Poitnina plačana v g-.-tovini II. lejtnik 1924. november 20. 12. numera. Meszecsne verszke novine. Podgovorni rediteh LLJTHAR ADAM v Pticonct. Pom. reditela : FHszar Janos i Kovats Stevan v V\. Soboti. Lnsztnik i v6davnik: Prejkmurszka evangf. sinyorija. Cejna na leto 20 din., edna numera 2 din. . Rokopiszi sze v Piiconce majo posila'i. Naprejplacsiio gorivzeme vszaki ev. dtlhovnik i vucsitel. Podperajte Diacskl Dom! Poberajte i dariijte dare, ve znate Goszpodna recs: » . . . k«koli szte i vcsinili ednomi /-eti braiov moji ti naj mensi, — meni j szte vcsinili« — (Mate 25,40.).; ravnotak apostola ] recs : „ . . . ki zna dobtv c-mili i nec^ini, 'greh j nvemi je" ! (Jak. 4, !7.) j .__— .....------ i i Ka je szmrt? Piszao : Dr. POPP HLIP evg. sinyor v Zagrebi. (Nadaljavan_ye) Od toga vecs fele misl^nya jeszte, ka ka bode po szmrti, Orientalszko vadluva-nye pravi, ka dusa po szmrti vandra zato, ka je szmrt n$ odkiipitei, nego pela duso z-ednoga ziv!$nya v-driigo Dusa sze p.i tom vedno pokrepkuje, napr€ ide do edne popolne bivoszti. Szploj nacsise je predposztavlanye Budhistove Nirvane. fZiv-^enye na etom szvčti je za Indusa edna moka. On scse zato odkiiplenye od 'zitka, osziobodjenye od szvetszke rtudobe. Nir-vana je najvisisa sztopnya popolnoszti. Budhista sze ne tr6sta nika i ne ?zele nika, r.6 dale 'zivl^nye, n§ n6va v'zivanya, n^ nevdle. Szamo mir i pokoj od 'zit-ka scse. Orcska filozofija sze tiidi doszta za-poszjavlala z ovszvčtom. Euripides pravi: »Sto zna csi je 'zitek n€ ka mrtvoga, i szmrt za isztino 'zltek." P61eg toga bi bdgse bi!6 'zitek za szmrt zvati, i szmrt dr'zati 7a pra^ k-pravomi 'zitki. Filosofus Hcraklitos, steri je io nemrtelfu> miszeo vopovedao, ,,vsze teese" je s/poznao, ka je szmrt ne konec. On pravi: wp<> szmrti sztoji ka pred cslovekom, ka je -ue miszlo, ni nL csakao. Proti szinrii ie tak batrivno dii^o ppkazao, kak maiu liidi na zemli, Sokrates. Veszeh) je prij o pehar csemčra, ar je znao, ka ga szmrt zvracsi od szvet-szke nevčle. Platun je pa szploj razlocso diiso od tela. P6leg nyegvoga tnis!enya v szmrti razide dusa od te!a, v szmrti diisa dom6 odide v-szvojo domovino. On sze je szploj priblfzao z-szvojini mislžnyem k-krscsanszkomi vcseny6. Sztati zakon zglobocsinov i 'zalosztjov vcsi od szmrti i 'zitka cslovecsega. 'Zolta'i-szki pesznik veli: rCslovecsi 'zitek je kak travica na polaj, csi voter po nve pihne, nega je vecs, i nepozna sze nyeno mesz-to. Job etak znameniije cslovecsi 'zitek. Od 'zenszke rodjeni cslovek kratki 'zitek ma i je pun nemirovnoszti. Cvete kak koiina i povehne, lehne kak t$nya i neosz-tane. Sztari zakon za zrok mrtelnoszti vcsi, ka je szmrt kastiga za odtrgnyenoszt od Boga, I6nanye za gr^h. Zato ka sze csiovek od Boga odtrgno, vugible ga B6g Jahve, (JehovaJ lzraela Goszp6d zsztem najteskžsim strofom, szmrtj6v. V-Zoltari 90, 7—9. sžtoji: ^Tvoji csemerje nasz vmorijo, i tvoja szrditoszt nasz naednčk szpoterc, zato ka aasa hfidoszt je pred tebom, nasl ncpoznani gr^hi sztojjjo na csiszto pred tvojim licom. Zšto ta minčjo nasi dn^vi Sztran 142. DUSEVNI LISZT " noveinber od tvoje szrditoszti. j Te miszli sztaroga zakona dale razio- ; 'zi novi zakon Szmrt je placsa greha, ; sze tumacsi tii Jezus, bo'zi jedino rodjeni szin je mogao szmrt na szebe vzeti. Ali on ! je nč mro za szvoje grehe ne^o za celoga j cslovecsanszlva. Jeli je biI6 t6 potrebno?i Je mogao poszili mreti Jezus? Pa zakaj? Csi je szmrt