pri katerem bo prekoračen limitiran čas. Zdravje je vendarle vrednota, na katero Slovenci ne glede na čas tako radi prisegamo, kakovostna storitev pa je najmanj, kar pričakujemo v naših zdravstvenih ambulantah. Tu vmes pa se morata najti zdravnik in pacient, ki naj bi svoj odnos že doslej gradila na zaupanju in spoštovanju. Zame osebno pa so minute življenja, dobrih del in pametnih odločitev pomembnejše kot pa minute v čakalnici.
Majda Goznik
Foto: Viki Ivanuša
Darja Nadelsberger Bene, direktorica Centra za socialno delo v Ormožu, je podala ovadbo zoper bivšo direktorico Marjeto Štam-par in računovodkinjo Majdo Sedlak.
dalj časa, vendar dokazati nisem mogla nič."
Je bil razpis prirejen?
Med utemeljitvami za negativno mnenje je bilo zapisano tudi, da „razpis za direktorja Centra za socialno delo Ormož ni bil podan korektno, šele na opozorilo ministrstva, ki jih je opozorilo na nepravilnosti, so le-te odpravili, razpis je bil objavljen le v Uradnem listu RS, kar kaže na to, da so hoteli imeti točno določenega direktorja."
Darja Nadelsberger Bene na ta očitek pravi: „V dopolnitvi statuta je pri komisiji nastala dilema ali je treba pet let
delovnih izkušenj na področju socialnega varstva ali pet let izkušenj nasploh. Ocenjevali so, da je mišljeno na področju socialnega varstva, kar pa ni res. Mene na seji ni bilo, so pa bili vsi člani sveta. Zato na občinskem svetu vedo, da razpis ni bil prirejen, da se je očitno zgodila napaka. Po končanem razpisu se vsa dokumentacija pošlje na ministrstvo, ki je naš ustanovitelj in stoodstotni financer, če bi bila še kakšna druga napaka, bi nas opozorili. Storjeno napako smo popravili, pomenila pa je dejansko teden dni več časa za nekoga, ki bi se
želel prijaviti na razpis. Poleg tega je povsem dopustno, da se razpis objavi v Uradnem listu. Tisti, ki ga razpisi zanimajo, ga spremlja."
V	svetu zavoda so štirje člani ustanovitelja, ki živijo v lokalnem okolju, en član lokalne skupnosti in dva člana kolektiva. Predsednica je Tanja Gašparič.
Kaj pa predstavniki lokalne skupnosti?
V	obrazložitvi je bilo podano tudi to, da predstavniki lokalne skupnosti niso najbolj zadovoljni s sodelovanjem s Centrom za socialno delo Ormož.
„Nesodelovanje z občino? To nikakor ne drži. Sodelujemo korektno. Na začetku so bile sicer manjše težave v enem postopku, saj se na centru za postopke, ki jih vodimo, odločamo na podlagi strokovnih meril. Občina se je pri enem primeru doplačila domskega varstva pritožila in tožbo izgubila. Mislim, da je prav, da župan skrbi za proračun in preverja zadeve. To za mene ni nesodelovanje. Odlično sodelujemo tudi z drugimi institucijami, društvi. Pri svojem delu potrebujemo kup informacij, zato je sodelovanje za nas neizbežno."
Zanimalo nas je ali župan Alojz Sok glede sodelovanja
enakega mnenja. „S Centrom sodelujemo, ker moramo, saj se osebe v dom napoti po predhodnem mnenju občine. Po tej plati je morda edino to, da center za socialno delo, kot državna institucija, v nekaterih primerih ne ščiti dovolj javnih financ. Center bi po mojem mnenju moral bolj preverjati socialni status prosilca in v nekaterih primerih zavarovati prosilce. Dogaja se, da osebe, ki razpolagajo s premoženjem, to premoženje bodisi z darilno pogodbo, bodisi z odprodajo izročijo nekomu drugemu in ostanejo brez vseh sredstev za življenje. Potem pa pričakujejo občinsko pomoč. Predvsem pri darilnih pogodbah bi moral Center takšne osebe zavarovati. Pravkar imam na mizi primer občana, ki so ga po pripovedovanju sorodnikov dobesedno prisilili, da je šel v dom, niso pa tudi dejansko preverili, ali so govorice točne in se nad njim tudi dejansko izvršuje nasilje. Center bi moral po tej plati narediti več."
Pri vsem skupaj pa je zanimivo tudi to, da se na razpis za delovno mesto direktorja Centra razen sedanje direktorice ni prijavil nihče drug.
Viki Ivanuša
Sv. Andraž • Obnova večnamenske dvorane
V enem letu do moderne dvorane
Obnova večnamenske dvorane v Vitomarcih, ki bo za celotno občino izjemno pomembna pridobitev, se bo, kot kaže, začela že v kratkem. Trenutno izbirajo izvajalca del, kar naj bi bilo končano v nekaj tednih, saj predvidevajo začetek del že za junij. V roku enega leta pa naj bi zaključili investicijo in dvorano predali v uporabo.
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah se je v lanskem letu uspešno prijavila na javni razpis Evropskega sklada za regionalni razvoj, katerega namen je krepitev regionalnih razvojnih potencialov.
Izpolnjeni so bili vsi kriteriji, v preteklem letu in v začetku letošnjega pa je bila pridobljena tudi vsa dokumentacija, potrebna za obnovo.
Sredstva v višini 359.614 evrov je občina pridobila iz naslova javnega razpisa, gre pa za denar Evropske unije. Koliko bo natančno stala investicija v celoti, bo odvisno od ponudb, ki bodo prispele na občino, razlika sredstev pa se bo krila iz občinskega proračuna.
"Obnova večnamenske dvorane zajema rušenje ter obnovo obstoječega dela objekta, ki zajema dvorano, odrski del s kletjo in nadodrjem. Pri tem
obnova same dvorane zajema prenovo odrskega dela s sodobno scensko tehniko, odrsko in dvoransko osvetljavo ter akustiko. Ker se je obstoječa velikost dvorane in odra izkazala kot primerna in predvideva približno kapaciteto
150-160 gostujočih oseb, smo se odločili, da ni potrebe po povečanju primarnih prostorov. Predvidena je večja svetla višina stropa v dvorani in tudi nadodrja. Obvezna je nova konstrukcija ostrešja in zamenjava stare kritine. Zaradi dvi-
Obstoječi objekt dvorane v Vitomarcih bodo zrušili.
ga stropov in izvedbe novih programov v mansardi nad dvorano je treba porušiti del starih zidov dvoranskega dela in jih konstrukcijsko zasnovati na novo. Poleg primarnih prostorov bodo zagotovljeni tudi nujni sekundarni servisni prostori, ki jih v obstoječi stavbi ni. Nov prizidek je predviden vzdolž vzhodne fasade, v man-sardi pa so predvideni novi prostori domačih društev,« je pojasnil župan občine Sveti Andraž v Slovenskih Goricah Franci Krepša. Je pa v sklopu investicije zajeta tudi ureditev dovozne ceste in parkirišča.
Prednostni namen investicije, ki bo za občino zelo pomembna, je omogočiti izvajanje različnih prireditev, s tem pa tudi trajnostni razvoj kulturne dediščine in dostopnost do kulturnih dobrin.
Dženana Becirovic
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Cirkulane • Nesrečna cesta v Gruškovcu 25
Od gramoza do asfalta lahko mine celo življenje ...
O četrt stoletja stari zgodbi družine Jurgec iz cirkulanskega Gruškovca, ki se jezi, bori in prosi za okoli 300 metrov asfaltne prevleke v strmo globel proti svoji hiši, smo pred tremi leti že pisali. Toda od takrat se je spremenilo bore malo.
Tri leta nazaj je bila sporna še odmeritev gramozirane ceste z res hudim naklonom, proti asfaltiranju pa je bila tudi ena od sosed, ki ima hišo nekoliko više v klancu. Župan Janez Jurgec je takrat napovedal, da bodo po opravljeni odmeri cestni odsek uvrstili v načrt modernizacij cest v občini in naj bi bil predvidoma asfaltiran leta 2010. Danes je asfaltiranih slabih 50 metrov te ce-stice, zgolj na vrhu klanca, do hiše Berličevih, medtem ko se morajo člani družine Jurgec še vedno spotikati in razkopavati po grobem makadamu v dolino do svoje hiše kakšnih 250 metrov. Pozimi je ta del ceste praktično neprevozen, saj se grobo nasutega gramoza ne da plužiti, čez pomlad ali jesen je Jurgčeve strah nalivov, ki jim cestno kamenje v kupih prinaša do hiše, poleti pa se z veliko poguma in na račun vedno novih prask in mehanskih okvar na avtomobilih nekako bojujejo s strmim klancem, čeprav včasih neuspešno, saj njihovi „zmahani" avtomobili obstanejo v gramoznih luknjah in kolesnicah.
Zakonca Darinka in Alojz Jurgec sicer pravita, da so cesto po veliko prošnjah in tudi jezi ter sestankih pred tremi leti lepo pogramozirali in predvsem utrdili, da je bila že kar „prijetna" za vožnjo, vendar je vreme skozi ta čas naredilo svoje ...
50 metrov asfalta prineslo nove težave
„Lani pozno jeseni, približno pred pol leta, pa so nas obvestili, da bo v začetnem delu našega odseka, ki vodi do skupno treh hiš, narejen asfalt. Vedel sem, da bo le del ceste asfaltiran, tisti na vrhu klanca, ki je najbolj strm, a sem bil tako vesel, da sploh nisem mogel verjeti. Ampak je bilo veselje zelo kratkega veka. Takoj ko sem zapeljal z asfalta, na robu, kjer se je končal, sem z avtom pristal v kupu gramoza, ki so ga delavci izvajalskega podjetja samo sesipali s tovornjaka na cesto in ga tako pustili," začenja pripoved Alojz Jurgec, žena Darinka pa temu le prikimava in zgroženo nadaljuje:
„Po tako nasutem in neu-
Zakonca Alojz in Darinka Jurgec iz Gruškovca že 25 let neuspešno moledujeta za asfalt do njune hiše v dolini: „Cesto potrebujemo vsak dan, naši avtomobili so uničeni ... Ne veva več, kdaj bo asfalt, če sploh bo, ampak do takrat bi morala biti gramozirana cesta vsaj ustrezno utrjena in redno vzdrževana."
trjenem gramozu se seveda ne da voziti, saj to vedo vsi! Takoj drugi dan sem zato poklicala odgovornega gospoda Preloga na Cestno podjetje, ki je del ceste asfaltiralo, in ga prosila, naj vendarle delo dokončajo in pogredirajo ter utrdijo ta nasuti gramoz po cesti. Najprej je obljubil, da bodo prišli drugi dan to dokončat oziroma da pridejo povaljat gramoz. Drugi dan je zapadel sneg in je res, da se to ni dalo delati, ampak od takrat pa vse do danes ni nikogar več blizu, kljub temu da je mož poskušal še nekajkrat govoriti z odgovornim na Cestnem podjetju. Njihov zadnji odgovor je bil, da so na tej cesti dela končali in pika. Tudi župan je vedel in ve za to malomarnost, ampak zgodi se pa nič."
Jurgčeva sta jezna in obupana, ker je zdaj cesta, zlasti na
točki prehoda z gramoza na asfalt, še slabša in težje prevozna kot prej: „Saj ročno ne moreva povaljati tega gramoza, kolikor je šlo z rokami, pa sva itak naredila. Ampak so velike težave, sploh ni možnosti, da se lahko pripelješ z avtom v klanec, če imaš pripeto manjšo prikolico, ker se avto enostavno vkoplje v gramoz in potem nastaja luknja pred skokom na asfaltirani del ceste. Brez vsake teže, z dobrim zaletom z dvorišča in nekaj sreče še nekako gre, tvegaš pa itak vedno. Pozimi redno hodimo peš v to našo 'grabo', če bodo nalivi, bomo tudi hodili peš ... To pa ni način," še pravi Darinka. Alojz pa se jezi, da ni nikogar, ki bi sploh prišel pogledat, niti eden od občinskih svetnikov, niti kakšen zaposlen na občini, kakšno stanje je na cesti: „Seveda človeku po toli-
aiife
Foto: SM
Spust, še bolj pa vzpon po strmi cesti je zdaj še dodatno otežen, saj mora voznik z avtomobilom (s primernim zaletom in brez dodatne obtežitve) preskočiti z gramoza na visoko asfaltno prevleko.
ko letih čakanja, prošenj, klicev kdaj malo popusti nadzor in rečeš komu kakšno krepko. Midva oba z ženo bi pomagala urediti cesto, to sva povedala. Saj nam je jasno, da asfalta do nas ne bo z danes na jutri, tudi je jasno, da bomo morali tukaj živeči plačati en del cene. Pred leti bi sam dal 10.000 evrov, če bi se naredil asfalt, danes tega ne morem več, tisti delež okoli 3000 evrov pa bi že zbrala z ženo."
Darinka je ob njegovih besedah bolj skeptična: Odkrito povem, da smo nad besedami in obljubami obupali, očitno asfalta v naš konec ne bo. Dokler bova z možem še lahko, se bova pač morala prebijati, po-
tem pa bova tudi midva odšla od tu, ker se ne da živeti tako. Tudi mlajša hči že komaj čaka, da odide iz te grabe. Vikenda-ši so vinograd ob tej cesti že opustili, se vidi, kako propada. Potem pa naj jokajo, kako Haloze izumirajo in ljudje odhajajo! Saj še najosnovnejšega pogoja za življenje nimamo izpolnjenega, cesto pa potrebujemo večkrat na dan, ne enkrat na mesec!"
Župan: Čakamo na sodno odmero
Celoten odsek javne poti do Jurčevih v dolino je sicer dolg slabih 300 metrov in po grobi oceni naj bi asfaltiranje tega odseka zahtevalo okoli 30.000 evrov. Župan Janez Jurgec navedbe Alojza in Darinke Jur-gec deloma zanika: „Nikakor ni res, da bi bil gramoz le nasut na cesto. Sam sem bil tam in vem, da je bil povaljan. Res pa je, da zima naredi svoje. Dejstvo je, da asfaltna prevleka mora imeti zelo dobro podlago, sicer bi asfalt zelo hitro razpadel. Ta nosilna podlaga mora biti tudi ob zaključku asfalta, še nekaj metrov dlje. In verjamem, da je preskok z makadama na asfalt v klancu neprijetna zadeva, zato sem že dogovorjen s Cestnim podjetjem, da se bo dodatno uredil nekoliko drugačen, manj grob in manj visok zaključek asfaltne prevleke. Vidim pa, da se
za eno rešitvijo takoj najde nova težava in potem se začne novo izsiljevanje. Tudi Jurgče-va v tem pogledu nista izjema, zahtevata, da se reši le njuna težava, cesta do njune hiše, takih primerov pa je v občini zelo veliko. Žal, po zadnjih pregledih, imamo v občini še celih 50 kilometrov makadamskih cest in tudi ob teh cestah ljudje čakajo že celo življenje, da se bo naredil asfalt!"
Glede nadaljnje modernizacije nesrečnega cestnega odseka pa župan pravi: „Cesta je bila lani asfaltirana pri vrhu spusta, kjer je največji naklon, in to zato, ker je do hiše Ber-ličevih trasa ceste potrjena in mejna parcelacija ceste ni bila nikomur sporna. S tem sta se strinjala tudi oba Jurgčeva, zdaj pa jima to spet ni prav. Žal se je na odmero ceste v nadaljevanju trase pritožila tamkajšnja občanka Brečeva, ki s svojo posestjo meji na cesto, in zadeva stoji na sodišču. Dokler ne bo odmera tudi sodno določena in pravnomočna, seveda ceste ne bomo in ne moremo asfaltirati naprej. Kdaj bo zadeva rešena na sodišču, pa jaz ne morem napovedovati. Šele potem se bomo lahko dogovarjali o terminu asfaltiranja tega cestnega odseka naprej, do Jurgčevih, po odločitvi občinskega sveta in ob sofinanciranju uporabnikov ceste."
SM
Foto: SM
Ptuj • Tretji kolegij županov Sp. Podravja
Socialna slika vse bolj zaskrbljujoča
Na Ptuju je 11. aprila potekal tretji kolegij županov Spodnjega Podravja v novem mandatu. Z dnevnega reda tokratne seje sta odpadli dve točki: informacije poslancev državnega zbora in državnega svetnika, ker nobenega ni bilo, in informacija ravnatelja Glasbene šole Karola Pahorja glede obveznosti lokalnih skupnosti pri financiranju dejavnosti šole.
Tatjana Vaupotič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt, je predstavila projekt božično-no-voletnega sejma na Ptuju, Samo M. Strelec pobudo za odkup gradu Turnišče, direktor Centra za socialno delo Ptuj Miran Kerin spremembe na področju socialnega varstva, direktorica Alenka Korpar pa nekaj informacij iz dela Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, s poudarkom na ločenem zbiranju odpadkov in pristopu občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž k Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju.
Tatjana Vaupotič je pripravila dva koncepta projekta božično-novoletnega sejma na Ptuju. To ni samo njena želja, temveč tudi želja prebivalcev MO Ptuj in drugih občin v Spodnjem Podravju, da bi v času božično-novoletnih praznikov mesto zaživelo, da bi imeli center prazničnega vzdušja, kjer bi se dogajale različne oblike dejavnosti, skratka da bi imeli možnosti v tem času priti na Ptuj in doživeti praznično vzdušje. Predstavnikom občin Spodnjega Podravja je predstavila koncept sejma, ki zadeva vse občine in njihovo sodelovanje v tem projektu v času od 19. do 31. decembra, saj bi v tem času lahko pripravile oziroma sodelovale s tematskimi večeri. Vsaka občina naj bi »posvojila« en večer, na katerem bi predstavila svojo kulturno-praznično dejavnost. Sodelovale bi tudi šole in vrtci, ki bi v popoldanskem času na Mestnem trgu pripravili pravljične ure, v večernem času pa bi za dogajanje poskrbeli v posameznih občinah. Poskrbeti pa bi morali tudi za tržni del ponudbe. V ta namen bi bilo treba izdelati nove stojnice (hišice), v katerih bi ponudniki s celotnega območja lahko prodajali svoje izdelke. Ptuj naj bi z novim konceptom božično-novoletnega sejma dobil pravi praznični utrip, kot ga imajo tudi v drugih mestih, hkrati pa bi praznični sejem povezal celotno območje Spodnjega Podravja v zanimivem in prijetnem praznovanju, ki ponuja široke možnosti sodelovanja. Projekt ponuja možnost kroženja programa tudi v drugih občinah, če se bodo za to odločile.
Na ponedeljkovi seji kolegija je projekt sicer dobil načelno podporo, na kolegiju direktorjev, na katerega prenašajo razpravo o projektu in odločitve,
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Vaupotič je predstavila projekt božično-novoletnega sejma na Ptuju.
pa se bodo konkretneje dogovorili, kako ga izpeljati, v kakšni obliki in obsegu, ker bo za izvedbo treba zagotoviti tudi finančna sredstva - glavni strošek je nakup hišic. Po mnenju nekaterih pa je božično-novo-letni sejem bolj stvar Ptuja kot okolice oziroma drugih občin.
Pobuda za odkup gradu Turnišče
Samo M. Strelec pa je
predstavil pobudo o odkupu gradu Turnišče. Veseli ga, da se je »servis občanov« tako hitro odzval in da lahko županom občin Spodnjega Podravja tudi ustno predstavi svojo pobudo. Država naj bi grad prodajala za 1,2 milijona evrov, in če bi ta znesek delili s številom občanov, ki živijo v 16 občinah na Ptujskem, bi na vsakega občana prišlo 15 evrov, kar bi zadostovalo, da bi ga odkupili. Del dejavnosti, ki bi se izvajala v gradu, lahko ponudi Strel-čev zavod na način »kultura zastonj, vendar ne zaman«, ker je prepričan, da bo treba delati tudi zastonj, ne samo za denar. V gradu se namreč da od aprila do septembra ustvarjati čisto brez investicij.
Rajko Janžekovič, župan občine Dornava, je na Strel-čevo pobudo odgovoril, da ne gre samo za 15 evrov za nakup, gre za 30 evrov, ker bo treba grad tudi obnoviti; takoj pa je tudi pripravljen podpreti ta nakup s 45 evri, če bo odločitev paketna - namreč da se ob gradu Turnišče odkupita tudi dvorec Dornava in grad Borl, zagotovo pa bo takoj za, če je zraven tudi Dornava.
Ptujski župan Štefan Čelan je ob tej načrtovani prodaji spomnil na številne že obstoječe projekte v zvezi z gradom Turnišče in na protest MO Ptuj v zvezi s to prodajo ter dogovore o prenosu kompleksa Turnišče z ministrstva za kulturo na ministrstvo za šolstvo in šport, a še niso izpolnjeni.
Ministrstvo za šolstvo in šport je v zadnjih letih vložilo kar nekaj sredstev v obnovo in revitalizacijo objektov kompleksa Turnišče, ki jih za potrebe izobraževalnega procesa uporablja Biotehniška šola Ptuj. Šolski center Ptuj je za leti 2011 in 2012 dobil tudi evropska sredstva za posodabljanje na tem območju. Država in lokalna skupnost sta Biotehniški šoli Ptuj še vedno tudi dolžni nadomestiti izgubljena zemljišča ob gradnji povezovalne ceste na Puhov most. Ptujski župan ocenjuje, da je prodaja gradu Turnišča napovedana zaradi pomanjkljivega medsebojnega komuniciranja med ustreznimi resornimi ministrstvi ne glede na evropsko direktivo o tem, da je objekte kulturne dediščine, ki se ne uporabljajo dlje časa in so zapuščeni, treba ponuditi tistim, ki bi jih lahko obnovili. Bojazni, da bi bil grad v tem trenutku prodan, ni, poudarja Čelan, ker smo tisti, ki imamo javni interes, prvi zastavili interes. Javni interes ima v tem primeru prednost pred zasebnim oziroma je predkupna pravica javnega interesa močnejša.
Marko Maučič, župan Pod-lehnika, je v zvezi s pobudo o nakupu gradu Turnišče že vnaprej povedal, da je nerealno, da bi to pobudo predstavil na svetu občine, da imajo majhen proračun, s katerim ne morejo pokriti niti najnujnejših potreb na svojem področju, čeprav se zaveda, da je propadajoči objekt v sramoto vsem. A cena je previsoka za propadajoči objekt. Morda pa bi si lahko »pomagali« z najemnino za nacionalni preiskovalni urad, ki znaša mesečno 1,7 milijona evrov: z eno bi ga kupili, z drugo pa obnovili.
»Na Ptujskem se ukvarjamo s preživetjem, na drugi strani pa so stvari povsem drugačne. Tudi v Kidričevem imamo grad, ki bi ga želeli obnoviti, pa ne vemo kako,« je v zvezi z
Foto: Črtomir Goznik
Samo M. Strelec je županom občin Spodnjega Podravja in njihovim predstavnikom predstavil pobudo o odkupu gradu Turnišče.
pobudo za nakup gradu Turni-šča povedal kidričevski župan Anton Leskovar, zato tudi od njih ni pričakovati podpore tej pobudi.
Če ne moremo poiskati rešitve v okviru 75 tisoč prebivalcev, pa bi jo morda lahko v okviru desetine te populacije, vsak bi dal 160 ali 200 evrov, je še razmišljal dornavski župan, ki jih je tudi prvi pripravljen plačati.
Vse več prejemnikov socialne pomoči
Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj, je župane občin v Spodnjem Podravju in njihove predstavnike podrobneje seznanil z nekaterimi spremembami zakonodaje na področju socialnega varstva, ki pa zagotovo ne bodo pričele veljati 1. junija letos, kot je bilo sprva predvideno, in s socialno sliko v posameznih občinah, ki se je s krizo drastično poslabšala. V tem času se je zelo povečal problem brezdomstva, ki je izrazito pereč v MO Ptuj in v občini Kidričevo tudi zato, ker imata veliko število ljudi, ki živijo v blokih, pereča pa je tudi zloraba prepovedanih drog.
Od 1. julija letos se stvari v zvezi s pomočjo na domu, ki jo izvajajo že 20 let, postavljajo na glavo. V tem času so vedno iskali poti, da bi bili prispevki proračunov čim manjši, največ v aktivni politiki zaposlovanja in tudi s pomočjo evropskih sredstev. Po 1. juliju letos pa na tem področju ne bo mogoče imeti javnih delavcev. To pa ne pomeni nič drugega kot dodatno obremenitev občinskih proračunov. Pojasnil je, da če je ekonomska cena ene ure
pomoči na domu 20 evrov, bi občina morala prispevati polovico. »Na to novo obremenitev v občinah niso pripravljeni, niti nimajo sredstev v proračunih, tega se v Centru za socialno delo Ptuj zavedamo,« pravi Kerin. Poskušali bodo narediti vse, da bi nekatere oblike zaposlovanja še ohranili, da obremenitve tako proračunov kot neposredno ljudi, uporabnikov, ne bi tako občutno porasle.
Socialno-varstvene pomoči in subvencije bodo po novem rangirane, kar pomeni, da moraš najprej zaprositi za prvo obstoječo pomoč; tako kot so navedene, jih lahko postopoma uveljavljaš. Po novem bo do 18. leta otroški dodatek, zatem pa državna štipendija, če nekdo izpolnjuje pogoje za ta socialni transfer. Pri varstvenem dodatku pa je tako, da bodo nasledniki po umrlem, ki je prejemal ta dodatek, morali iz dediščine najprej povrniti to, kar je dobil. Vse socialne pravice bo mogoče po novem uveljavljati z eno odločbo.
V pripravi pa je zakon o so-cialno-varstveni dejavnosti, ki naj bi pričel veljati 1. 1. 2012. Stroka v tem trenutku nasprotuje dikciji člena tega zakona, ki določa naloge lokalnih skupnosti na tem področju oziroma njihovo financiranje. Država namreč hoče znova prenesti plačevanje centrov za socialno delo na lokalne skupnosti, kar je glede na male proračune občin praktično neizvedljivo.
Socialna slika v Spodnjem Podravju je kritična, število socialnih upravičencev se močno povečuje, od leta 2009 povprečno letno za 20 odstotkov. Povečuje se tudi število izrednih socialnih pomoči,
ker veliko ljudi, kljub temu da je delalo, ni dobilo plače. Medtem ko je v občinah Spodnjega Podravja leta 2009 prejelo denarno socialno pomoč v povprečju 3,26 odstotka ljudi, jih sedaj že 4,33 odstotka, pri čemer izstopajo Zavrč (6,13 odstotka), Žetale (6 odstotkov) in Podlehnik (5,53 odstotka).
V občinah Spodnjega Podravja se bodo v kratkem srečali s predstavniki službe vlade za lokalno samoupravo. Na tem srečanju želijo dobiti odgovore na številna odprta vprašanja.
Na seji kolegija županov so nato še sklenili, da bodo na prihodnjem srečanju v edini točki dnevnega reda razpravljali o obveznih javnih gospodarskih službah, njihovi organizaciji in izvedbi, je napovedal ptujski župan Štefan Čelan.
Marko Maučič, župan občine Podlehnik, je spomnil na razpravo s prejšnjega kolegija županov glede tožbe v zadevi Meltal, da bi jo morali spraviti v javnost, ker je prepričan, da bi morala pasti; vsaj nekdo iz vlade bi jim moral povedati, ali je ta tožba, ki ni nastala po krivdi lokalnih skupnosti, resnično breme vseh lokalnih skupnosti. Ptujski župan Štefan Čelan je povedal, da zadeva Meltal ni zaključena, v teku je revizija, ki pa ni zadržala izvršbe, da pa bodo s tem šli tudi na ustavno sodišče in Evropsko sodišče, ki sicer odloča o individualni škodi. Na pobudo Maučiča bodo v tej zadevi vendarle v strokovnih službah MO Ptuj sestavili peticijo, jo poslali sodni in izvršni oblasti ter še dodatno informirali javnost, potem pa bodo videli, kaj se bo zgodilo.
MG
Ptuj • Seminar Društva za varnost in zdravje pri delu
Varnost in zdravje - pomemben osebni in družbeni vir
V hotelu Primus na Ptuju je konec marca potekal letošnji seminar Društva strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj, ki se ga je udeležilo okrog 80 strokovnih delavcev s tega območja, koordinatorjev za varnost in zdravje na gradbiščih, zdravniki-specialisti, kadrovski delavci, izvedenci za tehnične preglede objektov in nekateri drugi. Organizirali so ga v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, Inšpektoratom RS za delo.
Na dnevnem redu so bile spremembe zakona o varnosti in zdravju pri delu, ugotovitve Inšpektorata RS za delo na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2010, novosti delovno-pravne zakonodaje, predvsem pravilno zaposlovanje, delo na gradbiščih in varno delu na višini. Dotaknili pa so se tudi zakona o malem delu. Predavatelji so skušali predstaviti predvsem usmeritve stroke glede na vse nakazane spremembe. Na področju varnosti in zdravja pri delu je veliko novosti, je povedal predsednik Društva strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj Franc Stopajnik.
V celoti se menjuje delovno-pravna zakonodaja, ki ni nič prijazna za ohranitev pravic, ki so si jih delavci izborili v preteklih sto letih. Podvržena je moči kapitala, ki pa v prijaznejše delovno okolje ne posega, temveč stremi predvsem k zmanjševanju delavskih pravic z izgovofrom, da se odpravljajo administrativne ovire, da bi dosegli večjo fleksibilnost trga dela. Iz nobenega predpisa, ki se sprejema na novo, pa ni videti zagotavljanja boljše varnosti in zdravja pri delu glede na to, da bomo, kot vse kaže, morali delati dlje, ne glede na obremenitve in pogoje na delovnih mestih. »Predlaganim spremembam v zakonu o varnosti in zdravju pri delu smo združeni v strokovni javnosti nasprotovali, saj je glavni argument za spremembe finančni oziroma odprava administrativnih ovir. Preveč se pozablja na človeško vzdržnost oziroma vzdržljivost, predvsem v
Foto: Črtomir Goznik
Z letošnjega seminarja Društva strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj. Udeležence posveta, bilo jih je okrog 80, je pozdravil predsednik Franc Stopajnik.
delovno intenzivnih panogah, kamor spada tudi gradbeništvo. Zdravje in varnost na delovnem mestu sta pomemben osebni in družbeni vir, temelj razvoja in blaginje skupnosti. Tudi delo, delovno mesto in delovno okolje oziroma podjetje so zelo pomembni za zdravje, saj preživimo na delu vsaj tretjino odraslega življenja. Vsako delovno mesto in okolje ima za delavca značilna tveganja in škodljivosti. Skrb za zdravo in varno delo je pri nas naloga države in predvsem delodajalcev v povezavi s strokovnimi delavci varnosti in zdravja pri delu, zlasti pri zmanjševanju in preprečevanju neugodnih razmer, obremenitev, poškodb in bolezni, povezanih z delovnim mestom, pa tudi samih delavcev,« je na letošnjem seminar-
ju še posebej izpostavil Franc Stopajnik.
Novosti zakona o varnosti in zdravju pri delu je predstavil inšpektor - višji svetnik mag. Boris Ružič, ki je podal tudi ugotovitve inšpektorata RS na področju varnosti in zdravja pri delu, s poudarkom na področju gradbeništva. Na tem področju je v letu 2010 potekal poostreni nadzor. Pregledali so 730 gradbišč, ugotovljenih je bilo 2197 kršitev, izrečeni pa 1103 ukrepi. V letošnjem letu bodo pod drobnogledom krovci. Predstavljena sta bila tudi zakona o malem delu in preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, s poudarkom na sosedski pomoči, delu v lastni režiji, nujnem delu, humanitarnem delu, brezplačni pomoči na kmetijah, planin-
skih in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah za spravilo primarnih kmetijskih proizvodov in odgona živine.
V varnost in zdravje pri delu bo treba vlagati več kot doslej glede na to, da bodo ljudje morali delati dlje časa, delo bo treba prilagoditi njihovim zmožnostim, ergonomski značilnosti, je ob koncu letošnjega seminarja izrecno poudaril predsednik Društva strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj Franc Stopajnik. Nič manj pomembno pa ni spoštovanje ljudi in človečnosti, na tem se premalo dela, kapital je poteptal človečnost, zato je upravičeno vprašanje, kako dolgo bodo ljudje v teh razmerah še lahko vzdržali.
MG
Križevci pri Ljutomeru • Letošnje naložbe
Uredili bodo vaško jedro
Župan občine Križevci pri Ljutomeru Branko Belec je nedavno podpisal pogodbe z izvajalcema del, ki bosta uredili vaško jedro in gasilske domove. Za prvo se je zavezalo gradbeno podjetje Segrap iz Ljutomera, za drugo pa lendavsko Legartis.
Na stičišču naselij Boreči in Križevci bo nastal osrednji prireditveni prostor z možnostjo postavitve večjega šotora ter začasnih manjših gostinskih objektov in stojnic. Mladim bo omogočeno izvajanje številnih kreativnih dejavnosti, kar bo zaokrožilo celovito in pestro ponudbo najrazličnejših dogajanj. Projekt zajema prostor v izmeri 1,76 hektarja med gostilno Zorko in stano-vanjsko-poslovno stavbo kjer Brgnko Be|ec ^ Qb d ¡su dbe z ¡zvaja|c¡ gradben¡h °deT bodo uredili park s tlakova- _'___ _
nim prireditvenim prostorom, sprehajalne poti s klopmi, fontano, izvedla se bo ozelenitev z grmovnicami in drevesi, izgrajeno bo tudi skejtersko igrišče s petimi modularnimi elementi, otroško igrišče z lesenimi igrali, avtobusno postajališče, kolesarska pot, pločnik in štirinajst parkirnih mest.
Predvidena vrednost omenjenih del znaša 592 tisoč evrov, med prispelimi ponudbami pa je bilo za izvajalca izbrano ljutomersko podjetje Segrap, ki bo dela opravilo za nekaj več kot 500 tisoč evrov. Direktor Segrapa Mirana Bla-govič je ob podpisu pogodbe zagotovil kvalitetno opravljene storitve, ki bodo zaključene v pogodbenem roku - do 15. junija letos.
Za obnovo vaško-gasilskih domov v Berkovcih, Logarov-cih in Lukavcih bo treba odšte-
Svet je majhen
Anarhija ali bogastvo?
Napočil je trenutek resnice. Prišli smo do momenta, ki smo ga vsi - razen vlada - pričakovali. Vodilna koalicija ima najnižjo podporo volivcev v zgodovini naše neodvisne republike. Koalicija v tajnem glasovanju ni potrdila kandidata za ustavnega sodnika, ki ga je izbral predsednik, vlada pa je močno padla na referendumu o malem delu.
Torej če analiziramo situacijo, lahko rečemo, da je vlada dobila še eno nezaupnico od volivcev, istočasno pa jo je sama izročila predsedniku Republike. Če bi želeli pripeljati razmišljanje do skrajnosti, bi lahko trdili, da je država brez legitimne oblasti. Referendum, populistično izrabljeno sredstvo bolne demokracije, se je ponovno izkazal za bumerang, ki lahko pripelje državo do anarhičnega stanja. Oblast ni sposobna sprejeti odločitev, vlada se ne želi izpostaviti, državljani pa v manjšinskem glasovanju lahko ustavijo normalno življenje Slovenije na najbolj nepomembnem zakonu samo zaradi nezadovoljstva, kipa je kronično stanje demokratične družbe. V kratkem bo sledil referendum o pokojninski reformi. Je še kdo videl na svetu referendum glede davkov? Kateri narod bi bil tako nor, da bi glasoval za večjo delovno dobo in obdavčitev? Noben. Mislim, da Slovenci ne bomo nobena izjema.
Pahorju bi se splačalo danes odstopiti z vlade, zvaliti krivdo na nemogoče stanje znotraj koalicije in se rešiti še hujše krize, ki ga bo čakala čez nekaj mescev. A sam tega ne bo naredil. Verjetno bo minister za delo edini (še en!), ki bo izgubil stolček. Čeprav Borut Pahor želi, da bi nekdo jasno in glasno zahteval njegov odstop, kot je sam izjavil na tiskovni konferenci, se to ne bo zgodilo. Opozicija bo čakala do zadnjega trenutka, da bo skočila na vlak zmagovalcev.
Glede na jasno nesposobnost današnje vlade na naslednjih volitvah čaka SD pravi poraz. Janša, ki počasi ruši Pahorjevo legitimiteto na vsakem koraku, si zagotovo ne želi vladati v tako kriznem mednarodnem gospodarskem scenariju in mu je čas le v korist. Drugi razlog »strategije čakanja«je, da sam prvak opozicije ve, da še nima ekipe, ki bi znalaprevzeti vodenje oblasti. V prejšnji vladi je imel mogoče tretjino sposobnih kadrov, ki so potrebni za vodenje države, in do danes imena okoli njega ostajajo nespremenjena. Da bo lahko vladal v naslednjem mandatu, bo moral pridobiti zaupanje volivcev z novo, svežo, strokovno podkovano in družbi všečno ekipo, ki si bo prikupila ne le glasove, temveč zaupanje, ki ga danes Slovenci nimajo več do nikogar, če bo želel stabilno vladati.
Naša država v tem trenutku vsak dan bolj tvega grški scenarij. Naše gospodarstvo je v razpadu. Nimamo več ene same zdrave blagovne znamke, nimamo več ene same zdrave banke, ki bipodpirala sistem, in kar je še najhuje, nimamopravne države, v katero bi tuji investitorji lahko zaupali. V tujini nas imajo najpomembnejši voditelji za črno, mafijsko luknjo sredi Evrope. Kako je to mogoče? Bili smo uspešna post-komuni-stična državica, vzorec za vse ostale. Prvi v evro sistemu, prvi med novimi članicami pri predsedovalnem stolčku Evropske unije. Problem je, da se je naša gospodarska in politična elita izkazala za nesposobno in po mednarodnih merilih nepripravljeno za vodenje države v trenutku, ko je napočil trenutek resnice. Vsi znajo voditi vlak, ki mora nadoknaditi 20 let zamude pred ostalim razvitim svetom. Vendar ko se začne prava igra med enako razvitimi in ne obstaja več dumpinška konkurenčna prednost, pride na dan resnica o strokovnosti voditeljev. Malokateri med našimi bi se lahko kosal na mednarodnem odru s konkurenco. Če bomo preživeli naslednje leto in pol, potrebujemo res novo, pripravljeno elito, ki bo reformirala socialno propadajočo državo.
Tako socialistična kot liberalistična vizija sta se izkazali za utopistični. Začelo se je obdobje, v katerem je jasno, da morata država in svobodni trg sobivati in se dopolnjevati, nikoli pa si zamenjati vloge. Slovenije ne bomo rešili z zakoni o malem delu ali o delu na črno. Ukvarjamo se z mišmi, medtem ko letijo mimo nas sloni. Program reform mora biti nastavljen z visokimi, vizionarskimi cilji. Slovenci lahko svetu podarimo novo vizijo o socialni državi, kjer bo država orodje za povečevanje blaginje posameznikov zaradi racionalne ureditve, izkoriščanja trga in iniciativne svobode. Pozabimo na državo-mačeho, na represivno, policijsko ozračje, ki počasi uničuje naš optimizem. Napočil je čas za prave reforme, ki bodo omogočile državljanom popolno in bogato življenje, kot se spodobi v zahodnem svetu.
Laris Gaiser
ti 65 tisoč evrov, občina pa si je pridobila nepovratna sredstva v višini 48 tisoč evrov. Podjetje Legartis bo v berkovskem domu obnovilo večnamensko dvorano, zamenjalo vsa notranja vrata, garažna vrata in namestilo strelovodne naprave, v Logarovcih bodo zamenjali
vsa okna in vrata, namestili toplotno izolacijo in strelovod, v Lukavcih pa bodo obnovili fasado, dvorano in sanitarije ter zamenjali okna in vrata. Rok za dokončanje del v vseh treh domovih je konec letošnjega junija.
NŠ
Videm • S pete redne seje
Bo smeti odvažala občinska služba?
Videmski svetniki so na torkovi seji največ časa posvetili razpravi okoli vprašanja odvoza in ločevanja odpadkov; razlog za to je bil tudi obisk novega direktorja Čistega mesta, ki je predstavil nadaljnjo vizijo oziroma želje podjetja.
Novi direktor Čistega mesta Janez Letnik je najprej povedal, da se je poslovanje podjetja letos skrčilo zgolj na zbiranje in odvoz odpadkov, saj je vse ostale dejavnosti prevzela ptujska gospodarska javna služba: „Seveda si želimo to svoje delo ohraniti še naprej, v sodelovanju z vami. Ena večjih težav, ki jih opažamo v nekaterih haloških občinah, pa je premajhna pokritost gospodinjstev. V vaši občini je v odvoz odpadkov vključenih le slabih 75 odstotkov gospodinjstev in nujno bi bilo treba povišati vključenost vsaj za 10 do 15 odstotkov. To lahko naredite tudi s sprejetjem posebnega odloka, ki bo vse občane zavezoval k temu."
Seveda se je takoj vnela razprava okoli dostopnosti vseh domačij za (pre)velika tovorna vozila; slednja pač ne morejo na vsak strm hrib po kakšni ozki, še gramozirani cesti in takšnim domačijam je bil ponujen kompromis - skupno zbirno mesto, ki pa je bolj ali manj oddaljeno od hiš. In seveda vsi občani na kaj takega niso pristali. Tako je v Vidmu okoli 400 gospodinjstev, ki ne plačujejo odvoza smeti. Ob tem že znanem problemu pa se je zadnje čase ob napovedi finančnih kazni, če ljudje ne bodo pravilno ločevali odpadkov, začelo množično zasipavanje ekoloških otokov, kjer je pač nemogoče določiti krivca in ga kaznovati.
Manjša vozila -še dražji odvoz
Župan Friderik Bračič je povedal, da čiščenje ekoloških otokov občino stane kar precej denarja, saj delavci Čistega mesta iz njih odpeljejo le sortirane odpadke, vse ostalo pa potem nalaga in odvaža domači režijski obrat: „To je dodatno finančno breme občine in to težavo bo treba začeti reševati drugače. Vsekakor bi morali v vašem podjetju razmišljati tudi o manjših in lažjih avtomobilih, ki bi bili ustreznejši za haloški teren. Sicer pa moram povedati, da v naši občini resno razmišljamo o lastnem zbiranju in odvozu odpadkov. Ta posel bo v prihodnje opravljal tisti, ki bo najboljši 'odvažalec' smeti, ki
Nova vodilna moža Čistega mesta - levo vodja logistike Igor Mo-horič in desno direktor Janez Letnik - so videmski svetniki zasuli s plazom kritike, župan pa je zažugal tudi z ustanovitvijo lastnega občinske službe za odvoz.
bo primerno opremljen in cenovno ugoden za občane. Če torej hočete ta posel ohraniti, začnite razmišljati tudi v to smer!"
Letnika in njegovega sodelavca, vodjo logistike Igorja Mohoriča, se županovo žu-ganje niti ni pretirano dotaknilo, čeprav sta uvodoma poudarjala, da si najbolj želita nadaljevati vpeljan posel Čistega mesta po vseh vključenih občinah. Letnik je tako ponovil, da je prva naloga povečati vključenost gospodinjstev v odvoz, ker so po njegovem mnenju prav nev-ključeni občani tisti, ki verjetno najbolj zasipavajo ekološke otoke: „Glede manjših in lažjih avtomobilov pa je treba pogledati tudi drugi izračun: z manjšimi vozili bo treba opraviti več kilometrov, to pa pomeni večji strošek in višjo ceno odvoza. Seveda, če je ljudem res tako težko zapeljati smeti do zbirališča tam, kjer teren za naša vozila ni dostopen, potem lahko zahtevajo kvalitetnejšo uslugo odvoza z dvorišč, za kar pa bo treba plačati višjo ceno. Glede nadaljnjega poslovanja pa - če boste šli v razpis koncesije za novega izvajalca te službe, vam lahko že zdaj našo ponudbo nadgradimo, in sicer s tem, da gospodinjstvom zagotovimo po dve posodi in dve posebni vreči za ločeno zbiranje odpadkov. Ta praksa se že uveljavlja v nekaj sloven-skogoriških občinah, pa v Miklavžu, kjer ločene odpadke zbirajo v različnih vrečah."
Optimalna rešitev -barvne vreče v vsak dom
Andreju Rožmanu pa je šlo v nos drugo dejstvo: „Naše kante za mešane odpadke so zdaj praktično prazne, ljudje niti ne vedo, kaj lahko vanje vržejo. Po drugi strani mešanih odpadkov sploh ni za eno takšno kanto! Plačujemo pa polno ceno kot prej in poleg tega ima zdaj z odvozi stroške še občina! To ni prav! Naj se te kante praznijo enkrat mesečno in posledično zniža račun za občane!"
Župan Bračič pa je predložil odlično idejo, ki jo je bilo sicer slišati že večkrat: „Na-mesto kant naj se gospodinjstvom dostavijo vreče različnih barv za posamezne vrste odpadkov - to bo najceneje in najbolj pametno!"
Tudi Letnik se je takoj strinjal z županovim predlogom, precej manj pa z medklicem iz svetniških vrst, da se cena odvoza zato ne sme povišati. „To bo pa še stvar dogovora ... ne bi pa sistem vreč smel bistveno podražiti odvoza. Sicer pa, raje najprej poskrbite za večjo vključenost vaših gospodinjstev v odvoz ..."
