Izkušnje Centra za zgled
Ni dvoma, kar je potrdila tudi letna seja re-publiškega odbora sindikata obrtnih delavcev Slo venije, 3. februarja v Ljubljani, da je njegovo eno-letno delo dobilo največjo potrditev v akciji za uresničevanje ustavnih določil na vseh področjih samoupravljanja delavcev v obrtnih organizacijah združenega dela.
Akcija odbora je v celoti izhajala iz sklepov 8. kongresa slovenskih sindikatov v Celju, 4. kon-gresa sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Ju-goslavije in drugih družbenib dokumentov.
Kaj ovira hitrejši razvoj samoupravnih odnosov?
Tako  kot za  vso  republiko, velia   v  dobršni   meri  t.nrfi   ?.n
Center, da je bilo doslej oprav-ljenega veliko dela pri dograje-vanju samoupravnih odnosov v združenem delu, vendar so mar-
manj formalno. Tako niso spre-jeli konkretnih ukrepov za bolj-šo samoupravno organizira-nost, racionalnejše poslovanje, pridobivanj večjega dohodka z večjo delovno ustvarjalncot-jo, stimulativnejše nagrajeva-nje po delu, povezovanje in še marsikaj, čeprav nam vsako-dnevne izkuSnje (kot potrošni-kom in porabnikom obrtnih storitev) dovolj zgovorno pri-čajo, da so potrebe po obrtnih uslugah večje, kot ponudbe storitev.
čeprav smo v Centru veliko storili za dobro organiziranost družbenega sektorja obrti, še zmeraj velja ugotovitev, da v nekaterih obrtnih delovnih or-ganizacijah še niso začeli z na-črtovanjem svojega razvoja. Tam, kjer razvoja niso pusti-li ob strani, pa se delavci niso uveljavili kot nosilci celovitega samoupravnega načrtovanja, torej kot nosilci oblikovanja svojih in splošnih pogojev dela v združenem delu, premalo pa so napravili tudi za združeva-nje dela in sredstev z večjimi OZD
To velja v največji meri za obrtne proizvodne organizaeije, ki niso posfkrbele za povezova-nje z neposrednimi uporabniki obrfcnih storitev v krajevnih skupnostih in prek svobodne menjave dela. Razrvojna ambi-cije ovira marsikaj, od tehno-kratskih odnosov posamezni-kov, predvsem vodilnih delav-cev, prisotnost kolektivno-last-niške miselnosti do podjetni-ške zaprtosti ipd.
Na obrt letijo tudi neupravičene kritike!
Obrt, ki je čestokrat deležna tudi neupravičenih kritik, pesti
Nadaljevanje 2. strani
Nadaljevanje s 1. strani
obfflo problemcv, kar ugotavlja-mo tudi v Centru. Ne gre zgolj za neustrezno spdošno politiiko njenega razvoja, pri čemer mi-slimo zlasti na cene obrtnih storitev, poslovne prostore, na-jemntne itd., temveč tudi za de-legatski sistem delovanja sindi-kalnih organizacij, saj slednje še vedno iščejo svoj »prostor pod soncem«, ali drugače pove-dano, pravo vsefoirao svojega de-lovanja.
V Centru, tafco fcot dmgod po Slovenijd, pripisujejo velik ipomen sodelovanju SZDL in pindilkata pri organiziranju po-trošnikov. Simdikat otortnih de-lavcev je za dobro organizira-host potrošnikov v krajevnih skupnostih zelo zainteresiran, saj bodo skupntm dogovorom siedide korokrebne akcije saino-upravnega sporaizumevanja med uiporabnilki in izvajalci dbrtniih storitev v smi&lu 23. in 78. člena zafcona o združenem delu. Tudi s strani naše ob-flmske organizacije sindiikata obrtnih delavcev je bil poudar-jen širok interes za povezavo med potrošniiki in izvajalci ¦obrtnih storitev, in sicer ne sa-roo v okviru občine, pač pa tu-di v regiji. Akcije organizdra-nja potrošnikov so v polnem delu in bodo predvidoma kon-čane do dogovorjenega rofca. Vendar bo treba še več delo-vanja, da bodo na emi strani potnošmiški sveti v Tsrajevnih skupnostih. in ztoGri KS v skup-ščinah občin, na dragi strani pa asociacije ali posdmezne or-ganizacije izvajaileev obrtnih storitev, začele čimprej z de-lom.
Morda za konec še to: na let-ni seji RO sindikata obrtnih delavcev Slovenije smo med drugim slišali, da sta bili do-slej v Sloveniji sklenjeni dve toolektivni pogodbi o delovnih razmerjih med gospodinjskinii panaočnicami in podobnimi de-lavci in občani, ki v svojih go-spodinjstvih. zaposlujejo druge osebe. Za zgled, kako je mo-goče s koietetivno pogodbo ure-diti omenjena raamerja, so po-trd'Me prve izkušnje občinskih sindikalnih organizacij Maribo in Cenitra. Tako je s kotlektiv-nimi piogodbami urejen družbe-noekonomsiki paložaj 91 odstot-kov vseh delavcev v individual-nem seiktorju obrti, ki sodelu-jejo v delu »inidikata obrtnih delavcev. RO tega sindikata pa zajema 95 odstotkov vseh de-lavcev, zapo«I«nih v individu-alnem obrtinem sekitarju v re-publiiki.
Prezrefci ne kaže, da je sin-dikat po ustavi in 9. členu za-itoona o združenem delu pristo-jen za urejanje družbenoeko-nomskega položaja delavcev v individuailnem sektorju obrti s koletetivno pogodbo. K temu ga zaveeuje tudi družbeni dogovor o uskia.ievanju pravic in obvez-nosti delavcev, zaposlenih pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost s sredstvi v lastnini občanov ter pri dru-gih fizičnih in pravnih osebah. Zato bo RO storid vse, za do-sledno uresničitev določil ko-lektivne pogodbe, predvsem za zagotavljanie delavčevih pravic, fci izhajajo iss dela, za obraču-navanje njegovega osebnega dohodka po udeležbi pri ustvar-jenem doh'od;ku, za topli obrok med delom iitd.
I. V.