szama vu szebi edna szkrovnoszt, miranye Jezusa je escse bole , dojpokrito slarom vokivocsne szkrovnoszti. i Jeszte zadoszta tolmacsenya od te velke i szkrovnoszti. Nyegova szmrt je bila eden j aldov i Itibeznoszti szkazanye. edno szve-docsansztvo nvegove podlc/znoszti proti | B6gi, on je odkiipo grehsnika od zmo'z-noszti gršha i od vecsne szmrti i je cslo-veka zmirio z B6gom. Zdrii^ov recsjov \ sze lehko pravi: Jezus je alduvao szamo-volno szvoj zitek i z tem je dao zado-volscsino Bo'zoj Velicsansztvenoszti, stero i je greh cslovecsi zbantuvao. Kelko stecs \ de stoj piszao ali giicsao od toga, to I osztane szamo edna Theoria, brezi vred- > noszti. Szamo tisztomi sze odkrije szkrov-noszt Oolgothe, sto szpozna, ka za : nyegove gršhe nega driigoga Odkupitela, ! szamo Jezus Krisztus. ! Cslovecsa znanoszt i mocs szta ne-mogocsivi prehaubati szmrt, i ni eden csiovek z-cslovecsim szvetszkim znanyom je ne znao szkrovnoszt szmrti preszvštiti. Vsze ka szvetszka znanoszt od nye pise, je szamo hypotesa. Nikaki szvelszki ludje miszlijo, ka szo slar szmrti odkrili, ali z tem szami szebe oni szamo zapeldvajo. Zato je mogao eden moder szvetszki cslovek pri szvojoj szmrti praviti: BNigdar sze:n ne miszlo, ka bi szmrt ka tak no-roga bilo." Eden drtigi pravi na konciszvojga'zitka, nebi vorvao, ka bi szmrt tak grozna bila. Te je mrč zbo'znov dtisnovesztjov. Eden tretji szi je pa zdehno pri szvojem vme-ranyi: Ne szem znao, ka je szmrt ka tak prevecs iepoga " 1 e je bio eden veren krsztsenik Blaj'zeni mo mi, csi vu szled-nyoj nasoj vori ttidi Ičhko mirovno pra-vimo z tisztim, steri je za nasz razpeti na Ooigothi ,,Ocsa moj, vu tvoje roke pora-csain diisu mojo". Tak Bog daj! (Konec.) Sinyorije szpraviscse. 29. Csteti szo Fliszar Jiinosa sinyorszkoga peneznika prem. leta z velkov z-szkrbnosztjov vkiip-posztdvleni racsuni. Poleg steri je pri racsiini Podlisztek. Matere kep. (Legenda). Mala deklina je bila escse szirotica Marta. Csedna, tifznoga pogleda, szive ocsi szo sze nyej tak szvetile, kak kre vretine bodOcsi neza-bek cvet. Pri Gilboa bregi poleg orszacske ceszte je paszla dve kozi. Nyene ocsf szo nesztanoma dalecs proti Nazarethi gledale, tak da bi kaj iszkala i csa-kala z-tisztoga kraja. Tamta je so pred petimi letmi nyeni ocsa z-vandrajocsimi tFsztci z-kara-vanom obszlednyim, i ne šze je vecs povrno nazaj. Kelkokolikrat je napamet vzela, ka sze trsztci pribli'zavajp na kumilaj i oszlaj szedecsi, ]e-k-poti be!zal'a, csi nebi med nyimi , bio liib-litii ocsa rt^eni tiidi? Cstresz dneva vfecskrat \e liki bisztra sžrnka szkakajocs bezaia k-dalecs bodocsoj vretini, frisko vodo je zajcla% v-&zvoj mali vrcsicsek i neszla jo ]e pod pri ceszti sztojecse figovo drevo, naj szi tamta potiivajocsi potnici otavijo zhyov 'zij szvoj. Zahvalni trsztci szo ze dobro poznali to szkrbnoszecso deklicsko. Aldiivali szo jo z-szladkim szadorn i z-lepim piszanim gvantom. Trčstali szo jo, ka ze prfde Jo.se tiidi, te 'zelno csakani liibleni ocsa! : : Ta mala szirotica Marta je taksega hipa z-bla'ženim obcsiitenyem gnala vecser dorno szvo-jivi kozi i z-velkov radosztjov je kazala dar od potnikov doblenoga i szvojemi 'ze szploj oszlablenomi, vu teli drgetajocsemi sztaromi ocsi, dedeki, tomi obszerjenomi Melkii csizmari i ta nyemi je dala te otavlajocsi szad. Sztaroga. oszemdeszet l^t sztaroga dedeka szrdce sze je tiidi veszelilo tomi trostanyi, ka de pa escse ednok vido liiblenoga, jedinoga