Brane Orlač je direktorju vrnil milo za drago: „Veste kaj, za vključenost poskrbite vi sami, to ni naloga občine!" In Letnik se je strinjal, da bodo to naredili, ampak zaprosil občinsko upravo za svež seznam gospodinjstev.
Osebni avtomobili niso za prevažanje odpadkov!
Potem je svoje povedala še Dušica Avguštin: „Preden se boste lotili kaznovanja ljudi zaradi nepravilno ločenih odpadkov, poskrbite za te vreče, da bodo imeli doma možnost pravilno ločevati! Pa menda ja ne mislite, da bom jaz in tudi ostali res vozili vse te odpadke s svojimi osebnimi avtomobili na neke ekološke otoke, po možnosti tri kilometre stran ali celo v drugo občino?! Itak pa ti ekološki otoki niso nič drugega kot leglo podgan!"
Franc Kozel z Leskovca pa je opozoril na druge težave: „Poslušajte, vedno več imamo socialnih problemov, zlasti v Halozah, pa tudi drugje. Cele družine so doma, ni dela, ni služb, ni denarja ... Kupujejo zelo malo, odpadkov res skoraj ni, saj jih še v njihovih hladilnikih ni nič več! In zdaj mislite te ljudi še dodatno obremeniti s plačilom odvoza smeti?! Kako pa naj plačujejo? Kako mislite to rešiti? In kar se tiče dostopa - me prav zanima, kako boste s takšnim ali drugačnim avtom prišli na strm hrib po makadamski cesti, ko bo na njej pol metra snega?!"
Janez Letnik med pripombami skoraj vseh svetnikov ni imel niti možnosti odgovora, sicer pa na Kozelovo izvajanje niti ni vedel, kaj naj odgovori. Vsi videmski svetniki družno so pritrjevali ideji o različnih vrečah za različne smeti za vsako gospodinjstvo, vendar ob predpostavki, da se zato cena storitve ne sme zvišati. Tudi ni jasno, zakaj naj bi se dvignila, saj bi se lahko ločeni odpadki po vrečah odvažali skupno z enim vozilom in se nato - glede na barvo vreče -ob odlaganju na deponiji takoj ustrezno razporedili. Ob sedanjem sistemu praznjenja kant je to res nemogoče, v primeru vreč pa bi bilo to enostavno.
Sicer pa, kot je bilo slišati še ob zaključku razprave, si občina po razpisu koncesije lahko izbere za odvoz kogarkoli - v Sloveniji obstaja 82 tovrstnih komunalnih služb - in Letnik temu ni mogel oporekati: „Seveda se lahko svobodno odločate, ampak mi bi želeli sodelovati z vami ... "
SM
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Izdano gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo nekdanje konjušnice
Foto: Črtomir Goznik
Upravna enota Ptuj je ministrstvu za kulturo RS 28. marca izdala gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta nekdanje konjušnice na ptujskem gradu v gostinski lokal, muzej z recepcijo in prodajalno spominkov. Za izdajo gradbenega dovoljenja je po pooblastilu ministrstva za kulturo zaprosil Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Investitor mora dela pričeti v roku dveh let po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Ker je bil denacionalizacijski zahtevek za vračilo nekdanjega premoženja Herbersteinov tudi za kompleks ptujskega gradu in druge komplekse zavrnjen, Upravni enoti kot izdajatelju gradbenega dovoljenja ni bilo treba iskati soglasja za nadaljnje posege na tem objektu. Ko je denacionali-zacijski postopek še potekal, so soglasja za posege na premoženju Herbersteinov, ki je bilo podržavljeno, iskali. Tako je bilo tudi pri začetni obnovi nekdanje grajske konjušnice, ki se je urejala tudi z evropskimi sredstvi. Kot je te dni povedal direktor PM Ptuj-Ormož, pa se v tem trenutku po najboljših močeh trudijo, da bi čim prej prišlo do razpisa za izvajalca del, ki bi moral biti objavljen še do konca meseca.
MG
Cirkulane • Izbrali izvajalca
Foto: SM
Občina Cirkulane je projekt izgradnje večnamenske dvorane uspešno prijavila na peti javni poziv RRP ter si zagotovila dober milijon evrov sofinanciranja. Sledila je objava javnega razpisa za izbiro najugodnejšega izvajalca del. Kot je povedal župan Janez Jurgec, sta na razpis prispeli dve ponudbi; eno je posredovalo podjetje Pomgrad iz Murske Sobote, drugo pa podjetje GP Project ing. iz Ptuja, ki se je izkazalo kot ugodnejše. Njihova ponudbena cena, ki vključuje tako izgradnjo kot celotno opremo večnamenske dvorane, znaša nekaj manj kot 1,890 milijona evrov, kar je sicer precej nižja cena od prvotne, ko se je govorilo o najmanj 2,2-milijonski naložbi. Dvorana v izmeri 1300 kvadratnih metrov se bo prigradila k osnovni šoli, začetek gradnje pa bo določen s podpisom pogodbe med občino in izbranim izvajalcem del, ki bo, če ne bo pritožb, podpisana v prihodnjih dneh.
SM
Mestna občina Ptuj • Zbrali skoraj 23 tisoč kg smeti
Foto: Črtomir Goznik
V MO Ptuj se je v tradicionalno akcijo spomladanskega čiščenja okolja, ki je bila 9. aprila, vključilo vseh osem četrtnih skupnosti. Skupaj se je čiščenja okolja lotilo okrog 300 udeležencev, ki so skupaj nabrali skoraj 23 tisoč kg različnih smeti, vključno s kosovnimi odpadki, gumami, vejevjem in drugimi odpadki, ki so jih ljudje odložili v naravo. Sobotna akcija čiščenja okolja je bila ena večjih akcij na Ptujskem v zadnjem času, saj so tega dne okolje čistili tudi v Gorišnici, Vidmu, na Destrniku, Hajdini, v Markovcih, Podlehniku in Trnovski vasi, kjer so skupaj nabrali nekaj manj kot 53 tisoč kg smeti oziroma mešanih odpadkov.
MG
Ormož • Obnovljen prostor s tradicijo
Unterhund uradno odprt
Unterhund je ormoški underground klub v dobesednem pomenu, saj deluje v kleti ormoškega gradu.
Foto: Viki Ivanuša
Težko pričakovanega uradnega odprtja Unterhunda se je udeležil župan Alojz Sok z obema podžupanoma Zlatanom Fafulicem in Brankom Šumenjakom. Miha Mehtsu, predsednik KAK-a, in Marjanca Korotaj, direktorica MCO-ja.
Že maja daljnega leta 1990 si je prostor bolj ali manj sama z delovnimi akcijami uredila takratna mladina, ki se je tudi v lepem številu udeležila sobotnega svečanega odprtja prenovljenega prostora. Obujali so spomine in spremljali program, mladina, ki bo prenovljen prostor v največji meri uporabljala, pa se je pridružila šele v kasnejših urah.
Ob odprtju Unterhunda so na ogled postavili razstavo fotografij 21 let rock kulture v Unterhundu. Razstavljene so bile fotografije Mirana Šariča, Doris Nemeth, Vlada Topolov-ca, Martina Megle, Sebastjana Iskre, Tomaža Rajnerja in Vi-tomirja Kaučiča. Razstavo so spremljali posnetki glasbenega ustvarjanja skupin, ki so in še ustvarjajo v Unterhundu: Pridigarji, Wasserdicht, Noise Order, Polis Korps, Kristuši in ostali. Sledil je kulturni program s poezijo Gregorja Ko-sija in projekcijami plesnega videa Petre Kolmančič Plast za plastjo ter videospotov skupin Pridigarji, Wasserdicht in Selotejp.
Prisotne je nagovoril župan občine Ormož Alojz Sok, ki se je odprtja udeležil skupaj s podžupanoma Zlatanom Fafulicem in Brankom Šumenjakom. Župan je prostore tudi uradno predal v upravljanje Kulturno alternativnemu klubu Ormož, ki je tudi doslej v največji meri skrbel za dogajanje v Unterhundu. Klub je bil
uradno ustanovljen leta 1993, v tem času pa se je na odru zvrstilo več kot 200 prireditev.
Obnovo Unterhunda je Alojz Sok ormoški mladini obljubil pred volitvami leta 2007. Obnova je potekala skupaj z nekaterimi drugimi obnovami v gradu, med drugim so vgradili dvigalo in uredili nove sanitarije. Zato je precej dolgo trajalo, da so pridobili vsa potrebna dovoljenja. Ministrstvo za kulturo je k obnovi prispevalo 140.000 evrov, celotni investicijski sklop pa je bil vreden okrog 300.000. V bodoče Unterhund ne bo namenjen le alternativni kulturi. Miha Mehtsun, predsednik KAK-a, je povedal, da bodo
tudi vnaprej prostori namenjeni izvajalcem, ki jih sicer v Ormožu morda ne bi videli, v sodelovanju z vsemi drugimi institucijami v okolju pa načrtujejo tudi literarne večere, gledališke predstave, filmske projekcije. Ob tej priložnosti je povabil vse, ki imajo morda idejo za kakšno zanimivo prireditev, da se oglasijo, saj so vrata odprta vsem. Sicer pa je poudaril, da so izjemno veseli lepega prenovljenega prostora, v prihodnosti bodo morali nabaviti še oder, zvočnike in drobni inventar.
Župan Sok je tudi potrdil, da je načrtov za grajske prostore še veliko. Ko se bo izselil pihalni orkester iz gradu v novo
glasbeno šolo, nameravajo v tem prostoru uredili pisarne Mladinski center Ormož, Kulturno alternativni klub in Klub ormoških študentov, s čemer bi radi še bolj povezali vsa društva, namenjena mladim. Zanimiva usoda pa čaka grajski stolp, za katerega so do nedavnega mislili, da je zasut. Ker se je izkazalo, da je votel in je tako na voljo prostor s premerom dobrih 8 metrov, bodo v njem uredili manjšo vinoteko.
Sledil je prvi koncert v uradno odprtem prenovljenem Unterhundu. Gostovali so Da-mir Avdic in skupina Kvinton.
Viki Ivanuša
Ptuj • Zaprtje poslovalnice NKB Maribor v Lackovi ulici
Bodo morali ponovno stati v vrstah?
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj po najnovejših podatkih združuje 1541 obrtnikov in podjetnikov. Mnogi med njimi so zaskrbljeni, kako bo z njihovim bančnim servisom po 30. aprilu, ko se bo zaprla njihova dolgoletna poslovalnica v Lackovi ulici 5, ki je bila odprta prav z namenom, da bi imeli »svojo« banko.
V zvezi z zaprtjem bančne poslovalnice v Lackovi se je na svojo stanovsko organizacijo obrnilo precej članov, ki so izrazili zaskrbljenost nad to odločitvijo, razprava o tem je na osnovi govoric (nekatere pa so na zaprtje opozorili tudi sami bančni delavci) potekala tudi v upravnem odboru OOZ Ptuj. Zato sta predsednik OOZ Ptuj in sekretar OOZ Ptuj Boris Repič pisala predsedniku uprave NKB Maribor Matjažu Kovačiču. Zanimali so se, zakaj je treba zapreti to poslovalnico, v katero so se obrtniki in podjetniki kljub ekspanziji elektronskega poslovanja radi vračali, se pogovarjali s svojimi referenti in srečevali s stanovskimi kolegi. Strah jih je, da bodo morali po zaprtju te poslovalnice ponovno čakati v vrstah in pred vsemi občani opravljati nekatere aktivnosti, kot so pologi in dvigi gotovine, ki so jih vsa ta leta lahko
uspešno opravljali v ločenih prostorih, da niso bili vsem na očeh. Če se bo to zgodilo, se bodo s svojimi računi preselili na konkurenčnejše in prijaznejše banke, so povedali.
V imenu obrtnikov sta predsednik in sekretar pozvala k ponovi preučitvi namere po zaprtju z željo, da bi ta poslo-
valnica ostala in da je ne bi zaprli, da bi obrtniki in podjetniki še naprej lahko poslovali na tej lokaciji. V kratkem času po odposlanem pismu, napisali so ga 28. marca, jih je Anton Rogina, vodja ptujske podružnice NKBM, povabil na pogovor. V prostorih banke so se dobili 4. aprila. Izvedeli so, da
Foto: Črtomir Goznik
Poslovalnico NKB Maribor v Lackovi ulici 5 bodo konec aprila zaprli.
se bo poslovalnica v resnici zaprla, dejavnost s te lokacije pa bodo preselili na Novi trg, ki je okrog 150 metrov oddaljen od zdajšnjega bančnega servisa, v izpraznjene prostore pa naj bi se preselila njihova hčerinska firma Zavarovalnica Maribor. Na vprašanje, kaj bo s storitvami za obrtnike in podjetnike v bodoče, pa jima je bilo zagotovljeno, da bodo imeli še boljši servis, kot so ga imeli doslej. Na novi lokaciji jim bodo zagotovili še diskretnejše in kvalitetnejše poslovanje na bazi najnovejše tehnologije, na voljo pa bodo imeli tudi več svetovalcev.
Eden glavnih razlogov za zaprtje te poslovalnice naj bi bilo dejstvo, da obrtniki in podjetniki vedno manj hodijo na banko. Z zaprtjem poslovalnice v Lackovi 5 pa se bodo znižali tudi stroški poslovanja.
MG
Foto: Martin Ozmec
V policijski upravi Maribor že od leta 2006 izvajajo preventivni projekt Otroška varnostna olimpijada, letos je ta že šesta po vrsti, drugo predtekmovanje pa je bilo v četrtek na OŠ Gorišnica. Tudi v ospredju letošnje otroške varnostne olimpijade ni tekmovanje otrok, glavni namen je namreč z igro in zabavo pridobiti potrebno znanje o varnosti in samozaščiti. Na predtekmovanju v Gorišnici so tekmovali so učenci osnovnih šol Gorišnica, Cirkulane - podružnica Zavrč, Podlehnik, Majšperk in podružnici Stoperce in Ptujska Gora, Videm ter podružnici Leskovec in Sela, Ormož, Miklavž pri Ormožu in podružnica Kog, Središče ob Dravi, velikonedeljska podružnica Podgorci, Ivanjkovci in Sveti Tomaž. Tudi letos pri izvedbi s policisti sodelujejo številni drugi, ki skrbijo za vzgojo mladih. Peto predtekmovanje otroške varnostne olimpijade bo 10. maja na OŠ Cirkovce, finalna prireditev 6. otroške varnostne olimpijade pa bo 9. junija v mariborski dvorani Tabor. (Fotografija je z lanskoletne olimpijade.)
-OM
Ptuj • Brezplačni delavnici za nevladne organizacije
Na Ljudski univerzi v Ptuju bo 19. aprila ob 16. uri delavnica uporabe Google aplikacij za pisarniško poslovanje in komunikacijo. Štiriurna delavnica je namenjena nevladnim organizacijam, ki želijo učinkoviteje informirati in organizirati delovanje svojega društva ali zavoda z Google Apps. Z uporabo Google apps namreč bistveno zmanjšamo potrebo po dragih strežniških in pisarniških programskih rešitvah ter prihranimo ogromno časa, potrebnega za njihovo vzdrževanje. Izobraževanje o uporabi Google Apps bo vodil Andrej Arh iz spletne agencije Arhit. Delavnica je za člane nevladnih organizacij brezplačna. Število prostih mest je omejeno, zato pohitite s prijavo na info@ nevladna.org ali po telefonu: 02 234 2138!
Dan pozneje, 20. aprila, ob 17. uri pa bo v prostorih Centra interesnih dejavnosti (CID), Osojnikova cesta 9, delavnica javnega nastopanja za člane nevladnih organizacij. Vodila jo bo priznana voditeljica in pedagoginja Irena Polak Fištravec. Delavnica, ki bo praktično naravnana, bo namenjena ravnanju v situacijah, v katerih se lahko nevladniki najpogosteje znajdemo pred izzivom javnega nastopanja (predstavitev na dogodkih, sestanki, intervjuji in izjave za medije ipd.). S pomočjo mentorice in video posnetkov boste analizirali in korigirali svoje nastope. Število prostih mest za delavnico je omejeno, zato vas vabimo, da čim prej potrdite svojo udeležbo na naslov: info@nevladna.org ali po telefonu 02 234 2138!
Bojan Golčar
Paričjak • Mladi, vino in kulinarika
Ob 90-letnem poslovanju vinorodne družbe Kapela je v okviru prireditev, namenjenih visokemu jubileju, bilo izvedeno izobraževanju mladih, ki so se pomerili v znanju vina in prehrane. Za srednje šole je bilo razpisano tekmovanje v razpravah, ki so temeljile na razvoju vinogradništva pri nas, klasifikaciji vinorodnih dežel Slovenije, vplivu vina na zdravje, pomenu vina v gastronomiji štajersko-prekmurske regiji, predlogih za dvig vinske kulture med mladimi ter promocijski predstavitvi vin kleti družbe Kapela. Tekmovanja so se udeležile tri ekipe, najuspešnejša pa je bila vrsta Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, drugo mesto so osvojili dijaki mariborske gostinske šole, tretje mesto pa je pripadlo ekipi gimnazije iz Murske Sobote. Prireditev je bila izvedena na sedežu družbe v Paričjaku ob sodelovanju Zdravilišča Radenci, Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor ter Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, vodila pa jo je lanska slovenska vinska kraljica Andreja Erzetič. Zanimiv izobraževalni projekt so spremljali tudi kmetijski minister Dejan Židan, aktualna slovenska vinska kraljica Simona Žugelj in vinska kraljica Društva vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric Andreja Plohl.
NŠ
Ormož • Osnovnošolska izmenjava pri POK-u
Ptuj • Sedmi koncert učiteljev
Eksplozivno učenje in druženje Predstavili zna nje
w	m	Sedem let zapored se učitelji Glasbene šole Kar
V začetku aprila so se prvič družili in skupaj učili učenci OS Ormož in OS Breg. Podobne izmenjave učencev v srednješolskem sistemu že poznajo, na osnovnošolski ravni pa so novost.
Zamislili sta si jo Nataša Her-ga Rizman in Nevenka Petek, ki na svojih šolah poučujeta izbirni predmet Poizkusi v kemiji (POK) in sta želeli združiti prijetno s koristnim. Izmenjave se je udeležilo 15 učencev, ki so na OŠ Ormož z vrstniki opravili dve šolski uri poizkusov. Za uvod so si ogledali filmček ormoških osnovnošolcev z naslovom Pokovci, ki si ga je mogoče ogledati na youtubu, govori pa o poizkusih z ognjem. Sledili so demonstracijski poizkusi dveh učencev, nato pa so se razdelili v skupine in so delali po navodilih. Naredili so pet zanimivih efektnih poizkusov, kot jih imajo osnovnošolci najraje. Delali so v mešanih skupinah, tako da so se učenci lahko primerjali, si pomagali in se tudi kaj naučili. Udeleženci so prepričani, da so prijateljske vezi zelo pomembne, še posebej, če se združijo s pomočjo znanja.
POK je nadgradnja osnovnega predmeta kemija, ki ga učenci lahko izberejo v osmem razredu. Ker je le ena ura pouka tedensko, jih združijo v
I | II I III ¡IV I * I »i ulj'
2
2 | ■ Na -;«s
Sedem let zapored se učitelji Glasbene šole Karola Pahorja enkrat letno zberejo, postavijo na oder iz skupaj pripravijo odličen koncert. Letos ni bilo nič kaj drugače, saj so ponovno dokazali, da si svoje nazive profesorjev še kako zaslužijo.
Foto: arhiv šole
Skupinska fotografija v spomin na prijetno izkušnjo učenja.
večje sklope, da lahko v miru eksperimentirajo. To dobro izkušnjo bi kazalo prenesti tudi na druge naravoslovne predmete, saj bodo le s pomočjo nadgradnje, dodatnega pouka, izbirnih predmetov in interesnih dejavnosti tisti, ki se zanimajo za naravoslovje, imeli več možnosti za širitev svojega znanja. Na OŠ Ormož so zelo ponosni na Andreja Zidariča, ki je bil med 1600 tekmovalci iz znanja kemije četrti v državi, s čimer si je prislužil zlato Pre-
glovo priznanje. Dobro pa jim gre tudi biologija, saj sta zlato Proteusovo priznanje osvojili Monika Ivanuša in Sara Belšak, njuna mentorica pa je bila Bri-gita Brajkovič.
Gostiteljica Nataša Herga Rizman je bila s svojimi učenci zelo zadovoljna, saj so dokazali, da znajo delati samostojno: „Učence je treba motivirati in znati pritegniti v naravoslovje. Na naši šoli imamo večkrat naravoslovne delavnice - za nadarjene, počitniške eksperi-
mentalne delavnice in podobno. Vsi, ki pa se bolj zanimajo za naravoslovje, se jeseni odpravijo na Festival znanosti, kjer je mogoče videti zahtevnejše poizkuse, ki jih v šoli sicer ni mogoče narediti. Ogledamo si tudi kakšen tehnološki postopek oziroma obrat."
V maju se bodo ormoški učenci odpravili na Ptuj, kjer bodo sodelovali pri pouku in eksperimentiranju na OŠ Breg.
Viki Ivanuša
Kdo drug bi znal bolje zaigrati nek instrument kot tisti, ki je šolan in večino dneva porabi za to, da druge poučuje, kako iz glasbila zvabiti najboljši zvok? Kako dobri so v svojem poklicu, so tudi letos dokazali učitelji Glasbene šole Karola Pahorja. V petek so se tako postavili na oder ter zaigrali devet odličnih skladb, od klasike do lahkotnej-še glasbe.
Koncert se je začel z nastopom Godalnega kvarteta Feguš, ki ga sestavljajo bratje Filip, Simon, Andrej in Jernej Feguš. Sledili so še nastopi učiteljev: Mojce Sok Hrga, Lije Frajkovič, Toma Hajška, Eve Straus, Brigi-te Luteršmit, Nine Rogina, Vite Gregorc, Zmaga Štebiha, Borisa Majcna, Helene Bezjak, Majde Kramberger, Andreja Sakelška, Eve Purkeljc, Tadeje Belčič in Rudija Toplaka.
Letošnja novost je, da bo šola pripravila dva koncerta učiteljev, prvi je bil petkov, drugi, jazzovski, pa bo 5. maja v Mu-zikafeju, kjer bo po besedah ravnatelja šole Štefana Petka prav tako zanimivo in razgreto
ozračje. »Želimo predstaviti svoje znanje in s tem tudi dodatno motivirati svoje učence,« je med drugim dejal Petek. Čeprav jim je to tudi tokrat uspelo, pa ne moremo mimo opazke, da so v sicer polni dvorani prvi sedeži za povabljene goste ostali prazni. A nič za to, saj so jih kasneje zasedli najboljši in najstrožji ocenjevalci: učenci šole, ki so dobili možnost, da ocenjujejo svoje profesorje, in to celo iz prve vrste.
Dženana Becirovic
Foto: DB
Ravnatelj GŠ Štefan Petek
Ptuj • Tekmovanja - priložnost za mlade
Prislužena vstopnica za državno tekmovanje
Dijaki in profesorji računalniškega aktiva ptujske elektro in računalniške šole so se v minulem obdobju udeležili dveh zanimivih srečanj: 26. marca so se v Ljubljani srednješolci pomerili v znanju s področja računalništva in informatike, 2. aprila pa so na Ptuju preizkušali svoje sposobnosti na 19. regijskem srečanju mladih raziskovalcev.
Tekmovanje ACM iz računalništva in informatike, katerega glavni organizator je Inštitut Jožef Štefan iz Ljubljane, je bilo namenjeno srednješolcem, nekatere kategorije pa tudi osnovnošolcem. Tekmovalci so med drugim načrtovali in programirali program, ki je iskal mine v kvadratnem polju poljubne dimenzije, se pomerili v reševanju nalog s področja programiranja in algoritmov ter sodelovali z izobraževalnimi videoposnetki.
S ptujske elektro in računalniške šole so se srečanja udeležili Simon Žlender, Tadej
Korošak, Jurij Podgoršek, Jan Haložan, Luka Horvat, Gregor Kocmut, Patrik Kokol, Vito Me-znarič in Nejc Vidrih, spremljala pa sta jih profesorja Franc Vrbančič in Sep Zoltan. Najuspešnejša sta bila Žlender in Podgoršek, ki sta v kategoriji Razvoj in programiranje spletnih aplikacij dosegla drugo in tretje mesto. Uspeha pa se je veselil tudi Horvat, ki je bil tretji v kategoriji Programiranje in tekmovanje programov - minolovec.
»Kot eden izmed mentorjev, ki kar veliko časa in truda vlagam v njihov strokovni razvoj,
bi povedal, da so tovrstna tekmovanja odlična priložnost, saj lahko mladi primerjajo svoja znanja z drugimi, pridobivajo tudi dodatne izkušnje in vzpostavljajo poznanstva. Med poukom se namreč prepogosto dogaja, da nam zmanjka časa za delo s tistimi, ki hočejo nekaj več, krožki in dodatne aktivnosti pridobivanja znanja pa so velikokrat dodatno časovno breme tako za mentorje kot za dijake. Na srečo se pri obojih še najdejo zanesenjaki, ki so pripravljeni vložiti dodaten trud in čas ter se udeležiti tekmovanja,« je povedal Vrbančič.
Robotska kura in tehnika za dekleta
Tako so se 2. aprila nekateri dijaki skupaj s profesorji odpravili tudi na Osnovno šolo Ljudski vrt, na kateri so se srečali mladi raziskovalci. Sodelovala sta Jan Haložan in Nejc Vidrih, ki sta z raziskovalno nalogo Robotska kura zrno najde predstavila načrtovanje, izvedbo in raziskavo na avtonomnem elektronsko-raču-nalniškem sistemu (robotu) s področja prepoznavanja vzorcev in orientacije v prostoru. Nalogo sta uspešno predstavi-
la in si prislužila vstopnico na državno tekmovanje.
Srečanja sta se udeležila tudi Blaž Vidovič in Aleš Muhič, ki sta se v raziskovalni nalogi Tehnika je lahko zanimiva tudi za dekleta ukvarjala z vprašanji, kako tehniko in robotiko približati tudi tistim osnovnošolcem, ki ne bodo izbrali poklica v tej smeri. Tekmovala sta v kategoriji sociologija in dobila srebrno tekmovanje.
»Kot učitelj, ki se že dolga leta ukvarja z raziskovalnim delom mladostnikov, in kot dolgoletni mentor lahko organizacijo in izvedbo srečanja
pohvalim. Raziskovane naloge, ki sem jim bil priča, izkazujejo, da imamo tudi v Sloveniji mladino, ki se bo sicer morala naučiti še marsikaterega raziskovalnega prijema, a jih tega ni strah. Le mentorji moramo vztrajati, saj se mi zdi, da zanimanje med njimi za tovrstne priprave učencev in dijakov krepko pada. So pa tovrstna srečanja zanimiva, saj mladi raziskovalci opozorijo nase delodajalce, lahko pa jim pomenijo tudi odskočno desko za njihovo nadaljnjo raziskovalno pot,« meni Vrbančič.
Polona Ambrožič
Foto: arhiv šole
Foto: arhiv šole
Mladi raziskovalci s priznanji
Udeleženci tekmovanja iz znanja računalništva z nagradami
Ptuj • Svečani zaključek 7. sezone Primusovih vinskih zgodb
Kvalitetna rast v povezavi s kulinariko
S svečano večerjo so se 8. aprila v hotelu Primus zaključile vinske zgodbe sedme sezone. Postregli so izbrana vina različnih kleti, k njim pa dodali izbrane jedi, ki jih je pripravila ekipa kuharjev pod vodstvom prvega Primusovega kuharja Aleksandra Šorija in postregla ekipa Francija Gerdaka. Kot je povedal Zdravko Mastnak iz vinske kleti Mastnak, se Slovenija na Primusovih vinskih zgodbah predstavlja v najlepši luči.
Za kulturne užitke so tokrat poskrbeli mlada harmonikarja Jan Harb in Nejc Strnad, pianist Geno Tinev in skupina Kor iz Markovcev, ki je za udeležence svečanega zaključka sedme sezone vinskih zgodb nastopila na terasi hotela Primus.
Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, je po zaključeni sedmi sezoni Primusovih vinskih zgodb povedal, da so zadovoljni, da so vinske zgodbe po začetnem grajskem obdobju uspeli nadgraditi, jih nadaljevati v novozgrajenem hotelu Primus in jim dodati kulinari-ko. Ponosen je na ekipo, ki ji to vse uspeva, ki je v letu 2010 tudi na gostinsko-turističnem zboru dokazala, da sodi med najboljše gostinsko-turistič-ne ekipe v Sloveniji, saj toliko priznanj, kot so jih prejeli lani, niso nikoli doslej, ob tem pa si je hotel Primus pripel še priznanje za naj hotel leta 2010 v svoji kategoriji. Kljub krizi ohranjajo optimizem, po naj-
Tako so po hitrem postopku potrdili programa za kulturo in šport v občini ter pravilnike o sofinanciranju društev z obeh področij. Letos bodo za delovanje kulturnih društev namenili 9000 evrov, za Puho-vo domačijo 3500 evrov, glavnina denarja pa bo namenjena za obnovo velikega kulturnega centra. Športna društva bodo za delovanje prejela skupno 10.000 evrov, dobrih 20.000 evrov bo šlo za ureditev ple-
boljših močeh se trudijo, da bi zadržali dosežene trende. Prepričani so, da jim bo v obdobju dveh do treh let le uspelo pokriti zunanje termalno kopališče in tako postati največje pokrito kopališče v tem delu Evrope.
Dosežki sedmih sezon vinskih zgodb so najlepša popotnica osme sezone in vseh naslednjih. Skozi statistiko sedme sezone se je sprehodil
zalne stene v večnamenski dvorani, prav toliko pa stane tudi vzdrževanje in zavarovanje same dvorane.
Brez razprave je minilo tudi sprejemanje in potrjevanje zaključnega računa za leto 2010; predsednica NO je povedala, da je zaključni račun skladen s proračunom in sklepi občinskega sveta, poročilo o namembnosti in smotrnosti porabe občinskega denarja pa naj bi svetniki dobili v roke
koordinator vinskih večerov Janez Vrečer. Po skromnih začetkih na ptujskem gradu so na desetih vinskih večerih gostili 1200 obiskovalcev, ki so poskusili 92 vin iz 14 slovenskih kleti. Glede na te podatke so Primusove vinske zgodbe zagotovo eden izmed najuspešnejših promocijskih projektov te vrste v Sloveniji. Le redkim je doslej uspelo, da so se s podobnimi projekti obdržali
na naslednji seji. Po besedah računovodkinje so bili realizirani prihodki občine v višini 2,23 milijona evrov ali 98 % od predvidenih po veljavnem proračunu, odhodki po zaključnem računu pa so znašali 2,275 milijona evrov, kar pomeni 82,6-odstotno realizacijo predvidenih odhodkov.
Vrtec bodo nadgradili
V nadaljevanju so se zbrani soglasno strinjali, da se lahko
toliko let. Med temi so morda le slovenske vinske zgodbe v Cankarjevem domu, ki so jih nekoč začeli v Poslovni skupnosti vinogradnikov in vinarjev Slovenije in še vedno uspešno potekajo. Na takšni kulina-rično-gastronomski ravni, kot je Primusova, pa gre zgolj za posamične dogodke, cikličnih oziroma takšnih, ki bi imeli v eni sezoni deset dogodkov, pa
občine Ormož, Središče od Dravi in Sveti Tomaž vključijo v Skupno občinsko upravo, češ da bodo tako vsaj stroški nekoliko nižji (čeprav je to precej vprašljivo, saj bodo verjetno potrebne nove zaposlitve s povečanim obsegom dela).
Potem pa je župan Alojz Kaučič svet zaprosil še za potrditev idejne dokumentacije za nadgradnjo vrtca: „Kot verjetno že veste, je odprt razpis šolskega ministrstva za naložbe v šole in vrtce. Pri nas se že nekaj časa srečujemo s precejšnjo prostorsko stisko v vrtcu. Zunanje igrišče imamo zdaj urejeno, igralnice pa manjkajo. Čeprav te naložbe letos nismo načrtovali, pa menim, da je prav, da se s projektom nadgradnje vrtca prijavimo na ta razpis. Statiki so vrtec že pregledali in ni težav z nadgradnjo, imamo tudi pozitivno mnenje mestnega arhitekta. Konkretno, po projektu, bomo vrtec dvignili za eno nadstropje po celotnem tlorisu objekta, torej bomo pridobili še 400 kvadratnih metrov notranjih prostorov, kjer se bodo uredile tri večje igralnice in ostali potrebni prostori. Približna vrednost naložbe pa je ocenjena med 500.000 in 600.000 evrov." Že med razlago so svetniki prikimavali z glavo in s tem dali jasno vedeti, da se z naložbo v vrtec in prijavo na
ni. V osmi sezoni bodo segli tudi po tujih vinih, pripravili nostalgični večer pod naslovom od Triglava do Vardarja, na katerem bodo spoznavali hrvaška, črnogorska in makedonska vina, predstavila pa se bo tudi vinska klet Mastnak. V novi sezoni bodo gostili več manjših pridelovalcev oziroma skupine pridelovalcev.
Za večino slovenskih vinar-
razpis absolutno strinjajo.
Do 4000 evrov kazni za onesnaženje ceste
Sicer pa so juršinski svetniki na seji sprejeli tudi občinski odlok o javnem redu in miru, ki ga večina drugih občin že ima. Odlok na štirih tipkanih straneh navaja nekatere prepovedane dejavnosti, ki bodo (lahko) poslej finančno sankcionirane. Kazni se gibljejo od najmanj 40 do največ 1000 evrov za posameznike in od 300 do polnih 4000 evrov za prekrške samostojnih podjetnikov oz. podjetij. Najvišja kazen, 4000 evrov za podjetje ali podjetnika (in dodatnih 1000 evrov za odgovorno osebo) je zagrožena za primere, če bi slednji samovoljno nameščali kakršnekoli naprave ali ovire na javne ceste, poti, parkirišča ipd. brez soglasja občine ali pa če bodo onesnažili in zasmeti-li javne ceste ter druge javne površine z blatom, zemljo, gnojem, gnojevko, oljem, žagovino ipd. Posamezniki, ki niso pod-
jev so krizni časi izjemno težka preizkušnja, cenovna vojna je uničujoča, za celoten sektor vinogradništva in vinarstva so časi uničujoči, kar se odraža tudi na gospodarjenju, je povedal Vrečer. Nekatere kleti bodo morale zapreti vrata, probleme imajo tako veliki kot manjši vinarji. Rušijo se projekti, za katere so se zadolžili, panoga pa ni tako dobičkonosna, da bi lahko uspešno prebrodili vse težave. Rešitev je v izvozu; tisti, ki jim bo uspelo na tuje trge plasirati vsaj tretjino svoje proizvodnje, težav naj ne bi imeli. Potrošnik in vina so se v zadnjih dvajsetih letih, v katerih intenzivno spremlja kakovost slovenskih vin, bistveno spremenila. Slovenci počasi prevzemamo svetovne trende, cenimo sveža, sadna in strukturna vina, vendar ločeno, vse ob svojem času. V gostinstvu se pojavljajo kompleksna vina, za svežo potrošnjo pa sveža, sadna in zanimiva mlada vina.
MG
jetniki, bodo za te iste prekrške morali plačati 1000 evrov! Visoka kazen, 2500 evrov za podjetja in podjetnike in dodatnih 300 evrov za odgovorne osebe, je zagrožena tudi za puščanje ali odmetavanje odpadkov na javne površine, za zalivanje in pranje avtomobilov ter delovnih strojev v času opozorila, da je potrošnja vode omejena, ter za pranje vozil in strojev ob rekah, potokih, ribnikih ali studencih ter na območju virov pitne vode.
Kazni, sicer nižje, pa bodo lahko obračunane tudi tistim, ki bodo, recimo, spuščali svoje pse na javne površine, zelenice, dvorišče vrtca, ki imajo na svoji zemlji nepokrit ali nezavarovan vodnjak, jašek ipd., si privoščili zabavo na pokopališču, v parku in na igriščih, preveč zanemarili čistočo stanovanja in svojega dvorišča itd. Za povrhu je lahko kaznovan tudi tisti občan (ali občanka), ki bo čez balkon stepal(a) preproge ali karkoli izlival(a) in metal(a) z balkona ali skozi okno ...
SM
NAJ VAM NE POČI FILM,KO VAM POČI PNEVMATIKA.
ŽE 10 LET DOMA IN V EVROPI ASISTIRAMO Z IZVAJANJEM MANJŠIH POPRAVIL, VLEKO IN REŠEVANJEM VOZIL, POLNJENJEM PRAZNIH REZERVOARJEV, ZAGOTAVLJANJEM NADOMESTNIH VOZIL, DOSTAVO KUUČEV, PREVOZOM IN NAMESTITVIJO POTNIKOV TER MNOGIMI DRUGIMI OBLIKAMI POMOČI. ZATO NAM ZAUPAJTE TUDI V PRIHODNOSTI.
AVTOMOBILSKA ASISTENCA	tNOlčiV
Foto: SM
S sprejetim odlokom o javnem redu in miru bo prvo kazen oziroma globo lahko takoj dobil lastnik razpadajočega Pirata ...
Juršinci • Z aprilske seje
Z odlokom do reda v občini
Juršinski občinski svet na šesti redni seji ni imel posebnega dela; pravzaprav so še najbolj potrjevali predloge odlokov, ki so jih že obdelali na prejšnji seji.
Podravje • Zakonodaja o gozdnih vlakah
Za pridobitev odločbe se čaka več mesecev
„Lastniki gozdov, ki si želijo urediti gozdne ceste in predvsem vlake, so velikokrat nejevoljni, ker dovoljenje za takšno naložbo ne more biti izdano od danes na jutri, velikokrat se čaka tudi po nekaj mesecev. Zato naj vsi tisti, ki nameravajo iti v takšen poseg, razmislijo in uredijo vse potrebno čimprej, ne tik pred zdajci."
Gozdne vlake so namenjene spravilu lesa, da je čim lažje, manj nevarno in tudi stroškovno bolj racionalno, hkrati pa se z njimi preprečujejo poškodbe ostalega, še rastočega drevja. Vendar pa izgradnja gozdne vlake, ki je lahko dolga največ en kilometer, široka pa tri do največ 3,5 metra, zahteva določene postopke in pridobitev lokacijskega dovoljenja. Za daljše vlake in gozdne ceste pa je potrebno celo gradbeno dovoljenje. „Več potreb med lastniki gozdov je seveda za gozdne vlake. Ureditev teh vlak ureja tako gozdna kot okoljska in gradbeniška zakonodaja. Za bolj strme gozdove je nujna grajena, za položnejše pa negrajena vlaka. Pri zasebnikih je pravzaprav še zelo malo urejenih vlak, večinoma jih imajo le imetniki velikih gozdov. Kot rečeno je za gozdno vlako treba pridobiti lokacijsko dovoljenje, ki ga sicer za interesenta pridobi kar naš Zavod za gozdove. Vendar pa mora lastnik gozda podati pri nas pobudo in lastništvo izkazati z veljavnim zemljiškoknjižnim izpiskom. Če se vlaka ureja tudi čez gozd drugega lastnika, mora biti priloženo še soglasje tega lastnika. Če pa se
za ureditev vlake skupaj odloča več lastnikov gozdov, pa je ob navedenem zelo priporočljivo, da medsebojno podpišejo sporazum o vzdrževanju in financiranju vlake vnaprej, saj se praviloma gozdna vlaka ureja za 50 let," je najprej povedal Kovačič.
Strogi pogoji za Naturo in varovane gozdove
Nadalje mora lastnik gozda pridobiti tudi soglasje upravitelja javne občinske ceste, če se vlaka priključuje nanjo, obvezno pa mora biti urejeno še obračališče in odlagališče lesa izven javne ceste, na katero se vlaka navezuje.
„Posebno poglavje pa so gozdne vlake v območjih Nature 2000 in v varovanih gozdovih. Na takih območjih veljajo še dodatni pogoji. V Žetalah je, recimo, večina gozdov v območju Nature. Lastnik gozda mora v primeru varovanih gozdov za izdelavo vlake pridobiti soglasje kmetijskega ministra, če je gozd v Naturi, pa naravovarstveno soglasje, ki ga izda Agencija RS za okolje. To
Tudi za ureditev navadne gozdne vlake je treba iti skozi dolg proces pridobivanja soglasij in dovoljenj, kar lahko traja več mesecev.
soglasje je izdano pod posebnimi pogoji (če se in ko se izda, op. a.), med katerimi je recimo izogibanje gnezdiščem ptic in arheološkim najdiščem, v delovnih strojih je obvezna uporaba biorazgradljivih olj, panji posekanih dreves na trasi pa se morajo vgraditi v robove vla-
ke. Gradnja vlake pa je možna le izven časa gnezdenja ptic, med oktobrom in aprilom. To je precej težavna zadeva, saj se vlake ne more graditi v času odjuge, pa tudi ne v času dežja, tako da za gradnjo vlake pod temi pogoji pridejo v poštev le zimski meseci."
Ko ima imetnik gozda pridobljene vse potrebne dokumente oziroma soglasja in lokacijsko informacijo, pristojna enota Zavoda za gozdove izda ustrezno odločbo in tudi trasira vlako na terenu. Pri tem mora paziti tudi na odmik od meje sosednje parcel v dolžini najmanj 1,5 metra ter na predpisan 15-metrski odmik vlake od vodotokov prvega reda. Najoptimalnej-ša vlaka ima naklon okoli 10 odstotkov, maksimalni možen naklon pa je 15-odstotni. Na plazovitih območjih ali pri večjih naklonih predvidene vlake pa je treba opraviti še posebno presojo.
Pričakuje se večje zanimanje za urejanje vlak
Posek lesa v gozdovih v zadnjem času skokovito narašča: „V zasebnih gozdovih se je posek v nekaj letih povečal za 150 odstotkov! Seveda zaradi vedno višjih stroškov ogrevanja, ki si jih lastniki gozdov pač poskušajo zmanjšati s posekom. Sicer je škoda, da se za kurjavo uničuje zdravo, moč-
no drevje, saj je dovolj ostalega lesnega odpada. Zaradi povečanega obsega izseka bo seveda potrebnih tudi več vlak v zasebnih gozdovih, je pa zelo dobro, če se sosednji lastniki dogovorijo o skupnih vlakah, sploh če so parcele manjše. Povprečna dolžina vlak v naših gozdovih je nekje med 400 in 600 metri in za tako dolge ali še kaj daljše gozdne vlake se je dobro prijaviti na razpis kmetijskega ministrstva, ki tovrstne naložbe sofinancira do 50, v območju Nature pa do 60 odstotkov. Za manjše vlake, tam do 200 metrov, pa to ni najbolj priporočljivo, saj so stroški izdelave dokumentacije precej visoki."
Ker je zaradi vedno večjega poseka lesa v zasebnih gozdovih pričakovati tudi več vlog za ureditev gozdnih vlak, Ko-vačič lastnike gozdov opominja, naj se pravočasno oglasijo pri njih: „O ureditvi vlake je najbolje razmisliti vsaj nekaj mesecev, če ne pol leta prej. Priti po odločbo zato oziroma takrat, ko je bager že na terenu ali se pričakuje v naslednjih dneh, ne bo šlo!"
SM
Podravje • Optimalno sušenje lesa
Drva naj se skladiščijo pokrita
Eno najaktualnejših domačih opravil v tem času je spravilo lesa in priprava drv za naslednjo kurilno sezono ali več njih. Igor Kopše s ptujske enote Zavoda za gozdove ob tem opozarja, da na količino vlage in posledično kurilno vrednost zelo vpliva način sušenja lesa.
„Jasno je, da ima les za kurjavo višjo kurilno vrednost, če vsebuje čim manj vlage. Sveže posekan les ima praviloma 40 ali več odstotkov vlage, gozdno suh les okoli 30 odstotkov, zračno suh les okoli 15 odstotkov, tehnično osušen les pa približno 10 odstotkov. Nižja je vsebnost vlage v lesu, višja je njegova kurilna vrednost. Po raziskavah, ki so bile opravljene v nekaj zaporednih letih, je dokazano, da se najbolj osuši les, ki je pokrit in spravljen na sončnih, prepišnih le-
gah. Najmanj pa se posuši les, ki je nepokrit in spravljen na senčni legi. Vlaga v lesu se je merila od oktobra do oktobra. Čisto konkretno je bilo ugotovljeno, da se je količina vlage v skladovnicah lesa v senci, ki so bile nepokrite, sicer zniževala nekje do maja na 40 odstotkov, čez poletje spet porasla, nato avgusta ponovno padla na slabih 40 odstotkov, potem pa se do novembra dvignila nazaj na 60 odstotkov! Podobno se je dogajalo s količino vlage v nepokritih skladovnicah na son-
cu, le da je bil odstotek vlage nekoliko nižji; avgusta le dobrih 15 odstotkov, do novembra pa je vlaga spet narasla na 50 odstotkov. V skladovnicah, ki so bile po vrhu pokrite, se je na sončnih legah količina vlage konstantno zniževala in obstala med 15 in 20 odstotki tudi novembra. Podobna je bila krivulja sušenja tudi pri pokritih skladovnicah v senci, le da je bila količina vlage nekoliko višja, okoli 25 odstotkov. Iz rezultatov sledi, da je drva najbolje spraviti zunaj
na sončni legi in obvezno pokrita, maksimalno kurilno vrednost pa dosežejo v pol leta oziroma v enem letu. Sušenje dve leti ali več nima učinka, saj les med letnimi časi nase ponovno veže vlago."