szina szvojega. Ali vrernen je teklo. Z-raale Marte sze je cvetecsa, lepoga zrasza devojka voosznovala; vu kotrigaj drgetajocsi obsztarani dedek je 'ze niti hoditi ne. mogao od szlaboszti i t6'zko je csakao vremen, gda ga Goszpod k-szebi pozove. november 20. DUSEVNI LISZT Sztran 143. csaszopiszov 11.825 D, pri sinvorszkom 47(11.15 i D. pri podpornici pa 11.80S* 16 I)., v-Diacskoga j Doma 3-7*7:' dollarov i 7.137'15 Dindrov go- j tovine. Sinyorszki gyiiles Fliszar Janos penez- j nika na prem. leto z-navadnim goriza- i dr;zdnyem od podgovornoszti gori men- ; tuje i racsune odobri ino nvemi za j verno zna*sanye zahvalnoszt vadiiije. Sinyčra pa zaviipa, da naracsune odobrenya' napiszek gori szpela. 30. Ar je preminocsega leta preracsun po si- | nyorszkom gyiilesi kak normalni preracsun vkiip- i poszta"vleni, ' zatoga volo je naprisesztno leto tak- \ sega znova vkiipposzlavjti nčpotrebno. 31. Sinvorie predszedniksztvo na podpornice gyiilesa dr'zanya vremen sinvorszki gyii'es presz-tavi. Po sterom znova odpre gyiiles i csteti je pod-pornice gyiile>a napisznik. Sinyon'ia ogviisa podpornice predszed-nika od pune szvoje vijpaznoszti i za"to nvegovo doiz vori je 'ze velika vno-'zina vernikov obvzela plac okoli cerkvi, szledi pa cerkev nabito napunil?.. Vu cerkvi po obcs-norn szpevanyi sz(3 domanyi diihovnik Boga rnolil. Za nyirni szo Godina petrovski diihovnik predgali szlovenszki z-vulikim naszladom. Vu predgi szvojoj szo sze szpomenili z-onoga vi-hera, steri je ne davno vderjao obri po szveta i teliko dragi kincsov nam odvzeo. Z-te nister-ne szi z-Bo'ze miloscst' i z-krsztsanszkov aldo-vagotovnosztjov lehko nazdjszpravimo. Taksi zgliibleni i nazajszpravieni kincs je tiidi zvon. Zvonov poszvetsavanye v Szebeborci Preliibleno lepi, szuncsevno szvetesnyi den je mela okt. 12. KrVzevszka velika fara. Po dugom 'zmetnom csakanyi sze je pribli'zao den nyenoga farnoga zvona poszvetsiivanya. Na te veliki den szo sze poszebno pripravlale prek dva tjedna Kifzevszke vrle devojke. Pod vod-sztvom Novak Sandorove szo po vecseraj z-szamovolni darov korine redile i z temi pa z-''zivimi korinami na den poszvetsavanye cerkev precimbno okincsale. Mladenci szo sze pod vodsztvom Dsuban kantora na khorusno peszem vcsili i na szvetesnyi den tiidi z-morzari sztrela-nyem poveksavali radoszt. Proti neprijetnomi oponasanyi nisterni obcsin je pozdignyeno bilo Vidoncsarov csinenye, steri bar k-G. Szlavecsom Ali jesztejo taksi zgiibleni kincsi, stere na etom szveti nemoremo znovics viditi, nazaj szi szpra-viti. Csi szi na te miszlimo, edna—edna britka szkuza kapa vu radoszti pehar denesnyega szvetoga dneva. Te eti naveke zgiibleni kincsi szo nasi szinovje, ocsevje, tiivarisje i bratovje, steri szo na bojiscsi duso piisztili. Potom szo opominali poszliihsavce na krsztsanszko potrpli-voszt, Hibezen, mer, na szpunyavanye Bo'ze vole i tak prek dali zvon nyegovomi zrendelii-vanyi. Zda sze je zglaszo novi zvon. Za kho-rusnov peszmov szo Heiner hodoski diihovnik predgali vu vogrszkom jeziki. Vu szvojoj lepoj predgi szo sze szpominaii z-pozvanya zvona ino cerkvi. Zvon nasz vu Bo'zo hrzo pozava, Sztran 150 DUSEVNI LISZT november 20. na szi diiso tiidi hranimo. Bo'za hi'za z-szvojim viszikim tormom proti nebeszam ka:ze. Ozname-nt to, ka je tam nasa prava domovina, eti szmo szamo tuhenci. Nikaki sze ogiblejo cerkvi, pravijo, ka vszepovszedik lehko molijo. Szamo ka steri tak gucsijo, tiszti zviina cerkvi tiidi necsesztijo Boga, nego pred kmicsnimi oltdrmi razlocsnirn grehom aldiijejo. Cerkevnapobcrznoszt je taksa; kak nalo'zeni ogen. Plamen doszta prajce vkiipvleje, endriigoga krepf, ali raztormo ogen, jedinszki tali prajce hifro vgasz-nejo. Taksi szo te cerkvi sze ogibajocsi tiidi. Pelajmo mo vu cerkev deco tiidi, ve jezus veii: ,,Pusztite otroke k-meni prihajati . . ." Csi sze dete navcsi csesztiti, lubiti Boga, te grdoga preklinyanna niti szledi nevzeme na szvoja viiszta. Szamo ono dete preklinya, , coniva szvoje roditele, stero nevcsijo rze pri-cajti na Bogabojazen. Vu Ro?zoj hi'zi sze nav-csimo na Bo'zo voozfiariyeno volo i mocs zadobimo tam na nye szpunyavanye . . . Szvetek I sze je dokoncsao. Za nyim szo escse na raz- i locsni mesztaj visziko szegajocse veszelice bile. Z-nezmernov vrelosztjov szo szi nasi Pe- j csarovszki verniki tiidi zdignoii eden ndvi ! zvonik i v nyega dva zvona szpravili, naj te : zvonik escse tiihencom kaže i vu nyem done-csiva zvona vu viiha cin^ata, ka 'zivejo tii evangelicsanje; predevszem pa naj domanye ocsake i nyi vredne vniike opomfnajo zvonik i zvona vszakden: verosztfijte, sztojte vu veri! ; Najvecs szo sze triidili za to S2praviscse Soos ! Janos pres'jfter, Godina Lajos, Kodila Sandor, J Santavec Stevan i Sandor. Zvona szo Kodila I Ivan szept. 7-eri pripelali z-Radeina doind k- j rihtarovomi hrami Kovacs Matyasi. Od tec szta okt. 12-ga szpravleniva k-zvoniki. Velika vno- j 'zina je nyidva szprevajala na tom prevecs vu- | godnom jeszenszkom zvecsarki. Stirami szta I pelaniva do zvr>mka. Vesz pot je lepo bila osz-najzena, na vec^ meszti kiincsna vrata goripo-sztavlena; pri zvoniki lepom Luther Martona — Gusztev Adolfa i okoli z-szamimi fzivimi korinami obvzeti. Kre oltara szo sztanole vu belo oblecsene dtkline, dale velika vnozina ludsztva, med nyimi je doszta r. katholicsanov tiidi bilo. PUcons/ka dalarda je edne 5—6 kho-ralni peszem szpopevala pod vodsztvom Osvath kantora, edno jakse, kak to driigo. Bodonszka mlada banda \v tiidi lepo zigrala vecs khoralni peszem. Luthar duhovnik szo sze vu szvojem govori zezavali na te novi zvonik i zvona, kak na eden szimbolum, na edno znair.enye pecsa-rovszki ev. vernfkov stero je vkup ma prikap-csiti vu veri, vupanyi i liibeznoszti, na edno telo i eden diih bodejo, da z razlocsnimi na-vukmi i z-tiihimi sze okoli ne gonijo, da vze-mejo eden driigoga na pamet i nenihajo ta nase szpraviscse, liki je niki sega ; stero zna-menye je opominati ma: zdrzte, ka mate, da niscse ne/zeme korone vase! — Zvonik i zvona (eden 120, ov 80 kg. zmeten) bliizi i'4.00() Din. kostajo. Dobleni szo szledccsi dari na pomocs. Kodila Eva szo dati fundus za zvonik; Szever Sandor z-Piiconec szo brezplacsno z-plejom pokrili zvonik. Vu penezi je dariivano : Piiconci 870 din; Dankovci 320 din; Macskovci 223 D; Poznanovci 262 din; Proszecskavesz 90 din; Kosztanovki J74 din ; Moscsanci 571 din ; Kri-'zevci 270 din ; Kosaravci 134 din; Markisavci 307 din ; Gorica 258 din; Salamenci 214 din ; M. Szobota 96o din; Bodonci 438 din; Petrovci 558 din ; Vanecsa 434 din. Vszevkiip 6078 din. 100 din., ali vise szo dariivali: Benko J6:zef sinyor. inspektor 300 din ; Luthar Adam i Go-dina Stevan 150—150 din; Czar Sandor Dan-kovci, Heklits Stevan M. Szobota, Banfi J6'zef Moscsanci 100—100 din. Sto niti pod zemlov nescse papinec bidti. Znano delo je, kak sze r. kath. du-hovnicke z-triidavno nepoznaiocsov