Poleg pokritosti in lege skladovnic na sušenje zelo vpliva tudi oblika drv: okroglica, polovica (okrogli les, razcepljen na pol), četrtina in sredica (osrednji del okroglega lesa brez skorje). „Do poletja se vedno najhitreje osušijo sredice, vendar pa jim v deževnem
avgustu zna zelo hitro spet narasti vlaga Zelo podobno se sušijo tudi polovice in četrtine, slednje vseeno nekoliko bolje in imajo po enem letu nižjo vlažnost. Najslabše pa se sušijo okroglice. Sicer pa je pri skladiščenju drv pametno upoštevati še naslednje napotke: skladovnica naj bo nekoliko dvignjena od tal, tako da počiva na tramovih ali hlodih, s čimer se zagotovi dobra cirkulacija zraka. Les je najbolje skladiščiti na zračnih mestih,
bolj prepišnih legah, izpostavljenih soncu. Razlika med posameznimi skladovnicami ali med skladovnico in zidom naj bo vsaj 10 centimetrov. Če se les skladišči v skladiščnem prostoru, pa naj bodo zunanje stene odprte oziroma z režami."
Najvišje kurilne vrednosti sicer dosegajo listavci - javor, breza, bukev, hrast in jelša, nižje pa iglavci - smreka, bor in macesen.
SM
Najbolje se osušijo četrtinke, najslabše pa okroglice.
Drva naj bodo spravljena v pridvignjenih skladovnicah, najbolje na sončnih in prepišnih legah ter obvezno pokrita. Optimalna doba sušenja je med pol leta in eno leto; drva namreč v različnih letnih časih ponovno vpijajo že izgubljeno vlago iz zraka.
G. Radgona • Sejem Lov
»Zagledani v naravo«
Na prizorišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni je že vse nared za dvodnevno promocijo lovstva in ribištva ter aktivnosti, namenjene oddihu v naravi. Od petka do nedelje bosta namreč potekala 7. mednarodni sejem lovstva in ribištva ter 1. mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi, ki se predstavljata pod skupnim imenom Lov.
Sejma sta pisana na kožo vsem ljubiteljem narave, ponudila pa bosta številne pripomočke, znanje in informacije s področja okolja in človekovega druženja z živalmi. Turistični del sejma bo v znamenju ponudbe pomurskih naravnih zdravilišč ter aktivnega oddiha v povezavi z dobro hrano in domačo obrtjo.
Na sejmu se bodo predstavile naše krovne organizacije, ki skrbijo za odgovorno druženje z naravo - Lovska, Ribiška in Planinska zveza Slovenije. Pomembna vloga se pripisuje tudi republiškemu Zavodu za gozdove in slovenski Zvezi za sokolarstvo in zaščito ptic ujed. Ob številnih zanimivih razstavah bo sejem ponujal še strokovna srečanja s seminarji, predavanji in posveti. Predstavili se bosta tudi Lovski zvezi Županije Zala in avstrijske Štajerske, v organizaciji PS, Slovenske veteranske avto moto zveze in Zveze starodobnih vozil Slovenije pa bodo letos prvič na sejmu Lov pripravili razstavo starodobnikov pod nazivom Avto Motor Classic Štajerska.
Na 7.800 kvadratnih metrih bo sodelovalo 154 razstavljavcev iz sedemnajstih držav, sejem pa bo odprt od 9. do 18. ure.
NŠ
Foto: SM
Foto: SM
Bukovci • 21. ocenjevanje vin in 20 let DVSH
Dva šampiona izbrana z žrebanjem
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH), ki ima preko 200 članov, je letošnji jubilej 20-letnice delovanja proslavilo hkrati s svečano podelitvijo priznanj vinogradnikom za najboljša vina z letošnjega 21. ocenjevanja.
Dve strokovni komisiji, ki jima je predsedoval Miran Reberc, podpredsednica pa je bila Lidija Ruška, sta konec marca ocenili 148 vzorcev vin zelo pestrega asortimenta. Tudi kvaliteta je bila po mnenju vinskih ocenjevalcev zelo dobra, saj je kar 36,50 odstotka vin oziroma 54 vzorcev doseglo oceno nad 18,10 (vrhunska vina), 50,54 odstotka vin, kar pomeni 75 vzorcev, se je uvrstilo v kakovostni razred, 9,46 odstotka oziroma 14 vzorcev pa je bilo izločenih zaradi be-kserja, oksidacije in prežvepla-nja ter vsebnosti etilacetata.
Povprečna ocena vseh vzorcev je 18,01 točke, pri čemer je povprečna ocena vin normalne trgatve 17,89 točke, povprečna ocena vin posebnih kakovosti pa 19,32 točke. Kot so povedali ocenjevalci, so ocenjena vina kakovostna, sploh glede na zelo neugodne vremenske razmere v lanski jeseni, vendar pa bi nekatera vina bila boljša: „Ponekod smo srečali pomanjkljivosti, kot sta nehar-moničnost oz. nesorazmerje med sladkorjem in kislino in prisotnost grenkobe ter rahle sledi posledic vinskih napak in nedosledno žveplanje."
Uradni del osrednje prireditve ob okrogli obletnici DVSH se je v večnamenski dvorani v Bukovcih, ki je trajal skoraj tri ure, začel s podelitvijo bronastih, srebrnih in zlatih ter velikih zlatih priznanj. Kar nekaj vinogradnikov si je za svoje
Prejemnik naziva častnega člana DVSH Anton Zumbar; ob njem predsednik DVSH Edi Hojnik.
vzorce vin prislužilo po dve, tri, štiri ali pet srebrnih in zlatih priznanj, letošnji absolutni rekorder s številom priznanj pa je Zvonko Arnečič, ki jih je prejel kar osem: tri srebrna in pet zlatih. Prvi del priznanj je podelila Lidija Ruška, ki je ob tem povedala: „Strokovnjaki smo nad doseženo kvaliteto kar presenečeni, saj je bila jesen zelo slaba. Pridelati dobra vina ob takih pogojih je res umetnost, odločitve padajo v kleti ob donegovanju vina, za kar je potrebno znanje! Glede na število izločenih vin ob prvem ocenjevanju pred 21 leti pa je danes jasno, da so vinogradniki in kletarji v kvaliteti vin izjemno napredovali, kar navsezadnje dokazujejo tudi letošnja priznanja."
Drugi del priznanj, vključno s podelitvijo nazivov prvakov sort, pa je podelil cirkulanski
župan Janez Jurgec ob pomoči društvenega tajnika Vladimirja Munde. Za prvake sort po oceni komisij so bili razglašeni: Milan Traper iz Vidma pri Ptuju v zvrsti (z oceno 18,02 točke), Janko in Danica Strelec iz Markovcev sta prejela naslov prvaka v kar dveh sortah - za renski rizling (ocena 18,22) in za sovinjon (z oceno 18,40 točke), Franc in Majda Ambrož iz Markovcev sta prvaka sorte sivi pinot (ocena 18,34), Božidar Varnica iz Vidma je prvak sorte laški rizling (18,18 točke), Ivan Kramer iz Ptuja je prvak sorte rumeni muškat (ocena 18,18) in Stjepan Ku-serbanj iz Zavrča je prvak sorte šipon (ocena 18,02). Vsi prvaki sort so bili nagrajeni z medaljo z znakom Probusa.
Najvišji nazivi za najboljša vina, šampioni, so bili podeljeni trem vinogradnikom v
Letošnji prvaki posameznih sort: (z desne) Milan Traper, Danica Strelec, Franc Ambrož, Božidar Var-nica, Ivan Kramer in Stjepan Kuserbanj
Žetale • Strojni krožek pomaga
treh ocenjevalnih kategorijah; kar dva naziva šampionov sta si prislužila zakonca Olga in Milan Kolednik iz Cirkulan, in sicer v kategoriji mirnih suhih vin rednih trgatev za laški rizling (ocena 18,10) in v kategoriji mirnih polsuhih vin rednih trgatev za muškat otonel (ocena 18,22). Naslov šampi-ona v kategoriji vin posebnih trgatev pa je pripadel Bojanu Lubaju iz Kidričevega za laški rizling - suhi jagodni izbor 2009 (ocena 19,72). Vsi trije prejemniki šampionskega naslova so po tradiciji prejeli kipec Bakhusa, ki jim ga je izročila ptujska podžupanja Helena Neudauer.
Ob vseh priznanjih za vinske dosežke pa je predsednik DVSH Edi Hojnik podelil še
Les za ostrešje Piškurjeve hiše
V akcijo pomoči mladi družini Piškur iz Podlehnika, ki ji je januarja do tal pogorela hiša, se je vključil tudi Strojni krožek Žetalanec. „V strojnem krožku se po sklepu upravnega odbora ne odzivamo na položnice, ki jih pošiljajo razne humanitarne organizacije. Zato pa pomagamo svojim članom, če jih prizadene kakšna večja nesreča in seveda, če želijo pomoč," je povedal vodja krožka Izidor Štajnberger.
posebna društvena priznanja za najbolj zaslužne in dolgoletne člane omenjenega društva. Prejeli so jih: Danica Finžgar, Jurij Cvitanič, Slavko Koto-lenko, Vladimir Munda, Oton Velunšek in trgovsko podjetje Vepos. Posebno priznanje z nazivom častnega člana pa je prejel Anton Žumbar. Hojnik je ob podelitvi društvenih priznanj še povedal: „Vesel sem, da smo pridelali tako dobra vina, tudi napake, zlasti pri aromatičnih vzorcih vin, ki so bili izločeni, niso tako hude, da vina ne bi bila pitna. Povedati moram tudi, da sta bila šampiona suhih in polsuhih vin določena z žrebanjem, saj sta bila v obeh kategorijah dva vzorca vin s povsem enakim številom točk! Vsekakor pa velja, da so vina letnik 2009 vina za prihodnost in se jih splača hraniti v kleti!"
Goste in vinogradnike v dvorani sta nagovorili in jim za dobra vina čestitali tudi aktualni vinski kraljici, ptujska vinska kraljica Tanja Haupt-man in kraljica mariborskega vinorodnega okoliša, sicer Cir-kulančanka Ksenja Arbeiter, ki je med drugim povedala: „S kolegico Tanjo sva se pravkar
vrnili z ocenjevanja in okuša-nja vin v Italiji, dobra vina so bila, ampak vam iz srca povem: ni ga čez domačo kapljico!"
Med govorniki se je znašel tudi Jani Gonc, ki je ob čestitkah opozoril na nevarnost razprodaje haloških vinogradniških leg tujcem ter pozval pristojne, naj se zavzamejo za to, da bo sklad kmetijskih zemljišč te lege predal mladim, obetajočim vinogradnikom. Precej manj resen nagovor pa sta imela znana haloška Micika in Hanzek; med vinogradnike sta prišla pravzaprav bolj na željo Micike, ki bi se rada vključila v DVSH in se namesto kisle „čmige" naučila narediti dobro vino: „Sma prišla gledat sem tote ljudi, ki vejo, kak še šampo-ni delajo," je povedala Micika in niti Hanzekovo neprestano popravljanje, da to niso šamponi ampak šampinjoni, je do konca humornega skeča, ki je nasmejal vse v dvorani, ni prepričalo. Za veselo vzdušje in kulturni utrinek večerne prireditve pa so z ubranim petjem poskrbeli Mladi veseljaki.
SM
Sicer dvakrat letno organizirajo tudi krvodajalsko akcijo, ki je dobro obiskana. Za pomoč
družini Piškur pa so se člani odločili, ker imajo kot kmetje
svoje gozdove in zato lahko
Foto: SM
Člani strojnega krožka Žetalanec so podrli lepo število dreves, ki bodo (po razrezu) namenjena za ostrešje nove hiše družine Piškur v Podlehniku.
pomagajo s potrebnim lesom. „Martin Piškur je tudi rojen Žetalčan, kjer je sedež našega društva, vendar je kar precej naših članov iz podlehniške občine, pa tudi iz ostalih sosednjih občin. Pomoči pač ne omejujemo na občinske meje. Najpomembneje se nam zdi, da takšni mladi ljudje in družine, kot je Piškurjeva, sploh še vztrajajo in želijo živeti v hribovitih Halozah, čeprav bi nas vsa državna birokracija najraje izselila v doline. A tega ne bodo dosegli tako zlahka, ker Haložani se ne damo ... In zato je toliko bolj treba pomagati v stiski in jim dati vedeti, da niso sami, ko gre kaj narobe," je v imenu vseh članov krožka še pribil Štajnberger.
Les za ostrešje nove Piškur-jeve hiše je darovalo šestnajst članov, nekateri manj, drugi več, drevesa pa je podrl vsak član v svojem gozdu sam in ga spravil do prve ceste: „Potem pa je Oto Pulko, ki ima edini v občini prikolico z nakladalnikom, ves ta les naložil in zvozil na zbirno mesto, od koder bo vse skupaj odpeljal tovornjak, saj se ga je nabralo kar precej. Razrez po merah ostrešja, ko bodo ti podatki znani, pa bo prav tako opravil naš član krožka iz Podlehnika."
Po oceni gozdarskega inženirja je vrednost obdelanega lesa za ostrešje, kot ga bodo podarili člani Strojnega krožka Žetalanec, dobrih 3000 evrov.
SM
Prejemniki najvišjega naslova šampion (od leve): Milan in Olga Kolednik ter Bojan Lubaj; desno ptujska vinska kraljica Tanja Hauptman
Foto: SM
Ptuj • Literarni večer z Zdenkom Kodričem
„Vojna niso nedeljske šmarnice"
V sklopu literarnih večerov, ki jih prirejajo v Domu kulture v Muzikafeju na Ptuju, se je s svojim romanom Opoldne zaplešejo škornji v ponedeljek predstavil novinar, pisatelj in dramatik Zdenko Kodrič. Gre za prvi roman o pohorskem boju, ki je poseben že zaradi tematike, ki je po Kodričevem mnenju ostala eden slovenskih mitov.
Urednica in literarna kriti-čarka Jelka Ciglenečki, ki je vodila ponedeljkov pogovor s Kodričem, je roman Opoldne zaplešejo škornji označila za enega najboljših, ki so izšli v knjižni zbirki Beletrina (Študentska založba).
„Doslej se te nenavadne bitke pisatelji niso lotevali, saj takoj po vojni pisati o bataljonu ni bilo ravno pametno, in sicer iz več razlogov," je uvodoma svoje mnenje o tem, zakaj o bitki, ki se je dogajala 8. januarja 1943, ni več napisanega, dejal Kodrič. „Bolj se je odmikal čas, manj prostora je Bataljon dobival," je še dodal pisatelj, ki je prepričan, da se je apatičnost do te teme prekinila šele po letu 2000.
Kljub temu da je Kodrič o pisanju romana razmišljal že veliko prej, pa je bila zanj prelomnica leto 2009, ko se je dela tudi lotil.
Roman Opoldne zaplešejo škornji na poseben način opisuje dogodke 8. januarja 1943, ko je dva tisoč vojakov nacistične vojske na Osankarici v osrčju Pohorja, v zamočvirjeni in odročni hosti pri Treh že-bljih, obkoli Pohorski bataljon in v dveinpolurni bitki pobije vseh 69 vkopanih partizanov oziroma borcev, kot jih v romanu imenuje Kodrič.
Gre praktično za naš prvi roman o pohorskem boju, ko
Zdenko Kodrič
se je skupina Slovencev uprla mogočnemu nacističnemu stroju. „Roman se bere kot grški ep," je med drugim dejala literarna kritičarka Jelka Ci-glenečki, ki je prepričana, da Kodrič zgodbe ni idealiziral in da je „najbrž manj patetična, kot je bila resničnost". V vojno zgodbo pa Kodrič vtke tudi ljubezensko, ki da poseben čar, saj, kot pravi, nobena zgodba o smrti ne more iti brez zgodbe o ljubezni.
Kljub temu da gre za dogodke, ki sežejo v zgodovino, pa je roman aktualen in vezan tudi na naše stoletje. „Revolucija je
večna," je med drugim zapisal Kodrič ter spregovoril nekaj besed tudi o izkopavanjih posmrtnih ostankov.
Spremno besedo za roman je prispeval Matjaž Kmecl, ki je med drugim zapisal zelo pomenljiv stavek: „Vojna niso nedeljske šmarnice", česar se je pri pisanju dobro zavedal tudi Kodrič.
Kljub temu da sam druge svetovne vojne ni doživel, je roman napisan zelo doživeto in natančno, saj je predelal izjemno veliko gradiva z omenjeno tematiko.
Ob samem koncu literarne-
ga večera je vidno ganjen prebral tudi nekaj stavkov o sami bitki ter predstavil načrte za prihodnost ter s tem napovedal novi, prav tako edinstven roman.
O pisatelju
Zdenko Kodrič je novinar, pisatelj in dramatik, kije svojo literarno pot začel kot pesnik z zbirko Biti oven v hudih časih (1986). Leta 2000je prejel prestižno Gru-movo nagrado za gledališko igro Vlak čez jezero. Njegovo zadnje delo je roman Opoldne zaplešejo škornji, piše pa tudi roman, ki bo predstavljen v okviru Evropske kulturne prestolnice.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Novosti in aktualni dogodki na Ljudski univerzi
Kako do povračila šolnin?
Že vrsto let se Ljudska univerza Ptuj na različne načine trudi svojim udeležencem zagotoviti pestro izbiro brezplačnih programov. Njihov namen je dostop do znanja omogočiti tudi vedoželjnim socialno šibkim posameznikom. Tokrat pa tistim, ki so šolnine že plačali, nudijo informacije o tem, kakšne so možnosti za sofinanciranje šolnin za izobraževanja odraslih.
Javni sklad Republik Slovenije za štipendiranje in razvoj kadrov je januarja objavil javno povabilo k prijavi za sofinanciranje šolnin za izobraževanje odraslih. Gre za sofinanciranje kar 90 odstotkov upravičenih stroškov šolnin za
uspešno opravljene obveznosti srednješolskega izobraževanja odraslih. Prijavijo se lahko različne zadeve od opravljenih delovodskih, poslovodskih ali mojstrskih izpitov do priprave z opravljeno splošno oz. poklicno maturo ali zaključnim
Klavdija Markež, direktorica Ljudske univerze Ptuj
izpitom, diferencialni izpiti kot tudi opravljene obveznosti v okviru prekvalifikacije in opravljen maturitetni ali poklicni tečaj.
Sofinanciranje šolnin lahko uveljavljajo fizične osebe, ki so ob zaključku izobraževalnega programa ali posameznega šolskega leta oziroma letnika, za katerega uveljavljajo sofinanciranje stroškov, stare od 25 do 64 let. Stroški šolnine pa se morajo nanašati na šolska leta od 2007/2008 do 2012/2013. Vse informacije in pomoč pri pripravi vloge lahko posamezniki dobijo na Ljudski univerzi.
Priprave na jesen že potekajo
V novem šolskem letu pa se na Ljudski univerzi Ptuj
obetajo tudi nekateri novi programi, in sicer Informatika in Socialna gerontologija. Vsi dosedanji programi ostajajo nespremenjeni, saj je interes zanje še vedno velik, prednja-či pa Predšolska vzgoja. „Nova programa bosta našo ponudbo dodatno popestrila," je pojasnila mag. Klavdija Markež, direktorica Ljudske univerze Ptuj, ki trenutno dela tudi na pripravi mednarodnega priročnika na temo, kako speljati postopke pri pobratenju mest. Kot je dejala, pri tem sodelujejo z Mestno občino Ptuj, ki ima na tem področju veliko izkušenj. Ravno na to temo so se prejšnji teden sestali tudi s kolegi iz Hrvaške, in sicer v Čakovcu, kjer so potekali dogovori o sodelovanju.
Dženana Bečirovič
Tednikova knjigarnica
Pri mojstru na čaju
Beseda mojster ni kar tako, z njo največkrat imenujem osebo, ki je resnično s srcem predana svojemu delu, le-tega pa zna opraviti v najboljši možni izvedbi, z vrhunskimi rezultati. Mojstri so avtorji mojstrovin. In prosim lepo, dragi bralci, ne pomišljajte ob tem na besedico mojstrovalci. Premišljujem namreč o mojstru iz naslova knjižne novitete založniških izdaj pri JSKD (Javni sklad za kulturne dejavnost Republike Slovenije) in hkrati o avtorju knjige Pri mojstru na čaju. Naslov, Pri mojstru na čaju, je sicer precej namigljiv, a tak je ravno pravi za duhovit, pronicljiv, natančen in resnic poln priročnik o ustvarjanju leposlovja. Tudi če vam je figo mar za mojstrenje v leposlovju, boste z užitkom prebrali kratke zgodbe Gorana Gluvica.
Avtor Goran Gluvic (12. 3. 1957 v Bileci, Črna gora) je slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, literarni učitelj, z obsežno bibliografijo knjig in člankov (151 zadetkov v vzajemni knjižnični bazi), od poezije (Ulične revolucije, 1984; Predgovor k ljubezenskim pismom, 1987; Zmerjanje Lepe Vide, 1989; Zadnji poletni ples, 1993), proze (Vsakemu poučno branje izpovedi jahalca dvajsetega stoletja, 1990; Harms danes, 1993; Tri smrti v Ljubljani, 1994 ...), dramatike (Borutovo poletje, 1983, Veno, Veno, 1984, Video klub, 1984, Konzerve, 1984, Carlos, 1986, Stanovanje, 1986 . ), mladinskih romanov (Brcanje z glavo,1998; Fantje, žoga, punce, 2001; Dvojna podaja, 2005 ...), do priročnikov Mala po(a)la kreativnega pisanja (2005).
Tako, za vabilo k branju navajam košček pisma uredniku založbe (ki bi tudi lahko bilo pismo uredniku časopisa, ki ga ravnokar berete):
Spoštovani urednik cenjene založbe,
sporočam vam, da tistega romana, ki sem ga nameraval napisati, nisem napisal in vam ga tudi ne pošiljam. Res bi bilo neumno, če že ne nenavadno, da bi vam pošiljal nenapisan roman. Tak roman je težko brati, še posebej, ker je v moji glavi. Ko smo že pri moji glavi, vam lahko omenim, da so v njej še dve zbirki kratkih zgodb, pesniška zbirka z vsemi pesmimi vred, nekaj dram, a nič ne de. Vem le to, da nisem nič napisal, vi pa ne veste kdo pravzaprav sem. Vem, da niste pričakovali mojega romana, zbirke kratkih zgodb ali pesniške zbirke, toda vedite, da sem sam pričakoval, da jih bom v vseh teh letih pisateljevanja, ki so se dogajala v moji glavi, nekaj le poslal. Pa nisem. Opravičujem se vam. Upam, da mi ne boste zamerili.
No, ko sem vam že to napisal, mi dovolite, da vam razložim, zakaj so moja dela ostala nenapisana. Ustavila so se pri naslovu .
Knjiga Pri mojstru na čaju ima 100 strani s kazalom vred in je razdeljena z dvema nadnaslovoma: Pri mojstru (str. 5 do 56, z naslovi O ženski in moški pisavi, Trije veliki K-ji in četrti, S prijateljem na čaju, Nihče ni prerok v svoji vasi, Težka in lahka literatura, Zgodba o treh bratih, Vic, Literatura in matematika, Vrtoglavica, Pravljica z večnim koncem, Literatura in nogomet) in Kar tako (Gverilska literatura, Napotki za pisanje literarnega manifesta, Strogo varovana skrivnost, Sendvič in literatura, Kratko dopisovanje, Zelo praktični recepti za pisanje literature, Velika zgodba, mala zgodba in Zgodba z vprašanji na koncu).
Knjigo priporočam s vsem ljubiteljem branja kakor tudi vsa doslej izšla dela v zbirki Mentorjevi priročniki: Mala šo(a)la kreativnega pisanja (Goran Gluvic, 2005), Kako narediti pesem (Metod Pevec, 2006), Brez uteži: priročnik o pesnjenju (David Be-drač, 2007), Glasovi mladih: Slovenska šolska glasila in njihovo mentorstvo (Miha Mohor, 2008).
Liljana Klemenčič
Foto: DB
Piše: dr. Ljubica Šuligoj • Ptuj pred sedmimi desetletji (3.)
Ptujsko nemštvo in Kulturbund
Nadaljevanje iz prejšnje številke
£iln3a*GS IUT tlxe iJcü u boutt^ ujijuuu».,__ _
den Kreisen der Vr.llcsdeutsilien.
Sind sofort nach Ankunft des ¿tabes vorzuladen: flresnlg,
Dr. daheichenbauer Dr. Hanke Ing. C a 1 o t t 1
¿eitere verläßliche Personen,die einsuvsrneh-;r,en sindi
Scharner Albert, Ziegelei-Spedition,
Dr. Kalb ,Dir,d. Vor sc iaiüver eines,
Dr. Schoateritach Frans,Zahnarzt,
Dr.P 1 a n k e Silhelm,Arzt,
Schwab Harald ,Saufn;ann,
H e s 3 e 1 y Karl,.Veingutbesit zur,
B a h r b .1 1 d Leo.-.agister
.V h t s c h k o Josef ,Xauf cann,
3charner Polcti,Privatbeaister,
P r e 1 o s Josef,Saufmann,
Kalb vtax.Holzhiindler,
Jeglit3ch Karl,3earr.ter,
Reich Rudolf (Zahntechniker
Foto: Zgodovinski arhiv Ptuj, Mestna občina Ptuj 1941-1945, šk. 1
Po nemških načrtih so se posamezniki morali odzvati v danem trenutku in opraviti naloge pri prevzemanju oblasti. Ena od prireditev ptujskih Nemcev v Društvenem domu
Kljub očitnim pripravam in izzivalnim nastopom ptujskih folksdojčerjev (javni shodi KB, nedeljski sestanki v evangeličanski cerkvi - danes Prešernova ul. 27, shajanje folksdojčerjev in avstrijskih »gostov« po gostilnah, kjer so glasno razpravljali o priključitvi k rajhu in maščevanju nad Slovenci), se oblasti niso zganile. Po sodni dokumentaciji so bili zaznamovani nekateri izpadi, storilci kdaj kaznovani ali tudi ne, kar vse je vznemirjalo slovensko demokratično javnost.
Nemški načrti so tudi natanko predvideli naloge posameznikov, ki bi se morali v danem trenutku odzvati vpoklicu in opraviti vse potrebno. Zato so pripadniki nemške manjšine v Jugoslaviji pozimi 1940/41 formirali jedro polvojaške organizacije po vzoru SA (jurišni oddelek Sturmabteilung). Na Ptuju so se člani SA oddelka pod vodstvom vodje nemške mladine, odvetnika dr. Grilla, organizirali v »ilegalni Sturm SA«. V arhivu mariborskega Muzeja narodne osvoboditve so poimensko navedeni ptujski fol-ksodjčerji, tako tisti v oddelku »Ilegaler Sturm«, ki ga je vodil konjiški ponemčenec Konrad Goschnigg, povezan z Rudolfom Arteniakom iz Ptuja. Njegova naloga je bila, da vzdržuje red in mir, da očuva objekte in skladišča do prihoda Hitlerjeve vojske. Razumljiva je potem aktivnost »deželne straže« (Landwache), ki je ob razsulu jugoslovanske države patruljirala po mestu, stražila objekte, kakor tudi Goschniggov nastop, ko je ob umiku jugoslovanske vojske 8. aprila 1941 pozval na ptujski magistrat tiste, ki so se morali odzvati na vpoklic. Ob prisotnosti dotedanjega župana dr. Alojzija Remca so vpoklicani, med njimi lekarnar Leo Behr-balk, dr. Wilhelm Blanke, ing. Franz Celotti, dr. Adolf Kalb, Rudolf Reich, Albert Scharner, dr. Manfred Scheichenbauer, trgovec Franz Schosteritsch, trgovec Harald Schwab, prejeli nadaljnja navodila.
Zapišimo tudi, da so se konec marca 1941 sestali v Gradcu vodilni nacisti, člani vodstev KB ter vohuni iz slovenske Štajerske, da bi ob zasedbi Slovenije sodelovali kot instruktorji, tolmači oz. vodniki. Za vsak okraj slovenske Štajerske so bile pripravljene mape z gradivom o zasedbi s seznami Nemcem prijaznih in sovražnih oseb. Okupacijske oblasti so bile tako tudi poučene, da bi na Ptujskem »moralo izginiti« 5 % tukajšnjega prebivalstva.
In prav ptujski folksdojčerji so se pozneje izkazovali pri pregonih slovenskega življa.
Od 27. marca do 8. aprila 1941, ko je nemška predhodnica z ljutomerske smeri prispela nemoteno na Ptuj, so bili ptujski folksdojčerji v popolni pripravljenosti. Za umikajočo se jugoslovansko vojsko so ostali minirani mostovi na Ptuju, v Ormožu in Središču ob Dravi. Učinkovite obrambe ni bilo, peta kolona je opravila naloge ...
Slovenska demokratična javnost odgovarja ptujskemu nemštvu
Zaskrbljeno, a odločno slovenstvo je na nemška dejanja združeno odgovarjalo. Vznemirjenost ob popustljivosti oblasti do nemških izzivanj je sprožila val pro-tihitlerjevstva; k narodnoosvobodilnemu odporu so slovenski živelj vzpodbujale še socialnoekonomske razmere. Ptuj so zato spremljale številne prireditve z narodnostno in socialno noto, pri katerih je predvsem sodelovala mladina - ob akademikih še gimnazijci in delavska mladina. Na izletih v Haloze, k Urbanu, na Vurberk ... se je mladim odpiral svet socialnih krivic.
Velja omeniti nekaj prireditev in aktivnosti, predvsem še na gimnaziji.
V	marcu 1940 je bil umetniški gledališki večer gimnazijskih profesorjev dr. Stanka Cajnkar-ja, Antona Ingoliča in mentorja dijaškega glasila »Setev« Toneta Šifrerja. Prepoznaven je bil so-kolski slovanski večer v mesecu aprilu s 60 nastopajočimi, ki so opozorili na čas ogroženosti slovenskega naroda (na gimnaziji tedaj 218 članov sokolskega odseka). Ne gre prezreti aktivnosti gimnazijske mladine, ki je v mesecu maju zbrala za Slovence na Kočevskem 1875 din; za haloške otroke je Podmladek RK (471 članov) zbral več parov nogavic, ob božiču 1940 so obdarili otroke pri Sv. Andražu v Halozah (Leskovec).
V	letu pred nemško okupacijo je narodnoobrambni in socialni čut prežemal dija-štvo, ki je sledilo naprednim profesorjem; razgibana je bila društvena dejavnost. V okviru Počitniške zveze, ki je štela 60 članov in jo je vodil akademski slikar France Mihelič, je npr. deloval strelski odsek pod vodstvom nekdanjega dijaka Miloša Poliča, tedaj oficirja na Ptuju. Dejali bi, da je življenje na gimnaziji v zadnjih mesecih pred
okupacijo teklo dinamično, kar politično razburljivo. Pomeni, da je val narodnoobrambnega gibanja in povezovanja demokratičnega slovenstva segal tudi za gimnazijske zidove. Ob tem izpostavimo, da so na oblikovanje narodnozavedne dijaške fronte vplivali mnogi dejavniki, tako težke socialne razmere v Halozah in Slovenskih goricah, že omenjeni vpliv naprednih profesorjev, fašistična agresija po Evropi in nacistična nestrpnost ptujskega nemštva. Kar mali »narodnoobrambni boj« se je odvijal na šoli, ko so nemška dekleta prihajala s kitami, fantje pa v belih dokolenkah in so jih slovenski sošolci mazali s črnilom. Po mestnih ulicah se je ta »boj« nadaljeval: slovenski dijaki so bili neštetokrat obsipani s kletvicami, vindišarji .
V tem prelomnem času je bilo potrebno povezati demokratične sile na šoli. Delo je slonelo na dijakih levičarjih, med katerimi velja omeniti Mitjo Vošnjaka. Omenjeno dijaško jedro je tudi usmerjalo društvene aktivnosti na šoli preko Meddruštvenega odbora, ustanovljenega maja 1940. Odbora, ki naj bi povezoval društva različnih usmeritev in ustanovil enotno mladinsko skupnost, vodstvo šole ni podprlo. V juniju mesecu so oblasti razpustile Meddruštveni odbor, kar naj bi bil udarec po levičarskih silah. Da je odbor poslej deloval »v ilegali«, kažejo dogodki na začetku šol. leta 1940/41. Pod vplivom levičarskih dejavnikov se je pričelo zapletati pri oblikovanju društvenih odborov (Jadranska straža). Šolsko vodstvo je bilo prisiljeno razpustiti vodstva posameznih društev. Toda po štirimesečnem zatišju se je pod pritiskom javnosti začutila nova razgibanost na šoli. Bližala se je okupacija in le nekaj dni pred nemškim napadom je nastopil prepovedani Meddru-štveni odbor: domovinsko zavedna dijaška mladina je 27. marca stopila na plano.
Enostransko bi pisali, če bi ta prelomni čas povezovali le z dijaško mladino. Na Ptuju je
bila tedaj skovana delavsko-di-jaška antifašistična mladinska skupnost, povezana s ptujskimi akademiki, ki so vselej živeli s svojim mestom. Veliko je ta visokošolska mladina storila v boju proti hitlerijanstvu; dejavna je bila v širšem slovenskem prostoru, kar dogodki potrjujejo.
Ob vse večjem pritisku fašistične Nemčije na Jugoslavijo in vedno hujši nacistični propagandi se je težišče študentskih naro-dnoobrambnih taborov (največ v letu 1940), ki so združevali napredne akademike ne glede na svetovnonazorsko usmeritev, preneslo na severno mejo. Ohranjena poročila govore, da so bili med taborjani tudi Ptuj-čani. Iz zapisnika odbora »Doma visokošolk« z dne 11. januarja 1940 razberemo, da so študentke s prebivalci Rodnega Vrha in okolice ohranile stike tudi po taborjenju prejšnjega leta. Vesna Stranič, Danica Kitak in Zorka Gradišnik (padla v NOB) so bile v Halozah še dvakrat in med 47 družinami razdelile razno blago ter šolske potrebščine.
Na pobudo nekdanjega ptujskega dijaka Ivana Bratka (obdol-ženega komunizma leta 1934) so študentke »Doma visokošolk« organizirale delovni tabor v socialno ogroženih Lipovcih v Prek-murju. V kraju, kjer ni bila rešena agrarna reforma, so študentke razsvetljevale prebivalce in jim nudile pomoč - hkrati so zadevale na klerikalne nasprotnike. Med taborjanke je večkrat prihajal prekmurski rojak, nekdanji ptujski gimnazijec Štefan Kuhar (1941. sekretar ljutomerskega okrožnega komiteja KPS, ustreljen istega leta) in z njimi razpravljal o političnem delu na vasi. Življenje v taboru so spremljala predavanja; dr. Jože Potrč je tu govoril o zdravstvenih in socialnih problemih na podeželju. Zaradi političnega dela taborjank so oblasti jeseni 1940 razpustile društvo »Dom visokošolk«.
Narodnoobrambnega tabora pri Sv. Treh kraljih nad Maren-bergom (Brezovcem) na Koban-skem so se udeležili tudi nekdanji ptujski gimnazijci, tako Marjan Kveder, Marko Rems in Zvonko Sagadin; slednja sta bila vključena v delo ciklostilne tehnike KP na Ptuju. Sodelavci omenjene tehnike so veliko naredili pri narodnostnem ozave-ščanju ljudi. Sestavljavci besedil so budno spremljali dogajanja v svojem okolju, razkrivali početja ptujskih Nemcev in pozivali demokratične množice k enotnosti, ne glede na versko ali strankarsko pripadnost. Eden zadnjih letakov pred okupacijo, namenjen »slovenski javnosti«, razkrinkava dejavnost domačih nemškutarjev in oportunizem oblasti ter poziva stranke, društva, organizacije, naj se strnejo v skupno fronto. Letaku priložen listič v nemščini označuje navedbe za »smešno propagando«. Leta 1940 je tehnika po nekaj letih znova našla prostor pod gledališkim odrom. Pred prihodom okupatorja je tehniko ob prisotnosti Frančka Glavnika in Zvonka Sagadina uničil obetavni gledališki igralec, komunist Albert Wilhelm, po rodu primorski Slovenec.
Nadaljevanje prihodnjič
Od tod in tam
Ivanjkovci • Deseti dobrodelni koncert
Foto: Viki Ivanuša
Na Osnovni šoli Ivanjkovci so letos organizirali že 10. tradicionalni dobrodelni koncert. V organizaciji so se preizkusili učenci zaključnega 9. a-razreda s starši in delavci šole. Koncert je bil lepo obiskan, nastopili pa so Otroški pevski zbor Sonce, Mladinski pevski zbor Rosa, ansambel Prlekija, Mlade žurerke, pevka Anita Kralj, ansambel Panonski kvintet, ansambel Slovenski zvoki, Šolska plesna skupina US IS, ansambel Safirji in Ljudska godba TKD Ivanjkovci. Ravnateljica Nada Pignar seje v krajšem nagovoru zahvalila nastopajočim, vsem, ki so pomagali pri organizaciji koncerta, in obiskovalcem, ki so pomagali s svojim prispevkom. Zbrana sredstva bodo porabili devetošolci pri številnih plačilih, ki jih bodo imeli še pred zaključkom šolanja. Na novi življenjski poti, kijih pelje iz domačega kraja, jim je Pignarjeva zaželela, da vedno izberejo pravo pot, imajo ob sebi dobre ljudi in da jih njihova lastna krila ponesejo do ciljev, ki so sijih zastavili.
Viki Ivanuša
Ptujska Gora • Kip slepe deklice bronast
Foto: M. Ozmec
Kip slepe deklice, ki ga je 1. julija lani v okviru praznovanja 600-letnice cerkve na Ptujski Gori blagoslovil mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger, je sedaj bronast. Gre za skupno delo akademskih kiparjev Irene Čuk, ki je izdelala kip deklice, in Viktorja Gojkoviča, kije poskrbel za celostno podobo. Sredi februarja je kip slepe deklice ulil v bron livar Borut Kamšek iz Velovlja pri Ljubljani, kije po oceni Viktorja Gojkoviča za to porabil okoli 200 kg brona. Ulitjepa je financirala Občina Majšperk.
-OM
Lenart • Uspehi učencev glasbene šole
Učenci glasbene šole v Lenartu so v zadnjem času dosegali na državnih in mednarodnih tekmovanjih številne odlične uvrstitve. V Beogradu je od 26. februarja do 6. marca potekalo mednarodno tekmovanj Davorin Jenko. 5. marca so se ga udeležili učenci trobilnega oddelka z mentorjem prof. Simonom Štelcerjem in korepetitorko prof. Ireno Košmerl - Leš. Dosegli so naslednje rezultate: predkategorija: Matija Ploj 1. nagrada (95,33 točke), Nejc Kuri 1. nagrada (95 točk); kategorija A: Niko Peserl 2. nagrada (93 točk); kategorija B: Blaž Trobas 3. nagrada (87,50 točke). Z zlatim priznanjem, ki so ga naši trobentači prejeli na regijskem tekmovanju mladi glasbenikov Štajerske in Pomurja 14. februarja so se uvrstili na 40. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije. Tekmovanja so se udeležili 18., 19. in 20. marca v Novem mestu. Spremljala sta jih njihov mentor prof. Simon Štelcer in korepetitorka prof. Irena Košmerl Leš. Dosegli so naslednje rezultate: 1. A-kategorija: Matija Ploj zlato priznanje (96 točk), Nejc Kuri zlato priznanje (95,67 točke); 1. B-kategorija: Niko Peserl srebrno priznanje (93,33 točke); 1. C-kategorija: Blaž Trobas srebrno priznanje (92,67 točke). 40. državnega tekmovanja seje udeležil tudi učenec Mario Kramberger, ki obiskuje pouk harmonike pri prof. Borutu Moriju v dislociranem oddelku Cerkvenjak. Tudi on se je uvrstil na državno tekmovanje z zlatim odličjem, ki gaje prejel na regijskem tekmovanju. Tekmovanje za 1. B-kategorijo, v kateri je tekmoval, je potekalo 16. marca v Brežicah. Za svoje igranje je prejel srebrno odličje in 91 točk.
Darja Ornik
Videm • Koncert mešanega pevskega zbora
ra c
>N ■
Restavracija Pan Kidričevo
60 let prepevanja
Videmski mešani pevski zbor je minulo soboto praznoval 60-letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti je v domači cerkvi sv. Vida skupaj s povabljenimi gosti izvedel večerni koncert, ki je v cerkev privabil veliko ljubiteljev tovrstnega petja.
— ® ■— -K <o
ra o <y
1-	m --t^ â oič i-
:= <h =
C © in ci. O <5 » >-g íi
■- A .E °iii ;ñ w>N £>
« O ? 2.H
íféíÍ3
W w O i-_
es ra w "■¡S o t^a
ig
5 ™ -t^ ™ .
jj «fl <D O) rU
2-g""	" '
U U IQ IG (U -J C N N CČ
Videmski mešani pevski zbor je 60-letnico obstoja in skupnega prepevanja obeležil s sobotnim večernim samostojnim koncertom v cerkvi sv. Vida; spredaj predsednik KD Jože Šmigoc.
Za uvod v koncert je pevski kvartet Metka Ostroško, Alex Ferlič, Dejan Krajnc in Tadej Premužič izvedel pesem As Torrents in Summer avtorja Edgarja Elgarja, nato pa se je zbranim, ki so dodobra zapolnili notranjost cerkvene ladje,
Gorišnica • Letni koncert pevskih zborov
Glasba ne pozna meja
Gorišniška kulturna dvorana v občinski stavbi je bila v nedeljo popoldne premajhna za vse, ki so prišli poslušat petje ubranih glasov otroškega in mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Sla-vice Cvitanič.
Oba pevska zbora sta sicer znana po visokih uvrstitvah in zlatih ter srebrnih priznanjih z regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanj, ki se jih udeležujeta redno. Tudi letos se bodo zagnane pevke in pevci otroškega pevskega zbora s svojimi pesmimi predstavili na majskem regijskem tekmovanju pevskih zborov ter
na junijskem mednarodnem tekmovanju otroških pevskih zborov v češkem Olomoucu, kjer se bodo pomerili v dveh kategorijah; v starostni kategoriji do 12 let in kategoriji ljudskih pesmi.
Del tekmovalnega repertoarja so predstavili tudi na nedeljskem letnem koncertu pod naslovom Glasba ne po-
zna meja. Najprej se je s paleto skladb predstavil otroški pevski zbor, ki je zapel Mozartovo Matičkov rojstni dan, priredbo Dominika Cvitaniča Ena ptička priletela, Potovanje (J. Jež), Pomlad na vrbi (H. Sattner), slovensko ljudsko Slišala sem ptičko pet ob harmonikarski spremljavi Dominika Cvita-niča, nato še eno slovensko
Utrinek z nedeljskega letnega koncerta, na posnetku otroški pevski zbor z zborovodkinjo Slavico Cvitanič.
ljudsko V dolinci prijetni, Kresniček (R. Gobec), Huda mravljica (M. Vodopivec), češko ljudsko Tancuj, Tancuj in znano Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje.
Koncert je spremljal Orffov ansambel, ki ga sestavljajo Špela Cvetko, Ines Horvat, Sara Belšak, Špela Kolenko, Nina Obran, Damjan Vidovič, Aleks Žohar, Nejc Šandor, Meta Hu-njet in Klara Horvat. Samostojno so odigrali Fosterjevo Oh, Suzana in rusko narodno Ka-začok ter trio Hunjet s skladbo Maksa Pirnika Otrok sem še.
Drugi del koncerta je izzvenel v prepevanju mladinskega pevskega zbora, ki si je za tokratni nastop izbral skladbe: Poj z menoj (L. Krajnčan), Na Jurjevo (E. Adamič), Pastirček (R: Gobec), ljudsko Ribniška, A slišiš me (B: Chicott), Malo miru (R. Siegel), Mir na svetu (A. Senčar) in Ko se smeješ (P. Schmute).
Za instrumentalno spremljavo koncertiranja so poskrbeli Eva Štraus, Alja Senčar, Hana Hunjet in Slavica Lajh (na klavirju) ter Dominik Cvitanič na koncertni harmoniki.
SM
predstavil mešani pevski zbor pod taktirko zborovodkinje Mateje Krajnc s pesmimi Resonet in laudibus Jakoba Gallusa, Ave verum corpus W. A. Mozarta in Večerni ave v priredbi Rada Simonitija.
Drugi del koncerta so napolnili le ženski glasovi pevskega zbora. Pevke so zapele belokranjsko ljudsko po priredbi Uroša Kreka Aj, zelena je vsa gora, priredbo Dejana Jakšiča Na vrhu nebotičnika in znano besedilo F. Milčinskega Ježka Ne čakaj na maj - zadnji dve ob spremljavi Staneta Hebar-ja na kitari, Gašperja Žerjala na kontrabasu in Aleša Zorca na bobnih. Nato je kot samostojna vokalistka z glasbenim triom nastopila Alex Ferlič s skladbo Andreja Šifrerja Uspavanka za Evo.
Koncertni večer so kot gostje s svojim živahnim nastopom popestrili učenci domače osnovne šole pod vodstvom Biserke Selak, ki so skozi petje, ples in pisano koreografijo prikazali življenje tipičnih afriških živali in tamkajšnjih ljudi - od slonov, opic in levov do krokodilov ter afriškega plemena - od jutra do večera.
Zaključni del koncerta je spet izzvenel v petju mešanega pevskega zbora, ki je publiko navdušil z izvedbami različnih slovenskih ljudskih pesmi. Za-
peli so pesmi Venci beli, Pa se sliš' (primorska ljudska), Rož, Podjuna, Zila, Vilota in Dajte, dajte (obe istrska ljudska) ter Rezijansko.
Ob koncu je Mateja Lešnik s ptujske izpostave sklada za kulturo pevcem za dolgoletno prepevanje v zboru podelila Gallusove značke. Bronaste so prejeli Stanka Vršič, Jožica Kersnik, Mateja Krajnc, Dejan Krajnc, Alexandra Ferlič in Tadej Premužič, srebrne Zlat-ko Širovnik, Marjan Mohorko, Majda Štrafela in Vlado Trafela, zlate pa Martin Bedrač, Slavko Kmetec in Jurček Lamot. Župan občine Videm Friderik Bračič pa je pevskemu zboru ob njegovi 60-letnici podelil posebno jubilejno občinsko priznanje.
Posebej ganljivo pa je bilo, ko so se sedanjim pevcem na koncu pridružili vsi nekdanji pevci, ki so se udeležili sobotne koncerta, in so pod vodstvom prvega dirigenta zbora Maksa Vaupotiča zapeli eno svojih najljubši pesmi, Foer-sterjevega Pevca.
Letošnji jubilejni koncert je povezoval Jože Šmigoc, za organizacijo je poskrbela Biser-ka Selak, za tehnično izvedbo pa Tadej Premužič in Miran Ostroško.
SM
Foto: Marko Zgrebec
Maks Vaupotič je na jubilejnem koncertu spet stopil pred videmski pevski zbor in dirigiral pesem Pevec, ki so jo izvedli pevci vseh generacij.
Foto: SM
Foto: SM
Dejan Zavec
»Vsak dvoboj se bo zgodil z nekim namenom« Stran 16
Mini rokomet
Zadovoljni obrazi otrok in staršev
Stran 16
Plavanje
Tri medalje za PK Terme Ptuj
Stran 17
Kolesarstvo
V Varaždinu slavje Pavliča in Bedenika
Stran 17
Nogomet
Zavrč presenetljivo izločil Aluminij
Stran 18
Kinologija
30 let Kinološkega društva Ptuj
Stran 19
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. íjititu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. SNL
Naj bo derbi ...
V nedeljo se bosta v Kidričevem še tretjič v tej sezoni v drugoligaški nogometni konkurenci pomerila lokalna ri-vala Aluminij in Labod Drava. Stara znanca sta letos dvakrat že igrala, v Kidričevem je bilo 2:2, na Ptuju pa je v zadnjem jesenskem krogu prepričljivo z 1:3 slavil Aluminij. Kot ponavadi se tudi v tokratno srečanje obe ekipi podajata z različnima izhodiščema. Domači iščejo zmagovalno formulo za dokončen napad na vrh lestvice, saj vodilni Interblock, kljub temu da zmaguje, niti približno ne blesti, Ptujčani pa po vseh turbulencah v klubu v zadnjem času napadajo še tretjo zaporedno zmago, s katero bi dokončno ujeli stik z ekipami
tik pod vrhom lestvice. Ob tem dodajmo, da so dravaši celo vodilna ekipa pomladi, trenutno 1. mesto si delijo z Dobom, medtem ko je Aluminij tretji, tako da nas tudi iz tega vidika čaka srečanje, ki se ga lahko le veselimo.
Kljub temu da pravilom na tovrstnih srečanjih ni favorita, saj je ponavadi tak derbi rezerviran za dnevno inspiracijo kakega posameznika, pa - hočeš ali nočeš - tokrat vloga favorita pripada domačim nogometašem. Kidričani namreč premorejo odlično zasedbo, v kateri je poudarek na lastni šoli, igralci od drugod pa so povečini le dodana vrednost ekipi. Ob tem velja poudariti, da imajo urejene tudi klubske razmere,
Hjflrjj **	lip ! ¡jLS k Í		
	17 /		
	v j® \ MSk	M*	
	...... _	MÊmL,	
Za dvoboj dveh najuspešnejših ekip našega območja je torej vse nared. V obeh taborih si verjetno želijo lepega vremena, kar bi na tribune stadiona v Kidričevem prav gotovo privabilo precej ljubiteljev nogometa, tako tistih, ki bodo pesti stiskali za domače, kot tistih, ki jim je blizu modra barva. Nevtralni ljubitelji nogometa si verjetno želijo le dobrega nogometa, veliko število zadetkov in vse, kar derbiju pritiče. »Naj bo derbi ...«
Tadej Podvršek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija in Laboda Drave se bodo v nedeljo v Kidričevem pomerili tretjič v tem prvenstvu: za Aluminij bo zaigral tudi Aljaž Medved, Denis Perger pa je zaradi poškodbe že končal sezono.

poleg tega pa so nogometaši Aluminija že nekaj let stalnica
Aluminij: Popotnica ni dobra, a ...
Nogometaši Aluminija so v nedeljo remizirali v Dobu, v sredo pa izgubili v pokalnem srečanju v Zavr-ču, kar vsekakor ni dobra popotnica pred nedeljskim srečanjem. Aljaž Medved v sredo ni igral na pokalnem srečanju v Zavrču, so pa vse njegove misli usmerjene v srečanje z Labodom Dravo: »Normalno je, da si želimo zmago. Tri točke rabimo, da zadržimo drugo mesto. Naša želja je, da dobro odigramo in da premagamo svoje tekmece, čeprav ne bo lahko. Sicer pa si želim dober nogomet, veliko gledalcev in seveda našo zmago.« Zaradi kartono bo v ekipi Aluminija manjkal kapetan Denis Topolovec. (dk)
Labod Drava: Po tretjo zaporedno zmago
Vzdušje v taboru tokratnih gostov je pred srečanjem vse boljše, k temu pa sta brez dvoma največ prispevali zadnji prvenstveni zmagi z Muro 05 in Belo krajino. Tudi zdravstveni karton kluba iz Ptuja je dokaj spodbuden, saj razen Pergerja, ki je letošnjo spomladansko sezono že zaključil, v ekipi ni poškodovanih igralcev. Pred srečanjem z rdečimi je optimističen tudi Kristjan Kulčar: »Na takšnih derbijih nikoli ne veš, kakšen bo rezultat, vendar sem mnenja, da če bomo odigrali tako kot na zadnjih dveh tekmah, še posebej pa proti Beli krajini, lahko iztržimo dober rezultat. Vsekakor pa bomo igrali na zmago.« (tp)
Rokomet • 1. SRL (m)
Cimos v Celju, Krka v Ormožu
Jubilejna, 20. pokalna lovorika je minulo nedeljo pripadla Cimosu, ki je v derbiju trenutno dveh najboljših slovenskih ekip ugnal Gorenje. Prav med Koprčani in Velenjčani bo najverjetneje do samega zaključka sezone potekal hud boj za naslov državnega prvaka, saj prednost Velenjčanov znaša le eno točko pred Primorci. V Ligi za obstanek zaenkrat zelo dobro kaže Ormožanom, ki imajo lepe možnosti za osvojitev končnega 7. mesta v državi.
Liga za prvaka
Celje PL - Cimos; NAŠ TIP: 2
Derbi 4. kroga Lige za prvaka bo na sporedu že v petek, 15. aprila, ob 19.30 s televizijskim prenosom na Sportklubu. Gre za ponovitev polfi-nalnega obračuna iz Pokala, kjer so se Celjani odlično upirali Cimosu, ki v tem koledarskem letu še nima poraza. Četa trenerja Fredija Radojkoviča za Gorenjem zaostaja le točko in si v Zla-torogu ne sme privoščiti spodrsljaja. Spisek poškodb pri Celjanih je izjemno dolg: Žvižej, Savič, Metličič, Toskič,
Prieto, Potočnik, Rnič, Poklar. Iz tega razloga dajemo prednost Cimosu.
Loka - Trimo; NAŠ TIP: 1
Škofjeločani igrajo odlično in so v športni dvorani Poden letos ugnali tudi najboljše slovenske klube. Želja Ločanov je končno 3. mesto, zato v poštev proti Trimu pride le zmaga. Trebanjci trenutno niso v najboljši formi, kar dokazuje visok domači poraz proti Mariboru z izidom 36:26.
Gorenje - Maribor; NAŠ TIP: 1
Gorenje v nadaljevanju prvenstva še ni našlo prave forme, ki jo je krasila v rednem delu sezone. Zagotovo pa so Velenjčani zdaj močnejši za organizatorja igre Marka Bezjaka, ki je okreval po poškodbi. Maribor kljub hudim finančnim težavam igra solidno in bo kar trd oreh za ekipo trenerja Branka Tamšeta.
Liga za obstanek
Jeruzalem - Krka; NAŠ TIP: 1
Ormožani so nanizali štiri zmage zapored in so blizu končnega 7. mesta. Glavni adut varovancev trenerja Aleša Filipčiča je sproščenost. Ta se pozna predvsem pri glavnem motorju ormoške igre Bojanu Čudiču, ki
spet igra na visokem nivoju. S pravim Hugom tudi Jeruzalem zgleda bistveno boljše. Krka zna biti neugoden nasprotnik, vendar predvsem na domačem terenu. Ormožani imajo lepo priložnost za peto zaporedno zmago. Tekma na Hardeku bo v petek, 15. aprila, ob 19. uri.
Ribnica - Slovenj Gradec; NAŠ TIP: 1
Ribničani so na Pokalu Slovenije osvojili 3. mesto, kar je eden izmed boljših dosežkov ribniškega rokometa v zgodovini. V goste Ribničanom prihaja borbeni Slovenj Gradec, ki se je pod vodstvom trenerja Sebastjana Soviča prebudil in ima realne možnosti za obstanek v ligi. Zmaga gostov ne bi bila nobeno presenečenje, ob tem pa bi še šla na roko Jeruzalemu v boju za 7. mesto.
Šmartno - Slovan; NAŠ TIP: 1
Zadnja priložnost Šmartnega, da z zmago ostane v enakovrednem boju za obstanek v ligi. Šmartno je v Ligi za obstanek izgubilo obe domači tekmi proti Ribnici in Jeruzalemu. Obe ekipi imata številne težave: poškodbe, finance ... Rahlo prednost dajemo Šmartnemu, predvsem zaradi domačega terena.
Uroš Krstič
v vrhu ali vsaj pri vrhu drugo-ligaškega nogometa in so odigrali že ogromno težkih tekem, takšnih, kot jih čaka tudi v nedeljo. Drugačna je situacija z njihovimi sosedi, kjer se je po zadnjih informacijah stanje v klubu umirilo. Na srečo so z dvema zaporednima zmagama
ujeli veter v jadra tudi igralci. Ptujčani že celotno sezono bolje in bolj sproščeno igrajo v gosteh in kot taki so lahko v nedeljo še kako nevarni. Glavni adut ekipe v modro-belem bo prav gotovo trener Bojan Špe-honja, ki je v preteklosti sedel tudi na klopi rdečih.
PARI 21. KROGA -SOBOTA OB 17.00: Interblock - Krško, Dravinja
-	Roltek Dob, Bela krajina
-	Mura 05; NEDELJA OB 17.00: Aluminij - Labod Drava, Šmartno 1928 -Garmin Šenčur.
Namizni tenis • 4. tour za člane in članice
Piljak ugnal reprezentanta Slodeja
V Cerknici je potekal 4. slovenski namiznoteniški tour za člane in članice. V moški konkurenci je nastopilo 40 igralcev, v ženski pa je bila udeležba skromnejša, saj je nastopilo samo 16. igralk. Med fanti sta člana NTK Ptuj Bojan Pavič in Danilo Piljak dosegla odlični uvrstitvi od 5. do 8. mesta. Na poti do tega rezultata je Piljak s 4:3 ugnal tudi reprezentanta Matica Slodeja (Muta, 3. na lestvici NTZ) in Dominika Škrabana (Kema, 9). Bojan Pavič je v četrtfinalu izgubil z Gregorjem Zafoštnikom (1:4), Danilo Piljak pa proti
Tvrtkoviču (2:4). Gregor Za-foštnik je v polfinalu izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu Mitji Horvatu.
S tema rezultatoma sta se člana NTK Ptuj pomaknila na članski lestvici TZS nekaj mest višje: Pavič sedaj zaseda 10. mesto (prej 11.), Piljak pa 12. (prej 15.).
Med dekleti je prvo mesto osvojila Manca Fajmut. Dobro je nastopila članica NTK Ptuj Ivana Zera, ki je bila v četrt-finalu boljša od Verdinekove (4:2), v polfinalu pa je z enakim rezultatom klonila proti Lužarjevi. Na konci je osvojila 3. do 4. mesto. Ivana na elstvici
TZS sedaj zaseda visoko 5. mesto (prej 6.).
Danilo Klajnšek
	
J | m	ák^) C
•JS	rc 1
dfcta^ M H_	
Foto: Črtomir Goznik
Ivana Zera (NTK Ptuj) se je uvrstila v polfinale.
Rezultati, člani:
ČETRTFINALE: Zafoštnik -Pavič 4:1, M. Horvat - Zdovc 4:0, Piljak - Tvrtkovič 2:4, Peršolja - Golavšek 1:4; POLFINALE: Zafoštnik - M. Horvat 1:4, Tvrtkovič - Golavšek 2:4, FINALE: Horvat - Golavšek 4:0 (12:10, 11:7, 11:7, 11:8).
KONČNI VRSTNI RED: 1. Mitja Horvat (Kema Puconci), 2. Jaka Golavšek (Ilirija), 3.-4. Gregor Zafoštnik (Finea Maribor) in Mirza Tvrtkovič (Ilirija), 5.-8. Bojan Pavič, Danilo Piljak (oba Ptuj), Jurij Zdovc (Rakek) in Ludvik Peršolja (Iskra Avtoelektrika).
Članice: ČETRTFINALE: Lužar - Pavlin 4:0, Verdinek - Zera 2:4, Zupančič - Kasa-bova 4:0, Gutnik - Fajmut 0:4, POLFINALE: Lužar - Zera 4:2, Zupančič - Fajmut 0:4; FINALE: Lužar - Fajmut 1:4 (7:11, 11:9, 8:11, 8:11, 3:11).
KONČNI VRSTNI RED: 1. Manca Fajmut (Fužinar Interdiskont), 2. Natalija Lužar (Ljubljana), 3.-4. Ivana Zera (Ptuj) in Nina Zupančič (Logatec), 5.-8. Nina Pavlin (Iskra Avtoelektrika), Ana Verdinek, Katja Gutnik (obe Logatec) in Asya Kasabova (Fužinar Interdiskont).
Boks • Dejan Zavec
»Vsak naslednji dvoboj se bo zgodil z nekim namenom«
Z našim superšampionom, svetovnim prvakom velterske kategorije verzije IBF, Deja-nom Zavcem, smo se pogovarjali o aktualnih dogajanjih, ameriških izzivih, manager-ju Ulfu Steinforthu, družini, sponzorjih, novih načinih treninga ...
S kakšnimi stvarmi se ukvarjate trenutno?
D. Zavec: »Dogajanje je izredno pestro, nekako pa je vse usmerjeno v pričakovanje naslednjega tekmeca in kraja, kjer se bo ta dvoboj zgodil. Žal v tem trenutku še ne morem postreči z otipljivimi informacijami, saj je odprtih veliko možnosti; med drugimi imajo za organizacijo dvoboja možnosti Kitajska, Rusija, ZDA, Nemčija in seveda Slovenija. A slika še zdaleč ni jasna. Dvoboj naj bi bil konec junija, to bo obvezna obramba naslova svetovnega prvaka. Kongres zveze IBF je napovedan za konec aprila in po njem bo več jasnega.«
Preidiva na ameriško zgodbo: nikoli niste skrivali, da se želite pomeriti s svetovnimi prvaki v drugih najpomembnejših verzijah (WBA, WBO, WBC).
D. Zavec: »Iskanje možnosti za dvoboj v ZDA je zame ena od pomembnejših zadev v tem trenutku. Sem svetovni prvak verzije IBF in zaradi tega nekateri zagotovo imajo željo po dvoboju z mano - a ne v Sloveniji. Zaradi tega sem v zadnjem obdobju jaz trikrat odpotoval v ZDA, da poskušamo približati stališča. V ZDA imam povezavo, ki mi omogoča prisotnost, kar je osnova za marketinško delovanje. Trenutno je nekakšen status quo, verjamem pa, da se bo stvar kmalu premaknila z mrtve točke. Ni skrivnost, da dobivam ponudbe iz ZDA, da bi se tja preselil in začel delovati tam. Obenem moram jasno poudariti, da imam zaenkrat še delodajalca v Evropi. Tudi v Nemčiji imam vse, vendar težim k temu, da bi imel v ZDA boljše možnosti za dosego še odmevnejšega rezultata. Američani so pripravljeni odkupiti mojo pogodbo z Ulfom Steinforthom, vendar mora slednji na to pristati.«
Očitno je, da se Ulf Ste-infoth ne namerava zlahka odreči vašim uslugam in da vas zelo ceni.
D. Zavec: »Vedno nisem imel tega občutka, a očitno so ga rezultati napeljali k temu.
Sam vztrajam na stališču, da bi se dalo iz tega položaja, da sem svetovni prvak verzije IBF, narediti še več. Morda je to lažje reči kot pa dejansko storiti, a vredno je poskušati.«
Za nekatere bi bilo dejstvo, da ste že več kot leto dni svetovni prvak velter-ske kategorije verzije IBF, dovolj, ker je to dejansko fantastičen dosežek. A vi strmite k temu, da bi se primerjali z drugimi svetovnimi prvaki verzij WBA, WBC in WBO. Zakaj?
D. Zavec: »Zaradi iskanja lastnega maksimuma! Lahko bi npr. prvi dvoboj v ZDA izgubil in bi brez težav sam sebi pošteno rekel, da je to moj maksimum, več nisem sposoben. Upam pa, da svojega maksimuma še nisem dosegel! Zanimivo je, da sem na zadnjem obisku v Nemčiji poudaril, da sem IBF
kompleks majhnosti, da ne znamo uživati v doseženem, vedno hrepenimo po nečem boljšem, večjem ... Spomnil bi še na besede Nicka Vujičiča, ki ga izjemno cenim in spoštujem in je pred dnevi obiskal Ptuj. Rekel je, da moramo znati ceniti stvari, ki jih imamo, druge, ki niso življenjsko pomembne, pa se bodo že zgodile z nekim namenom. Verjamem, da je tudi z mojimi nadaljnjimi dvoboji tako: vsak se bo zgodil z nekim namenom, tudi tisti s svetovnim prvakom druge verzije. Če pa do tega ne bo prišlo, pa bom tudi s tem znal živeti, imam dovolj razlogov za zadovoljstvo.«
Sedaj je čas med dvema dvobojema, ko treningi niso tako intenzivni in se lahko delno posvečate drugim stvarem. Kaj si najraje privoščite s svojimi najbliž-
Seveda pa ta del prinaša tudi nekatere zanimive dogodivščine, izkušnje: če bi mi kdo pred leti dejal, da je potrebnih za 15-sekundni TV-oglas cel dan ali pa celo več snemanja, bi se mu smejal. Sedaj na podlagi lastnih izkušenj vem, da je to res potrebno, če hočeš da končni izdelek izgleda kvalitetno. Sam želim imeti s sponzorji pošten odnos: ni dovolj, da sem jaz zadovoljen z njimi, tudi oni morajo biti zadovoljni z menoj. To se mi zdi ključno pri tej stvari - obojestransko zadovoljstvo «
Temnejši del športa so poškodbe: v zadnjem dvoboju so vam bile prizane-sene, zato pa je kljub temu na vrsti rehabilitacija. V tem času si opomorete od napornih priprav in se pripravite na nove izzive. Kako vse skupaj poteka?
D. Zavec: »V zadnjem času s
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Ni skrivnost, da dobivam ponudbe iz ZDA, da bi se Obenem moram jasno poudariti, da imam zaenkrat še delodajalca
tja preselil in začel delovati tam. v Evropi.«
svetovni prvak in da se želim pomeriti z drugimi prvaki. Kot iz topa so ustrelili: zakaj? Ti so vendar svetovni prvak in nad tabo ni nikogar: ne Pacquiao, ne Mayweather, ne Mosley niso nad tabo in ti nisi nad njimi - vsi ste dokazali, da ste šampioni. To mi je seveda dalo misliti, da sam ne znam dovolj ceniti tega naslova. Ni povsem iz trte izvita primerjava, da je svetovni prvak velterske kategorije IBF za Slovenijo takšen dosežek, kot da bi imela Slovenija svoje moštvo v formuli 1. Tukaj sem s svojim razmišljanjem znova dokazal slovenski
Lani ste bili z naskokom najbolj prepoznana medijska športna osebnost: kako gledate na to?
D. Zavec: »Na to gledam dvoplastno: na eni strani je ta bleščeča športna podoba, kjer zmagujem v ringu, na drugi pa mi je izjemno pomembno, kako se bodo name kot na 'civilno osebo' odzvali mlajši, moji zvesti simpatizerji. Prav zaradi tega jim poskušam na vsakem koraku, tudi izven športnih aren, dajati pozitivna sporočila. Osnovo sporočilo je, da je z delom mogoče doseči vse. Pri tem ne mislim samo na športne dosežke, ampak je podobno mogoče tudi v drugih poklicih: nekdo je lahko uspešen zidar, nekdo novinar ... Tudi če bi se poskusil v teh delih, bi dal od sebe maksimum in bi pri tem poskušal najti zadovoljstvo.«
Pri medijskem komuniciranju vam pomaga agencija SV-RSA. Kakšne odnose imate z njimi?
D. Zavec: »To je ena najbolj pozitivnih izkušenj, ki sem jih imel na športni poti - pa sem jih imel kar nekaj. Agencije so ključni del vsake javno izpostavljene osebe; sam fizično ne zmorem urediti vseh stvari, ki bi jih moral, zato je njihova pomoč pri sporočanju, obveščanju, poročanju sponzorjem in še marsičem drugem izjemnega pomena. Agencije odigrajo pomembno vlogo tudi pri poslovnih stikih: najtežje je 'prodajati' samega sebe, agencije to počnejo lažje in uspešneje.«
jimi, kako izkoriščate prosti čas?
D. Zavec: »Uživamo normalno družinsko življenje in si privoščimo stvari, ki se jim odpovedujemo med mojim intenzivnim treningom. Seveda smo aktivni tudi na drugih področjih, tako da tudi temu namenjamo svoj čas. Je pa zame družina najpomembnejša, je smisel življenja - če je ni ob meni, potem nekako odpovedujem.«
Imate kar nekaj sponzor-skih pogodb s poslovnimi partnerji. Verjetno je sedaj čas, da se jim nekoliko več posvečate?
D. Zavec: »Pred dvobojem jim težko namenjam 'kvalitetni' čas, ki je potreben za normalen poslovni odnos - takrat so v ospredju druge stvari. Seveda sem najbolj na očeh javnosti v ringu, a me tudi drugi del, med katerega prištevam obveznosti do sponzorjev, veseli. To je zame nek nov del v spektru življenja, ki prinaša novo kvaliteto: pri tem mislim na učenje poslovnega komuniciranja, stike z ljudmi . Verjamem, da bom vse to s pridom uporabljal, ko bom končal boksarsko kariero. Mladi, ki šele vstopajo v svet vrhunskega športa, potrebujejo pomoč - upam, da jim bom lahko pomagal na tej poti.
kondicijskim trenerjem Tomažem Jagarincem veliko delava na tem, da možnosti za poškodbo zmanjšava na minimum. To je dolgotrajni postopek, a je zaenkrat uspešen. Zajema vse vidike, od prehrane do načrtovanja treningov. Sem eden redkih, ki je začel ta program, ki bi ga priporočal vsem športnikom, rekreativnim in poklicnim. Pripomočki in vaje so izjemno preprosti, dostopni vsem in prav ironično je, kako malo ljudi se tega poslužuje. Ena od takšnih osnovnih zadev je npr. 'deska stabilnosti' (deska v obliki kroga, ki ima spodaj na sredini izboklino, na njej pa se izvajajo vaje za ravnotežje, pomaga pa tudi pri pridobivanju psihofizične kondicije).«
Kako pri 35 letih telo prenaša napore vrhunskega športa?
D. Zavec: »Vse skupaj se začne in konča v glavi; sam velikokrat v šali rečem, da je glava računalnik, ki upravlja celo telo. Sam poskušam danes stvari izpeljati bolje, kot sem jih včeraj, zavedam pa se, da jih bom moral jutri še boljše. Dokler bom to lahko kvalitetno počel, brez morebitnega zmanjšanja kvalitete življenja v smislu ogrožanja zdravja, bom vztrajal. Osnova za uspeh pa je želja - ta pa je pri meni velika.«
Jože Mohorič
Rokomet • Mlajše selekcije
Mladinci: Neodločeno v Hrastniku: Dol TKI Hrastnik - RK Drava Ptuj 31:31 (11:14)
RK DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš 6, Ferk 1, Janžekovič 2, Verdenik, Benčič, Požar 2, Fridrih 3, Sabo 2, Pukšič 9, Zolar 1, Bedrač 5, Bede-nik. Trener: Ladislav Sabo.
Mladinska ekipa Drave je v zadnjem krogu razigravanja za mesta od 9. do 12. gostovala v Zasavju in domov prinesla točko. Ptujčani so dobro pričeli in vodili praktično celotni prvi polčas. Kmalu po pričetku drugega dela igre so domačini prevzeli pobudo in povedli. Toda gostje se niso predali in so v zadnjih sekundah tekme izenačili. Na koncu so imeli še zadnji napad za zmago, vendar priložnosti žal niso izkoristili. Vodstvo tekmovanja je tudi odločilo, da se tekmi med Dravo in Sevnico ter Dravo in Radečami (ta ekipa je namreč izstopila iz lige) registrirata v korist Drave z 10:0.
Pred mladimi Ormo-žani sta dva Final 4
Že danes, v petek, 15. aprila, bo v Sevnici potekal zaključni turnir osnovnih šol v rokometu za starejše dečke, letnike 1996 in mlajše. Na tekmovanje, ki bo potekalo v športni dvorani pri OŠ Save Kladnika, so se uvrstili OŠ Boštanj (gostitelj turnirja), OŠ Ivana Groharja Škofja Loka, OŠ Solkan in OŠ Ormož. Uvrstitev na finale Ormožanov je veliko presenečenje, saj ekipo sestavljajo letniki 1997 in 1998. V vlogi glavnega favorita so učenci rokometaši OŠ Boštanj, Ormožane pa najbrž čaka boj za 3. mesto z OŠ Solkan.
Razpored tekem OŠ Ormož: ob 10.45: OŠ Ormož - OŠ Boštanj; ob 13.00: OŠ Ormož - OŠ Solkan; ob 13.45: OŠ Ormož - OŠ Ivana Groharja Škofja Loka; ob 15.00: razglasitev rezultatov in podelitev priznaj
Mlajši dečki B gostujejo na Final 4 v Novem mestu
V Novem mestu, natančneje v Športni dvorani Marof, bo v soboto, 16. aprila, potekal zaključni turnir za mlajše dečke B, ki bo odločal o naslovu državnega prvaka. Pravico nastopa imajo letniki 1999 in mlajši. Na turnirju nastopajo: Krka Novo mesto (gostitelj turnirja), Trimo Trebnje, Mokerc Ig in Jeruzalem Ormož. Gre za izredno izenačen turnir, kjer je težko napovedati novega prvaka.
Zadnja dva naslova pri mlajših dečkih B sta osvojili ormoški ekipi letnika 1997 in 1998.
Razpored tekem RK Jeruzalem Ormož: ob 10.00: Jeruzalem Ormož - Krka Novo mesto; ob 11.40: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje; ob 14.50: Jeruzalem Ormož - Mokerc Ig
Starejše deklice:
TARA Tenzor Ptuj -Škofja Loka 24:21 (15:10)
ŽRK TARA TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Barbara Borov-čak 10, Tonja Kolednik , Sindi Zorec 1, Manja Grabrovec , Gordana Žiher 6, Lucija Ivančič 5, Sandra Šrajner 1, Marina Majcen, Doris Kovačec 1,
Katja Valenko, Ana Ambrož. Trener: Sašo Petek.
V	soboto so starejše deklice Tare Tenzorja Ptuja premagale neugodno ekipo iz Škofje Loke. Zmaga je bila toliko bolj sladka, saj so dekleta v gosteh nesrečno izgubila za en zadetek. Dekleta v soboto, 16. 4., odhajajo na tekmo v Hrpelje, kjer bodo poskušala premagati domačinke in jim tako vrniti milo za drago za poraz na domačem terenu pred tremi tedni.
Mini rokomet Ptuj:
Zadovoljni obrazi otrok in staršev
V	RK Drava Ptuj in ŠD Rokometna šola Ptuj se največ pozornost in s tem tudi truda vlaga v vzgojo in razvoj najmlajših članov. »Vsi se namreč zavedamo, da se bo zdravo rokometno okolje in posledično tudi rezultati članskih selekcij na Ptuju razvilo le z vztrajnim in načrtnim delom s podmladkom. Tako delo pri najmlajših temelji predvsem na igri, s čimer želimo naše najmlajše navdušiti nad športom in ne le nad rokometom. Klub v sodelovanju z osnovnimi šolami Ljudski vrt, Mladika, Olga Meglič, Majšperk in Markovci izvaja redno vadbo za fante mlajše od 10 let,« je povedal Sašo Kafel iz RŠ Ptuj.
Pod okriljem Rokometne zveze Slovenije pa se vsako sezono oziroma šolsko leto izvede tudi tekmovanje v Mini rokometu - Rokomet moja igra. Zaradi odličnega dela si je Ptuj s svojo okolico prislužil svojo lastno področje, kjer tako med seboj tekmujejo ekipe, ki so vse podmladek ptujskega kluba.
Zadnji turnir letošnje »sezone« se je odvijal v športni dvorani OŠ Ljudski vrt v nedeljo, 10. 4. Že v lanski sezoni je bila udeležba fantov zelo velika (53), letos pa so to številko presegli, saj je igralo kar 75 fantov iz petih osnovnih šol.
"Najbolj razveseljivo je bilo -zraven nasmejanih obrazov otrok - videti polne tribune staršev, ki so navijali in bodrili svoje mlade roko-metaše. Sam rezultat je na teh srečanjih postranska zadeva. Važno je predvsem veselje otrok in vseh ostalih ob igrah teh mladih upov. Prikazane igre na tem turnirju so bile na zelo visokem nivoju (na fotografiji). Razveseljiv je predvsem napredek v igri fantov, ki so od prvega turnirja pa do danes napredovali zelo veliko,« je o tekmovanju povedal Sašo Kafel.
Kljub temu pa je na koncu vseeno treba zapisati rezultate turnirja, ki so potrdili rezultate, dosežene preko celotne sezone. Tako so 1. mesto, brez poraza, dosegli fantje iz OŠ Markovci in bodo področno skupino Ptuj zastopali na finalnem turnirju (lani je OŠ Majšperk zasedla 6. mesto v državi). V nedeljo so prve tri ekipe prejele pokal in medalje, 4. in 5. pa priznanja.
Vrstni red: 1. OŠ Markovci, 2. OŠ Majšperk, 3. OŠ Ljudski vrt, 4. OŠ Olge Meglič, 5. OŠ Mladika
UR
Fantje letnika 2000 naslednje leto začnejo igrati veliki rokomet in tekmovati v ligaškem tekmovanju, zato vse dečke letnika 2000 vabijo na treninge velikega rokometa v dvorano Center. Treningi so v ponedeljek, sredo in petek od 16. do 17. ure. Vljudno vabljeni!
Plavanje • Miting v Celju
Tri medalje za PK Terme Ptuj
Plavalni klub Neptun Celje v soboto pripravil 16. Velikonočni plavalni miting. Ptujski klub Terme Ptuj je imel na tekmovanju osem svojih mladih tekmovalcev in tekmovalk.
V prvem planu so bili Lora Grobelšek, Nuša Šerbec, Tim Vidovič in Aljaž Puž, ki jih trenira Jure Rozman. Glede na uvrstitve se je v Celju najbolj izkazal Tim Vidovič, saj je osvojil dve medalji: bil je drugi na 50 metrov prsno s časom 32.53 sekunde in prav tako drugi na 100 metrov prsno s časom 1:10.83. V disciplini 100 metrov hrbtno je dobro pripravljenost z izboljšanjem oseb-
nega rekorda (za tri sekunde!) dokazala Lora Grobelšek. To je v njeni starostni skupini zadostovalo za 3. mesto; njen novi mejnik sedaj znaša 1:09.81. Poleg Grobelškove je novi osebni rekordni dosežek odplaval še Puž, ki se na 100 metrov kravl približuje magični meji ene minute - njegov trenutni rekord je 1:01:34.
Člani PK Terme Ptuj so lahko zadovoljni z doseženim v Celju, njihov naslednji veliki cilj pa je 7. mednarodni miting za pokal Term Ptuj, ki bo na sporedu v sredini maja.
David Breznik
Karting • Pšajd tretji, Dominko četrti
V hrvaškem Marofu je potekala dirka v kartingu za pokal Sportstil. V kategoriji R-4 Rotax Junior je nastopil Vid Pšajd AMD Hajdina, ki je v prvi in drugi vožnji zasedel tretje mesto, kar je tudi v skupnem seštevku obeh dirk zadostovalo za 3. mesto. Vid je bil najbolje uvrščen slovenski voznik v tej kategoriji. V kategoriji R-6 Totax Senior je nastopila članica AMD Ptuj Anja Vodušek in osvojila skupno 5. mesto. V razredu R-7 KZ 2 je nastopil Matjaž Dominko iz aMd Ptuj in skupno zasedel 4. mesto (v prvi vožnji je bil četrti, v drugi pa peti). V razredu R-9 KZ2Master je nastopilo kar šest tekmovalcev AMD Hajdina. Njihove uvrstitve so naslednje: Maks Mlakar je bil drugi, Albin Pernat tretji, Branko Pšajd četrti, Zvonko Črešnik peti, Damjan Meglič šesti, Andrej Miklavčič pa sedmi.
DK
Bowling • Podjetniška liga
Odlični »elektrikarji«
V	nepopolnem 10. krogu so kar tri ekipe dosegle maksimalne zmage 8:0. Znova so pozitivno presenetili igralci Elektra Maribor, ki so ugnali Mestno občino Ptuj. Ekipa Elektro Maribor je v zadnjih štirih krogih od 32 možnih osvojila neverjetnih 30 točk! S tem se je enakovredno vmešala v boj za sam vrh, kjer si trenutno vodilno mesto deli z ekipo Radio-Te-dnik Ptuj. Še naprej je v najboljšem položaju ekipa Saška bar, ki ima tekmo manj od omenjenih dveh ekip in samo točko zaostanka. Iz ozadja se bodo v zadnjih treh krogih poskušali v ospredje prebiti ekipe Tamesa, VGP Drava in Ilkosa (slednji bosta med sabo odigrali še tekmo 10. kroga).
Najboljši rezultat kroga je ekipno dosegla ekipa Tamesa (2704), sledita pa Radio-Tednik in Elektro Maribor. Med posamezniki je znova močno izstopal Črtomir Goznik, ki je z rezultatom 876 podrtih kegljev dosegel nov rekord letošnje lige. S tem dosežkom je prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku posameznikov. Med najboljšo deseterico kroga so kar trije igralci Elektra Maribor.
V	11. krogu se bosta v neposrednem obračunu za vrh merili ekipi Saška bar in VGP Drava.
Rezultati 10. kroga: Tames - Ta-lum 6:2, Mestna občina Ptuj - Elektro Maribor 0:8, Boxmark Team - Čisto mesto Ptuj 0:8, MP Ptuj, d. o. o. - Da-MoSS 4:4, Radio-Tednik Ptuj - Podjetje za stanovanjske storitve 8:0. Tekma VGP Drava - Ilkos Candles bo odigrana v sredo, 20. 4., ob 20.00. Prosta je bila ekipa Saška bar.
1.	RADIO-TEDNIK 10 2676 55 158,7
2.	ELEKTRO MB 10 2654 55 154,6
3.	SAŠKA BAR 9 - 54 163,6
Najboljši posamezniki 10. kroga: 1. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik Ptuj) 876, 2. Marko Drobnič (Talum) 762, 3. Jože Roškar (Elektro Maribor) 731,
4.	Robert Šegula (Tames) 720,
5.	Tadej Vreže (MO Ptuj) 718, 6. Silvo Strauss (DaMoSS) 714, 7. Miran Buran (Elektro Maribor) 713, 8. Andrej Vajda (DaMoSS) 712, 9. Aleksander Eržen (PSS) 710, 10. Nenad Kajtezovič (Elektro Maribor) 694.
4. TAMES	g	2704	45	166,4
5. VGP DRAVA	8		44	166,7
6. ILKOS CANDLES	8		3g	156,5
7. MESTNA OBČ. PTUJ g		2503	34	161,8
8. TALUM	g	23g4	33	154,5
9. PSS	g	2274	2g	156,5
10. MP PTUJ	g	24g4	28	152,3
11. ČISTO MESTO	g	256g	28	146,2
12. DAMOSS	g	2483	25	143,6
13. BOXMARK TEAM	10	1g43	3	120,5
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 183,4, 2. Marko Drobnič (Talum) 181,3, 3. Robert Šegula (Tames) 181,2, 4. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 174,4, 5. Robert Kurež (Saška bar) 174, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 173,5, 7. Aleš Korošec (Saška bar) 173,4, 8. Sebi Kolednik (ilkos Candles) 170, 9. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 169,8, 10. Gregor Miložič (Saška bar) 169,7.
Pari 11. kroga: ponedeljek, 18. 4., ob 19.00: Tames - DaMoSS, VGP Drava - Saška bar, Mestna občina Ptuj - Boxmark Team; torek, 19. 4., ob 19.00: PSS - MP Ptuj, d. o. o., Ilkos Candles - Talum, Čisto mesto Ptuj - Radio-Tednik Ptuj. Prosta bo ekipa Elektro Maribor.
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj - mlajše ekipe
V Varazdinu slavje Marka Pavlica in Manuela Bedenika
Starejši mladinci
Minuli konec tedna ni bil uspešne le za člansko ekipo KK Perutnina Ptuj, temveč so v vsem svojem sijaju zablestele tudi mlajše selekcije perutninarjev. Starejši mladinci so se udeležili dirke v sosednji Hrvaški: na že 56. VN Varaždinske županije je slavil Marko Pavlič (Perutnina Ptuj), poleg njega pa so se še trije člani ptujskega kluba uvrstili med prvih 15. Nastopilo je 40 kolesarjev, med njimi predstavniki vseh slovenskih klubov razen Radenske, skupno pa so kolesarji prevozili 86 km. Po 30 km sta iz skupine »skočila« Pavlič in Veličkovic (Srb) ter složno narekovala tempo. Veličkovic je bil za stopničko boljši na klanec, vendar se mu Pavlič ni pustil. Zmagovalca je odločil ciljni sprint, v katerem je imel Pavlič več taktičnega znanja. Skupina je prišla
v cilj s petminutnim zaostankom.
Rezultati 56. VN Varaždina:
1. Marko Pavlič (Perutnina Ptuj), 9. Klemen Furman (Perutnina Ptuj), 12. Blaž Zelenko (Perutnina Ptuj), 15. Sašo Mikolič (Perutnina Ptuj)
Mlajši mladinci
V Varaždinu so v soboto nastopili tudi mlajši mladinci, kjer je bila premoč ptujske ekipe še bolj očitna. Na dirki, dolgi 64 kilometrov, je startalo 30 tekmovalcev, slavil pa je Manuel Bedenik (Perutnina Ptuj), med prvo petnajsterico uvrščenih pa mu je družbo delalo kar šest klubskih tovarišev. Ptujčani so imeli vso dirko pod kontrolo: najprej je napadel Mitja Serdinšek, ki ga je glavnina ujela, nato pa je poskusil Bedenik, ki mu je na koncu uspelo. Na startu je bilo sicer devet članov Perutnine Ptuj.
Foto: Andrej Petrovič
Pri mlajših mladincih se je na najvišjo stopničko povzpel Manuel Bednik (KK Perutnina Ptuj).
Foto: Marjan Kelner
Pri starejših mladincih je slavil Marko Pavlič (Perutnina Ptuj).
Rezultati:
1. Manuel Bedenik, 4. Matic Ši-rec, 5. Aleks Kurnik, 6. Mitja Serdinšek (vsi Perutnina Ptuj)
Uspešni tudi dečki A, B in C
V Varaždinu so v kategoriji dečkov A, B in C nastopali tudi Ptujčani in tako kot njihovi starejši klubski tovariši dosegli nekaj odličnih rezultatov. Na startu 22-kilometrske dirke je bilo 45 kolesarjev iz 12 klubov Slovenije in Hrvaške, vse zgoraj omenjene kategorije pa so tekmovale skupaj.
Rezultati:
Dečki A : 2. Nejc Rogina, 9. Seba-stjan Pajnkiher (oba Perutnina Ptuj)
Dečki B : 6. Luka Kramberger (Perutnina Ptuj)
Dečki C : 1. Luka Sagadin, 7. Renato Grušovnik, 8. Jan Medved (vsi Perutnina Ptuj)
Mitja Serdinšek 8. v Italiji
Mlajši mladinci so v nedeljo nastopili tudi v sosednji Italiji, na startu je bilo pet članov Perutnine Ptuj, najboljši izid pa je na 59 km dolgi progi dosegel Mitja Serdinšek, ki je bil 8. Sicer pa je bila dirka dokaj nevarna, s precej ostrimi ovinki, pobegov ni bilo, vsi so čakali zaključni sprint. Približno 200 metrov pred ciljem je prišlo do skupinskega padca, v katerega je bil udeležen tudi Aleks Kurnik (PP), kar nekaj tekmovalcev se je poškodovalo ali polomilo kolesa.
tp
Športni novički
Nogomet • Pokal mladincem Aluminija
V Kidričevem je bila odigrana finalna tekma za pokal MNZ Ptuj, v kateri sta merili moči mladinski ekipi Aluminija in NŠ Poli Drava. Po rednem delu se je srečanje končalo z neodločenim izidom (1:1) in o zmagovalcu so odločali streli z 11 metrov. Spretnejši in srečnejši so bili domačini, ki so tako osvojili naslov pokalnega prvaka MNZ Ptuj v mladinski konkurenci, s čimer so si priigrali nastopanje v zaključnem delu tekmovanja pod okriljem NZ Slovenije.
ALUMINIJ - NS POLI DRAVA 8:7 (1:1, 1:0)
STRELCI: 1:0 Perger (1:1), 1:1 Matjašič (68).
Strelci za Aluminij z 11 m: Ostro-ško, Strel, Perger, Polajžer, Majer, Jorvat, Goljat. Strelci za NŠ Poli Drava: Matjašič, Ljubec, Pukšič, Kajtazi, Rakovec, Klajderič.
ALUMINIJ: Duh (Peršuh), Hočevar, Kajtna, Ostroško, Polakžer, Strel, Majer, Cesar (Horvat), Perger, Pulko ( Damše), Vindiš (Goljat). Trener: Primož Gorše.
NŠ POLI DRAVA: Frlež, Mlinarič, Goričan, M. Roškar, Rakovec, Zdovc
Košarka m P. A. R. K. L.
(Pukšič), Pauko (Golubič), Ljubec, Kajtazi, Kocuvan (Klajderič), B. Roškar (Matjašič). Trener: Tomislav Grbavac.
DK
Košarka •
KK Maska caffe
Košarkaški klub Maska caffe Ptuj nadaljuje s tekmovanjem za državna prvenstva v konkurenca h U-12 in U-14. Mlajši Ptujčani so zabeležili zmago in poraz, kar je v tej konkurenci tudi prvi poraz za to starostno skupino v zadnjem obdobju. Košarkarska šola Haloze je Masko caffe Ptuj visoko premagala z rezultatom 50:22, medtem ko so ti premagali
Pragersko slavilo še četrtič zapored
Minuli vikend je v Staršah potekalo sklepno tekmovanje košarkarske lige P.A.R.K.L. Letošnja izvedba je bila že 14. zapored in med ljubitelji košarke se je zelo uveljavila. Največji razlog za veselje so imeli ponovno košarkarji iz Pragerskega, ki so še četrtič osvojili naslov prvakov. Novi, oziroma stari prvaki, so v tesni končnici 78:73 premagali mariborski Vi-
nag MCApro.
Začetek tekme je povsem pripadel ekipi KK Pragersko, njihova prednost je po koncu prve četrtine znašala 13 točk. Največ zaslug za to je imel Drame, ki je sam dosegel 14 točk. Visoko vodstvo takrat še ni nakazovalo, da se bo o prvaku 14. sezone odločalo v zadnjih sekundah tekme; na zadovoljstvo gledalcev
se je zgodilo prav to. Ekipa Vinaga je v 2. četrtini pokazala veliko več in skoraj izničila prednost Pragerskega. Podobno izenačen boj smo videli tudi v nadaljevanju. V zadnji četrtini se nobeni ekipi ni uspelo odlepiti na varno prednost. Mariborčani, za katere je bila to prva sezona v 1. ligi, so enkrat celo povedli, a si kaj več kot točko prednosti niso uspeli priigrati. Izkušnje večkratnih zmagovalcev PARKL in dobro izvajanje prostih metov celotne ekipe sta bila odločilna pri končnem uspehu Pragerskega. Vinag je imel v zadnji minuti kar dvakrat možnost izenačiti, a mu to ni uspelo in Pragersko se še četrtič zapored veseli naslova prvaka. Najboljši strelec tekme je bil Drame s 25 točkami. Pomemben delež pri zmagi pa so imeli prav vsi
Boruta Besediča Čira z 51:23. V vrstah ptujske ekipe je na dveh tekmah dosegel največ točk Lubaj, pri Košarkaški šoli Haloze pa Bogovič. V starejši kategoriji U-14 so Ptujčani vpisali zmago proti Rušam z 58:35. Največ točk, kar 27, je dal Vrbnjak.