zgrab-livosztjov trdijo za t6, na ednog evangeli-csanca, ali szi bojdi ednoga drugoga vadliivanya cslo^eka na — od nyi tak zvano — jedino zvelicsavno r. katholi-csanszko vero prekszpovedati morejo. Etaksa dela brezi vsze szramote csinijo; escse najraj te vu betegi na szlednyoj vori bod6cse zasiitajo, ar sze te 'ze vecs cslovek za nikoj nemre brigati i od nikoj braniti i, kak za nikoj neznavsi, je na vsze povolen. Doszta ludi sze csedni nad tem: ka majo haszka z-ednoga, na nyegovoj szled-nyoj vori, prekszpovedanoga csloveka, csi on kak papinec prhne pod zemlčv?! Etakso pr€kszpovedanye nyim je najpri-licsnžse za agitacio kre nyihove vere. november 20. DUSEVNI LISZT Sztran 151. Z-taksega prekszpovedanya nakrivo to glaszijo, ka je tomi na sziednyoj vori bodocsemi — Bog zna — steri szvetec nazveszto, ka sze szamo tak ma zvelicsati, cši na r. kat. vero preksztdpi. Etaksega zgrablivoga prekszpoveda-nya sze je presztrahso edem vu tihinszkoj bolnici bodocsi beteznik z-B-nec. Csi je pripravna ta recs: sto neve Boga moliti, naj ide na morje, te je.ocsi-veszno na spitao tudi pripravna; tam tiidi te beteznik na najmense pohiisanye nye-govoga betega v-dvojnoszt szpadne i vicii pred szvojimi ocsmi, kak tere to szmrtno valovje na nyegovoga 'zitka ladjo. Te odzgora naznanyeni bete'znik je eden den tlidi ,sziino vu etakse caganve szpadno; tresiika (laz) sze je od iitre do zvccsarka z-37 gradov na 40 zdignola, od ! steroga sze je on nateliko presztrahso, ka je szlednve vore fzitka szvojega iniszlo i prihajati, za voio sterogo je od szesztre j (niine), stera je nyemi dvorila, 'zelo, naj nyemi za volo szpdveda diihovnika da prizvati; ali ona je nyegovo eto 'zelenye z-sztem odpovedala, ka escse nemerje i i tak je ne potrebno diihovnika zvati. Za j edeni kratki csasz potom varata z-pajda- | som, steri je z-K.-vec bio i z-potretov nogov le'zao vu onoj hi'zi 'znyim navkii-per, ka je szesztra vu velikom gucsi na ; gangi spitalszkom z-katholicsanszkim ka- | planom t med gucsom prevedno na okno j te hi'ze nasztregata, v-steroj teva bete'zni- j ka le'zfta. Zda na pamet pride tomi szpo ved 'zelejocsemi ona zgrablivoszt, z-sterov j szo pred nisternimi letmi tudi ednoga ! evangelicsanca tam v-nyegovoj szlednyoj : neznanoszti prekszpovedali i tomi ta na szprevod prihajajdcsemi ev. duliovniki j proti glasz poszlali, ka je bete'znik prek- ! szpovedani na r. kath. vero, za steroga volo je tožba bila i szesztre, stere szo pri ; tom na pomocs bile, szo od spitalszke j szlti'zbe odpovedane gratale. Za volo ! etaksega dogodka sze je jako gorizburkao ' te bete'nik i zda 'ze osztro goripozove ; szesztro. naj pozove duhovnika. I geto je ne stela, nye ercse: dobro, csi nescsete, ve jasz mam tu taksega csloveka, steri meni to doprinesze. 1 z-mocsnim glaszom zacsne zvati p61eg v-driigoj hi'zi le'zecsega pajdasa na telko, ka szo vszi ti gor'ho-dčcsi bete'znic.je na gang spitalszki pribš-'zali. Ali te pajdas, steri je z-P. bio, je vendar mocsno zaszpati mogao, ar jetoga velikoga kricsa ne csuo. Zato zda 'ze groza obide nyega i na mislenye, ka od nikec nikse pomocsi nega i on nementiivano zna na papinszko szpovedani gratati i kak papinec v-zemlo djani bidti, na spot szvojemi ev. vadluva-nyi, sze je na telko gorizburkao, ka je vo z-posztele nakano vudti i sze je etak molo kre szebe le'zecsemi pajdcisi, steri je na szrecso tudi ev. vere bio: liibieni pajdas, csi bar ti potreto noj;6 mas, ti donok pri pameti osztanes ino bos vido, ka de sze godilo z menom, zato csi bos mogčcsi, obrani me. Na stero ga potrosta pajdas i obecsa, ka csi pop ta notri pride, on nyemi 'ze nika v-g!avo vcseszne i nedo-puszti nyega, prekszpovedati. Szesztra pa na 16 pvesztralisena pride vu toga z-P.