U-12:
KŠ Haloze - KK Maska caffe Ptuj 50:22,
KK Maska caffe Ptuj - Borut Be-sedič Čiro 51:23,
KŠ Haloze - Borut Besedič Čiro 69:13
U-14:
KK Maska caffe Ptuj - Ruše 58:35
DB
igralci Pragerskega, ki so v finalu stopili na parket, teh je bilo zaradi poškodb in drugih obveznosti le šest. Pri poražencu finala sta največ točk dosegla Petrovič (14) in Stojko-vič (13).
Poleg finala sta bili v okviru finalnega dneva zaključnega turnirja na sporedu še dve tekmi. Tretje mesto je v malem finalu osvojila ekipa ŠD Kidričevo, ki je bila 75:67 boljša od ekipe Good Guys.
V tekmi za obstanek je bilo bolj zanimivo, saj je ekipa Rač komaj obranila prednost s prve tekme pred ekipo Starše. V povratni tekmi so slavili domačini, Starše, a se kljub zmagi s 15 točkami prednosti (potrebovali bi zmago z 19 točkami) poslavljajo od prvoligaške konkurence. V 1. ligo se po letu premora vrača ekipa Rače.
Liga P.A.R.K.L. se za nekaj mesecev poslavlja, zagotovo bo pod obroči spet vroče v jeseni, ko bo na sporedu že 15. sezona lige.
Danilo Klajnšek
KK Pragersko - zmagovalci 14. sezone PARKL
Rezultati - finale:
Pragersko - Vinag MCApro 78:73 (22:9, 13:23, 14:14, 29:27) Tekma za 3. mesto:
Good Guys Felnar - Kidričevo 67:75 (18:24, 15:9, 17:18, 17:24) 2. tekma za napredovanje/obstanek:
Starše 1 - Rače 91:76 (27:14, 13:19, 31:23, 20:20) - prva tekma 75:93
Foto: Črtomir G ozn i k
Zavrčani so v polfinalu pokala MNZ Ptuj izločili Kidričane.
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj, 3. SNL - vzhod
Zavre presenetljivo izločil Aluminij
Pokal MNZ Ptuj
Zavrč - Aluminij 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Fridl (4.)
ZAVRČ: Sagadin, Gabrovec, Lenart, Murko, Rumež, Kuserbanj (od 81. Marinič), Darmopil, Čeh (od 87. Antolič), Šnajder, Fridl, Murat. Trener: Miran Emeršič.
ALUMINIJ: Murko, Romih, Bajlec (od 46. Sambolec), Krajnc (od 46. Režonja), D. Rešek (od 46. Purišic)., Pučko, M. Rešek, Pejic (od 46. Djo-kic), Bingo, Vračko (od 58. Kmetec), Potočnik. Trener: Bojan Flis.
Dobrih 200 gledalcev je v sončnem, a precej vetrovnem vremenu v polfinalu pokala MNZ Ptuj videlo dvoboj starih znancev; še nedolgo tega sta se ekipi merili v 2. ligi. Gostje, ki se borijo za prvaka v 2. ligi, so srečanje začeli brez kar sedmih standardnih igralcev: ali so hranili moči za nedeljski obračun z Dravo, ali pa so računali, da bodo tekmo s štajerskim ligašem dobili brez težav. A je nogomet še enkrat več dokazal, da ne priznava nobenih kalkulaciji in podcenjevanja, saj se lahko to še kako hitro maščuje.
Zavrč je pričel silovito in že v 4. minuti po fantastični akciji Čeha in Murata preko Fridla povedel. Kidri-čani so nato strnili svoje vrste, zaigrali odločneje, toda njihova premoč je bila zgolj jalova, domačini pa so še naprej pretili iz hitrih nasprotnih napadov (Muratu je med drugim nevaren poskus Murko odbil v prečko). Da je vrag odnesel šalo, je spoznal tudi trener rdečih Bojan Flis, ki je ob polčasu zamenjal kar štiri igralce (pravila v ligah MNZ dovoljujejo pet menjav), v igro pa so prišli prvooka-tegorniki Režonja, Sambolec, Djokic in Purišic. Aluminij je pričakovano močno pritisnil, domačini so le stežka prehajali sredino igrišča, toda konkretnejše priložnosti si Kidričani niso priigrali. Na drugi strani pa bi Zavrč lahko svoje vodstvo iz protinapadov še oplemenitil, med drugim je Šnajder v 58. minuti zadel vratnico. Izid se kljub obupnim poskusom Ki-dričanov v zaključku tekme (le-ta je postajala v končnici vse bolj živčna in groba) ni več spremenil, kar pomeni, da si je Zavrč priigral finale po-
kala MNZ Ptuj, ki bo na sporedu 18. maja, poleg tega pa bodo Zavrčani v prihodnji sezoni poleg ptujske ekipe nastopali tudi v slovenskem pokalu Hervis.
Miran Emeršič, trener Zavrča: »Z
odigrano tekmo smo si zaslužili, da bomo v prihodnji sezoni igrali v pokalu Hervis. Celo pripravljalno obdobje smo stremeli k temu, da bi osvojili naslov prvaka v ligi in igrali v finalu pokala. Menim, da sodniki niso vplivali na potek tekme, poleg tega pa ne smemo pozabiti, da smo še dvakrat zatresli okvir vrat.«
Bojan Flis, trener Aluminija: »Tekma je bila težka, domačini so zasluženo slavili. Mi nismo želeli podcenjevati Zavrča, ko smo na igrišče poslali fante, ki igrajo manj, toda moti nas nekaj drugega. Tekma je bila zelo groba,vendar so sodniki imeli čuden kriterij, saj bi morali večkrat kaznovati domačine. Želeli smo igrati in izenačiti, vendar nam danes po zaslugi nekaterih ni uspelo.«
Dornava - Labod Drava 0:7 (0:3)
STRELCI: 0:1 Šturm (17.), 0:2 U. Golob (19. - ag.), 0:3 Kokol (37.), 0:4 Šturm (48.), 0:5 Kurež (58.), 0:6 Toplak (85.), 0:7 Zagoršek (90.)
DORNAVA: Mernik, D. Golob (od 79. Serdinšek), U. Golob, Jurič, Ar-nuš (od 73. S. Kos), Kokol, Šuen, D. Kos (od 46. Cigula, od 66. J. Golob),
M. Zagoršek, Novak, Letonja. Trener: Janez Arnuš
LABOD DRAVA: Vrečko, Pečnik (od 46. Roškar), Gorinšek (od 46. Pranjic), Toplak, Marlon, Perkovič (od 46. Krajnc), Spahic, Čeh, Kulčar (od 46. D. Zagoršek), Šturm, Kokol (od 46. Kurež). Trener: Bojan Špehonja
Drugi polfinalni obračun pokala MNZ Ptuj med Dornavo (član 1. lige MNZ Ptuj) in Labodom Dravo iz Ptuja (2. SNL) je prinesel pričakovano zmago slednje. Strateg modrih Bojan Špehonja ni želel ničesar prepustiti naključju in je na teren poslal najmočnejšo postavo, ki z domačini ni imela pretiranih težav. Dornavča-ni so se sicer upirali po najboljših močeh, dravašem pa je tekma služila predvsem kot dobra priprava na nedeljski ligaški obračun z rdečimi iz Kidričevega.
tp
3. SNL - vzhod:
Tretja zmaga Stojncev
Sreda je bila srečen dan za nogometaše Stojncev in Slovenske Bistrice, čeprav se oboji nahajajo v spodnjem delu prvenstvene razpredelnice in se borijo za obstanek. Tokrat se z gostovanj v Gradu in Verže-ju vračajo s polnim izkupičkom.
Nogometaši iz Stojncev so v Grad odpotovali v oslabljeni sestavi, saj je
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14 - vzhod
1. SML
REZULTATI 23. KROGA: Aluminij - NŠ R. Koren Dravograd 2:0, HIT Gorica - NŠ Poli Drava 1:0, CM Celje - Domžale 1:3, Maribor - Bravo Publikum 4:1, Olimpija - Rudar Velenje 1:1, IB Interblock - NOGA Triglav 4:0, FC Koper - Mura 05 7:0, Simer šampion - Nissan Ferk Jarenina 5:0.
1.	MARIBOR 23 18	2	3	71:26	56
2.	CM CELJE 23 16	5	2	74:31	53
3.	HIT GORICA 23 14	5	4	58:30	47
4.	IB INTERBLOCK 23 14	3	6	51:27	45
5.	DOMŽALE 23 13	2	7	57:44	41
6.	FC KOPER 23 13	3	7	62:41	42
7.	SIMER ŠAMPION 22 12	2	8	44:30	38
8.	NŠ POLI DRAVA 23 10	3	10	42:54	33
23 8	6	9	52:49	30
10.	RUDAR (V) 23 8	6	9	39:47	30
11.	B. PUBLIKUM 23 7	5	11 42:41	26
12.	OLIMPIJA 22 6	7	8 38:27	25
13.	NOGA TRIGLAV 22 6	6	11 37:44	23
14.	MURA 05 23 5	1	17	23:73	16
15.	DRAVOGRAD 22 1	3	18 12:57	6
16.	F. JARENINA 22 0	1	20 13:82	1
ALUMINIJ - NŠ R. KOREN DRAVOGRAD 2:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Cesar (7), 2:0 Per-ger(19)
ALUMINIJ: Peršuh, Hočevar (Hol-Polajžer, Strel (Horvat), Majer, Petek (Pulko), Cesar, Perger Pučko ( Vin-diš). Trener: Primož Gorše.
HIT GORICA - NŠ POLI DRAVA 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Bremec (89) NŠ POLI DRAVA: Frlež, Pukšič, Furh ( Roškar), Ljubec, Kajtazi (Go-lubič), Kocuvan, Pauko. Trener: Tomi-slav Grbavac.
1. SKL
REZULTATI 23. KROGA: Aluminij - NŠ R. Koren Dravograd 1:1, HIT Gorica - NŠ Poli Drava 1:0, CM Celje - Domžale 1:2, IB Interblock - NOGA Triglav 1:1, Maribor - Bravo Publikum 0:2, Olimpija - Rudar Velenje 1:1, FC Koper - Mura 05 3:0, Simer šampion - Nissan Gerk Jare-nina 2:2.
Foto: Črtomir Goznik
Mladinci Aluminija so bili boljši od vrstnikov iz NŠ Roberta Korena.
1. IB INTERBLOCK 23 17		4	2	60:20	55
2. DOMŽALE	23 14	5	4	38:19	47
3. B. PUBLIKUM	23 13	5	5	46:24	44
4. MARIBOR	23 14	2	7	44:30	44
5. HIT GORICA	23 12	3	8	33:29	39
6. RUDAR VELENJE 23 11		4	8	48:33	37
7. NOGA TRIGLAV	23 9	4	10	30:30	31
8. FC KOPER	23 9	3	11	39:44	30
9. MURA 05	23 8	6	9	20:38	30
10. OLIMPIJA	22 6	8	8	29:30	26
11. CM CELJE	23 7	5	11	29:35	26
12. ALUMINIJ	23 6	8	9	19:35	26
13. POLI DRAVA	23 8	2	13	23:45	26
14. DRAVOGRAD	22 5	5	12	28:41	20
15. F. JARENINA	22 3	7	12	17:33	16
16. SIMER ŠAMP.	22 3	3	16	16:44	12
ALUMINIJ	- NŠ	R	KOREN		1:1
(0:0)					
STRELCA:	1:0 Petek			(44),	1:1
Skejič (80)					
ALUMINIJ:	Lovrec, Leskovar Špe-				
har, Cafuta, Vujisič (Koren), Planin-šek (Špehonja), Goljat, Sagadin, Pe-
zaradi kartonov in poškodb manjkalo precej igralcev; na igrišče je moral tudi trener Boris Klinger. Le-ta je odigral eno od ključnih vlog v moštvu, med drugim je tudi zadel za vodstvo 0:2. Dva zadetka je prispeval še Milan Kokot, kar je zadostovalo za prepričljivo zmago. Zmage so se v Veržeju, proti direktnemu konkurentu za izpad, veselili tudi nogometaši iz Slovenske Bistrice. Po vodstvu gostov so domačini izenačili, varovanci Mladena Dabanoviča pa so zmagoviti zadetek dosegli osem minut pred koncem srečanja (oba zadetka je dosegel mladi, 17-letni Marcel Boško-vič). Poraza Malečnika proti Tromej-niku in Zreč proti Čardi na domačem igrišču samo še razširjata krog ekip v borbi za obstanek.
REZULTATI ZAOSTALIH SREČANJ 17. KROGA: Grad - Stojnci 0:3 (0:1), Tehnostroj Veržej - AHA EMMI Bistrica 1:2 (0:1), Malečnik - Tromejnik G Kalamar 1:3 (1:1), Zreče - Čarda 0:2 (0:0).
1.	ODRANCI 17 13 2 2 44:20 41
2.	SIMER ŠAMP. 17 10 4 3 43:18 34
3.	KOVINAR ŠTORE 17 10 3 4 34:24 33
4.	TROMEJNIK 17 8 4 5 29:22 28
5.	ČARDA 17 7 5 5 24:22 26
6.	GRAD 17 6 5 6 26:28 23
7.	MALEČNIK 17 6 2 8 24:27 23
8.	DRAVOGRAD 17 6 4 7 27:34 22
9.	ZREČE 17 5 5 7 15:19 20
10.	TEH. VERŽEJ 17 6 1 10 28:42 19
11.	STOJNCI 17 5 3 9 23:31 18
12.	PALOMA 17 5 3 9 17:28 18
13.	A. E. BISTRICA 17 4 4 9 29:31 16
14.	MU ŠENTJUR 17 3 3 11 18:37 12
GRAD - STOJNCI 0:3 (0:1)
STRELCA: 0:1 Kokot (34), 0:2 Klinger (66), 0:3 Kokot (85)
STOJNCI: Simonič, Fridauer, Golob, Janžekovič, Milošič, Topolovec, Kokot, Klinger, P. Meznarič ( od 72. S, Meznarič), Gajšek (od 78. Roškar), Horvat. Trener: Boris Klinger.
TEHNOSTROJ VERŽEJ-AHA EMMI BISTRICA 1:2
(0:1)
STRELCA: 0:1 Boškovič (12), 1:1 Kaučič (77), 1:2 Boškovič (82)
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Modrič, Levart, Danilovič (od 71. Obrovnik), Jelenko (od 52. Tkavc), Korošec, Mlinar, Dragič, Razboršek (od 34. Iršič), A. Stegne, Boškovič. Trener: Mladen Dabanovič.
Danilo Klajnšek
tek. Trener: Silvo Berko.
HIT GORICA - NŠ POLI DRAVA 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Džuzdanovič (37)
Liga U 14 - vzhod
REZULTATI 23. KROGA: NŠ Poli Drava - Nissan Ferk Jarenina 0:1, Tehnostroj Veržej - Aluminij 0:2, Mozirje - Mura 05 1:2, Pobrežje -Simer šampion 1:1, Malečnik - Dra-vinja 2:7, Brežice - Maribor 0:4, NŠ R, Koren Dravograd - Železničar 5:1, Rudar Velenje - CM Celje 4:2.
1.	MARIBOR 23 20	3	0	115:8	63
2.	NŠ POLI DRAVA 23 17	3	3	74:28	54
3.	RUDAR VELENJE 23 15	3	5	79:25	48
4.	FERK JARENINA 23 14	5	4	41:19	47
5.	CM CELJE 23 14	3	6	93:37	45
6.	DRAVOGRAD 23 12	7	4	61:22	43
7.	POBREŽJE 23 12	6	5	49:32	42
8.	DRAVINJA 23 11	2	10	53:37	35
9.	MURA 05 23 11	2	10	59:47	35
10.	ALUMINIJ	23 10	4	9	52:47	34
11.	SIMER ŠAMP.	23 9	3	11	53:42	30
12.	TEH. VERŽEJ	23 4	2	17	31:84	14
13.	MALEČNIK	23 3	1	19	26:121	10
14.	BREŽICE	23 2	3	18	29:107	9
15.	MOZIRJE	23 1	5	17	15:92	8
16.	ŽELEZNIČAR	23 2	1	20	20:107	7
NŠ POLI DRAVA - NISSAN FERK JARENINA 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Bečiri (57) TEHNOSTROJ VERŽEJ - ALUMINIJ 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Miložič (40), 0:2 Kirbiš (67)
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 28. KROGA - PETEK ob 20.00: Domžale - CM Celje; SOBOTA ob 17.00: Primorje - Luka Koper; SOBOTA ob 18.00: Nafta - HIT Gorica; SOBOTA ob 20.15: Rudar Velenje - Olimpija; NEDELJA ob 17.00: Triglav - Maribor.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Interblock - Krško, Dravinja
-	Roltek Dob, Bela krajina - Mura 05; NEDELJA ob 17.00: Aluminij -Labod Drava, Šmartno 1928 - Garmin Šenčur.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
15. KROG: Dornava - Pomurje Beltinci (v nedeljo ob 11. uri)
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Aha Emmi Bistrica - Simer šampion, Kovinar Štore - Koroška Dravograd, Paloma - Grad; NEDELJA ob 16.30: Stojnci - Zreče, Tromejnik G Kalamar - Tehnostroj Veržej, Čarda - Malečnik, Odranci - MU Šentjur.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Zavrč - Marles hiše, Pohorje
-	Podvinci Betonarna Kuhar, Koroške gradnje - Mons Claudius, Šmarje pri Jelšah - Šoštanj, Boč Poljčane - ZAVA Gerečja vas, Peca - GIC Gradnje Rogaška; NEDELJA ob 16.30: Carrera Optyl Ormož - Tehnotim Pesnica.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Apače Pragersko, Oplotnica
-	Rogoznica; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc Videm; NEDELJA ob 16.30: Gorišnica - Hajdina, Dornava - Središče, Bukovci - Skorba.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Podvinci Agrocenter Ptuj -Cirkulane, Markovci - Leskovec, Tržec - Podlehnik, Zgornja Polskava
-	Spodnja Polskava; NEDELJA ob 16.30: Grajena - Hajdoše, Makole
-	Slovenja vas.
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
VETERANI 35 - ZAHOD
PARI 9. KROGA - PETEK ob 17.30: Polskava - Mons Claudius, Lovrenc - Boč, Pohorje Oplotnica - Podlehnik. VETERANI 35 - VZHOD
PARI 8. KROGA - PETEK ob 17.30: Dornava - Borovci, Prepolje - Drava, Skorba - Grajena, Videm - Bukovci. VETERANI 40
PARI 9. KROGA - PETEK ob 17.30: Tržec - Podvinci, Markovci - Gori-šnica, Leskovec - Apače (igra se v Apačah).
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
24. KROG: NŠ Poli Drava - IB Interblock, Mura 05 - Aluminij - obe tekmi ob 16.00.
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
24. KROG: NŠ Poli Drava - IB Interblock. Mura 05 - Aluminij - obe tekmi ob 14.00.
LIGA U - 14
24. KROG: Aluminij - Malečnik (sobota ob 16.00), Mura 05 - NŠ Poli Drava (sobota ob 11.00).
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA LIGA - LIGA ZA OBSTANEK
PARI 4. KROGA: Jeruzalem Ormož - Krka (v petek ob 19.00), Ribnica Riko hiše - Slovenj Gradec, Šmartno - Slovan.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA LIGA - LIGA ZA PRVAKA
3. KROG: Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje GEN I (v soboto ob 19.00 v telovadnici OŠ Ljudski vrt).
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
20. KROG: Velika Nedelja - Mokerc Ig (v soboto ob 19.00).
2.	SLOVENSKA MOŠKA TOKOMETNA LIGA
8. KROG: Drava Ptuj - Črnomelj (v petek ob 19.00), Mitol Sežana -Moškanjci Gorišnica.
Namizni tenis
1. ŽENSKA LIGA
PARI 17. KROGA: Ptuj - Ljubljana (v soboto ob 17.00), Logatec -Muta, Arrigoni Izola - Fužinar Interdiskont
DRŽAVNO PRVENSTVO U-21 NA PTUJU
Namiznoteniški klub Ptuj v nedeljo organizira državno prvenstvo za člane in članice do 21. leta starosti v posamični konkurenci in igri dvojic. Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri in bo potekalo v športni dvorani Center. Iz domačega kluba bodo na tekmovanju nastopili Luka Krušič, Darko Hergan, Alen Ber, Domen Ovčar, Žan Napast, Ivana Zera in Anja Bezjak.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Atletika • Jubilejni 10. ormoški mali maraton 2011
Atletski klub Ormož bo v nedeljo, 17. aprila, s prlčetkom ob 10. url v Športnem parku Mestna graba gostil 10., jubilejni mali maraton. Glede na število predprijav se pričakuje rekordna udeležba, kar se za tako lep jubilej tudi spodobi. Ob 10. uri se bodo pričeli otroški teki na 1200, 600 in 300 metrov ter štafetni teki, ki bodo potekali na atletski stezi. Štart teka na 10 in 21 kilometrov je na sporedu uro kasneje. Tek na 21 km šteje za Štajersko-koroški pokal. Podelitev nagrad in razglasitev rezultatov bo ob 13. uri na prireditvenem prostoru.
PRIJAVE: Prijave se še sprejemajo na dan prireditve od 9.00 do 10.30 ali predprijave na naslovu www.ak-ormoz.si.
STARTNINA:
Tek na 10 in 21 km - 12 EUR.
Predprijava do 15. 4. 2011 - 8 EUR
Otroški tek na 1200, 600 in 300 m - 3 EUR.
Plača se jo na dan prireditve.
TRASA PROGE: Proga je speljana po mestu Ormož in cesti proti Sv. Tomažu in je v celoti asfaltirana.
NAGRADE: absolutno prvih pet (moški, ženske) na 21 km prejme nagrade. V veteranski kategoriji (M40, Ž35) prejmejo nagrade prvi trije. Nagrade se lahko seštevajo. Prvi trije na 10 in 21 km prejmejo pokale. Najboljši trije v posameznih kategorijah, vključno z otroškimi teki, prejmejo medalje. Vsi udeleženci prejmejo majico prireditelja, malico in napitek. Med udeleženci tekmovanja bodo izžrebane tudi praktične nagrade. Vabljeni!
UK
Kikboks • KBV Ormož
Kinologija
30 let Kinološkega društva Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik Kinološkega društva Ptuj Marjan Zupanič (levo) in podpredsednik Kinološke zveze Slovenije Aleksander Česnik
3. turnir za DP: Pleh in Tomažič prvaka
V	soboto, 9. 4., je v Brežicah potekal tretji, zaključni turnir za državno prvenstvo v kikboksu, discipline K1, light contact in kick light, ki so se ga udeležili trije tekmovalci in tekmovalka KBV Ormož in sodnica Tončka Kaluža. Turnir je potekal v organizaciji Kikboks zveze Slovenije in kluba TBK Brežice. Na tekmovanju je sodelovalo 175 tekmovalcev iz 25 slovenskih klubov. Pod vodstvom trenerjev Milana in Danila Korotaja so ormoški tekmovalci dosegli odlične rezultate.
V	kategoriji starejši kadeti do 42 kg sta se v finalu discipline light contact pomerila člana KBV Ormož Matjaž Pleh in Dejan Kociper. Uspešnejši je bil Matjaž Pleh, ki je tako dosegel 1. mesto na tekmo-
vanju, v skupni razvrstitvi je postal državni prvak. Dejan Kociper je osvojil 2. mesto na tekmovanju in skupno 2. mesto v državnem prvenstvu. Matjaž Pleh se je pomeril tudi v kategoriji starejši kadeti do 47 kg, kjer je dosegel 2. mesto na tekmovanju in skupno 2. mesto v državnem prvenstvu.
Žan Tomažič se je odlično boril v kategoriji starejši kadeti do 52 kg in starejši kadeti do 57 kg. V obeh kategorijah je v disciplini light contact dosegel 1. mesto in s tem postal dvakratni državni prvak.
Med mladinkami do 55 kg je v disciplini light contact uspešno tekmovala Nuša Štefan-čič in dosegla 3. mesto, kar ji je v tekmovanju za državno prvenstvo prineslo skupno 2. mesto.
Nuša Štefančič je na slavnostni prireditvi prejela priznanje Športnik leta za leto 2010, ki ga podeljuje Kikboks zveza Slovenije.
Franc Kociper
V Domu krajanov Budina-Br-stje je bila v soboto slovesnost ob 30-letnici delovanja Kinološkega društva Ptuj. Skozi to obdobje - od leta 1981 - so društvo vodili štirje predsedniki: prve korake je z društvom med letoma 1981 in 1985 delal Ivan Ozimek. Branko Skrt je vodil društvo dva mandata, in sicer med letoma 1985 in 1993. Vodenje je nato prevzel Matjaž Krepfl, ki je ostal na čelu društva vse do leta 2005; od takrat ga vodi Marjan Zupanič. Vsi omenjeni so ob vseh ostalih članih društva v vseh teh letih v vseh pogledih veliko storili na področju kinologije -njihov vadbeni center je eden najlepše urejenih v Sloveniji.
Na sami prireditvi je podpredsednik Kinološke zveze Slovenije Aleksander Česnik poudaril organiziranost društva na vseh nivojih in njihov velik napredek skozi vsa leta delovanja. V polje delovanja sodijo ob vzreji pasemskih psov izobraževanje lastnikov in šolanje njihovih psov. Dvakrat na leto organizirajo tečaje šolanja za vse starosti psov, ne glede na pasmo ali poreklo. Lastniki psov se odločajo med igralnimi urami, pasjim vrtcem, začetnim in nadaljevalnim ter agility tečajem. Osnovni namen šolanja pa je vzgoja psa in njegovega vodnika za odgovorno obnašanje živali.
Drugi dan 20. DP v streljanju z zračnim orožjem so se v novi športni dvorani v Kidričevem pomerili še vsi najmlajši strelci v kategorijah cicibanov, mlajših pionirjev in pionirjev s serijsko zračno puško. Čeprav je pred nedeljskimi nastopi v zraku viselo veliko vprašanje, kako se bo dobrih 250 strelcev prvič soočilo s streljanjem na moderne elektronske tarče, ki po strelskih klubih v Sloveniji še niso tako pogoste, se je že v prvi skupini nastopov vsakršen strah povsem razblinil, saj so ti mladi strelci že na prvi pogled, ob spoznavanju novih tehničnih pripomočkov in iskanju prave koncentracije resnično uživali, tekmovanje pa je potekalo tekoče.
Najboljši nastop v kategoriji mlajših pionirjev je pokazal ormoški strelec Kovinarja Rok Tomažič, ki je dosegel 183 krogov in po lanskoletni uvrstitvi na 2. mesto tokrat v svojo zbirko odličij dodal še prestižni naslov državnega prvaka za leto 2011. Rok se je v letošnji sezoni kalil tudi v državni pionirski ligi, kjer je kljub svoji mladosti, v povprečju so bili njegovi konkurenti starejši za leto ali dve, dosegel nekaj vidnejših uvrstitev, na prvenstvu v Kidričevem pa je pokazal, da mu tudi streljanje s stojalom ni tuje, kaj tuje, ni ga bilo strelca, ki bi bil boljši! Podobno uspešen kot Rok pa je bil v kategoriji pionirjev tudi njegov starejši brat Žan Tomažič, ki je dosegel 179 krogov in v vedno ostri in najštevilčnejši kategoriji osvojil zelo dobro 6. mesto, za medaljo pa je zaostal samo za 2 kroga, prvi favorit prvenstva Hrastničan Matic
Društvo organizira tudi razstave psov, izpite za službene pse in različna tekmovanja, med njimi Čihalov memorial in tekmovanja za državna prvenstva v sledenju in agilityju. Vsa leta je društvo dobro sodelovalo tudi z Mestno občino Ptuj. V uradnem nagovoru je župan MO Ptuj Štefan Čelan poudaril širši pomen delovanja društva.
V uradnem delu so podelili tudi številna priznanja: jubilejno priznanje, modre krožnike, so dobili Ivan Ozimek, Branko Skrt, Matjaž Krepfl, Leonida Ozimek, Herbert Čihal, Janko Gojkošek, Jože Kuzma, Otmar Novak, Jože Rakuš, Srečko Šeruga, Branko Prosenjak, Bojan Ogrizek, Gorazd Ličen in
Sapor pa je s 177 krogi osvojil 14. mesto. Najboljši rezultat vseh nastopajočih s serijsko zračno puško pa je pokazal Ka-mničan Maksimiljan Šorn, ki je z rezultatom 188 krogov samo za dva kroga zaostal za DR in poskrbel za solzne oči svojega vedno nasmejanega trenerja Frenka Zoreta. V kategoriji pionirjev so nastopali tudi strelci iz Trnovske vasi in Ptuja, ki so v ekipnem seštevku osvojili 10. oziroma 13. mesto, med posamezniki pa sta za svoji društvi najboljša rezultata dosegla Rok Štebih s 169 krogi na 37. mestu in Tadej Ši-rec s 160 krogi na 60. mestu. Za drugo posamično medaljo drugega dne za SD Kovinar pa je poskrbela njihova pionirka Melisa Kosi in si s 181 krogi pristreljala bronasto odličje.
Odličen rezultat pa je v najmlajši kategoriji cicibanov dosegel domači kidričevski strelec Jan Sagadin in se s 171 krogi uvrstil na visoko 5. mesto, dobro streljanje pa je pokazal tudi Ormožan Dario Brajkovič in se s 167 krogi uvrstil na 9. mesto.
Za oceno in prve vtise jubilejnega, 20. DP, v razsežnostih, kot jih Slovenija do sedaj še ni poznala, smo na koncu povprašali še predsednika SD Kidričevo Gregorja Kmetca, ki nam je zaupal, da mu je po končanem prvenstvu precej odleglo, saj je bilo zelo lepo spremljati napeta tekmovanja, ki so potekala praktično brez zapletov. Organizacijski led je prebit in pogledi so že usmerjeni v prihodnost, ko se bodo v kidričevskem društvu lotili novih izzivov organizacije tekmovanj na državni ravni, laska-
Mestna občina Ptuj. Priznanja - steklene vazice - so dobili Zlatko Voglar, Bojan Debeljak, Gertrud Salzbrunn, Marijan Robin, Marjan Selinšek, Milica Mohr, Bojan Potočnik, Oto Mesarič, Boštjan Šterbal, Matej Arnuga, Brane Puš, KD Maribor, KD Slovenska Bistrica, KD Ljutomer Križevci, ŠKD Celeia in Zeleni Slovenije. Plakete -kristalne krožnike - so dobili Elvis Denič, Marjan Zupanič, Milan Bogdanovič, Aljaž Čer-ček, Vlado Bračič in Bogdan Vinkler.
Po podelitvi priznanj je predsednik Kinološkega društva Ptuj Marjan Zupanič o 30 letih društva dejal: »Kot prvo bi izpostavil, da je skozi leta v de-
jo pa jim tudi številne pohvale udeležencev prvenstva, ki bi se rade volje tudi v naslednjem letu znova vrnili v Kidričevo na še eno DP. Za pomoč pri izpeljavi prvenstva pa se še posebej zahvaljuje vsem požrtvovalnim strelskim delavcem, ki so dejansko najbolj zaslužni za ta pozitivni vtis celotnega
lovanju našega društva napredek zelo velik. Naši ustanovni člani dandanes skoraj ne morejo verjeti, kakšen kinološki vadbeni prostor imamo na Ptuju, kako šolamo pse in kakšne so druge aktivnosti društva. Rad bi tudi čestital vsem prejemnikom priznanj in vsem, ki so skozi leta pomagali k razvoju Kinološkega društva Ptuj.«
Trenutno ima društvo 210 članov, zanimiv pa je tudi podatek, da imamo v MO Ptuj registriranih približno 3200 psov. Če bi pogledali še širše, celotno bivšo skupno občino Ptuj, pa je registriranih kar blizu 12 tisoč psov. Kar nekaj se jih je socializiralo skozi različne šole, nekateri lastniki so s svojimi psi kasneje postali tudi tekmovalci. Na sami prireditvi ob 30-letnici delovanja KD Ptuj ni bilo tekmovalnega vzdušja, ampak so se med seboj srečale različne generacije starih prijateljev. Prireditev so s kulturnim programom popestrili tudi moški pevski zbor Jezero in Folklorna skupina OŠ Mladika. Ob okrogli obletnici so izdali tudi poseben zbornik o delovanju Kd Ptuj skozi 30 let. Tega je predstavila dr. Ljubica Šuligoj, med 22 avtorji je tudi 14 članov društva. Recenzent Jože Vidic je zapisal, da je »zbornik trajen spomin na aktivnosti vseh tistih ljudi, ki so imeli in še imajo srce za človekovega najboljšega prijatelja - za psa«.
David Breznik
prvenstva. S pomočjo novih društvenih prostorov in čudovitega strelišča pa pričakujejo, da se bo v njihove vrste pridružilo veliko novih članov, ki jim bodo lahko po več kot 60 letih obstoja društva ponudili najboljše pogoje treninga, kar jih premoremo pri nas.
Simeon Gonc
Šahovski kotiček
Ptujski šah malo drugače
V soboto, 16. 4., bo Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj na nekoliko zabaven način pripravilo »dan šaha malo drugače«. Od 15.30 dalje se bodo v prostorih društva, Dravska ulica 18, srečale vse generacije šahistov Ptuja skupaj s predstavniki sponzorjev ter ostalih ljubiteljev igre na črno-belih poljih.
Najprej bo ob 15.45 dvoboj »mladih« in »malo manj mladih«, sledil bo dvoboj ekipe »Haložanov« proti »ostalemu svetu«. Vrhunec bo ob 17.45, ko se bodo v dvoboju srečale »ptujske legende« proti izbrani ekipi Šahovskega društva Ptuj, ki jo bo sestavil predsednik društva, mednarodni mojster Danilo Polajžer. Ta ne bo imel lahkega dela, da bo sestavil ekipo, ki se bo enakovredno borila proti častnemu predsedniku društva Milanu Kneževiču, častnim članom Janku Bohaku, Janezu Podkrajšku in Martinu Majcenoviču ter nekaterim ostalim veteranom.
Ljubitelji šaha, vabljeni!
Silva Razlag
Foto: arhiv SD Ptuj
Častni člani Martin Majcenovič, Janko Bohak, Janez Pod-krajšek
Nedelja, 10. 4. 2011		70. Uroš Kosajnč, Ptuj,	151
Pionirke serijska puška:		72. Vid Sušek, Ptuj,	149
1. Nadja Kaplja, Železniki,	183	Pionirji ekipno:	
2. Nastja Ozvatič, Kolomana Flisarja,	182	1.SD Dolič 540 krogov	
3. Melisa Kosi, Kovinar Ormož,	181	2. SD Leskovec	534
24. Urška Žnidarič, Kovinar Ormož,	164	3. SD Kamnik	529
33. Tjaša Malec, Kovinar Ormož,	151	10. SD Trnovska vas	487
35. Neja Gril, SK Ptuj,	149	13. SK Ptuj	460
Pionirji: 1. Maksimiljan Šorn, Kamnik,	188	Mlajši pionirji:	
2.	Mitja Matavž, Dolič, 3.	Mušič Arnes, Leskovec,	1Ä9 182	1. Rok Tomažič, SD Kovinar Ormož,	183
	181	3. Božo Pantelič, Triglav Javornik,	178
6. Žan Tomažič, Kovinar Ormož,	179	39. Žan Bogša, Jožeta Kerenčiča,	162
37. Rok Štebih, Trnovska vas,	169	Cicibani:	
49. Aleš Štebih, Trnovska vas,	165	1. Rok Frelih, Železniki,	180
54. Aljaž Čučko, TS Ormož,	163	3. Mitja Hotko, JKS,	175
58. Matjaž Pleh, Kovinar Ormož,	161	5. Jan Sagadin, Kidričevo,	171
60. Tadej Širec, Ptuj,	160	9. Dario Brajkovič, Kovinar Ormož,	167
67. Žan Vrhovšek, Trnovska vas,	153	31. Gal Rob, Kovinar	145
Strelstvo • 20. DP Kidričevo 2011 - mlajše kategorije
Ormozan Rok Tomazic postal državni prvak
Foto: Simeon Gönc
Ormožan Rok Tomažič je na prvenstvu v Kidričevem presenetil in osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji mlajših pionirjev.
Majšperk • Srečanje s pisateljico Ano Marijo Pušnik
Ustvarjalne »klepetulje« pozorno prisluhnile
Nedavno tega smo bili med članicami Ustvarjalne klepetalnice, ki deluje kot sekcija v okviru DPD Svoboda v Majšperku. Februarja lani sta bili njihovi gostji prim. Mojca Senčar in prim. Gabriela Petrič Grabnar. Njunemu strokovnemu predavanju o raku dojk je tokrat sledila predstavitev Marijanine zgodbe, ki jo je avtobiografsko v romanu s podnaslovom Oven, devica in rak izpovedala Ana Marija Pušnik iz Maribora.
Ana Marija Pušnik
Ana Marija Pušnik je Mariborčanom dobro znana upokojena učiteljica angleškega in slovenskega jezika, ki je večino svojega poklicnega življenja posvetila an-dragoškemu delu. V najbolj ustvarjalnih letih je kot mama treh otrok premagala raka na dojki in o tem pred nekaj leti slovenskemu bralstvu podarila avtobiografsko Ma-rijanino zgodbo, knjigo, ki bi jo priporočali v branje sleherni ženi in še posebej mladim dekletom. V založništvu slovenskega Avona se je leta 2010 odločila za ponatis tega romana in celoten izkupiček od prodaje izjemno zanimive knjige namenila delovanju slovenske Europe Donne. Gospa Ana Marija je 50. nosilka Avonove roza pentlje v svetu, avtorica treh knjig (Zgodbe iz Leningrajske ulice, Samo
ljubezen in Marijanina zgodba), tokrat v Majšperku pa se je poleg literarnih del (nekaj svojih pesmi je tudi prebrala) predstavila še kot ljubiteljska slikarka, saj je "na ogled postavila" štiri dela.
Zanimivo je bilo prisluhniti njenim odgovorom na vprašanja, ki so jih postavile sogovornice iz poslušalskih klopi v osnovni šoli Majšperk. Ana Marija je spregovorila tudi o težavah mnogih bolnic, ki se po uspešno prestani operaciji dojke nemalokrat znajdejo pred drugim problemom, ko zaradi bolezni pride tudi do krhanja medsebojnih odnosov med partnerjema, pogosto tudi do razpada zakonske zveze.
Marijana iz zgodbe je Ana Marija sama, le da je od takrat minilo že 27 let. Zmagala je v boju z boleznijo, odločila
se je za novo dojko, ki ji je spet povrnila samozavest in zaupanje vase, spopadla se je z vlogo matere, ki je svojim trem otrokom želela zagotoviti ustvarjalno življenje,
učakala je že dve vnukinji in skupaj s 87-letno mamo se veselita njunega brezskrbnega otroštva. V prostem času sede za računalnik in ustvarja nove pripovedi, ki bodo kma-
lu izšle v knjigi, pogosto se znajde v vlogi novinarke, ko predstavlja zgodbe zanimivih ljudi, na platno pa izliva tudi svoja čustva in poglede na svet okoli sebe, saj je že več let članica Likovne sekcije LISE na Studencih.
Gostja je bila še posebej vesela, ko je med poslušalkami srečala svojo dolgoletno prijateljico iz obdobja, ko je bila še zdrava. Skupaj sta se spominjali, vsaka s svojega zornega kota, kako je bilo v času njene bolezni in tudi štiri leta kasneje, ko se je Ana Marija odločila za nov poseg, rekonstrukcijo dojke, po katerem je bila njena telesna podoba spet taka kot pred boleznijo.
Srečanje je zanimivo povezovala članica Ustvarjalne klepetalnice Silva Hajšek. Županja občine Majšperk Darinka Fakin in Petra No-
vak, predsednica sekcije, sta se gostji lepo zahvalili za njen prihod in vse, kar je s svojim nastopom prenesla med poslušalke - voljo do življenja, zavest, da mora ženska imeti do sebe pozitiven odnos, da se mora ceniti in imeti rada, ker bo le tako kos vsemu nepredvidljivemu, ki jo čaka v njenem življenju. Pa tudi to, da se je potrebno s partnerjem in družino, pa tudi s prijatelji pogovarjati o svojih težavah, saj je bolezen, ki je doletela njo, po svoje prizadela slehernega družinskega člana. Le vsi skupaj lahko stojijo ob strani bolnici (ali pa bolniku, v primeru, ko zboli mož in oče).
V tistih dneh so žene v Majšperku in okolici brale Mari-janino zgodbo. Ko se bodo spet zbrale na svojih klepe-talnicah, bodo imele veliko razlogov za pogovor, ob katerem bodo ustvarjale tudi premnoge lepe izdelke. Spomnile pa se bodo tudi melodij, ki jih je samo zanje iz kljunaste flavte izvabljal Damjan Ko-bale, ki je nastopil kot glasbeno darilo vsem udeleženkam srečanja ob marčevskih ženskih praznikih.
Silvestra Brodnjak
Markovci • Učenci na obisku v Belgiji
Norčavo skozi Evropo
Osnovna šola Markovci sodeluje v dveletnem projektu Comenius z naslovom »Närrisch durch Europa«. V projekt so vključene še tri šole: Cesar Franck Athäne-um iz belgijskega mesta Kelmis, Ziegelwaldschule iz nemškega Gengenbacha in Sint Martinus iz nizozemskega Venla. Projekt financira Comenius, njegov cilj pa je primerjava pustnih običajev v različnih evropskih državah.
Posnetek v spomin na obisk Bruslja
V	tisoč sto kilometrov oddaljeni Kelmis smo se odpravili v ponedeljek, 28. februarja, v zgodnjih jutranjih urah, si med potjo ogledali Köln (znameniti Kölner Dom) in okrog šestih zvečer pristali na cilju.
V	torek smo začeli dejavnosti po programu, ki so ga sestavile in se zanj dogovorile šole udeleženke že nekaj časa pred našim obiskom.
Najprej smo se odpeljali v Bruselj na ogled evropskega parlamenta. Mogočna stavba je na nas naredila velik vtis. Kako tudi ne bi, saj je v njej zaposlenih okrog deset tisoč ljudi. Ponosno smo se slikali pred našo zastavo in občudovali napise ter brošure v slovenskem jeziku. Po ogledu smo se odpravili na Grande
Place, najbolj znan bruseljski trg, kjer smo videli še eno belgijskih znamenitosti - Manneken Pis (deček, ki lula). Navdušila nas je mogočna arhitektura trga, predvsem pa mestna hiša. V Bruslju smo si ogledali še znameniti muzej Atomium, simbol moderne arhitekture. Še bolj kot njegova veličastna zunanja oblika nas je očaralo potepanje po notranjosti njegovih krogel.
V sredo smo se srečali v go-stiteljski šoli, kjer so potekale delavnice na temo pusta. Pred delavnicami je vsaka sodelujoča šola predstavila svoje delo. Pohvaliti se moram, da je bila slovenska delavnica najbolj obiskana, saj smo naše vrstnike učili izdelovati rože iz krep papirja in kurentove maske iz
stna oblačila, ki so se dvakrat sprehodile po mestnih ulicah.
Popoldan smo nadaljevali in zaključili z ogledom maške-rade v šoli - povedati moram, da razen princev (belgijska maska) in nacionalnega plesa, imenovanega »Mariechentanz«, nismo videli maske, ki bi nas navdušila.
V petek zjutraj smo polni novih spoznanj zapustili Belgijo in se odpravili proti domu. Med potjo smo se ustavili še na letališču v Frankfurtu in v Münchnu, kjer je učence najbolj navdušil stadion AllianzArena.
Namen našega obiska v Belgiji je bil spoznati pustne običaje po Evropi - toda spoznali smo mnogo več. Spoznali smo, da »srčika« Evrope pač ni »obljubljena dežela« in da smo lahko srečni, ker živimo tukaj, kjer živimo - v Sloveniji. Naši učenci so na svoji koži spoznali pomen pregovora »Ljubo doma, kdor ga ima« , kajti doma so ljudje prijaznejši, bolj gostoljubni, doma je veliko boljša hrana, doma imamo ohranjene narodne običaje, na katere smo lahko in tudi moramo biti ponosni - spoznali smo, da na tujem »ni vse zlato, kar se sveti«.
Irena Muršec
Belgijsko potovanje
V Belgiji imeli smo se fino, čas odšel je hitro mimo. Prvi dan smo tja prišli, spat pa odšli po polnoči.
Drugi dan Bruselj smo si ogledovali, Atomium znotraj raziskovali. Markovski fašenk smo predstavili, Belgijce in Nemce v jok spravili.
Razveselili smo jih na slovenskem večeru, kjer so biče zavihteli in si skoraj kožo sneli. Po poti domov smo še v Munchnu postali in duška še zadnji zabavi dali.
Nejc Kukovec, 8. b
Cirkovce • Obisk pisatelja Zdenka Kodriča
Kodric tudi za mlade
Na OŠ Cirkovce smo za kulturni dan povabili novinarja in pisatelja Zdenka Kodriča.
Foto: I. Muršec
»dass mase«, kar jih je zelo pritegnilo.
Sredin popoldan je bil namenjen predstavitvi mask. Naši učenci so se ponovno izkazali - najbolj je navdušil kurent, saj ga je večina učencev prvič videla. Učenci so bili navdušeni tudi nad ruso, vilami in piceki.
Zvečer je sledil slovenski večer, na katerem so naši učenci v nemškem jeziku ob projekciji predstavili Slovenijo in podrobneje opisali naše izvirne maske in njihovo poslanstvo.
V četrtek smo si ogledali »Altweiberzug« (povorko starih žensk), ki je osrednji pustni dogodek v Kelmisu. Spraševali smo se, kaj bomo videli - videli smo ogromno žensk (ne le starih), oblečenih v pu-
Izvedeli smo, da je napisal že 17 knjig. Začel je s pesmimi pred tridesetimi leti, nato so nastajali romani in drame. Za svoja dela je prejel Grumovo nagrado za najboljšo dramsko delo in dve nominaciji kresnik za najboljši roman v Sloveni-
ji. Zadnja leta pa se posveča tudi otrokom. Z literarnim junakom, ki ga je poimenoval Ekovedek, na zanimiv način najmlajše ozavešča o pomenu čistega okolja, v katerem živimo. Do sedaj so v tej zbirki izšle že tri knjige.
Z največjim veseljem so mu prisluhnili učenci drugega, tretjega in četrtega razreda, postavljali vprašanja in izvedeli veliko o našem pisatelju. Za sodelovanje se mu iskreno zahvaljujemo.
Marija Jurtela
Zdenko Kodrič med mladimi Cirkovčani
Nagradno turistično vprašanje
V	Rimu prvič legija Gemina XIII. Petovio
V	nedeljo, 17. aprila, bo v Rimu že deveta velika parada rimskih skupin iz cele Evrope, posvečena prazniku Rima, spominu na rojstni dan večnega mesta - po legendi je to 21. april 753 pred našim štejem. Letošnja parada je še toliko zanimivejša, ker se bo na njem prvič predstavila ptujska legija Gemina XIII. Petovio, eno leto prej kot so načrtovali.
Kot je pred odhodom v Rim, kjer	zadovoljni, da so se lahko na parado
se bo skupina prvič predstavila v ne-	uvrstili že eno leto prej, kot so načr-
deljo, 17. aprila, je direktor Term Ptuj	tovali. Organizatorjem velike parade
Andrej Klasinc povedal, da so zelo	rimskih skupin so se morali teme-
Foto: Črtomir Goznik
Skupina Gemina XIII. Petovio se bo v nedeljo, 17. aprila, prvič predstavila v Rimu, v povorki ob prazniku »večnega mesta«
Janez Munda • Krog po Evropi z biciklom (10. del)
Jaz, bicikel, nahrbtnik in cesta
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Do večera sem vozil čisto po občutku, saj sem moral le na vzhod. Ustavim v mestu Sint-Truiden. Sonce je cel dan brez usmiljenja žgalo po meni, tako da sem komaj čakal, da padem v posteljo. Prenočišče sem is-
kal dobro uro, saj je bilo povsod zelo drago, a le najdem star hotel, v katerem sta lastnika, mož in žena (portir in kuharica) kar živela. V hotelu pri recepciji zagledam na sliki zemljevid ravno tistega območja do Nemčije,
ljito predstaviti, da so uvideli, da se obujanja rimske tradicije lotevajo na strokoven način. V povorki bo sodelovalo 50 udeležencev, kar jih uvršča med največje udeleženke letošnje parade. Ob kompletni vojaški zasedbi bodo v povorki sodelovali še senatorji in vestalke. Parade v Rimu se udeležujejo kot edini iz Slovenije in tega dela Evrope. Klasinc pričakuje, da bodo v Rimu navezali stike s predstavniki večine sodelujočih skupin, saj si želijo, da bi že na letošnjih rimskih igrah na Ptuju, ki bodo od 18. do 21. avgusta, sodelovale že tri ali štiri, kar jih bo naredilo še privlačnejše kot doslej.
Rimske skupine, ki oživljajo tradicijo starega Rima in povezujejo ljudi različnih kulturnih okolij, prihajajo iz različnih evropskih držav, vsako leto jih je več, zato je tudi parada vsako leto množičnejša. Parada rimskih skupin ob rojstnem dnevu Rima je
ki sem ga moral prevoziti. Zemljevid sem fotografiral in sem drugi dan gledal karto kar na LCD zaslonu na fotoaparatu. Zelo priročno, lahko bi imel vse karte na fotoaparatu! V osmih dneh kolesarjenja je za mano 1734,5 km.
Torek,20.1.2010
Zjutraj odpeljem naprej v smeri Maastrichta na Nizozemskem, približno 35 kilometrov daleč. Ob cesti stoji hiša ob hiši, le tu pa tam se beton umakne naravi. Nekaj pašnikov, predvsem pa nasadi jabolk, hrušk, češenj, višenj in drugega sadja. Opazim tudi avtomate za kruh, ki jih pri nas še ni. Zanimiva naprava, v katero skozi steklo vidiš pripravljene kolače in spodaj lahko vzameš vroč kruh kadarkoli želiš, 24 ur na dan. V Nizozemsko pripeljem čez kanal reke Meuse, ki teče skozi mesto Maastricht. Centra mesta nimam namena obiskati, zato vozim naravnost po obvoznici. Na mostu fotka za spomin in peljem naprej. Tu se dokončno poslovim od reke Meuse, ki sem jo v treh dneh kar nekajkrat prečkal. Že po prvem kilometru opazim, da je v tej državi za kolesarje mnogo bolje poskrbljeno kot pri nas. Kolesarske steze so res dobro urejene z vso potrebno signalizacijo, speljane pa praktično povsod, kamor pelje cesta, tudi ob obvoznici mesta je kolesarska pot. V mestu je kolesarjev skoraj toliko kot avtomobilov. Od Maastri-chta proti meji z Nemčijo sem peljal približno 30 kilometrov daleč. Tudi tu sem bil presenečen nad kolesarsko stezo. Bila je ločena od ceste z zelenico in drevoredom. Steza pa je bila betonska in tako gladka, kot da vozim po mizi za tenis v primerjavi z našimi cestami ... res dobro. Mejo prečkam v mestu Vaals, ki je nekakšno predmestje nemškega Aachna. Prehoda sploh ne bi opazil, če ne bi v gosto naseljenem območju v zadnjem hipu opazil majhne table, ki je označevala, da prehajam na nem-
vsako leto tudi ena največjih prireditev v večnem mestu, ki pritegne številne turiste iz celega sveta.
V Termah Ptuj se pospešeno pripravljajo na poletno turistično sezono; pričeli naj bi jo že ta konec tedna, ker pa vremenska napoved ni najboljša, bodo po vsej verjetnosti
ško stran mesta. V Aachnu sem imel namen zaviti proti severovzhodu, da čim prej pridem do reke Rehn in potem ob reki proti jugu. Pa je šlo malo drugače. Iz mesta sem pripeljal bolj jugovzhodno, kot sem želel, in tako nadaljeval po cesti na jug, tik ob bel-
odprtje zunanjih bazenov prestavili na 23. aprila. Aprilsko dogajanje pa bodo zaključili na najboljši možni način, z rimsko poroko, ki bo 30. aprila in na kateri se bosta letos poročila Marjetka Furman iz Mestinja in Mitja Krničar iz Cirkovc.
Na predzadnje Nagradno turistično vprašanje nismo prejeli pravilnega odgovora, spraševali pa smo, katera je glavna tema Evropohoda 2011. To so pešpoti in voda. Danes sprašujemo, katera po vrsti bo letošnja rimska poroka v Termah Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus na Ptuju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 22. aprila.
gijski meji. Kot se pozneje izkaže, je to bila še boljša pot, kot če bi peljal že vse od Kolna ob Rehnu. Že po nekaj kilometrih iz Aachna zapeljem v območje nemško-belgijskega naravnega parka Nordeifel.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: J. M.
Mesto Namur v Belgiji
Foto: J. M.
V Maastrichtu na Nizozemskem
Takšne pa so kolesarske poti na Nizozemskem.
Novičke iz Term Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS
Sobota, 16.4.2011, ob 21.00 Klub Gemina XIII Plesna sobota z glasbo v živo - Duo Night Life
Vstopnine nil
Niste zadovoljni s svojo postavo?
V Grand Hotelu Primus**** v wellness centru smo za vas pripravili programe za oblikovanje postave in anticelulitne tretmane. S kavitacijskimi programi lahko zmanjšate obseg pasu tudi do 6 cm. V kombinaciji z Body wrappingi, anticelulitnimi masažami in LIPO DETOX programi pa bo vaša postava zavidanja vredna. Zakaj ne bi blesteli že to poletje?
40 % popust na celodnevno vstopnico za upokojence v Termalnem parku ob delovnikih (8,40 €) Akcija velja še do 22.4.1
Odprtje zunanjih bazenov Termalnega Parka 23.4.2011.
Predprodaja sezonskih vstopnic za Termalni Park s pričetkom 16.4.2011 Otroška sezonska vstopnica za samo 99 €1
Pokličite za ugodne ponudbe plavalnih priprav v zunanjem olimpijskem bazenu (Tel.: 02 749 45 30).
GEMINA
Termalni Park
Termalni Park
PTUJ
Dodatne informacije in rezervacije na teL: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katera po vrsti bo letošnja rimska poroka v Termah Ptuj?
Ime in priimek:_
Naslov:_____
Davčna številka:
Kuharski nasveti
Svinjska jetrca
Jetra so najbolj znana drobovina, ki jih uporabljajo za pripravo jedi po vsem svetu. Z vso drobovino pazljivo ravnamo in je najbolj cenjena, če je sveža. Kvari se hitreje kot večina mesa, zato jo hranimo le dva do tri dni v hladilniku in v tem času uporabimo. Sveža drobovina je vlažna, svetleča in na njej ni suhih mest. Temna drobovina, med katero spadajo tudi jetra, ni primerna za zmrzovanje.
Jetra mladih živali so mila in nežna, primerna za pečenje na žaru, v pečici in ponvi. Najkvalitetnejša so telečja jetra. Cela telečja jetra tehtajo približno 1,5 kg in jih sestavlja velik kos, ki se ga drži manjši privesek. Jetra drugih živali pa imajo lahko več priveskov. Zraven telečjih in svinjskih jeter so zelo cenjena tudi jagnječja jetra. So bolj suha in ne tako nežna in težka, le kakih 500 dekagra-mov, in primerna za pripravo dušenih jedi.
Svinjska jetra imajo izrazit okus in ravno zaradi tega jih pogosto uporabljamo kot cenjen dodatek pri terinah in testeninah. Uporabljamo tudi goveja jetra, ki so primerna za dušenje skupaj z aromatičnimi dodatki, da izravnajo njihov izrazit okus. Pri pripravi vseh jedi iz jeter pazimo, da jih ne pražimo, dušimo ali pečemo predolgo, saj postanejo jetra zaradi tega trda. Svinjskim in govejim jetrom lahko omilimo oster okus tudi s tem, da jih položimo za nekaj časa v mleko. Nobenih jeter pa ne smemo blanširati, oziroma za nekaj minut potopiti v vrelo vodo, tako kot to počnemo pri ostali drobovini, saj bi postala trda.
Značilne jedi v svetu iz jeter so na žaru pečena telečja jetr-ca z gorčico, ki jih pripravljajo v Franciji, pečena na žaru z marsalo in pečena s slanino in čebulo, te pripravljajo v Veliki
Tačke in repki
Pasji mladički
Kdaj jih cepimo proti kužnim boleznim?
Bralec iz okolice Ptuja ima leglo mladičkov in sprašuje, ali jih je še vedno treba cepiti proti nalezljivim boleznim in kdaj naj to stori?
Cepljenje mladičev je eden najpomembnejših ukrepov, ki zagotovijo mladičkom zdravje in normalen razvoj. S cepljenjem poskrbimo, da ne zbolijo za najnevarnejšimi kužnimi boleznimi, ki so po večini smrtne. Če pa že zbolijo, imajo precej večjo možnost okrevanja ob ustrezni terapiji. S cepljenjem
Britaniji, v Italiji jih pripravljajo s paradižnikom, česnom in žajbljem, v Maroku jih pred peko ali dušenjem pogosto ma-rinirajo z vloženimi limonami in zelenimi olivami. V Skandinaviji jih dušijo s hruškami in slanino in v Franciji jih polnijo z nadevom iz jajc in peteršilja ter jih nato opečejo v ponvi ali na žaru.
Pri nas najpogosteje iz jeter pripravljamo pražena jetrca s čebulo, jetra v omaki, ocvrta jetra, jetrno juho, jetrno klobaso, jetrno obaro s smetano, jetrne cmoke in žličnike, jetrni riž, jetrni sir, ponvičnik in kipnik, jetra v testu in druge jedi.
Za dobre jedi iz jeter, sploh če jih pražimo in dušimo, je pomembno, da z jeter najprej potegnemo zunanjo kožo in jih nato narežemo na tanke rezine, ki naj bodo vsaj približno enako velike. Pri pripravi svinjskih in govejih jeter uporabljamo večjo količino čebule, pri telečjih, ki so milejšega okusa in nežnejša, pa manjšo količino čebule.
Zelo cenjena je tudi jetrna juha, ki jo pripravimo tako, da pol čebule sesekljamo, narežemo na drobno en korenček in peteršiljevo korenino, damo na maščobo in narahlo pražimo. Dodamo še pol narezane žemlje. Zelenjavo po možnosti prepražimo na žlici surovega masla. Ko zarumeni, dodamo 30 dekagramov na tanke lističe
Svinjska jetrca v omaki
narezanih telečjih jeter, potre-semo z dvema žlicama moke in pražimo toliko časa, da jetra porjavijo. Zalijemo z 2 litroma goveje juhe, začinimo z muška-tnim cvetom in majaronom ter kuhamo 10 do 15 minut. Nato juho precedimo, v jušnik damo najprej na male kocke narezan beli kruh, ki smo ga opekli, in nato prelijemo s pripravljeno juho
Pripravimo lahko tudi dušena pretaknjena telečja ali svinjska jetra v omaki. Večji kos jeter namočimo za nekaj ur v mleko, nato z njih potegnemo kožo ter jih pretaknemo s pre-kajeno slanino, oziroma v jetra naredimo s koničastim nožem manjše luknje, v katere zataknemo na tanke rezance narezano slanino. V kozici segreje-mo maščobo, na kateri na hitro opečemo jetra z vseh strani in jih vzamemo ven. Na preostali maščobi prepražimo sesekljano čebulo, fino naribano korenje in peteršilj, por in drugo jušno zelenjavo, ki jo imamo doma. Pražimo toliko časa, da zelenjava ovene, nato jo pomo-kamo, moko prepražimo in zalijemo z juho ali vodo. Omako začinimo z lovorjem, koščkom limone, vršičkom majarona ter rahlo popramo. V omako vložimo jetra in dušimo 10 do 15 minut. Nato vzamemo jetra iz
omake, jih narežemo na rezine, omako pretlačimo, jo izboljšamo s kislo smetano in limoninim sokom. Na ploščo ali krožnik nadevamo jetra, prelijemo s pripravljeno omako in zraven ponudimo krompirjeve cmoke ali pečen krompir. Pri pripravi jedi pazimo, da je ne pripravljamo predolgo, da jetra ne postanejo trda. Pripravimo jih v pol ure.
Za vse jedi iz jeter velja, da jih pripravljamo krajši čas in da so najokusnejše takoj po pripravi, razen jetrnih terin, klobas in pastet.
Jetrne palačinke
Potrebujemo: 6 starih že-melj, 1/4 l mleka, 25 dag jeter, 1 čebula, 5 dag margarine, 3 jajca, 7,5 dag drobtin, sol, poper, majaron.
Žemlje narežemo na tanke rezine in namočimo v toplem mleku ali vodi. Namočene žemlje ali kruh, jetra in čebulo zmeljemo v strojčku, da dobimo enotno zmes. Dodamo zmehčano margarino, jajca, drobtine in po okusu začinimo. Posebej v ponvi segrejemo mast, prilijemo pripravljeno testo, oblikujemo v obliko manjše palačinke in spečemo na obeh straneh. Ponudimo še tople skupaj z zeleno solato.
Vlado Pignar
vnesemo v organizem mrtve ali neaktivne povzročitelje bolezni (viruse in bakterije), ki ne morejo povzročiti bolezni, temveč spodbudijo imunski sistem, da začne izdelovati protitelesa. Protitelesa varujejo organizem pred vdorom pravih povzročiteljev bolezni. Novorojeni ku-žek nima naravne imunosti zoper kužne bolezni, varujejo pa ga protitelesa, ki jih je dobil še pred rojstvom od matere preko krvi. Po rojstvu se mladičkov imunski sistem še okrepi s
Foto: E. Senčar
protitelesi, ki jih dobi s prvim materinim mlekom, mlezivom. Mlezivo se izloča iz materine mlečne žleze 36 do 48 ur po rojstvu. Materina protitelesa se imenujejo maternalna protitelesa. Varujejo novorojene mladičke zoper bolezni, na katere je mati aktivno imuna. To pomeni, da npr., če mati ni bila več kot leto dni cepljena proti parvovirozi ali pa te bolezni ni imela, tudi protiteles zoper to bolezen nima in jih zato tudi ne more posredovati svojim potomcem. Tako so mladički zelo občutljivi za to smrtno nevarno kužno bolezen, pri kateri je smrtnost obolelih mladičkov kar 96-odstotna. Maternalna protitelesa ščitijo mladičke do starosti 6 do 8 tednov. Takrat njihov titer v krvi mladičkov upade in treba jih je prvič cepiti, da njihov imunski sistem ustvari nova protitelesa in jih zaščiti v nadaljnjem življenju. Veterinarji in proizvajalci cepiv svetujemo, da je potrebno mlade psičke cepiti dva- do trikrat v razmaku meseca dni. Tako dosežemo močno imunost, ki pa jo moramo obnavljati z rednimi vsakoletnimi cepljenji.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Pomembno je, da jih prvič cepimo med 6. in 8. tednom starosti. Ob prvem cepljenju dobi lastnik navodila in program cepljenja za naprej. Za uspešno cepljenje je nujno, da imunski sistem deluje pravilno. Zelo pomembno je, da mladičke istočasno s cepljenjem razglistimo. To pomeni, da jim damo zdravila proti parazitom. Glistavost, če je prisotna, zelo oslabi imunski sistem mladičkov in rezultat je slabša imunost zoper bolezni. Na močan imunski sistem vplivamo tudi s pravilno prehrano, ki mora zadovoljiti vse potrebe mladičev. Zelo priporočljivi so v tem življenjskem obdobju tudi vitaminski dodatki v obliki tablet ali prahu.
Včasih je veljalo, da je treba cepiti breje psičke, da bodo imele bolj zdrave mladičke. To nikakor ne velja več in odsvetuje se kakršnokoli cepljenje psičk, ki so v fazi brejosti. Tudi obvezno cepljenje proti steklini moramo prestaviti. Psičko lahko cepimo šele mesec dni po tem, ko odstavimo mladičke. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Drugo dognojevanje žit
Zanimanje za pridelovanje žit, predvsem pa za povišanje pridelkov se v zadnjih letih povečuje. Za to pa so naslednji razlogi:
-	dvig cene žit na svetovnem in domačem trgu
-	prepovedano monokul-turno pridelovanje koruze zaradi širitve koruznega hrošča in direktive navzkrižne skladnosti, ki govori o tem, da je potrebno na vsaj polovici njivskih površin sejati tri kulture v petih letih
Za dober pridelek žit pa je ključnega pomena dušik, ki ga je za dober pridelek potrebno razdeliti v tri obroke. Visokega in kvalitetnega pridelka ne moremo doseči s samo enim gnojenjem. Dušik, dodan v amidni obliki (KAN), najmočneje deluje do tri tedne po trošenju, pozneje, ko ga rastlina najbolj potrebuje, v fazi formiranja klasov in polnjenja zrnja, pa ga primanjkuje.
S prvim gnojenjem ob začetku vegetacije spomladi vplivamo na gostoto posevka, dolžino prvih kolenc in višino slame, s tem pa tudi na možnost poleganja.
Z drugim dognojevanjem, ki ga opravimo v fazi dveh kolenc žit (v severovzhodni Sloveniji bo to letos med 15. in 25. aprilom), vplivamo na dolžino klasa in število klaskov v njem. To dognojevanje je za pridelovanje žit ključno in odločilno vpliva na količino pridelka. Okvirna količina je 60 kg čistega dušika ali 220 kg KAN/ha in je odvisna od humusa v tleh, gostote posevka, ostanka dušika od prejšnjega gnojenja ter sorte.
Izredno pomembno je, da dognojevanje opravimo točno v času dveh kolenc, to je, ko žito doseže višino 20 do 30 cm in lahko s prsti že otipamo dve kolenci. Prehitro dognojevanje povzroči poleganje žita, s prepoznim pa zamudimo optimalno fazo formiranja zasnove klasov.
Potrebe po dušiku lahko v tej fazi lahko izmerimo natančno s pomočjo nitratnih lističev. Glede na izredno visoke cene mineralnih gnojil je predvsem za večje pridelovalce smiselno vzeti vzorec 20 rastlin, ki jih odrežemo 1 cm nad tlemi ter jih prinesemo na kmetijsko svetovalno službo, kjer bomo lahko natančno izračunali potrebe po dušiku. Previsoke količine dušika povišujejo stroške proizvodnje, onesnažujejo okolje, ker se izpirajo v podtalnico, ter nam povzročajo poleganje žit. Pomanjkanje dušika v fazi dveh kolenc pa pomeni bistveno zmanjšanje pridelka, zmanjšanje kakovosti žit in s tem ekonomičnosti pridelave.
Za res visoke in kvalitetne pridelke je potrebno še eno dognojevanje ob začetku klasenja, ko dodamo 40 kg čistega dušika ( 150 kg KAN/ ha). S tretjim dognojevanjem vplivamo na težo posameznih zrn in vsebnost beljakovin v žitih. Opraviti ga je smiselno na pšenici, kjer pričakujemo visok pridelek.
V naših klimatskih razmerah lahko dosegamo pridelke tudi do 8 t suhega zrnja na ha. Visoke in kvalitetne pridelke žit lahko dosegamo le z doslednim spoštovanjem tehnologije pridelave.
Ivan Brodnjak, ing. kmet.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: ASV
24. marec: Dominik Prah, Brezovec pri Rogatcu; Marta Baum, Kokolajnščak 12; Mihael Mataič; Saša Perša, Zagorci 63 A, Juršinci; Boštjan Klemenčič, Savci 22, Sv.Tomaž: Bojan Kokol, Bresnica 11; Jasmina Bohinc, Juršinci 34 A; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66 a; Stanislav Vrtič, Dornava 55 b; Neva Toplak, Podlehnik 4 b, Jožica Merc, Podlehnik 26; Danica Kurež, Podlehnik 3 a; Uroš Gašperič, Podvinci 56; Anita Malovič, Sovretova pot 32; Tamara Gajšek, Podlehnik 66 a; Sonja Horvat, Bukovci 88 a; Jožef Belšak, Moškanjci 7; Mateja Gotvajn, Zelenikova ul. 2; Daniel Vrtačnik, Zabovci 29; David Gavez, Ormoška c. 19; Marjeta Turkuš, Podlehnik 2 a; Hermina Zajc, Mihovce 54 a; Anton Horvat, Ul. Heroja Lacka 1; Alojz Horvat, Juršinci 19 a; Jožefa Svenšek, Podlehnik 40 e; Robert Matjašič, Hajdoše 26; Mihaela Jaunik, Kukava 8: Jožef Florjanič, Dornava 131 a; Simon Šošterič, Kukava 45; Alen Plavčak, Pod-lehnik 2 a; Stanislav Zajc, Mihovce 54 a; Zvonko Bohinc, Juršinci 34 a; Rudolf Jerenec, Zakl 30 f; Leon Turk, Gerečja vas 32; Vlado Krajnc, Sp. Velovlek 26; Franc Hentak, Stanošina 29 c; Igor Anžel, Vintarovci 21 b; Anton Potočnik, Podlehnik 76 c; Stanko Plavčak, Podlehnik 2 a; Peter Petek, Starošince 5; Matjaž Horvat, Sakušak 62; Ivan Žajdela, Juršinci 1; Marko Vek, Žetale 31 a; Branko Eržen, Vičava 120; Mitja Pernek, Kozminci 9 a; Andrej Belšak, Podlehnik 2 d; Ivan Gajšek, Podlehnik 61; Štefan Petrovič, Strajna 45; Jožef Pernek, Ložina 8; Danijel Bedrač, Hajdoše 91; Marija Šterbal, Kukava 44; Vesna Daj n ko, Zakl 30 f; Simona Horvat, Zakl 41; Tonček Cenar, Mezgovci 55; Andreja Gajšek, Podlehnik 61; Dušan Krajnc, Za-mušani 25; Igor Radaš, 5. preko-morske 15; Jožef Kozel, Zg. Gru-škovje 18; Milica Jeza, Podlehnik 6 a; Darja Bezjak, Zg. Duplek 64 b; Danilo Majerič, Sp. Korena 6 c; Alojz Bezjak, Zg. Duplek 64 b.
28. marec: Kristijan Dogša, Pavlovci 6 b; Bojan Borko, Dravska 15; Dejan Rižnar, Ptujska c. 10; Roman Štih, Lukavci 43; Miran Lah, Ptujska cesta 2; Simona Pernat, Župečja vas 31 b; Aleksander Bezjak, Ločič 27; Sašo Zelenik, Podvinci 2 c; Drago Zivič, Sodnice 16, Ptuj; Jožef Vrtič, Zabovci 74; Simona Brajlih, Zg. Hajdina 107 a; Franc Horvat, Kungota 25; Petra Furek, Dornava 12; Aleš Meško, Hranjigovci 17; Franjo Mihelač, Volkmerje-va 5; Roman Plohl, Hlaponci 8; Milan Jazbec, B. Kraigherja 10; Janez Vidovič, Gregorčičev drevored; Milica Petek_Filipovič, Ul. 25. maja 9; Robert Ošlaj, Senčak pri Juršincih; Jožef Muhič, Mala vas 7; Ivan Šegula, Juršinci 48; Franc Slatič, Sp. Velovlek 2; Bet-ka Ameršek, Mihovce 55 a; Milan Prapotnik, Mali Okič 43; Aleš Krušič, Polenšak 32 D; Miran Gajser, Stogovci 43; Tomi Cvetko, Zavrč 9; Peter Turk, Majšperk 21; Franc Šandor, Gorišnica 85 a; Štefanija Orlač, Arbajterjeva ul. 9; David Vrečko, Lešje 6; Borut Kristovič, Markovci 8; Smiljan Kovačec, Slomi 1; Matevž Štein-berger, Naraplje 18, Majšperk; Violeta Junger, Gradišča 28 b; Oskar Šturm, Raičeva 11; Ivan Kolenič, Sakušak 15 a; Terezija Horvat, Nova vas pri Markovcih; Tomi Lendero, Apače 297; Janko Zelenik, Nova vas pri Markovcih; Marija Prelog, Markovci 52; Jožef Frangež, Sp. Jablane 3; Dejan Vojsk, Zabovci 56; Jožef Krajnc, Lancova vas 40; Matevž Šober, Moškanjci 90 a; Daniel Vidovič, Loka 34.
Astrolog Tadej svetuje
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
Duševno zdravje
Rozika je zaskrbljena za svojega vnuka. Nič ga ne zanima, samo za računalnikom je že drugo leto, saj po končani srednji šoli ni mogel dobiti službe in se je vdal v usodo,saj čuti, da slovenski oblasti ni do mladih, njihove perspektive. Roziko je strah, da si kaj ne naredi, saj vnuk ne gre dejansko več nikamor med ljudi. Zanima jo, kaj se z njim dogaja in kaj lahko stori ona, da mu pomaga?
Iz Rozikinega vprašanja ne veje le skrb za vnuka, temveč tudi zaskrbljenost za splošno perspektivo mladih v Sloveniji.
Rozikin vnuk na žalost ni prevelika izjema med mladimi, ki so zgolj pred računalnikom, brez dela in ne gredo več med ljudi, živijo nekako izolirano od realnega sveta.
To seveda lahko vodi tudi v duševno motnjo, lahko pa je le-ta razlog takega vedenja. Vsekakor je nujno, da se skušajo starši in seveda tudi Rozika pogovoriti s fantom in ga pripraviti do tega, da bi se odločil za obisk pri strokovnjaku za duševno zdravje. Ta bi lahko namreč ugotovil, kaj je v ozadju vedenja Ro zikinega vnuka in našel tudi ustrezen način pomoči. Hujši pa je problem splošne neperspektivnosti mladih pri nas, saj nas to vodi v vedno večjo stagnacijo in resignacijo in nezmožnost ne le razvoja, temveč tudi našega obstanka.
Zato pa je nujna alternativa temu, kar je zdaj, ki je pa v demokratičnih državah vedno v opoziciji, odločitev pa je v volji ljudstva.
Mag. Bojan Šinko
Šifra: Razočarana
Vprašanje: Pozdravljeni, pišem v upanju. da dobim odgovor. Zanima me. če bova z bivšim fantom še kdaj skupaj. kajti trenutno je z drugo. Ali ga je bolje pozabiti in iti naprej. čeprav ne vem. kako. Upam. da moje pismo ne bo romalo v koš. Lep pozdrav!
Odgovor: Spoštovana bralka moje rubrike, naj vas tudi jaz prisrčno pozdravim. Nobeno pismo ne gre v koš in na vsakega poskušam odgovorit, torej so vaše skrbi nekoliko neutemeljene. Po naravi ste zelo občutljivi, nežni in sočutni. Vsekakor morate najti v sebi notranjo moč in zasijati s tistimi talenti, ki so vam dani. Če se ozrem nekoliko v preteklost, je jasno nakazano, da ni bilo vse rožnato in da ste imeli ogromno nekih težav. Vsaka pot se enkrat lahko tudi zaključi in to je tudi pravilno. V življenju se dogajajo slabi in lepi trenutki. Po mojem skromnem mnenju se vi pretirano obremenjujete in ne vidite nobene možnosti, da bi našli kakšno potrditev. Poleg tega pričakujete od drugih, da vas bodo cenili in da vam bodo podarili ljubezen. Ne spreglejte dejstva, da ste ljubljeno in spoštovanje bitje in ravno zaradi tega lahko greste zelo pogumno in odločno naprej po svoji poti. Naj vam odkrito povem, da ga nazaj ne bo. Poleg tega tudi ne bi bilo dobro, kajti vsak ima svojo usodo. Imate pa v bistvu dve možnosti, v eni se prav sedaj nahajate, ko ste mnenja, da se vam je zgodila največja tragedija in krivica. Ampak kakorkoli obračam, pridem vedno do istega, da se vam krivica ni zgodila. Pomembno je, da se ne smilite več sami sebi in da ne delate iz muhe slona. Pravilno je, da si
poiščete neko pomoč in da se odpravite na skupino, kjer se boste lahko o vsem pogovorili in našli načine poti, ki vodijo iz začaranega kroga. V življenju blagodejno deluje tudi odpuščanje. Ne morete pričakovati, da se bodo rane pozdravile same. Druga možnost, ki ni nič manj pomembna, je, da odprete srce še kakšnemu drugemu moškemu, k vas bo osrečil in vam podaril harmonijo romantike. Ni res, da se lepe reči dogajajo samo v pravljicah. Najti morate način, da najlepše živite svojo osebno legendo in ne iščete krivca v sebi. Zvezde so prepričane, da najdete v sebi moč in da vas spremlja še sreča. Preteklost je samo en vidik, slabe reči je treba pozabiti in dobro nositi v srcu. Obrišite prah strahu in se veselo podajte v nov dan, kajti tako vas čakajo vse tiste dejavnosti, ki so lahko zelo lepe in prijetne. Srečno!
Šifra: Obupa zvezdica
Vprašanje: Skoraj dve leti sem že zaljubljena v moškega. ki pa mi ljubezni ne vrača. Ali je kaj upanja. da se bo to spremenilo? Ali bom našla partnerja in imela otroke?
Odgovor: Vsak človek ima pravico, da je ljubljen in spoštovan. Seveda so vas v šoli učili vsemogoče predmete in vendarle ni bilo ne duha in sluha o čustvenem življenju. Moje
mnenje je, da imate zelo slabo podobo o sebi in vedno iščete neke načine, kako bi zapolnili praznino, ki je pri tem nastala. Toda tudi nogavice moramo zakrpati, ko je nastala luknja.
Partnerja najti morda ni tako težko, kot je najti sorodno dušo, ki vam daje neko moč in podporo za življenje. Lik ženske in moškega tvori čudovito figuro popolnosti. Vendarle se skupaj zdravita, pilita in zorite. Če vam moški, ki ga imate trenutno v mislih, ne daje dovolj ljubezni oz. jo tako ali drugače zavrača, je čas za alarm. Pri sebi boste morali razmisliti, kaj vas veseli in kaj je tisto, kar je blizu vam. Naredite neko analizo in ugotovili boste, da ste ljubljeno bitje in da se vsa moč skriva v vas. Včasih je do lastne sreče potrebno tako malo. Otroci, po katerih sprašujete, so božji dar in verjemite, da vam bodo dani. Vedno je vredno zadeve pogledati iz različnih zornih kotov in se na podlagi tega odločiti, kaj vam je blizu. Pogovori so pomemben vidik in
še toliko bolj je nujno, da svoji ljubljeni osebi prisluhnete. Dovolj mladi ste še, da imate še celo svoje življenje pred seboj in ne vidim razloga, za kaj bi morali že sedaj obupavati. Zavedajte se, da je simbolika življenja nekaj najbolj svetega in morate ji slediti po majhnih korakih. Točke usode se bodo zasukale tako, da pride tudi dan, ko se boste smejali. Pred tem naredite prostor v svojem
srcu in duši. Veliko modrosti vam želim!
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Spoznavanje učenja
Besedno oz. simbolno učenje
Kaj je besedno oz. simbolno učenje? To je naštevanje vseh predsednikov kakšne države, recitiranje Gregorčičeve O Soči, naštevaje fizikalnih in kemijskih lastnosti klora, znanje poštevanke, petje preproste melodije po notah, poimenovanje predmetov v delavnici v angleškem jeziku, razlaga virov segrevanja ozračja in sklepanje na njihove posledice, ... Torej k besednemu učenju poleg učenja besed štejemo še učenje številskih, kemijskih in geografskih simbolov, učenje notnega zapisa ipd. Kot vidimo besedno oz. simbolno učenje predstavlja jedro šolskega učenja na vseh stopnjah izobraževanja. Nekateri kritiki opozarjajo, da je zavoljo tega dejstva v šolskih sistemih preveč verbalizma - učenja besednega gradiva brez glo-
bljega razumevanja njihovega pomena. Ne glede na kritike je stanje takšno, kot je, in zato se mu pač moramo prilagoditi.
Osnova in predpogoj za vse vrste poznejšega šolskega in zunajšolskega besednega učenja je obvladovanje govora oz. jezika. Kako se govor razvija, preučuje razvojna psihologija, nas pa bolj zanima odnos med govornim in miselnim razvojem. Na vprašanje, ali je miselni razvoj tisti, ki določa govornega, ali obratno, da razvoj jezikovnih zmožnosti daje osnovo za razvoj mišljenja, ni enotnega odgovora. Tako kot vsepovsod imamo tudi tukaj dve nasprotujoči si strani. Chomski meni, da se govor na osnovi vrojenih mehanizmov razvija razmeroma neodvisno in daje eno od temeljnih osnov za razvoj mišljenja. Povsem nasprotno tezo zagovarja Piaget, ki trdi, da smo zmožni razumeti, razvijati in uporabljati posa-
mezne jezikovne strukture le v obsegu, ki nam ga dopuščajo spoznavne možnosti. Po Piage-tu torej spoznavni razvoj določa razvoj govora. Kakor koli že, vsi se zavedamo, da je govor osnova za vse ostalo oz. je zelo tesno povezan z mišljenjem, zato ga je potrebno venomer razvijati in bogatiti.
Smiselno besedno učenje predstavlja hrbtenico šolskega učenja. Smiselno? V skladu z behavioristi opredelimo smiselnost neke besede s številom asociacij, ki jih le-ta vzbudi v določeni časovni enoti. Čimbolj je torej beseda smiselna, pogosta in znana, tem več bo rodila asociacij. Kognitivisti pa v opredelitvi smiselnosti poudarjajo, da je smiselno gradivo tisto, ki ga lahko človek na bistven in zakonit način poveže s tem, kar že od prej ve - s svojo obstoječo kognitivno strukturo oz. predznanjem. Ne glede na različne razlage smiselnosti je slednja bistvena, saj je dejstvo, da čim bolj je gradivo smiselno, tem hitreje in uspešneje se ga naučimo. To v bistvu pomeni, da ga povežemo s tem, kar že vemo in znamo. V povezavi s smiselnostjo gradiva zato lahko slednjo razdelimo še na objektivno smiselnost, ki je odvisna od
gradiva in subjektivno smiselnost, ki je odvisna od predznanja posameznika.
Če je snov smiselna, potem lahko njen pomen povemo tudi drugače, s svojimi besedami, pri nesmiselni snovi pa je večji problem in se jo moramo v večini primerov naučiti dobesedno oz. na pamet. Ker je kljub vsemu v šolskem sistemu kar nekaj snovi, ki so na začetku takšne in jih je kljub vsemu potrebno znati, je za učenje nesmiselne snovi predvsem pomembno, da imamo veliko ponavljanja z vmesnimi odmori, da imamo sprotno povratno informacijo o pravilnosti, da uporabljamo spominske bergle - to so tehnike, ki olajšujejo zapomnjevanje stvari, ki si jih je sicer težko zapomniti, ter predvsem veliko časa. Čas za učenje manj smiselne snovi namreč narašča s kvadratom dolžine serije (za učenje dvakrat daljše serije nepravilnih glagolov je potrebno štirikrat več časa).
Torej, bistvo do sedaj napisanega je to, da je učence oz. vse učeče se osebe potrebno naučiti, da učečo se snov sproti osmišljajo. primerjajo in povezujejo posamezne podatke. Da bo stvar še razumlji-vejša, je smiselno in pametno,
da se ob učenju recimo letnice rojstva in smrti znanega pisatelja vprašamo in z letnicami povežemo, kdo so bili njegovi vrstniki, kaj se je tedaj dogajalo v njegovi domovini in v drugih deželah ipd. Vse to namreč vodi do globljega razumevanja snovi in trajnejšega znanja, kar nam je navsezadnje tudi cilj in smoter.
Če se morda sprašujete, kdaj sploh snov razumete, vam bo v pomoč Holtova razlaga. Pravi, da snov razumete, če jo lahko izrazite s svojimi besedami, če lahko navedete svoje primere, če jo lahko prepoznate v različnih okoliščinah in oblikah, če jo lahko povežete z drugimi idejami in dejstvi, če jo lahko uporabite na različne načine, če lahko v naprej predvidite nekatere posledice in če lahko poiščete njeno nasprotje. Morda se zdi zakomplicirano in dolgotrajno, a verjemite, na zabaven način in z zanimivimi primeri oz. primerjavami vam bo zagotovo uspelo osvojiti še tako nesmiselno in težavno snov!
Vir: Požarnik Marentič B. (2003). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana. DZS.
Jernej Šoštar
Slo pop - rock novice
Jacob z novim singlom Dej na glas in z moderno produkcijo dviguje srčni utrip na plesišču. Za pesem je posnet videospot, v katerem lahkopolegJacoba občudujemo tudi lepotico Karin Škufca. Jacob je poskrbel tudi za izjemno promocijo spota v ljubljanskem Diamantu. »To je bila moja prva večja promocija, zato je organizacija zahtevala ogromno dela«, je povedal Jakob in dodal, da je k sreči vse uspelo odlično in da je več kot zadovoljen z odzivom in opravljenim delom.
Skladba Dej na glas, ki ima tudi angleško različico z naslovom Turn it on, je nastala na Nizozemskem v FC Walvisch Studios Amsterdam, kjer so snemala številna znana glasbena imena, med drugim tudi Lady Gaga in Akon. Pod skladbo sta sepodpisala Kevin Koradin izkušeni frontman skupine Tide, in Clifford Goilo. Pri ustvarjanju pa je sodeloval tudi Eelco Bakker, nagrajen z nagrado grammy za sodelovanje z Lady Gaga.
;k-k-k
Pevka Katja Fašink - Cat si je po zmagi na Slovenski popevki, kjer sta z Rokom Ferengjo zapela pesem Nova pomlad, vzela kratek glasbeni predah. Mična blondinka pa ni povsem počivala, saj se je mudila v studiu, kjer je posnela novo pesem z naslovom Nora noč. »Ker sem zelo izbirčna pri izbiri avtorjev in mi je redko kateri hiter komad všeč, sem svojo novo pesem izbirala kar dobro leto. Na koncu sem se odločila za Soul Grega, s katerim uspešno sodelujeva že od samega začetka,« je povedala Katja in pojasnila, da je želela narediti hiter dance komad za letošnje poletje, da bi ob njem preživeli čim več norih noči, polnih zabave, smeha in norega plesa ter seveda norih sproščujočih občutkov.
Pevka Katja Fašink - Cat pa je opažena tudi izven naših meja. Bolgarska TV Balkanika jo je nominirala za glasbeno nagrado, ki jo mediji označujejo tudi za »balkanski oskar«, za katero glasovanje že poteka preko njihove uradne spletne strani.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. NIPKE IN MAŠA - POVEJ 9. NESSY - LJUBILA BOM NA GLAS 8. ZLATKO : -LAGANO NAPREJ
7. SIDDHARTA: - GENERAL 6. GAL GJURIN - DUŠA IN TELO
5. DAN D - MAGICHNO 4. NINA PUŠLAR - BILO LEPO BI 3. TABU - MOJE LUČI 2. APRIL - LADIDADEJ 1. ALYA - VSE BO LEP
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Boštjan Bracic z novimi projekti
Boštjan Bračič predstavlja novi singel Prebudi me, s katerim je v svojo glasbeno pot začrtal nove smernice in si obenem zadal pomemben cilj - izdati album.
Čeravno se zdi, da je Boštjan Bračič novinec na sceni, se z glasbo ukvarja že od najstniških let in je bil soustanovitelj kar nekaj glasbenih projektov. Ni mu tuje ne pisanje pesmi ne preigravanje glasbe z bendom v garaži. Predvsem pa je kot vokalist nase opozoril širšo javnost v zadnjem letu dni.
Single Prebudi me je tako nekakšna uvertura v snemanje solističnega prvenca, v dolgih letih ustvarjanja glasbe in igranja v številnih glasbenih kolektivih pa se je v njegovem predalu nabralo lepo število pesmi. »Nekatere bodo našle svoje mesto na albumu, druge bodo zorele naprej in čakale na pravi trenutek,« pravi pevec. Album nastaja v sodelovanju z nekaterimi drugimi glasbeniki in avtorji, ki jih je Boštjan izbral za sodelavce, producentsko taktirko pa je prevzel Dejan Radičevič.
Boštjan pravi, da je pesem Prebudi me nastala po enem izmed nastopov v Beogradu, ko je na snemanje oddaje čakal šest
ur in si ogledal vse nastope za tri oddaje vnaprej. »Nekateri so bili fantastični, spet drugi na meji sprejemljivega, ampak vsi so nosili izjemen čustven naboj in takšne so bile tudi pesmi. Enostavno, niso me pustile ravnodušnega. In že ko sem sedel na letalu za Slovenijo, so se mi po glavi pletle prve rime. Želel sem besedilo, ki bo prežeto z emocijami.« Pesem je potem nastajala dalje kar za volanom. »Ogromno sem na cesti in tako sem Prebudi me sestavljal kar za volanom in snemal posrečene in manj posrečene rime na mobilni telefon.«
Za končne popravke ter melodijo je poskrbel Nermin Pu-škar. »V navdušenju je na najino srečanje prišel kar s kitaro. Ko jo je prvič odpel, sem vedel, da je to natančno to, kar sem želel in si zamislil.«
Aranžma za single Prebudi me je delo Dejana Radičeviča, videospot pa je režiral Pericza in bo v teh dneh na ogled na malih ekranih.
MZ
Filmski kotiček
Jaz sem četrti
Vsebina: Nek planet s čudnim imenom napadejo zasvo-jevalci s planeta, ki ima še bolj čudno ime. Prebivalci prvega planeta vsi pomrejo, le devet nadarjenih otrok se uspe rešiti na Zemljo. Nanj pazijo njihovi zaščitniki. Vsi otroci so oštevilčeni od ena do devet. Za njimi se požene manjša vojska nega-tivcev s planeta s še bolj čudnim imenom. Uspe jim pobiti prve tri čudežne otroke, nato se lotijo četrtega. Bo preživel?