-nec bete'znika hi'zo i pyemi nazveszti, ka je M. jako divji gratao. Ona tak miszli, ka je doszta 'zganice mogao piti, ar je S. z-K.-vec ttidi napojeni natelko divji gratao, ka szo ga doli mogli dr'zati na poszteli. I hitro bezi po zdravnika, steri naszkori pride i resi bete'znika dfisevne i telovne 'zmecsave. Ne je vecs te zagovor mela szesztra, ka on escse nemerje, nego na to'zbo uyegovo, kak bliszk be'zi k-telefoni i zove diihovnika na szpoved; zdravnik pa zrendeliije bete'zniki mocsen te i vra-sztvo proti prehladjenoszti. Na stero bete'z-nik vu dusevnom vesz potihsani i v-zdravji bogsi grata, brez toga, ka bi nyemi 'zga-nico, — stero je szesztra za zrok mela nyegovoj zburkanoszti, — trbelo z-'za!6dca, pumpati. Nyegove nemirovnoszti zrok je li szamo ta bojazen bila, csi on vu szied-nyoj neznanoszti prekszpovgdani bode i na spot szvojoj ev. rodbini vu zemii kak papinec prehno bode. Etakse vrele evangeiicsance bi narn trbelo, steri niti pod zemlov nescsejo, kak papiuci szprhneti i ne takse, steri t6 pra-vijo, ka je vera i sze zpajdasijo i o'zenijo z-katholicsanci vktiper i po cati na nasz gledocs, dosztakrat z-lepov vrednosztjov Sztran 152. DUSEVNI LlSZT november 20. navkiiper, zgubleni gratajp. Kak sze ie fo vu etom cajti v-N. obcsini z-ednov ne-meskov familiov i vrednosztjov z^odilo. I zvdn te szo vnoge mense i vekse familije po nepremislenoszti i v sziaboszti szvoje vere z-szvojov dec6v na szledi etakse szkvarjenoszti, z-sterov voszobaj i vu vrednoszti pornensavajo naso ev. szv. m-cerkev. KUHAR jANOS Potrebno bode na znanye vzeti evang-gmajnam, stere gmajnszke peneze v-Prekmur-szkoj gaszi (Sztara gasza) majo za razlocsni fundacij volo vu vecs vlo:zrii knigaj, vu steri od 100 din. menye jeszte, ka gasza od tiszti neda Lzoja. Ka naj taksi zaman tam nele'zijo, de na-bogse takse male summe v-edno knigo vkup djati tiidi zato, ar sze odvekse sume, veksi !zoj placsuje. Evangelicsancov cerkevni penezi szo vsze v-Prekmurszkoj gas^i i zato bi je skoda bilo tak v-raztrgani sumaj ali brezi, ali pa po-leg maloga !zo]a nihati, da sze veksi tiidi lehko doszegne. Csi- do bar penezi v-^dnoj sumi z-vecsfele fundacij vkiipdjani, sze to doma pri gmanaj lehko vu cvidencii drzi i od leta do leta interes poleg isztine velikoszti raztaJa i ta obrne, kama szlihsi, csi sze pa neponiica gori, sze k-coj szpise vu eviuencii k-onoj sumi, k-steroj szlihsi, sttra de z-tisztim veksa! Tak miszlim, ka de sze za to vredno brigati gmaj-nam i edno malo szc trliditi, aii pa od 100 dinarov mense surne, n.i 100 din. pozdignoti. Jedino evang. fare sze sztalno drzijo te sztare gasze, te ove druge szo szvoje :ze davno prt:k-szpravile vu szvt>ie autonomicsne peneznicsna szpraviscsa — isztina, ka na szvoj kvar! 1924. nov. 3-tjega v-Soboti pri priliki evang. duhovniki v (irvanorn poletnom szpovedi i konferencii je na Dijacskoga Doma vu visisi solaj bodocsi vucsvmkov podporo naporšcsanye g. Benko J6rzef' lfispe^tura 2120 dinarov aldii-vano. Dariivali s/ B .ko J6:zef inspektor 1000, Kovacs Stevan -wiv«ir 00, Godina diihovnik 100, Siftar K. . o. Lu-lur Adam 100, Hima Sandor ;iO, Vertes Sandor 25, Darvas Ferenc 