Vsebina je nalašč podana v slogu spisa iz tretjega razreda osnovne šole, kajti zdi se, da
I am Number Four
Igrajo: Alex Pettyfer, Timothy Olyphant, Teresa Palmer, Dianna Agron Scenarij: Alfred Gough, Miles Millar in Marti Noxon po romanu Jobieja Hughesa in Jamesa Freyja Režija: D. J. Caruso Žanr: fantazijski akcijski Dolžina: 110 minut Leto: 2011 Država: ZDA
film cilja na občinstvo v tej starostni kategoriji. Uradno sicer to ne drži, kajti film naj bi bil rival oz. zamenjava za iztekajočo franšizo Somrak in kot takšen naj bi ciljal na brhke najstnice z glavami polnimi romanc o večni ljubezni. Temu primerno smo deležni izdatne količine lepo oblikovanih moških teles in luštkanih obrazkov, avtorje pa je malce preveč zaneslo v akcijo, ki je žal posneta preveč dobro, da bi bila zanimiva za ciljno žensko občinstvo. Tudi sicer je vse v filmu podrejeno temu, da ja ne bi slučajno bil všeč komu nad 20 let. Dogaja se na gimnaziji, končni obračun pa se dogaja na igrišču za ameriški nogomet, kar pove vse.
Formula je preprosta in sledi ustaljenim točkam razvoja zgodbe: nemočen najstnik odkrije, da ima nadnaravne moči, trenira ga starejša oseba, ki pravočasno umre, da lahko junak psihološko odraste in zavzame njegovo mesto, to pa zaznamujejo še ljubezen do punce in seveda obvezni Preveč Govoreči Negativci, tu pa je seveda še obvezni faktor ljub-
Foto: Fulvio Grissoni
Boštjan Bračič se predstavlja s pesmijo Prebudi me.
kosti, tokrat psiček, vse skupaj pa je pomešano s kopiranjem drugih, boljših filmov, od Dosjejev X, Somraka, Matrice in podobnih, a to filmu prav nič ne pomaga. Zadeva se sicer začne kot napoved filmske katastrofe (nekakšno skakanje v temi in tip, ki z vodnim skuterjem jaha valove), a se na srečo do konca sicer delno postavi na noge, da postane pogojno gledljiva, a ne dovolj, da bi nam bilo sploh kaj mar za glavne junake. Zgodba sicer obljublja, a žal film zastavi veliko več vprašanj, kot nanje odgovori, kar ni čudno, saj naj bi posneli kar sedem delov, toda glede na izkupiček prvega filma je videti, da bodo vprašanja ostala neodgovorjena, a v bistvu nam je za to vseeno.
Ta mlačen skupek generike pa vseeno premore manjše igralsko odkritje. Čeprav Di-anna Agron ni novinka v igralskem svetu, pa je kljub temu skorajda neznana, toda to bi se dalo s pametno izbiro vlog in nekaj sreče spremeniti. Edina v filmu premore toliko filmske elegance in ženske očarljivosti starinskega kova, da njen lik edini ni videti kot lepenka, ampak ima globino, zaradi katere razumemo, zakaj se je glavni junak zaljubil vanjo. Punca to doseže predvsem s premišljenim občutkom za čas in ritmiko, tako da je prav osvežujoče videti nekoga, ki hitrostno ne blebeta nekam v tri dni.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1 ,i strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
EUR. Z uporabo storitve se V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, k
SESTAVIL
EDI KLASINC
VAS PRI SEŽANI
Štajerski TEDNIK
SUŽNJA V SULTANOVEM HAREMU
NAPAKA PRI KOŠARKI
VRTENJE ŽOGICE
RUSKI PISATELJ ILF
PREBIVALKA ARABIJE
ITALIJANSKI AVTO
ENOLETNA MLADIKA
JURE ROBIC
DROBEC NESNAGE
DRŽAVNA BLAGAJNA
OKROGLA ZNAČKA
ZNANSTVENA RAZPRAVA
PONOVNA ZRAST PO PAŠI
PRENASALEC
ČASOVNA MERA
ZAVITI ŠOPI LAS
NEMŠKI KAMION
TOPILNO SREDSTVO
TEMNA LISA NA PERJU
CANKARJEVA PESNIŠKA ZBIRKA
STOPNJA TISKARSKIH ČRK
MAJHEN KOSEM
1000 m VISOKA GORA
RAVNOTEŽJE
KATALOŽNI ZAPIS
NERODNOST
SILVO TERŠEK
RADIJ
UČENEC ŠOLE V ELEJI
FILIPINSKI POLITIK FERDINANDO
OGRC, AKNA (STAR.)
PESNIŠKI STIK
NAŠA IGRALKA RINA
SILA, JAKOST
PESEM HVALNICA
TINA MAZE
MORGEN-STREN
SIBIRSKI POLOTOK
Ugankarski slovarček: CIP = kataložni zapis, DRNIK = levi pritok Save, potok pri Krškem, EKTODERM = zunanja plast kože, MARCOS = filipinski politik, predsednik 1965-86 (Ferdinando, 1917-1989), MORGI = vzdevek avstrijskega smučarskega skakalca Thomasa Morgensterna, OGRK = ogrc, akna (star.), SKOPO = naselje pri Sežani, SPIN = vrtenje žogice pri namiznem tenisu.
■eoiu 'le^efl 'e^qejy '>|J§o 'epje>jo>j
'>j|owez 'lajdsau 'gnejAod 'hv 'epo 'o||do] 'jey 'e|p 'dolu 'Dansou 'yp 'e(j| '|/\n 'ey 'eDue]a| 'u|ds 'e^uejs latus '!>jejo>j '>jeD!UJS0>j 'e^syepo 'JoieueA '>po 'sjapo 'pesod 'odo^s :ONAVHOOOA '9>|uezjj>| 9) A9H§9y
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 16. april
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.35 Komentar tedna (ponovitev).19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
NEDELJA, 17. april
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignar-jem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00: Ra-jžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
PONEDELJEK, 18. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Na-povednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah (Vladimir Kajzovar). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Z glasbo v ponedeljkov večer. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). TOREK, 19. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob
6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Ko gre za zdravje (Marija Slodnjak)10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Oddaja v živo. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Velenje). SREDA, 20. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
SiP-
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICAZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program program PROGRAM. (Radio Sora). ČETRTEK, 21. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovi-tev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Sora). PETEK, 23. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice).
Horoskop
OVEN
Dobro vam bodo šli od rok pogovori in naredili boste tudi selekcijo, kdo vašo pomoč potrebuje in kdo ne. Intenziven čas vas čaka na delovnem mestu, toda na drugi strani bo tako, da prihaja vaših pet minut. Pravzaprav tudi doma ne boste počivali, ampak boste zelo pridni in aktivni.
BIK
Raziskovanje in odkrivanje neznanega bo tisto, kar vam bo počasi in korak za korakom vlivalo motivacijo. Čas je, da se počasi sprostite in zajamete življenje z veliko žlico, na delovnem mestu boste počasi pripeljali do konca nek skupinski projekt. V ljubezni pa drvite novim zmagam nasproti.
DVOJČKA
Naredili boste finančno sintezo in tako naredili določen načrt, ki se vam bo zelo dobro obrestoval. Mnogo nekih priložnosti bo za pogovor in izmenjavo mnenj. Aktivni boste v neki večji skupini ljudi. Na ljubezenskem obzorju sledi čas, ko se na pravilen način pogovorite.
RAK
Dinamično obdobje bo še vedno trajalo in tako bo pravilno, da naredite analizo, česa se boste lotili, da svojo energijo porabljate učinkovito. Pridobili boste notranjo modrost in sledili intuitivnim signalom. Stvari se bodo v tem tednu odvijale hitro in postali boste tudi nadvse direktni v besednem izražanju.
LEV
Odpravili se boste na neko pot in določenim stvarem prišli do dna. V tem dojemanju boste naleteli na kopico novosti in ovir, toda to je tudi pot samo-spoznanja. Ugodne povezave imate na delovnem mestu, nekaj težav bo samo pri prilagajanju. Partnerjeva roka vam bo v pomoč in zaščito.
DEVICA
Sreča je na strani pogumnih ljudi in tako bo čas, da se soočite z določenimi novostmi. Pomladna jutra so v samem bistvu cvetoča in tudi sami morate slediti notranji harmoniji in radostiti svojo dušo. Sprehodi v naravo bodo tista točka popolnosti in čas je, da sledite svojim sanjam.
TEHTNICA
Sonce sreče se bo okrepilo v ljubezni in spoznali boste, da v sebi nosite določen zaklad. Vsekakor bodo partnerjeva roka in predvsem namigi tisti, ki vam bodo v lastnem bistvu pokazali, kaj morate še spremeniti. Na delovnem mestu bodo uspehi skozi pomoč sodelavca. Srečen dan: četrtek.
ŠKORPIJON
Poti usode so različne in tako najdete tudi način, kaj morate še spremeniti in uvidite lastno moč. Ojačali se bodo intuitivni signali in tako lahko sledite notranjim idealom. Resnica je nenazadnje tudi ta, da boste imeli ogromno dela in obveznosti. In vendarle ne smete pozabiti nase.
STRELEC
Preživeli boste obilico ustvarjalnih in kreativnih uric. Pomladno hrepenenje bo kot topel veter sredi vročega poletja in tako najdete določen nov smisel. Negovati boste morali tudi svojega notranjega otroka. V ljubezni boste sejali ljubezen. Vseeno se spomnite na prijatelje in pogovori bodo rešitev.
KOZOROG
Dogodilo se bo, da sledite nekemu notranjemu glasu in tako doživite določeno preobrazbo. Posebno izvirno obdobje vas čaka na delovnem mestu in sledila bo določena prenova pri financah. Nakazano je, da ohranite trezno glavo. Doma boste imeli polne roke dela in obveznosti.
VODNAR
Ljubezen bo kot ocean razsežnosti in tako počasi najdete notranjo modrost in smisel, kaj morate še spremeniti pri sebi. Ko določeno stvar dokončate, se odpravite naprej in tako najdete tisto srečo in radost. Odprle se vam bodo ugodne povezave v komunikaciji in zelo boste zgovorni.
RIBI
Tečejo nitke in nakazano bo, da gradite na radosti, romantiki in imate zelo prijetna čustva. Topla dlan partnerja vam bo v pomoč in če ste še samski, boste kmalu ujeli Amorjevo puščico. Spoznali boste, da morate biti nekoliko bolj aktivni.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Želite biti seznanjeni z razmerami v gospodarstvu? Poslušajte Gospodarski izziv na Radiu Ptuj, ob ponedeljkih po 11. uri.
TRENJE
ALEŠ HLADIN
Antonu Baumanu v spomin
Vsak človek v svojem življenju pušča določeno sled, ne le pri svojcih, temveč tudi v času in okolju, v katerem deluje. Slednje nedvomno velja za Antona Baumana iz Središča ob Dravi, ki so ga, starega 91 let, prejšnji teden, v sredo, položili k večnemu počitku na središkem pokopališču.
Od leta 1949 do 1975 je bil novinar in urednik pri Našem delu, kasnejšem Ptujskem tedniku in nato Tedniku, zdaj poimenovanem Štajerski tednik.
Pokojni je bil rojen v Središču ob Dravi. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, gimnazije na Ptuju pa zaradi pričetka II. svetovne vojne ni uspel dokončati. Pregnan je bil v Srbijo, a se je že leta 1942 vrnil domov. To je takratno nacistično oblast tako razjezilo, da so ga poslali v Mauthausen. Kljub težkemu delu v kamnolomu granita mu je v tem koncentracijskem taborišču uspelo preživeti 3 leta in 8 mesecev. Uspelo mu je predvsem zaradi dobrega znanja nemškega jezika.
Po vojni je najprej končal gimnazijo. Nato se je zaposlil kot učitelj razrednega pouka na osnovni šoli v Kobilju (Prekmurje). Že po prvem letu tega dela je zamenjal službo: odšel je k časopisnemu podjetju Večer Maribor,
Foto: arhiv
kjer je delal kot novinar. Ko je leta 1949 v Ptuju pričel izhajati tednik Naše delo, je postal njegov urednik.
Precej časa je deloval skupaj s pokojnim Jožetom Vra-blom, ki se ga zlasti starejši Ptujčani gotovo še zelo dobro spominjajo. Kasneje je bil Bauman tudi odgovorni urednik in direktor zavoda. Pri njem so svoje začetniške (pionirske!) novinarske korake med drugimi opravili kasneje tudi širše uveljavljeni novi-
narji: Peter Potočnik, novinar pri Delu (dopisnik iz Zagreba, kasneje iz Beograda), Danilo Utenkar, prav tako pri Delu, ter večerovci Jože Slodnjak, Mirko Munda, Jože Rakuša in Zdenko Kodrič.
Časopis je vedno izhajal redno, naklada je sicer nihala tako kot pri vseh časopisih, a je bila zmeraj kar solidna, v začetku 70. let pa so se pričeli resni problemi zaradi časopisnih vsebin. To se je sicer zaradi nepristranskega odnosa časopisa do takratnega družbenega in političnega dogajanja v lokalnem okolju bolj ali manj intenzivno dogajalo že ves čas. Ves gnev se je seveda vsul na Antona Baumana kot odgovornega urednika. Ker ni šlo drugače, so mu očitali, da je Tednik objavil za takratne razmere nekaj nedopustnega. Ko je zahteval dokaz, kajti časopis je bil dostopen vsem, pa so delegati občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj, ki je bila ustanoviteljica Te-
dnika, na svojem zasedanju v Narodnem domu sklenili, da se določenemu tovarišu verjame na besedo. To je Antona Baumana tako prizadelo, kajti bilo je več kot očitno, da gre za politični linč, da je že naslednji dan kratko malo zapustil dotedanje delo in se dve leti pred upokojitvijo zaposlil pri takratnem trgovskem podjetju Izbira Ptuj.
Precej bolj je bil spoštovan v svojem domačem okolju. Med drugim je bil en mandat župan nekdanje občine Središče ob Dravi. Kot človek je morda bil nekoliko trd, a je bil to le vtis zaradi njegove dosledno-sti, stališč in argumentov, pričakoval je, da se dogovorjeno zgodi brez veliko dodatnih besed. Znal pa seje tudi prijetno sprostiti v družbi sodelavcev in ali prijateljev.
Zasebno je bil družinski oče, starost v domači hiši so mu polepšali vnuki in prav-nuki, saj jih je bil izjemno vesel.
Jože Rakuša
V spomin Antonu Fajferiču
Težko je slovo, še posebej od človeka, ki sem ga poznal skoraj 50 let, pa v vsej njegovi veličini še vedno premalo. Pred kakšnimi desetimi leti sem z njim opravil nekakšen intervju in ga objavil v Štajerskem tedniku. Tonček, smo ga klicali prijatelji. Pa ne zato, ker je bil po rasti majhen možic, pač pa zaradi njegovega iskrivega pogleda, prodornih misli in srčnosti.
Na njegovi poslednji poti smo slišali njegovo življenjsko pot, skromno, bogato in pošteno. V tistem intervjuju sva govorila o njegovih trpkih trenutkih v času internacije med drugo svetovno vojno. Takrat mi ni povedal vsega ali pa le bežno. Zdaj pa je trenutek, da razkrijem njegovo pot z vlakom smrti. Prebiram njegove spomine na trpljenje od 15. septembra 1944 do 9. maja 1945. Kot rejenec, rojen v Zavrču, je živel v Borovcih pri Francu Peklarju, ki ga je vzgajal v naprednem duhu, kot je zapisal Tonček v svojih spominih iz zaporov in koncentracijskih taborišč, k temu pa je velik del k njegovi k narodni zavednosti prispeval še takratni markovski učitelj Rojc. Prav njemu je bil hvaležen, saj ga je naučil domoljubja, slovenstva...
Ko je Peklar odšel v partizane, je Tonček postal predmet opazovanj domačih izdajalcev in gestapa. Kot 18-letnega ga je gestapo leta 1944 že drugič aretiral, in to po tem, ko so pri njem našli pismo, namenjeno bratu v München, v katerem je opisoval grozovita dejanja okupatorja na slovenskih tleh.
In začela se je njegova kal-varija. Od ptujskih zaporov, do zasliševanj, pretepanj in poniževanj na sedežu gestapa v današnji Lackovi ulici. Tonček si je dobro zapomnil imena soaretirancev, še posebej pa njihovih krvnikov v
ptujskih zaporih. S sotovariši je delil usodo, toda izdal ni nikogar, čeprav je bil kot kleparski vajenec pri Martinu Brenčiču na Ptuju pod kontrolo domačih izdajalcev že od leta 1942.
In kar mu je bilo žal žepred dvema letoma, je bilo, da se takrat ni pridružil odporniškemu gibanju. Toda kar je bilo zamujeno, je zamujeno. Iz ptujskih zaporov so jih odpeljali v Maribor. Slutili so, da so zadnjič na domači slovenski zemlji. In pred odhodom z vlakom smrti se je v mariborski celici razlegla slovenska pesem. Družno so zapeli: »Oh, ko bi moja mamca vedli, kako se meni zdaj godi.«
Tistega jutra so jih vklenjene v verige strpali v vagone in vlak smrti je krenil proti Salzburgu, na njem pa lačni, premrzli potniki, oropani človeškega dostojanstva. Cilj: koncentracijsko taborišče Dachau. Tonček mi je pripovedoval o grozotah tega taborišča.
Lačni, premrzli, pretepeni, okrog mrliči, iznakažena telesa, tifus so bili vsakdanji prizor. Ponoči so sanjali o kruhu iz domače peči...
V januarju 1945 je pritisnila huda zima. Vsak dan je bilo več žrtev.
Z bodečo žico obdano taborišče, grozeči stražni stolpi in na njih krvniki. »Ob taboriščni cesti so bili visoki topoli, ki so v dachavskem vetru noč in dan peli smrtno pesem«, je zapisal Tonček v svojih spominih.
Konec januarja 1945 so Nemci zopet pripravili transport z živimi okostnjaki in jih odpeljali v mesto Fulda, kjer so morali obnavljati železniško progo, ki so jo poškodovali zavezniški bombniki. Kilometer za kilometrom. Delo je bilo za marsikoga pretežko. Lačni, prezebli in ponižani so obnavljali poškodovano železniško progo, za hip so se lahko umaknili ob bombnem alarmu. Grozile so jim zavezniške bombe in nemške svinčenke. Zgodilo se je, da je bomba zadela vagon, v katerem je bil nekaj trenutkov prej tudi Tonček in po naključju nekaj minut premeščen v drugega. In Tonček se je ponovno rodil.
Toda kalvarija se je nadaljevala. Vse do Buchenwalda, pa dalje do Litomarc na Češkem. Pa delo v kamnolomu. Pa pot v Prago. Interniranci so začutili, da se vojna bliža koncu. Ranjena zver je bila vedno bolj napadalna.
Objestni esesovci in Hitlerjevi mladinci so kosili z avtomati in mitraljezi po iznemoglih internirancih, nato pa ponoči izginili neznano kam. Na varno? Ob cesti so ležala trupla premnogih interniran-cev. Tonček je zbolel zaradi zaužitja surovega krompirja, v močni vročici je padel v komo. Ko se je vendarle zbudil, je bilo ob maskiranih vagonih vse mirno. Slaboten kot je bil, je preko trupla mrtvega Poljaka splezal čez stranico vagona, padel čez njo in se s težavo prebil v bližnjo vas ob progi in Čehi so ga lepo sprejeli ter oskrbeli in odpeljali v bolnico v Češke Budjevice.
Okreval je dolgo, njegova vrnitev s 34 kg v njegov domači kraj
2. julija 1945 pa je bil njegov najsrečnejši dan v življenju, čeprav ga domači skoraj niso prepoznali. Takoj se je posvetil obnovi razdejane domovine, se vključil v družbeno življenje in mu bil predan do zadnjega diha.
Tončka je bolj kot nečloveško življenje v internaciji prizadelo to, mi je zaupal pred dvema letoma, da danes, v času samostojne Slovenije, nekateri izničujejo NOB. Zaničujejo padle borce v NOB, izseljence, ukradene otoke, internirance, izgnance...
Da, takšen je bil naš Tonček. S ponosno dvignjeno glavo in od leta 1957 član Združenja borcev za vrednote NOB.
Stanko Lepej
Foto: arhiv
Od tod in tam
Ptuj • Računanje je igra
Foto: arhiv šole
Učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka so se 2. aprila udeležili matematičnega tekmovanja Računanje je igra in nam o tem zapisali: Zjutraj sem se vstal, uredil, nato sta me starša peljala na ptujsko železniško postajo. Skupaj s še dvema učencema iz naše šole in mentorico smo počakali na učence iz OŠ Stanka Vraza Ormož. Proti Jesenicam nas je odpeljal šofer Janez. Ko smo prispeli na šolo, kjer je potekalo tekmovanje, smo se prijavili in malicali. Nato smo se zbrali v dvorani, kjer nas je ravnatelj pozdravil in nam zaželel veliko uspeha pri pisanju nalog. Šli smo v učilnice, kjer smo se potili ob reševanju nalog. Med čakanjem na rezultate nas je zabaval čarovnik Grega. Posebno presenečenje pa je bila pevka Nina Pušlar, kije na oderpovabila tudi ravnatelja. Potem je sledila podelitev nagrad za prva tri mesta. Ker mi trije nismo dobili nagrad, se bomo za drugo leto učili še bolj. Sledilo je kosilo in vožnja proti domu. Ustavili smo se še na Trojanah na obveznih krofih. Varno smo prispeli na Ptuj.
Sandi Kmetec, 7. razred
Sveti Tomaž • Uspešne na regijskem preverjanju ekip prve pomoči
Foto: arhiv šole
V četrtek, 7. aprila, je na OŠ Breg na Ptuju potekalo regijsko preverjanje znanja ekip prve pomoči osnovnih šol. Preverjanja, kije bilo sestavljeno iz teoretičnega (področje prve pomoči, področje CPP in področje delovanja Rdečega križa) in praktičnega dela, v katerem so tekmovalci na treh delovnih točkah oskrbeli šest poškodovancev, se je udeležila tudi ekipa iz Osnovne šole Sveti Tomaž. Ekipo, kije dosegla odlično četrto mesto, so sestavljale učenke Aleksandra Toplak, Anja Meško, Katja Petek, Nuša Ivanuša, Tamara Meško, Melanie Ozmec in mentorica Barbara Colnarič. Sekretarka RKS OZ Ptuj Marjana Cafuta je v zaključnem govoru izpostavila ekipo Svetega Tomaža ter jih pohvalila, saj so bile edine, ki so dosegle vse točke pri poznavanju delovanja Rdečega križa.
Maja Botolin Vaupotič
Ptuj • Črno odlagališče kot reklama?
			¿j tn Iti.ki , - ■i'11'«m w Kuhinj
			
			
		J—	
			
	1 rifo		
	W		
	■C		
			
Foto: Miran Rižnar
Zaposlen sem na Šolskem centru Ptuj - elektro šola, zato se dnevno selim z lokacije Volkmerje-va 19 do lokacije Vičava 11. Že odkar je odprta naša lepa nova šola na Vičavi, pa ob cesti opažam na naslovu Maistrova ulica 1 razbit in uničen pralni stroj, okoli katerega ležijo smeti. Ne vem, kakšen je namen pogleda na to. Spominja me na črno odlagališče in sem skoraj siguren, da to ne moti samo mene. Ker spadate v skupino medijev, vas prosim, da »požgečkate« na pravi naslov in da lastnik zemljišča to »reklamo« odstrani.
Miran Rižnar
Knjiga meseca
Billy Collins:
Kidanje snega z Budo
Pesnik, ki je skočil iz popolne anonimnosti v eno najvidnejših imen ameriške literature in ki je med redkimi, če ne celo edini, ki je za pesniško zbirko prejel ček s kar šestmestnim dolarskim številom. Leta 1941 rojeni pesnik je svojo pesniško kariero sicer pričel tiho. Njegova prva knjižna izdaja je štela za ameriški trg skromnih dvesto izvodov, pri čemer je šlo za bibliofilsko izdajo, na roke vezano zbirko, ki ni naletela na poseben odziv. To se je pripetilo tudi njegovi drugi pesniški zbirki.
Javnost ga je opazila šele pri njegovih petdesetih letih, ko je izdal pesniško zbirko z naslovom Jabolko, ki je osupnilo Pariz. Zdi se, da je prav s tem delom doživel zaresno slavo in z njim se je pričelo pravo »literarno« življenje.
Pesniška zbirka Kidanje snega z Budo, ki jo je uredil in prevedel Uroš Zupan, ta pa je napisal tudi spremno besedo zanjo, je lani izdala Mladinska knjiga v zbirki Nova lirika. V njej, kot v predhodnicah iz iste zbirke, najdemo na koncu obilje po letnicah in življenjskih prelomnicah obelodanjenih dogodkov iz avtorjevega življenja. Tako se v Collinsovem primeru srečamo s podatkom o njegovem prvem stiku z literarnim ustvarjanjem, ki naj bi se po navedkih v knjigi zgodili okrog sedmega, osmega leta, ko se je s starši sprehajal po East River Drivu z razgledom na Vzhodno reko. Tam naj bi zagledal jadrnico, ki ga je vznemirila do te mere, da je o vtisu tudi nekaj napisal. Preberemo pa lahko tudi, da je prvo pesem napisal pri dvanajstih letih in da je leta 1963 magistriral in doktoriral iz romantične poezije na Kalifornijski univerzi v Riversidu, da je pričel leta 1968 poučevati na Lehman Collegeu v Bronxu, kjer poučuje še danes. Beremo lahko o poroki z Diane Olbright in se pomudimo med letnicami, kakor so si sledile objave pesmi in knjig, izvemo, kdaj je dobil kakšno od štipendij ali nagrad.
A med dogodki zagotovo izstopa ta, ko je prestopil od manjše univerzitetne založbe k veliki, tam pa je podpisal pogodbo za astronomsko vsoto. Zanimivo je tudi, da njegova predhodna založba ni hotela popustiti in je avtorju resno stopila na pot. Morda je zanimiv tudi podatek, da je leta 2006 izdal zbirko haikujev z naslovom Imela jih je samo sedemnajst, v kateri je objavil oseminštirideset haikujev.
In kaj prinaša knjiga Kidanje snega z Budo?
Zagotovo faktografsko naštevanje letnic in prelomnih dogodkov ni odraz tistega osrednjega v knjigi. Pesniški pregled in prelet njegove poezije je zasnovan kot izbor pesmi iz del: Jabolko, ki je osupnilo Pariz (1988), Vprašanja o angelih (1991), Umetnost utapljanja (1995), Piknik, bliskanje (1998), Nove pesmi (2001) in Težava s poezijo (2005).
Sicer pa že bežen stik z nekaj pesmimi razodene naravo njegovih pesmi, ki jih je Zupan odlično prevedel, priznati pa je potrebno tudi, da je izbor, kakršnega je napravil, celovit in zelo diha - to so pesmi začetnih plitvin, ki se nato prevešajo navzdol, ki se poglabljajo in poglobijo. Teme njegovih pesmi so navidezno vsakdanje, površne ali celo plehke, toda kaj kmalu ugotovimo, da imamo opravka z globoko izpovednimi verzi. Ob vsem tem pa njegovo poezijo odlikujeta še izrazna preprostost in humornost. O tem je Uroš Zupan na koncu spremne besede zapisal: »Dostikrat, kar sicer v poeziji že skoraj velja za smrtni greh, bralca nagrajujejo tudi s smehom. Tudi zato je na široko odprl vrata poezije množici ljudi, ki bi jim ta morda ostala za vedno zaprta.«
O tej čudoviti lirični mešanici vsega govori tudi naslov slovenskega izbora - kidanje, odstranjevanje snega, ki ga vidimo sprva le na površini, nato prodiramo vse globlje in globlje. Toda kdo kida z Budo? In kako lahko pri tem ostane celo resen?
Poezija humorja, ki razodeva vse mogoče plasti naših življenj. Kot na primer hudomušni stihi iz pesmi Zemljan: »Koliko bolje je stopiti / na navadno kopalniško tehtnico / in kot vesel zemljan občutiti / znano navezo težnosti, // 71 kilogramov stoji popolnoma premočenih / na spoštljivi razdalji od sonca.«
David Bedrač
Literarno kolo (88) • Borut Gombač - 1
Poezija tekočin in kapljevin
Pesnik Borut Gombač se je rodil v Mariboru leta 1962, mestu pa je ostal zvest vse do danes. Mariborčani ga poznajo kot knjižničarja v Univerzitetni knjižnici Maribor, širša slovenska kulturna javnost pa kot pesnika za otroke in mladino ter odrasle ...
Seveda pa je potrebno v njegovo literarno izkaznico vpisati še več vlog, v katerih se pojavlja. Znan je tudi kot pisec proznih del, pravljic, sodeloval je pri romanu Trampolin, roman.com, je pa tudi avtor radijskih, gledaliških in lutkovnih iger. Je dobitnik Glazerjeve listine, večkrat je bil nominiran za nekatere najpomembnejše slovenske literarne nagrade -zbirka desetih pravljic Velike oči male budilke mu je prinesla nominacijo za večernico in desetnico, njegove pravljice so bile večkrat nagrajene v sklopu natečajev Radia Slovenija, prav tako je prejel nagrado na slovenskem lutkovnem festivalu Klemenčičevi dnevi za delo Kdo je navil rumeno budilko.
Kot knjižničar se je v preteklih letih proslavil s številnimi projekti, razstavami, najbolj pa ga poznamo po festivalu Ko te napiše knjiga, v sklopu katerega se je v mnogih letih zvrstila cela kopica izvrstnih literarnih prireditev.
Čeprav se zdi, da je Borutu bliže otroški svet, ki ga spretno oblikuje in domišljijsko nadgrajuje, je napisal tudi nekaj besedil za odrasle. Pravzaprav izstopata dve pesniški zbirki: Razblinjene dlani ter Sence in sinkope.
Pesniška zbirka Razblinjene dlani je izšla leta 2003, zanimive pa so misli, zapisane v spremni besedi izpod peresa Petra Semoliča: »V osemdesetih letih smo brali prozo Franja Franči-ča in Andreja Blatnika, eseji-stiko Aleša Debeljaka in Marka Crnkoviča, poezijo Radeta Krstiča in ... Boruta Gombača. Revijalnim objavam so sledile prve knjige, Borut Gombač pa je vztrajal pri objavah v revijah in še te so postajale vse redkejše in redkejše. Zdelo se je, da si je pesnik našel druge literarne zvrsti za preskušanje svojega daru: prozo, književnost za otroke, radijsko igro. Tisti, ki smo mu sledili le od daleč, nismo slutili, da njegov tako samosvoj in prepričljiv pesniški glas niti za hip ni umolknil. Predstavljam si, kako se je skozi leta njegov predal polnil s pesmimi, toda pesnikove roke
so bile stroge pri odbiranju in vrednotenju tekstov.«
Kdor pozna Boruta Gom-bača, ve, da je temu res tako. Pretanjeni pesnik z izdelano estetiko in literarnim okusom pač ne pristane na kar koli, pač pa kot najbolj strog razsodnik brska, analizira, prečesava in tu in tam kaj celo izbere ter na izbrano »nalepi« etiketo: kvalitetno.
Slednji pridevnik lahko mirno pripišemo tudi k pesniški zbirki Razblinjene dlani. Zbirki dotikov in stikov, predvsem pa pitja, kapljanja in izhlapevanja. Pesnik namreč človeški stik vrednoti skozi tekoče agregatno stanje. Kako je s tekočinami, pa vemo. Težko jih je postaviti na eno mesto, so spolzke in težko obvladljive. Šele določena fizična oblika, posoda, steklenica, jih oblikuje, umiri, postavi na določeno mesto.
Tekoče, spolzko, kapljasto je tudi vse, kar je človeškega na odnosni ravni. Nič ni dokončno. Odnosi so nedefinirani, nestalni, spreminjajo se in spreminja se njihova oblika. So in niso. Kot dlani, ki imajo svojo podobo, a se lahko kaj kmalu razblinijo. Ob branju te poezije dobi človek občutek lomljive krhkosti, nekakšnih zgoščenih podob iz megle, ki lebdijo, a se vsake toliko razpršijo in izginejo. To je svet, ki je, a ga ne moreš ujeti in imeti. Lahko ga gledaš, občuduješ, morda se ga lahko, če se ne razblini, tu in tam celo dotakneš.
Kako »tekoča« je ta poezija, nam priča cela vrsta odličnih
pesmi in verzov: »Iz / prazne / steklenice / zvonko / kaplja / stekleno / vino; Odprt / dežnik / mi / razlije / ramena; Gosta vata popivna golobe / z neba in smetnjakov; . kot da nima prostornine, / kot da je globoka od razrutega mesa in odtekle krvi.«
Iz zapisanih verzov je razvidno, kako pesnik postavlja magijo besed, kako razvija posebne estetske učinke in pomene. Tako na primer vinu, ki kaplja, doda lastnost trdnega agregatnega stanja in ga postekleni. Dežniku pripiše, ko se ta razlije na ramena, lastnost kapljevin. Prav to prenašanje pomenov z enega na drugo je nekakšna stalnica Gombačevega sloga. K posebni magičnosti sloga teh pesmi pa zagotovo pripomorejo še ritmična razgibanost, sunkovita retorika, plastičnost metafor in drugih stilnih sredstev ter skladnost zunanje in notranje oblike. Koliko pesniku pomeni ta klasični element umirjenosti, pokaže že bežen in nagel sprehod skozi pesmi. Včasih so te sestavljene iz daljših verzov, včasih iz ene same besede. Vendar povsem opravičeno. Če bi na primer ostali pri prej zapisani pesmi o steklenem vinu, je odgovor na zastavljeno zunanje oblikovanje pesmi jasen. Vsaka beseda je neulovljiva kapljica, ki polzi navzdol, vendar se s predhodno in tisto za njo ne združi. Vsaj fizično ne. Bralec pa dobro ve, da se kapljice ob stiku združijo. Tako je s to pesmijo in z verzi v njej. Nezdružene, vendar pripadajoče enemu telesu - telesu pesmi.
Pesem, poezija, liričnost besede, verz, vse to so za lirski subjekt velike skrivnosti. Tako globoke in skrivnostne so, da pred njimi beži, se jim umika, a ga njihova magnetna moč obenem vabi v neposredno bližino. Pesem je zanj lepota, ki je ne more dojeti, a bi jo rad; četudi se zaveda, da bi to isti hip pomenilo konec: »Ne morem // se nagniti // skozi // pesem // in jo izžagati z usti, / ker jo vsaka beseda oddalji / od mojega obraza.« Beseda je tako odraz lepote, je pa tudi strah -
kaj če je ta poslednja. Kot dlani, se lahko razblini tudi beseda, iz meglic pa vstane molk, strašljiv molk: »Ko preglasim še zadnjo besedo / in se molče postavim na izpraznjeno mesto.«
Če je poezija Razblinjenih dlani tematsko nekoliko privzdignjena, abstraktnejša, so pesmi v zbirki Sence in sin-kope konkretnejše. Beseda sinkopa se pojavi že v zbirki Razblinjene dlani: »Težki čevlji mi v lahnih sinkopah / potujejo skozi telo.«
Pesmi, s podnaslovom urbane balade, prinašajo zgodbe mesta, ulic, cest, pločnikov, in ljudi, ki se gibljejo po mestnih prostorjih. Seveda ne smemo prezreti tudi dejstva, da so te pesmi rade v družbi z glasbo, saj so napisane na način, da se lahko tudi pojejo. A na račun tega Gombačeve pesmi niso ničesar izgubile. Pesnik ne pristaja na plehka besedila, na ideje, ki so površne in hitre, temveč v vsako urbano balado besed in stihov zaprede kopico odličnih misli, vse skupaj pa nadgrajuje še z domiselnimi rimami in zveni.
Značilnost pesmi te zbirke je tudi usmerjenost v prostor, nekakšno popredmetenje. Bolj kot človek, kot subjekt, je za pesnika zanimivo mesto, z vsemi oprijemljivimi, materialnimi elementi. Človek je za predmetnim. Skozi dele mesta se namreč odraža velika človeška zgodba malega človeka.
»Okna visijo na strunah noči, / v enih svetloba, v drugih tema. / Begavi utrinki sobnih luči / levo in desno od tal do neba.« Svetloba v oknih in utrinki sobnih luči dajejo slutiti, da je prisoten človek s svojo zgodbo, vendar je ta - kot še v mnogih pesmih - odrinjen v ozadje.
Tako tudi v verzih: »Pod cesto drhti kamnito nebo, / na koncu podhoda bele stopnice. / Zagrnjen v senco stopa za njo, / ki se iz brezna dviguje v vice.«
David Bedrač
Literarni dvojčki - 44
Nagajivost vsebine in oblike
(A. Novak-Fritz)
Če je pri otroški liriki Borisa A. Novaka v ospredju tudi zunanja oblika, je pesnik Ervin Fritz v ospredje postavil notranjo. Vendar je - kot je to značilno za poezijo dobrih pesnikov - pomembno predvsem ravnovesje med enim in drugim. Tudi pesmi Ervina Fritza so igrive, bogate in občudovanja vredne na vseh ravneh.
Spomnimo se na primer na njegov Song o mladosti, ki po zunanji zgradbi deluje zelo »resno«. Kitice so urejene, sestavljene iz enakega števila verzov, vse deluje zelo strogo. A vsebinsko je pesem daleč od
tega. Osrednja tema je seveda mladost, ki jo pesnik predstavlja kot radovedno, »neumno«, igrivo, spotakljivo. Ob mladost pa nazadnje postavi še starost. Četudi v šaljivem tonu priznava, da je biti mlad po svoje bolje, je še največja modrost v sožitju, v prijateljstvu med starimi in mladimi.
Zelo izstopa tudi pesniška zbirka Vrane, v kateri je vrane poosebil na vse mogoče načine in jim pripel mladostniško razigranost in razposajenost. Trideset pesmi o vranah tako niso pesmi o vranah, pač pa o nas, ljudeh; pesmi za tiste, ki
so mlajši, prav prijetno branje pa je to tudi za malo starejše. Nekateri poznavalci trdijo, da to zvrstno ni le lirika za mlade, temveč zaobjema tudi teme, ki so bolj »odrasle«. To je odraz izjemne poezije, ki ji ni potrebno dodajati predznakov in kategorij - otroška, mladinska ali za odrasle, saj preprosto je. In to odlična. Tudi te pesmi so po zunanji obliki urejene, z določenim številom verzov, v običajno strogo postavljene vrstice in celo zloge znotraj le-teh. A spet gre le za prevaro ...
Pravzaprav je vsa poezija Ervina Fritza »oblečena« v re-
sno in na videz strogo urejeno pesniško obleko. A to je le na videz! Že hitro tipanje po vsebini pokaže, da je svet v njegovih pesmih kot vrelec neskončne radoživosti in otroškosti. Kar spomnimo se del za otroke, kot so: Mavrica Mavra, Svet v napr-stniku in Dimnikar je črn grof.
Boris A. Novak, Ervin Fritz -dva pesniška mojstra, dva, ki ča-rata pesmice teh in onih oblik, takih in drugačnih vsebin. Morda Fritzu le še manjka kakšen B med imenom in priimkom: Boris A. Novak, Ervin B. Fritz .
V zakladnici slovenskih pesnikov in pesnic bi nedvomno našli še imena in priimke za naslednjih triindvajset radoživih črk otroške abecede.
David Bedrač
Kidričevo • Obisk iz občine Crikvenica
Žetale • 13. gozdarsko tekmovanje
Foto: Zdenka Frank
Delegacija predstavnikov gospodarstva in hrvaške občine Crikvenica si je z zanimanjem ogledala proizvodnjo in predelavo mesarije Fingušt.
Pobratili se bodo
Sodelovanje, ki so ga leta 2007 pričeli vaščani iz Starošinc s prijatelji iz Crikveni-ce, je z leti preraslo v sodelovanje med nekaterimi društvi, letos pa so ga razširili tudi na konkretno sodelovanje med občinama Kidričevo in Crikvenica.
Prijateljske vezi med Kidričevim in Crikvenico segajo v čase, ko je nekdanja Tovarna aluminija imela v Crikvenici letovišče za svoje delavce. Pred štirimi leti so te vezi okrepili krajani iz Starošinc, ko so na osnovi osebnih znanstev pričeli sodelovati društva iz obeh krajev. Prejšnjo soboto, 2. aprila, pa je občino Kidričevo obiskala močna delegacija tamkajšnjega občinskega sveta z županom Damirjem Ruka-vino na čelu ter s številnimi gospodarstveniki in podjetniki iz občine Crikvenica.
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je pojasnil:
„Na podlagi tega sodelovanja, ki je bilo do sedaj zares pristno in nadvse prijateljsko, smo se odločili, da navežemo stike tudi na nivoju obeh občin.."
Kako so hrvaški gostje preživeli obisk v Kidriče-
„Najprej smo jih popeljali na ogled mesarije Fingušt. Tam jih je pričakala skupina mladih frajtonarjev iz Kungote pri Ptuju. Nato smo jih popeljali na ogled Cirkovc, kjer smo si ogledali tekmovanje na šolski športni olimpijadi, ki je bila takrat ob tamkajšnji osnovni šoli.
Pot nas je nato vodila v Ta-lum, kjer so nas popeljali na ogled proizvodnih prostorov. Po kosilu smo se skupaj spre-
hodili skozi naselje do rastlinjakov podjetja Revital, ki so tačas polni cvetja in sadik. Nazaj grede pa smo našim gostom raz-kazali še nov kidričevski vrtec, osnovno šolo in seveda našo najnovejšo pridobitev, sodobno športno dvorano. Popeljali smo jih tudi na ogled bazilike na Ptujski Gori, od koder so si lahko velik del kidričevske občine ogledali tudi iz ptičje perspektive. Popoldansko in večerno druženje pa smo nato nadaljevali in sklenili ob domači večerji na kmečkem turizmu Medved v Zgodnjih Jablanah."
Kako pa sicer ocenjujete pomen tega obiska za občino Kidričevo?
„Vsekakor je bil obisk župana, svetnikov in gospodarske delegacije iz občine Crikveni-ca obojestransko koristen, kajti
prijetno druženje smo izkoristili tudi za dogovore o možnostih dvostranskega sodelovanja med obema občinama. In ugotovili smo, da jih je kar precej, zato smo se kar dogovorili, da bomo predvidoma sredi junija letos podpisali skupno pismo o nameri o sodelovanju med obema občinama.«
Torej lahko rečemo, da so gostje iz Crikvenice občino Kidričevo zapustili s prijetnimi spomini?
»Prepričan sem, da je tako, saj je bilo naše druženje zares prijateljsko in za vse prijetno. Županu občine Crikvenica, ki je tudi vinogradnik, pa smo ob slovesu podarili sadiko modre kavčine, najstarejše trte na svetu, ki raste na mariborskem Lentu."
M. Ozmec
Tretja zmaga Cepinov
13. gozdarskega tekmovanja, ki je potekalo v okviru tridnevnega gozdarskega praznika, se je udeležilo točno toliko tekmovalcev - 13. A kljub nekoliko slabši udeležbi se je boj za zmagovalne stopničke odločal do zadnje minute.
Manjše število tekmovalcev in tudi obiskovalcev kot običajno je bila posledica številnih drugih prireditev ob istem času, zlasti še lovskih, in ker je veliko lastnikov gozdov tudi lovcev, je večina izmed teh manjkala v vrstah tekmovalcev.
Tekmovalci in tekmovalke so bili razvrščeni v štiri ekipe, pokale pa so prejeli tudi za posamične uvrstitve. Med ženskami je letos slavila Kristina Štajnberger, sledili sta ji Marijana Podgoršek in Ida Žunkovič. Moška konkurenca je bila številčnejša, na koncu pa je zmagal Toni Butolen pred Slavkom Šircem in Avgustom Pulkom.
Ekipno zmago so si ponovno prižagali stari mački gozdarstva, Cepini, v sestavi Toni Butolen, Slavko Širec in Izidor Štajnberger z osvojenima 4502 točkama. Ker je bila to že tretja njihova zaporedna zmaga, so dobili v trajno last prehodni pokal Haloz. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa G.G. Obrat Ptuj (Viki Žerak, Avgust Pulko in Robert Jus) s 4149 točkami, tretje mesto pa so osvojili člani ekipe Grče (Mitja Širec, Franc Stojnšek in Klemen Butolen) s 3978 točkami.
Tekmovalci so se tako kot vsako leto pomerili v šestih disciplinah. Prva je bila natačen rez, druga se imenuje kombi-
Utrinek s 13. tekmovanja lastnikov gozdov: tekmovalca v disciplini kombinirani rez (levo) in v disciplini zasek in podžagovanje (desno), ki velja za kraljevsko disciplino.
nirani rez, tretja pa zasek in podžagovanje, ki jo gozdarji imenujejo tudi kraljevska disciplina in kjer se prikaže podiranje drevesa z zasekom, smerjo in natančnostjo pod-žagovanja. Četrta disciplina je se imenuje kleščenje, peta pa je najbolj aktualna na gledalce; gre za t. i. podiranje debla na balon - tekmovalec mora najmanj 5 metrov visoko deblo podreti tako, da bo padlo točno na manjši balonček. Šesta disciplina je menjava verige in obračanje meča. Še pred začetkom tekmovanja pa morajo vsi tekmovalci opraviti preizkus znanja iz varnosti pri delu in prve pomoči.
Tekmovanje z razstavo gozdne strojne opreme si je ogledalo okoli 200 obiskovalcev. Ob koncu tekmovanja je Izidor Štajnberger, vodja strojnega krožka Žetalanec, ki je v soorganizaciji z občino Žetale tekmovanje pripravil, še povedal: „Moška in ženska ekipa iz strojnega krožka Žetalanec že kar nekaj let sodelujeta na državnem prvenstvu v Gornji Radgoni. Moška ekipa se zadnja leta uvršča v sam vrh v Sloveniji. Letos še ne vemo, če bo to edina izbirna tekma, vsekakor pa bi bilo prav, da bi bilo tega več in da bi se vse krajevne enote Zavoda za gozdove v mariborski območni enoti tako potrudile."