50, Heimer Geza 100, Dsuban J6Jzef 50, Siftar Geza orsz. poszlanec 200, Kuhar J6'zef 50, dr. Sker-lak Vladimir 100, Bencik Franc 20, Dsuban Ferenc 5'), Darvas Aladar 50, Luthdrne Fliszar Sarolta 00, Fliszar Janos 20 din. Szrdcsna hvali vreli daritelom. Vszaka csiszta hladna kapla potihsava zij toga potrebocsega. Naszlediivanya vredno, lepo peldo szo pokazali petajnszki katholicsanszki bratje nasi pri gori poszvetsiivanyi szvoje znova zozfdane kapele priJiki, gda szo po sz!ii:zbi bo'zoj pri goszp. Siftar jo'zefi radoszti gosztsenye od-pravlali i na szobotsko martiniscse dobrovolne dari aidiivali, steroga hipa szo na goripozvanye goszp. Kodela Ivana Tisinszkoga grofa cseszt-nika, ki je jedini evangelicsanec bio mednyimi na ni.s Diacski Dom 79 din. dobrovolni darov aldiivali. V-rameke bi bila vredna djati etaksa lepa krsztsanszka prijaznivoszt, stera nam szve-docsi, ka sze liidje pri zmaganyi szvoji bratov ne locsijo poleg razlocskov vere, eden driigomi dobro csiniti neprikapcsiijejo k-vadluvanya pita-nyi. Vidi sze ka je nadobrocsinenye vszaka prilika pripravr.a i neobo:za nikoga, szamo sze li na naidu vrčli cslovek, ki gene szrdca ti dobri diis. Li szamo tirn vu duhi mlacsnim, diisevnim sziromakom nezide na aldiivanye! Szami szo szi zroki, csi nemajo dati! . . . Szrdcsna hvala petainszkim vreJim daritelom i onoim, ki je, na to krscsanszko dobrovolnoszt ny6 opomeno, ki szo med razveszel]avanyem teiuvnim liidi dusam szvojim z-darovitosztjov radoszt szpraviJi i toga znanu-nitoga dneva brezi dobrocsinenya dojpre-tecsti ne nihali. Dobrocsinitel je vugoden goszpodni. Bog sze neda ospotavati! Ne eti prinasz, na vogrszkom sze je zgodilo preminocso <3tavo koszitevdaszo trije koszci otavo koszili. Neba szeje zaoblacsila, bliszkati, grmeti je zacsalo, de'zd!z sze je vlejao. — No to je donok csernera puno, ka ravno zda more idti! Te ov tiidi pravi niste-ro neprisztojno gucsecso recs, te tretji pa gori zdigne koszo, medprekiinyanyem proti nebi sze protf i csemerno pravi: doli te vszecsem .... i vecs neprisztojni recsi je -lornotao. Ravno szlepecsi bliszk vszecse prek po zraki i toga prekli syajocsega oszmrti nebe sztrela, oviva szta tiidi ta szpadnola, ali szledi szta k-szebi prisla i zarazmela, ka sze Dog neda os-votavati! ., novcmber 20. DUSEVNl LISZT Sztran 153, Na konci U. ičtnika. k-steromi sžmo z-etov numerov nasega liszta — z-Bo'ze miloscse — prisli, isztinszko, globoko zah-valnoszt vadlujemo nasim delapomocsnikom napreplacsnikom, vszem onim, ki szo sze k-goridr'zanyinasega liszta z-szvojim delom, z-moralnim ino materialnim podperanyem pridruzili. Z-ednim z-vupaznosztjov je pro-szimo, naj nevtajijo od nasz na prisesztno tiidi ne szvojega podperanya, tLm vise nam je podeiijo escse vu včksoj meri, da tak z-ednov voldv i szkiipnov mocsjov lehko szlifzimo on szveti cio, steroga szmo pred szebe posztavili : Krisztusove szv. m. cerkvi, nase evangelicsanszke cčrkvi najsz^eteso prilo'znoszt ino dobro. Gledčcs na tč cio i 'znyim navkap nasega liszta gorisztojenya materialno ogviisanye tiidi, bi nasz nasi napreplacsniki prevecs doli-zavezali, csi bi vu dugovanyi razširjavanya nasega liszta gotovi bili vcsiniti, ka szo mog6csi. — Reditelsztvo. V-orszagaj Skandinšvie vszevkiip 15,0(, 10.833 lutheranusov jeszte, z-te je v Sved-szkdm orszagi 5,863.920; v Norvegiji 2,566.913; v Daniji 3,200.372; na lzland zatoni 94.220; v Finnlandi 3,335.395. Kama pride cslovek brez vadliivanya. Eden diihovnik vu szvoji szpomenka szpiszaj szledecse na pazko vredne redi pise: bila je edna gtnanarica, stera je ne poszlala k-vadlii-vanyszkomi vcsenye szvojega szinii, ar ,,moj szin nepotrebiije vadliivanya." To sze je 1890. godilo. 