SM
Ormož • Eko projekti ormoških vrtcev
Sosed s hišico na hrbtu
Otroci šestih vrtcev, ki delujejo v sklopu Vrtca Ormož, so se v preteklih mesecih ukvarjali z eko projekti. V procesu spoznavanja okolja so nastali najrazličnejši izdelki, ki so jih malčki postavili na ogled v avli občine Ormož. Pri tem jim je pomagala Nevenka Korpič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Vsak izmed vrtcev se je odločil za svojo pot. V Ivanjkovcih so se zaradi velikega zanimanja otrok za fižolov paviljon odločili za projekt Naš vrt, v katerem so pridelali eko zelenjavo. Mali Velikonedeljčani so opazovali rastline in živali skozi vse štiri letne čase s poudarkom na opazovanju in pomembnosti varovanja okolja. V podgorskem vrtcu so otroci spoznavali čebele in cvetove, saj so zakoni, ki veljajo v čebelji družini, lahko zgled tudi ljudem. V vrtcu Miklavž pri Ormožu so se ukvarjali predvsem s koruzo. Opazovali so dozorevanje ko-
ruze na poljih, sodelovali pri trganju na njivi, ličkali kot nekoč, opazovali mletje koruznih zrn in sejali moko. Ormožani in Kogovčani so izbrali enako temo. Preučevali so skrivnostnega soseda s hišico na hrbtu, ki jih je popeljal v svet narave, še posebej tiste, ki obiskujejo ormoško skupno Hermanovi prijatelji, na Kogu pa so skupinico poimenovali kar Polžki. Simpatičen slinasti prijatelj je razvnemal radovednost in raziskovalno žilico otrok, ki so se naučili, da so v naravi vse živali in rastline pomembne, ne glede na izgled, velikost in življenj-
Foto: Viki Ivanuša
V vrtcih so nastali zanimivi in lepi izdelki, preko katerih so malčki šestih ormoških vrtcev raziskovali svojo eko temo.
ski prostor, da so soodvisne in jih je prav zato treba spoštovati in ohranjati.
Branka Sagadin je povedala, da razstava izpričuje dejavnosti prve polovice leta v šestih vrtcih, da pa projekti tečejo naprej in se bodo zaključili šele poleti. Tako otroci neko temo spremljajo skozi vse leto. Pri vsakodnevnem življenju v vrtcu se njegova eko usmerjenost pozna na vsakem koraku. Pred leti so vrtci na Kerenčičevem trgu svečano podpisali eko listino, s čimer so se obvezali spoštovati določena pravila. Tako so dolžni ločevati odpadke, se udeleževati vseh zbiralnih akcij, varčno ravnati z energijo, se udeleževati čistilnih akcij. Otroci v svojih igralnicah ločujejo odpadke, naredili so eko otoke. Vrtec Ormož je eko vrtec že štiri leta, z izpolnjevanjem dodatnih nalog pa so pridobili tudi eko zastavo, ki potrjuje spoštljiv, kulturen in odgovoren odnos do narave in vseh njenih prebivalcev. Branka Sagadin je poudarila, da se malčki na primerih iz narave učijo medsebojnih odnosov med vrstniki, v družini, v kraju.
Viki Ivanuša
ZELENA JEKLENKA PODARJA ■
10 LET
BREZPLAČNEGA PLINA fl^H

Izpolnite in pošljite nagradni kupon, ki vas skupaj z opisi vseh nagrad in drugimi informacijami čaka na spletnem naslovu www.butanplin.si, pri vseh pooblaščenih prodajalcih Zelene jeklenke, ob dostavi na dom in na brezplačni številki 080 1115.
INFORMACIJE IN NAROČILO
(^080 1115)
VELIKA
NAGRADNA
IGRA
\ APRIL, MAJ 2011
BUTAN PLIN
hiša prijazne energije
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
INŠTRUKCIJE iz MAT., FIZ., SLOV in TUJIH JEZIKOV ter PRIPRAVE NA MATURO nudijo profesorji z izkušnjami. Nudimo tudi PREVAJANJE IN LEKTORIRANJE. Jezikovna šola ONTARIO, Novi trg 6, Ptuj, tel. (02) 779 10 80.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade - klasične ali demit, s sti-roporjem ali volneno volno, suho-montažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 14. do 18. ure. Tel. 031 894 183.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www.brunaricenadstreski.com
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na poročnem obredu. SALON BARBI, Mala vas 1 d, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www. milumed.s i
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stro|e, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
jfSlimmer
^ VVELLN6SS CLUBS
TEČAJ ZDRAVEGA HUJŠANJA. Prijavite se na 041 461 266. Darinka Pesek, s. p., Miklošičeva ulica 5, Ptuj.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje: 051 205 373.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
Dusanka Štumberger s.p.
PE LINA CENTER, Zagrebška c., Ptuj. Delovnik: pon/čet: 8-14, tor/sre: 12-19, pet: 10-19, sob: 7-12. UGODNO! Naročila: 030 279 554.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
POKRIVANJE vseh vrst streh in kleparska dela. Ugodno in kvalitetno. Bojan Fras, s. p., Koroška c. 58, Maribor, tel. 030 334 947.
INŠTRUKCIJE matematike za osnovne in srednje šole ter fakultete. Boštjan Strelec, s. p., Stojnci 85 a, Markovci, GSM 031 740 658.
KMETIJSTVO
PRODAM več priključkov za moto-kultivator Gorenje, cena po dogovoru. Telefon 02 740 23 32.
PO AKCIJSKI ceni prodajamo sveže svinjske polovice iz domače reje. Akcija velja do prodaje zalog. V redni ponudbi imamo domače izdelke iz prašičjega mesa ter belo sortno vino. Kmetija Požegar, Marjeta Jančič,Bišečki Vrh 30 a, 2254 Trnovska vas, telefon 041 212 408.
PRODAM predsetvenik, 2,20 m dolžine. Telefon 031 656 718.
PRODAM 7 mesecev brejo telico. Telefon 02 681 7331.
PURANE, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, prodajajo. Telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246, Re-šek, Starše 23.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAM bukova in gabrova drva. Možnost razreza na 25 ali 33 cm, z dostavo. Tel. 041 723 957.
BUKOVA drva, razžagana, zložena na paleti, prodajamo, možnost dostave. Tel. 041 893 305.
PRODAM dva prašiča domače reje, težka 160 kg, po 1,30 €/kg. Tel. 02 766 74 11 ali 041 390 693.
UGODNO prodam bukova in mešana drva. Možna dostava in razrez. Tel. 041 914 263.
PRODAM SENO v balah. Tel. 031 461 305, zvečer.
PRODAM 2.500 kg koruze, naravno sušena, in kravo, brejo 7 mesecev, ter oddam košenino sena. Tel. 793 50 61.
PRODAMO kravo za zakol. Tel. 768 62 31.
PRODAM nesnice, rjave in gra-haste, v začetku nesnosti, cepljenje, Bauman, Župečja vas 48 a, tel. 02 790 03 51 ali 031 346 153.
PRODAM teličko simentalko, staro 18 dni. Tel. 041 333 691.
PRODAM seno v kockah in pasjo uto z izolacijo. Tel. 041 855 063.
PRODAM prašiča domače reje, težkega okrog 170 kg. Tel. 790 14 91.
50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
KMETIJO, njivo ali pašnik, najmanj 5000 m2 ali več, v Miklavžu ali okolici, na relaciji Šentilj-Podlehnik, ob glavni cesti, kupim.
Tel. 040 971 899.
GRADBENO parcelo v Gajevcih prodam. Tel. 031 233 264.
NAPRODAJ je čudovito, 46 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije na telefonu 041 81 77 37.
PRODAM ali oddam v najem polovico hiše (dvojček) s pripadajočim gradbenim zemljiščem in dvema garažama na Zagrebški cesti na Ptuju. Inf. na tel. 040 786 069.
V NAJEM ODDAM več parkirišč v garažnih hišah pri Pošti in pri Rdečem bloku na Ptuju ter oddam dva pisarniška prostora v velikosti 23 m2 (Vodnika 2 in Miklošičeva 3). Milan Hebar, s. p., Miklošičeva 3, Ptuj, tel. 041 325 925.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
HITRI KREDITI
I Ptuj, Trsterijakova 51
l( Domino g»nt#r, 1-iud. )■
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
				
PRODAJA			VOZIL	
Znamka	Letnik	Cena	Oprema	Barva
AUDI A31.9TDI AMBIENTE	2006	12.500,00	88.000 KM	KOV. MODRA
PEUGEOT 1061,0 COCTAIL	1999	1.090,00	3 VRATA	KOV. MODRA
FIAT PUNT01,2 DYNAMIC	2003	2.450,00	KLIMA	KOV. SV. ZELENA
CITROEN XSARA 1,616V EXCLUSIVE	2002	3.750,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN TOUAREG 2,5 TDIAVT.	2004	16.800,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
SKODA OCTAVIA 1,6 GLX LIMUZINA	1998	2.150,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1,9 DCIDYNAM.	2003	4.990,00	AVT. KLIMA	KOV. B0RD0
OPEL ASTRA 1,416VNJ0Y	2008	8.400,00	45.000 KM	KOV. ZLATA
FIAT PUTN01,2 SX	2001	2.140,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN C5 2,0 HDISX	2004	6.500,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,41 X-LINE	2005	4.300,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1,8TDCI KARAVAN	2002	3.600,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1,0 CLUB	2003	2.620,00	SERV0 VOLAN	KOV. B0RD0
OPEL ASTRA 1,616VNY0J KARAVAN	2004	4.250,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN G 1,41	2004	5.200,00	55.000 KM	KOV. SREBRNA
HYUNDAI ELANTRA 2,0 CRDI	2003	2.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
VOLKSWAGEN PASSAT1,9TDI COMP. VARIANT 1998		3.150,00	KLIMA	ZELENA
PEUGEOT 2061,4IXR PRESENCE	2001	2.750,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITR0ENC4G. PICASS01,6 VTI DYNAM.	2010	15.400,00	21.800 KM	BELA
PEUGEOT 2061,'41 X-LINE	2005	4.530,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROENXSARA 2,OHDI EXCLUSIVE	2003	3.750,00	PRVI LAST.	KOV. MODRA
PEUGEOT 2061,4HDI X-LINE	2003	3.990,00	KLIMA	KOV. SV. MODRA
SEAT IBIZA 1,4MPI	2000	1.890,00	PRVA REG. 2001	KOV. MODRA
RENAULT MEGAN 1,616V EXPR. CON. SEDAN 2006		5.990,00	AVT. KLIMA	KOV. ZLATA
upokojence-is Mf«jilene|040 37 33 371
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
NOTESDENT
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
RADIOPTUJ
89,8" 98,2 °I04t3
DELO
IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica (čiščenje, likanje, pomoč starejšim). Telefon: 030 341 971.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM oddam enosobno opremljeno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 915 645.
NEPREMIČNINE
PRODAM starejšo hišo, 24 arov zemlje z vsemi priključki, asfaltna cesta na lepi lokaciji, Vičava 4, Ptuj.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri
v
£tčym/oz budilka
89,8 98,2 104,3Mb
fliiuiajte naá tudi na spletu: www. radio-ptuf. á¿
RADIOPTUJ
89,6"98.e-l04i3
O PMckUvžjM.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL. UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA€	OPR.	BARVA
BMW 318 D KARAVAN «RT	2008	15.880,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN C41.6 HDI PICASSO AMBIANCE	2008	11.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
CITROEN XSARA PICASS01.8 i 16 V	2000	2.200,00	AVT. KLIMA	KOV. ZELENA
FORD FIESTA 1.3	2000	1.100,00	AIRBAG	BELA
HYUNDAI COUPE 2.0	2007	8.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
MAZDA 5 2.0 CD	2007	11.980,00	AVT. KLIMA	ČRNA
OPEL CORSA 1.3 TDCI	2004	4.690,00	AVT. KLIMA	RDEČA
RENAULTCLI01.216 V	2008	7.990,00	KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI EXPRESSION	2005	7.880,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI AUTHENT1QUE	2006	6.980,00	KUMA	BELA
ŠKODA ROOMSTER 1.9 TD CONFORT	2007	8.990,00	KUMA CLIMAT1C	KOV. MODRA
TOYOTA AVENSIS EXECUTIVE 2.0 D4D KARAVAN	2009	18.950,00	PANORAMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN BLUEMOTION	2007	11.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI DSG KARAVAN CONFORT	2007	12.880,00	AVT. DIG. KUMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN CONFORTUNE	2007	11.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN COMFORTLINE	2008	11.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
NEKOLIKO DRUGAČEN POGLED NA NAJLEPŠO VAS NA SVETU
IZBOR NAJLEPŠIH KARIKATUR ZADNJE PETLETKE V ŠTAJERSKEM TEDNIKU ^
Boris Miočinovič Aleš Gačnlk
a /ma Ptuja
SodobnavZgoc?Oaturi besedi
tretja petletka
Ptujski diplomatski priročnik, ki ne sme manjkati na vaši knjižni polici
NAROCILNICA
Naročam_izvodov knjige Sodobna zgodovina
Ptuja v karikaturi in besedi po ceni 10€za komad.
Ime in priimek:_
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:
Telefon:_
Datum naročila:
Podpis:_
Knjigo lahko kupite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj ali izponite priloženo naročilnico in vam jo pošljemo po pošti (po povzetju, s pripadajočo poštnino).
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o Raičeva 6 2250 Ptuj
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
Ni res, da si odšel in nikoli ne boš! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal te v tišini.
ZAHVALA
ob boleči zgubi našega dragega moža, atija, brata, strica in botra
Vlada Firbasa
IZMOŠKANJCEV 76 A roj. 29. 9.1959 f 31. 3. 2011
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše, za ustno ali pisno izraženo sožalje ter hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Iskrena hvala gospodu župniku Ivanu Holobarju za opravljeno sv. mašo in pogrebni obred, cerkvenemu zboru za odpete žalostinke, za odigrano Tišino, nosilcem križev in zastave ter hvala govornikoma g. Branku Firbasu in g. Marjanu Valenku za poslovilne in zahvalne besede, ge. Treziki za opravljeno molitev. Iskrena hvala vsemu zdravstvenemu osebju UKC Maribor za nesebično, skrbno zdravniško in negovalno pomoč. Zahvala gre tudi kolektivu ADK, d. o. o., Hoče, enota v Dolanah, podjetju Žiher Moškanjci, kolektivu Tuš - Puhova ulica. Hvala podjetju Mir in sosedom za opravljene storitve in korekten odnos.
Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam stali ob strani v žalostnih trenutkih slovesa, še enkrat hvala. Žalujoči: žena Jelka, hčerki Vladka in Andreja z Alenom, sestra Darinka in brat Branko z družinama
CMIM
®m m
m
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
V
sQty'mfca, budilka
'aJio-ptu
PI LUSKA TELEVIZIJA
ipean
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 15.4.
10:05 Hrana in vino
10:30 Ptujske kronika — pen.
10:50 Povabilo na kavo—pon.
Tl:25 Spoznajmoss.com
13:10 Koncert Bacu Coribe
14:15 Koncert Tomaž Pengov
14:55 Motivacijsko predavanje - Nick Vujičič
17:35 Hrana in vino
18:00 Ptujska kronika-pon.
18:20 Regi IV -Ormož
19:10 Spoznajmoso.com
20:00 Ptujska kronika - pan.
20:20 Povabilo na kavo-pon.
20:55 Srečanje z Evropo - dokumentarna oddaja
21:25 To bo moj poklic-Vrtnar
22:20 Infn kanal
Sobota 16.4.
9:30 OtioSka oddaja Gnriinica 10:30 To bo moj poklic - Vrtnar pon. 11:25 Modni 12:00 Ptujska kronika 12:20 Spoznajmose.com 13:15 Poljudno - znanstvena oddaja 14:00 Ptujska kronika - pon. 14:20 Koncert MiaŽnidarič 15:25 Koncert Tomaž Pengov 16:00 Ptujska kronika—pon. 16:35 Polka In majolka 17:40 Belo zlato
18:00 Ptujska kronika — pon.
18:20 Spoznajmose.com
19:10 Regi TV -Ormož
20:00 Ptujska kronika-pon.
20:20 Motivacijsko predavanje - Nick VujiCič 1. del
22:00 Ptujska kronika-pon.
22:20 Motivacijsko predavanje - Nick Vujičič 2. del
23:00 Info kanal
Nedelja 17.4.
9:20 OtroSka oddaja Goriinica 10:20 Hrana in vino 11:15 Modro
11:50 Koncert lureTori trio 13:00 Pregled tedna 13:25 Spoznajmose.com 14:15 Koncert Torrafolk 15:50 Koncert Bacu Caribe 16:55 Polka in majolka 18:00 Hrana in vino 18:55 Koncert trio Ahimsa 20:00 Pregled tedna
20:25 Motivacijsko predavanje - Nick Vujičič 22:55 Regi TV -Ormož 23:45 Info kanal
www.petv.tv
Odslej nas lakko spi«mljate tudi na 12
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 15.4.
SOBOTA 16.4.
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Polka In majolka 11:00 Glasbena oddaja 12:30 Vldeo strani 17:00 Glasbena oddaja 18:00 Vrtčevski koncert Kamenčki 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Glasbena oddaja 22:00 Polka In majolka 23:00 Vldeo strani
NEDELJA 17. 4.
8:00 Otroška oddaja 9:00 Revija OPZ 2. del 10:10 ŠKL
11:00 Materinski dan v Pobrežju 12:15 Gospodarska oddaja 00Z Ptuj 13:00 Revija otroških folklornih skupin 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Koncert -15. Let ansambla 1. del 18:30 Vrtčevski koncert Kamenčki 20:00 Momo - miniserija 1/6 21:15Video strani
8:00 Materinski dan v Sobetincih in Bukovcih 9:30 Momo - miniserija 1/6 10:00 Vrtčevski koncert Kamenčki 11:45 Kuhajmo skupaj 12.30 Seja sveta Domava - POSNETEK 15:00 Video strani 18:00 Polka in majolka 19:00 Ptujska kronika 20:00 Revija CPZ v Markovcih 21:30 Markovci - Iz domače skrinje 23:55 Video strani
PONEDELJEK 18.4.
8:00 Veselo na Jožefovo - 2. del 9:20 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj 10:00 Utrip iz Ormoža 10:45 ŠKL
10:35 Ptujska kronika 11:45 Kuhajmo skupaj 12:30 Video strani 17:00 ŠKL
18:00 Materinski dan v Pobrežju 20:00 Revija CPZ v Markovcih 23:00 Mozaik kulture 23:30 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
Po pravnomočnem sklepu Okrožnega sodišča na Ptuju, pod. Opr. št. St. 1072/2010 z dne, 18. 3. 2011, na podlagi 327., 330., 331., 332., in 333. člena ZFPPIPP-C (Ur. l. RS 52/2010)
MTD, d. o. o., proizvodno, storitveno in trgovsko podjetje - v stečaju
objavlja prvo prodajo nepremičnega premoženja zgoraj imenovanega stečajnega dolžnika z javno dražbo:
1.	prodaja nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika, in sicer: nezazidano stavbno zemljišče na ureditvenem območju obrtne cone Kidričevo v izmeri 27.779,00 m2, na parcelnih številkah 1011/1 in 1020/1, ki sta vpisani pri z. k, vložku 815, k. o. Lovrenc na Dravskem polju,
za izhodiščno ceno: 1,670.000,00 EUR
Nepremično premoženje se ponudi v prodajo po ceni, kot jo je določil sodno zapriseženi cenilec.
2.	Znesek varščine 5 % izklicne cene: 83.500,00 EUR z možnostjo izročitve nepreklicne bančne garancije v skladu z določili četrte točke, 333. člena ZFPPIPP-C.
3.	Izklicna cena se bo na javni dražbi povečevala za pet odstotkov izklicne cene.
4.	Plačilo varščine se opravi na TR 0451-5000-1713-431 pri NKB, d. d., Maribor.
5.	Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe dati pisno izjavo, da ni ovir za sklenitev pogodbe iz prvega odstavka 337. člena ZFPPIPP-C. Prodajna pogodba se sklepa pod odložnim in razveznim pogojem iz 341. člena ZFPPIPP-C.
6.	Sklenitev kupoprodajne pogodbe v petnajstih dneh po dnevu javne dražbe. Plačilo kupnine v roku trideset dni po podpisu pogodbe.
7.	Na javni dražbi lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne osebe in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi.
8.	Pri prodaji premoženja ima občina Kiričevo zakonito pravico uveljavljati predkupno pravico.
9.	Vso premoženje se proda po načelu videno-kupljeno. Prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa plača kupec. Prodajalec ne odgovarja za stvarne napake premoženja, ki je predmet prodaje.
10.	Čas in kraj javne dražbe:
a)	čas javne dražbe - 18. 5. 2011 ob 11. uri
b)	kraj javne dražbe - Trg Leona Štuklja 5/II, Maribor
11.	Vse informacije o prodaji nepremičnega premoženja je možno dobiti vsak delovni dan po predhodnem dogovoru z upraviteljem stečajnega postopka na telefonski številki 02-251-69-58 in 040848-077.
lon Brigita
Qsojnikova cesta 3, rtuj	www.trizeritvo-brIgita.com
tel: 02 776 45 61
¡ta.pusnik@amte.nst NOVO: LINIJA KERASTASE
Program TV Ptuj
Oddaja v soboto ob 21.00 in nedeljo ob 10.00: Spomladanska čistilna akcija; Minister za delo dr. Ivan Svetlik obiskal medgeneracijski center na Ptuju; Helena Neudauer, podžupanja mestne občine Ptuj; 3. skupščina Društva generala Maistra Ptuj; Razstava ob 20. obletnici plebiscita; Sprejem delegacije iz Požarevca; Razstava filmskih plakatov Bioskop 1941-1945; Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi; Nick Vujičič - človek, ki premika meje; Pomen evropskih pešpoti v naši državi; Zeleni Slovenije si želijo človeku prijazno energijo; Regijsko srečanje mladih raziskovalcev osnovnošolcev; Razstava fotografij v galeriji Magistrat; Zvočni skok v novo zavest in prebujanje spečih sposobnosti nove dobe.
Prireditvenik		1
Petek, 15. april		
8.00 Ormož: tradicionalni kramarski sejem na cvetni petek
17.00 Ptuj, dvorana Campus: prireditev ob dnevu Osnovne šole Mladika
17.00 Ormož, sejna soba MCO: ustvarjalna delavnica z Gregorjem Sojer-
jem - Izdelajmo naravno rastlinsko milo po hladnem postopku 18.30 Hajdina, telovadnica osnovne šole: dobrodelna prireditev Od
dobrodelnosti k napredku, s številnimi glasbenimi gosti in folklornimi skupinami - za nakup računalniške opreme 19.00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: predavanje zeliščarja
na temo Najprej beseda, nato zelišče, nazadnje nož 19.00 Slovenska Bistrica, grad: multimedijski literarni performans z Milanom Novakom 19.00 Ptuj, restavracija Gastro: volilna skupščina RD Ptuj 19.30 Videm, občinska dvorana: prireditev Športnik leta 2010 občine Videm
20.00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: koncert godalnega kvarteta Feguš
in pianista Mladena Delina - Od Bacha do Mozarta 21.00 Ptuj, CID: koncert - Nina Bulatovix, Coma stereo in Vortex magnolia
Sobota, 16. april
Podgorci, 35. praznik vina in domačih jedi Ormož, čistilna akcija ob dnevu Zemlje
9.00 občine Dornava, Cirkulane, Žetale - po vseh vaških odborih: občinske čistilne akcije
9.00 Majšperk: čistilna akcija po vaseh; čiščenje črnih odlagališč ter ob cestah in vodotokih
9.00 Ptuj, Minoritski samostan: odprtje razstave ob veliki noči v organizaciji TD Ptuj in Minoritskega samostana 9.00 Ptuj, Minoritski samostan: Dan odprtih vrat zasebne glasbene šole 10.00 do 13.00 Zavrč: preventivna akcija na temo Vozniki enoslednih vozil
10.00 Gomila pri Kogu: pohod braniteljev slovenske meje; Gomila-Sredi-
šče ob Dravi - zaključek ob 13. v Sokolani 11.00 Slovenska Bistrica, DPD Svoboda: lutkovna predstava »Majhen, pa
kaj« - za abonma in izven 13.00 Polenšak, Turistični dom: razstava ročnih del 14.00 Videm pri Ptuju, občinska dvorana: »Naš vsakdanji kruh« razstava
Društva kmetic Videm 15.00 Studenice, Kulturni dom: izdelovanje pušla 18.00 Skorba, Dom krajanov: gledališke urice za otroke 19.00 Draženci, Kulturna dvorana: predstava Moški padajo z neba v
izvedbi gledališke skupine KUD Vitomarci 19.00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture: koncert z gosti ob 15-letnici
delovanja Destrniškega okteta 19.00 Središče ob Dravi, osnovna šola: predstavitev zbornika referatov in
avtobiografije ob 100. obletnici rojstva Vinka Brumna 20.00 Obrež, Kulturni dom: Pokaži kaj znaš Ptuj, DomKulture: koncert Marka Brdnika in Uroša Rakovca
Nedelja, 17. april
7.00 Videm pri Ptuju, občinska dvorana: »Naš vsakdanji kruh« razstava
Društva kmetic Videm 8.00 Vitomarci: razstava ročnih del Društva gospodinj Vitomarci 9.00 Ormož, Športni park v Mestni grabi: 10. ormoški mali maraton 9.00 Polenšak, Turistični dom: razstava ročnih del in peka gibanic, razstava starodobnih vozil in gasilske tehnike 14.00 Sela, Kulturna dvorana: 3. koncert mladih muzikantov KD Sela
»Pomladi naproti« 14.00 Župečja vas: tradicionalno žegnanje konj
14.00 Žamenci, igrišče: pohod Strejaci-Prerad-Strmec-Žamenci v organizaciji vaškega odbora 15.00 Ptuj, MGP: akademija v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj - Petja
Janžekovič in Božanska komedija - Vice, za izven 15.00 Gerečja vas, gasilski dom: glasbeni večer s povabljenimi pevskimi zbori in domačimi glasbeniki »Pesem druži nas«, v organizaciji Mešanega pevskega zbora Društva žena in deklet Gerečja vas 16.00 Miklavž pri Ormožu: javna predstavitev knjige Janka Mlinariča
»Klopotci niso utihnili« 18.00 Ceršak: predstava Moški padajo z neba v izvedbi gledališke skupine KUD Vitomarci
Ponedeljek, 18. april
17.00 Poljčane, knjižnica: velikonočna delavnica
18.00 Podlehnik, krajevna dvorana: zbiranje vzorcev vin za 6. ocenjevanje
vin, v organizaciji TD Podlehnik 18.30 Videm pri Ptuju, izpred klubskih prostorov: pohod ob polni luni v organizaciji ŠD Videm
Torek, 19. april
16.00 Ormož, sejna soba MCO: delavnica Presodi predsodek z Miro Kobše
16.00 Podlehnik, krajevna dvorana: zbiranje vzorcev vin za 6. ocenjevanje
vin, v organizaciji TD Podlehnik; 18.00 ocenjevanje vin 17.00 Slovenska Bistrica, sprejemnica gradu: velikonočna delavnica -
izdelovanje prekmurskih remenk 19.00 Ptuj, Domkulture: potopisno predavanje Uroša Dokla - S kolesom po Siriji
19.00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: predstavitev zloženke: Bistriški vintgar - kraljestvo vode in povodnega moža Vodovnika
RAZSTAVE:
Ptuj, CID: razstava fotografij »Romska kultura skozi objektiv«, do 6. maja Ptuj, Kavarna KPŠ: »Scena« - Boris Voglar; razstava fotografij glasbenikov in
koncertov na Ptuju med letoma 2000 in 2010 Ptuj, galerija Tenzor MGP: razstava akademskega slikarja Jožeta Šubica Ptuj, Galerija Magistrat: »Jutra moje dežele«, razstava fotografij Matjaža Čatra
Ptuj, palacij gradu: razstava ob 20. obletnici plebiscita 1990
Ptuj, gostilna Lužnik: razstava likovnih del Marjane Tkalčec
Majšperk - Breg, Tovarna umetnosti: »Jernej Forbici 2001-2011 - razstava
likovnih del in instalacij Majšperk - Breg, razstavišče Albin Promotion: razstava slik članov likovne
sekcije UD Ustvarjalec Majšperk Hajdina, razstavišče v PSC: razstava klekljanih izdelkov članic Društva žena in deklet Gerečja vas
KINO PTUJ
Petek, sobota in nedelja, 15., 16. in 17. april: ob 16.30 v slovenščino
sinhronizirana animirana pustolovščina Rango, ob 18.30 mladinski art program: družinska komedija Mili Nikec, ob 20.10 komedija Debela mama - kakršen oče, takšen sin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka in brata
Janeza Goloba -očeka
IZ ZAGOJIČEV 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Hvala LD Sv. Marjeta nižje Ptuja, PGD Zagojiči ter ostalim PGD, DU Zagojiči, govornikom za poslovilne besede, nosilcem, praporjev, cerkvenim pevcem, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Njegovi najdražji
Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato srce spi.
SPOMIN
Mineva že 20. žalostno leto, ko nas je 16. 4. 1991 zapustil predragi sin, brat in boter
Miran Kovačec
IZ CVETKOVCEV 35
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Ata, mama in sestra Lidija z družino
Zlato srce je nehalo biti, smej oče oči so se zaprle. Praznina ostala je, srce polno gorja, a vsako življenje se enkrat konča. Zdaj tam si nekje, draga mama, in čakaš na nas, da se srečamo spet, ko pride naš čas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in sestre
Antonije Vaupotič
IZ DOLENE 22 (26. 4. 1919-1. 4. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala za vsa izrečena sožalja.
Posebej hvala patru Janezu Ferležu za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Janku Kozelu za ganljive besede slovesa, hvala pa tudi sodelavcem iz klavnice Perutnine Ptuj. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste drago mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Tvoji najdražji
((C RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3

Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite no naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, si hiško nam zgradila, kar si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih za vedno živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Apolonije Toplak
IZ STRELCEV 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za pisno in ustno izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, nečaku Vladu za besede slovesa, pevcem, govorniku Ivanu Golobu, pogrebnemu podjetju Mir ter poklonu praporov. Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi tvoji najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je.
V SPOMIN
17. aprila 2011 minevajo tri leta, odkar si nas za vedno zapustil
Janez Krajnc
ROGOZNIŠKA CESTA 18
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečko in se z lepo mislijo spominjate nanj.
Tvoji najdražji
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zaživijo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Branka Friedauerja
S POBREŽJA 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Hvala govorniku za poslovilne besede, ge. Ivanki Šel za molitev, godbeniku za odigrano Tišino ter g. župniku za pogrebni obred in sv. mašo.
Njegovi najdražji
fl
Srce Tvoje več ne bije, bolečine hude ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, brata in strica
Jožefa Potočnika
upokojenca Taluma, IZ VAREJE 65 1945 t 2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, darove in cerkev ter nam izrekli sožalje. Osebna zahvala družinama Šmigoc - Dren, Fuks ter podjetju Žerak - prodajalna Videm.
Posebna zahvala govorniku g. Kozelu, g. župniku, pevcem, godbeniku Taluma za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala. Z žalostjo v srcu: žena Anica, hčerki Zdenka in Jožica, sin Tonči in brat Jakec z družinami
Na področju severovzhodne Slovenije iščemo svetovalce - tržnike in vodje skupin za trženje v direktni prodaji.
Želene izkušnje v direktni prodaji in radiesteziji. Bazo potencialnih kupcev nudi podjetje. Ponudbo za sodelovanje s svojim življenjepisom pošljite na e-naslov: milena@Full-point.net.
m
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke, zaprte so utrujene oči, le drobna lučka še gori.
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustila naša najdražja
Milena Bombek
IZ PTUJA, MIKLOŠIČEVA 8
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem zaposlenim v Domu starejših občanov Ormož, pogrebni službi Komunalnega podjetja Ptuj, pevcem, izvajalcu Tišine, gospe Veri za prebrane besede in tudi tistim, ki jih nismo posebej omenili. Iskreno hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina. Ni tvojih več besed in stiska rok, ostal je le spomin in trpek jok. Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe.
SPOMIN
17. aprila mineva enajsto žalostno leto, odkar si za vedno odšel od nas, dragi mož, stric, svak, boter, prijatelj
Franc Sauer
1940-2000
ULICA 5. PREKOMORSKE 18, PTUJ
Ljubljen si bil iz vsega srca, bodi tudi tam, kjer si sedaj doma.
Hvala vsem, ki s postankom ob njegovem grobu, s svečko ali cvetko počastite njegov spomin.
Z ljubeznijo in praznino v srcu: žena Anica in vsi tvoji, ki
te neizmerno pogrešamo
ZAHVALA
V 83. letuje prenehalo biti plemenito, od bolezni izmučeno srce naše drage mame, babice in prababice
Marije Lačen, roj. Bombek
IZ BEVKOVE UL. 17 NA PTUJU
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala pevcem ptujskega kvarteta za zapete žalostinke, gospodu župniku za opravljen obred, gospe Veri za poslovilne besede, Komunalnemu podjetju Ptuj za pogrebne storitve ter g. Dasku za zaigrano Tišino.
Posebno se zahvaljujemo dr. Zorici Berič za dolgoletno zdravljenje, predstojniku Internega oddelka Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj doc. dr. Mitji Letonju ter osebju Oddelka za podaljšano bolnišnično zdravljenje Splošne bolnišnice Ptuj za nudeno pomoč v najtežjih trenutkih. Mama, hvala Ti za vse, kar si storila za nas. Pogrešamo Te.
Žalujoči: sin Franc in hčerka Anica z družinama
Skrb, delo, potrpljenje
tvoje je bilo življenje,
zdaj solza kane nam iz očesa,
odšel si tiho, brez slovesa.
Pred nami je še vedno tvoj obraz, a ti
mirno spiš in čakaš nas.
Bolelo in skelelo bo,
dokler se med zvezdami ne srečamo.
V SPOMIN
Mineva leto žalosti, odkar si se poslovil, dragi mož, ati, brat, stric, svak in boter
Stanislav Kokot
26. 8. 1952 t 15. 4. 2010
IZ HRASTOVCA 26 F
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu namenite tiho misel in prižgete svečko.
Tvoji najdražji: žena Irena, sin Uroš, hčerka Mojca z družino in vsi, ki so te imeli radi
Kidričevo • Grozi centru za ravnanje z nevarnimi odpadki zaprtje?
Civilna iniciativa zbrala več kot 250 podpisov
Dogajanje okrog nameravane širitve centra za ravnanje z odpadki, ki ga ima na območju kidričevske tovarne podjetje Saubermacher Slovenija, po zadnji seji sveta občine Kidričevo, na kateri so svetniki izrazili zaskrbljenost in nezaupljivost, očitno dobiva nove razsežnosti.
Vodja nestrankarskega gibanja za Kidričevo Branko Štrucl je namreč prejšnji teden pričel zbirati podpise pod zahtevo o zaprtju omenjenega centra, o čemer je za Štajerski tednik povedal:
„Kidričanke in Kidričani smo glede zaprtja centra nevarnih odpadkov enotni kot še nikoli. Glede na to, da so si nekateri županovi svetniki Center za predelavo nevarnih odpadkov lahko ogledali, nam pa niti odgovorili niso na dopis, v katerem smo predlagali, da bi nam bil omogočen ogled tega strahovitega objekta z novinarji in snemalno ekipo, je vsem jasno, zakaj tako ravnanje. Žal nismo vedeli tudi tega, da bodo na seji občinskega sveta o tem razpravljali in da bodo na seji prisotni tudi predstavniki podjetja Saubermacher ter odgovarjali na vprašanja, zato se tega pomembnega dogodka nismo mogli udeležiti."
Kje pa je glavni vzrok, da nasprotujete širitvi centra za ravnanje z odpadki?
„Naši strokovnjaki so podrobneje preučili poročilo Saubermacherja o vplivih na okolje, ki ima 133 strani, in prišli do ugotovitev, ki so zastrašujoče. Gre za 176 vrst različnih vrst nevarnih snovi. Nekaj ton teh odpadkov je 1000-krat nevarnejših od radioaktivnih odpadkov. V industrijski coni tovarne Talum bo vsak trenutek okrog 20 ton zelo strupenih in 30 ton gorljivih snovi. Samo ena napakica in Kidričani s širšo okolico smo lahko ob ugodnem južnem in jugozahodnem vetru, ki prevladuje, zelo ogroženi. V zrak bodo prešle številne škodljive organske spojine, strupeni al-dehidi, AOX, to so adsorbirane organske halogenirane spojine, ki vstopajo v rastline in zastrupljajo hrano, aromatski ogljikovodiki, ki so rakotvorne spojine."
Krajane moti tudi predvideno povečanje transporta nevarnih odpadkov, saj naj bi ta potekal skozi naselje.
„Promet tovornjakov, ki bodo prevažali nevarne odpadke, bo verjetno neprekinjeno tekel 24 ur na dan, in to skozi Kidričevo oziroma bližnja naselja. Kje je tu kvaliteta življenja, kje je varnost v prometu, pa onesnaženost s strupenimi dušikovimi oksidi, ozonom, ki je v Kidričevem že presežen? Poleg tega bomo v Kidričevem 24 ur na dan poslušali zvok drobilcev jakosti 102 decibelov, vedeti pa je treba, da je 120 Db meja, ko zvok preko kože že čutimo.
Že sedaj je stanje zemlje v Ki-
dričevem zaskrbljujoče, prekoračene so vrednosti fluoridov, kar je posledica proizvodnje v tovarni. Prekoračene so bili PAO (policiklične aromatske organske spojine), ki so rakotvorne. Opisani vplivi (največ 2. stopnje) nas ne tolažijo. Ali so zmerni ali večji; vplivi so in za ljudi ter za okolico so nevarni. Za ene sicer bolj, za druge manj, vsi pa bomo plačali svoj davek z različnimi boleznimi, ki jih bodo pripisovali drugim vzrokom. Zato smo se v Nestrankarskem gibanju za Kidričevo odločili, da pričnemo zbirati podpise za popolno zaprtje obstoječega centra!"
Kdaj pa ste pričeli zbirati podpise in kakšni so prvi odzivi?
„Zbiranje podpisov proti širitvi centra za ravnanje z nevarnimi odpadki smo pričeli v ponedeljek, 11. aprila, in odziv med krajani je resnično neverjeten. Najhuje je, da jih večina za center niti ni vedela, vsaj malo pomirjujoče za vse pa je, da so 'najboljši' podpisniki in s tem največji zagovorniki čistega okolja predvsem mladi."
Kakšni pa bodo nadaljnji ukrepi nestrankarskega gibanja, kaj načrtujete?
„Še naprej bomo nadaljevali zbiranje podpisov, predvidoma do začetka naslednjega tedna, oziroma toliko časa, da jih zberemo toliko, kot je z zakonom predpisano, nato pa bomo našo pobudo predali na občino Kidričevo in počakali na njihov odgovor. Naš naslednji korak bo nato državni zbor Republike Slovenije, če bo potrebno, pa se bomo z našo zahtevo obrnili še na zadnjo - navišjo instanco, to pa je Ustavno sodišče RS. Poudarjam, da ne gre za politično vprašanje, kot želijo nekateri zadevo pojasnjevati v javnosti, saj se je to pokazalo tudi na zadnji seji občinskega sveta v Kidričevem, kjer so nezaupanje in zaskrbljenost do širitve centra izrazili svetniki različnih
Foto: M. Ozmec
Nestrankarsko gibanje za Kidričevo z Brankom Struclom na čelu (desno) je zbralo že prek 250 podpisov krajanov občine Kidričevo, ki podpirajo zahtevo za zaprtje centra za ravnanje z nevarnimi odpadki.
političnih opcij, tako levi kot desni. Zato smo prepričani, da bomo svojo zahtevo dosegli, krajane občine Kidričevo pa pozivam, da zahtevo o zaprtju tega nevarnega centra čim prej podpišejo.«
Talum: Ravnanje z nevarnimi odpadki ne bo povzročalo negativnih vplivov
Na poročanje o tej občutljivi zadevi, ki je na zadnji seji razvnela tudi svetnike občine Kidričevo, pa so reagirali tudi v vodstvu kidričevskega Taluma, od koder smo včeraj prejeli tole pojasnilo:
»V zvezi z ravnanjem z nevarnimi odpadki v industrijskem območju Taluma so se marca letos pojavili strahovi pred prekomernim onesnaževanjem okolja v Kidričevem in okolici. Gre za zbiranje nevarnih odpadkov, kar izvaja podjetje Saubermacher Slovenija, d. o. o., ki je 1. julija 2007 prevzelo podjetje Ekoles s Ptuja. Ekoles je na tej lokaciji zbiral
odpadke od leta 1995, dogovor o skupnem obvladovanju ravnanja z okoljem pa je bil podpisan leta 2000.
Ravnanje z nevarnimi odpadki, ki poteka pri Saubermacher Slovenija, pomeni zgolj zbiranje in sortiranje odpadkov ter nato njihov odvoz v tujino, kjer jih tehnološko predelajo in obdelajo, saj v Sloveniji ni tovrstnih naprav. Podjetje Saubermacher načrtuje izgradnjo Centra za zbiranje nevarnih odpadkov v letu 2011 na obstoječem prostoru, zemljišče, na katerem izvaja svojo dejavnost, pa je v lasti družbe Silkem, d. o. o., in ne Taluma, kot se je v medijih večkrat pojavljalo.
V fazi priprave projektne dokumentacije za novi Center za ravnanje z nevarnimi odpadki je bil aktivno vključen tudi Ta-lum. Podjetje Saubermacher Slovenija ima s Talumom sklenjeno zavezujočo pogodbo, ki med drugim in predvsem prepoveduje kakršno koli predelavo ali uničevanje odpadkov v industrijskem območju Taluma. Odpadki se lahko le
Črna kronika
Tihotapljenje cigaret
5.	aprila ob 15.05 so policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor v Polskavi ustavili osebni avtomobil mariborskega registrskega območja, ki ga je vozil 44-letna ženska iz Slovenj Gradca. Ugotovili so, da je v vozilu prevažala 4150 zavojčkov cigaret različnih znamk. Predmete so zasegli in predali delavcem Carinskega urada Maribor. Zoper osebo so podali predlog drugemu prekrškovne-mu organu - Carinskemu uradu Maribor.
Kolesar je napihal
6.	aprila ob 11.35 so policisti Policijske postaje Ptuj v Hlaponcih ustavili 61-le-tnega kolesarja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,11 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Zgorela drvarnica
14. aprila okoli 1.40 je iz do sedaj neznanega vzroka prišlo do požara večjega zidanega objekta (drvarnica) v Laporju, ki je zgorel v celoti. Poškodovanih ni bilo, premoženjska škoda znaša okoli 20000 evrov. Poškodovana je bila tudi večstanovanjska hiša v neposredni bližini. Požar so pogasili gasilci PGD Laporje in PGD Videž.
zbirajo in pošiljajo v tujino v nadaljnjo obdelavo.
Na osnovi projektne dokumentacije za novi center in pridobljenega integralnega okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga je podjetju Saubermacher Slovenija izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, izhaja, da ravnanje z nevarnimi odpadki ne bo povzročalo nobenih negativnih vplivov na okolje.
Družba Talum ima pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje od konca leta 2007 in vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001 od leta 2001. Celovit sistem ravnanja z odpadki je vzpostavljen ne samo za družbo Talum, temveč za celotno industrijsko območje Taluma. Med drugimi večjimi podjetji na tem območju, ki uspešno vzdržujejo sistem ravnanja z okoljem v skladu s standardom ISO 14001, sta tudi Saubermacher Slovenija, d. o. o.,
in Tovarna asfalta Kidričevo, d. o. o. Z letnimi in sprotnimi pregledi območja nam uspe vzdrževati učinkovit sistem ravnanja z odpadki tudi s preostalimi podjetji, vzpostavljen pa je tudi nadzor nad vrstami in količinami odpadkov, ki jih zbira podjetje Saubermacher Slovenija.
Zmeraj znova si je treba priklicati v spomin, zakaj zbiramo odpadke in zakaj jih ne odmetavamo v vsako grapo, kot smo to počeli še pred kratkim in marsikje na žalost počnemo še danes: najprej zaradi zdravja ljudi in narave (s preprečevanjem onesnaževanja okoljskih medijev), nato zaradi varovanja naravnih virov (s predelavo in recikliranjem, z zapiranjem snovnih tokov, zmanjševanjem vsebnosti nevarnih snovi) in seveda tudi zaradi prihodnjih generacij. In vedno znova se moramo zavedati, da gre za naše odpadke.«
M. Ozmec
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne plohe. Na Primorskem bo pihala šibka burja, drugod severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od-2 do 5, najvišje dnevne od 9 do 13, na Primorskem do 15 stopinj C. Vzatišnih legah bo zjutraj možna slana.
V soboto bo spremenljivo oblačno s popoldanskimi plohami. Še bo razmeroma hladno.
... s ončni žarki in odličen sladoled.
na terasah vseh Pomaranč