1910-ga tak 20 let keszne je isztoga szina francuzko szodiscse na szmrt oszddilo, ar je vmoro szvojo mater. V-Engliskora vladarsztvi z-med 445,3S8.5U0 prebivalcov je 1)7,000.000 protesta-nusov, 13,000.000 r. katholics4nov i szsmo 1,000.000 'zidovov, dokecs v-Ameriki szamo v-New-Jorki 2,or)l).O00 zidovov prebiva. Nase sinyorije diihovnicke, inspektorje, kantorvucsitelje i drugi csesztnicje szo novem-bra 3-ga meli szvojo jeszenszko szpoved, po steroi szo nyim szv. vecserjo Luthar Adam pii-conszki diihovnik voobszliizavdli. Zat^m je konferencia drzana, na steroj je od vecs vazni pitany bilo razpravlanye. Ka nasz prevecs boli. Vise 50 vucsitelov ino vucsitelic ?oimeniivanye v-prekmurszke sole nam je mednok posta prineszla. Ali gda szmo novi vucsitelov ino vucsitelic imena precsteli, velika "zaloszt je obszela nase szrdce i dvojžcse pitanye je obvzelo naso diiso: ka ma bidti z-nasov cčrkvov, vem med tžmi novitni vucsitel-szkimi mocsmi nega ni edne evangelicsanszke?! Escse vu nase farne sole, kakti v-Bodonce, v-domanysavc2, v-Pecsarovce, v-Petrovce, na Hodos szo tiidi szamo driige vere vucsitelje po-szlani, no csi nasi zakoni zrendelujeio, ka je vu te solaj szamo tiszti lehko vucsiteJ, steri je evangelicsanszke cerkvi vrela kotriga. (E. A 206. L.) Takse v6imeniivanye i v-to formo, ka ka szmo niti ne opitani, csi do cajtno vzememo druge verevucsitele v-nase sole, -- ar kak stecs nam je britko, faktum ino isztina je, ka dnesz zadoszta evangelicsanszki vucsitelov nemamo --naso cerkev ino nase sole v nyihovom funda-mentalnom prebitki napadne. Po taksem ne-rnamo driigo.;a jusa do nasi sol, kak nye gori-drzanye Nasi najdragsi kincsov, nase dece osznavlanye rnoremo zaviipati na takse vucsitele steri do votrebili z szrdc nasega liidsztva evan-gelicsanszko verszko zavednoszt, ali pa vszega-vecs sirili i szejali verszko mlacsnoszt. Vu evg. diihi nede vcsio ni eden naso deco, vu nase sole zda taksi liidje szedejo notri, steri nemajo szrdca do nase c< rkvi. — Evangelicsanszki ver-nici, gda z-razburjenim diihom vidite to v nebo kricsecso krivico, escse itak znate vkiiper szkle-nyenimi rokarni hoditi ? Escse sze itak nescsete prebuditi na podperanye ,,Diacskoga Doma" naj z-nyegovov blagoszlovknov pomocsjov dobimo kem hitre evangelicsanszki vucsitelszki narascsaj?! Pobozno vcsenye. Vszi szmo zbozni, veliki i rnali, zviseni i ponizni. Do vszakoga szegne roka Bo'za. Csi ne na etorn szveti, na drtigom sztanovito. Vszakomi je kmicsna zemla (grob) gviisna, gde szi pocsinejo nyegove ob-triidjene kotrige. Zato je ne vredno, ka sze gri'zemo, da zivemo vu Bozem zakoni, vu Bo-:zoj pravici. p(Meg Krisztusooga navuka vu bratinsztvi i postiivajOcsi eden dnigoga, kak edne matere dobra deca. Satana i vraga tirajmo od nasz! Neszmimo ga piiscsati vu nase csiszto i posteno telo, ar sto sze poda vragi, on je zgiibleni na veke. Zato liibmo Boga z-celoga szrdca i bli?znyega, kak szamoga szebe, tak bomo vszi szrecsni na etom szveti, szamo tak bomo vredni onoga krasznoga szunca, one kraszne natiire, stero nam je dao Sztvoritel nebe. Ali nevrčdni pridejo v-pekeo, Sztran 154. DUSEVNI LISZT novernber 20. !ze na etom szveti. I csi sto miszli, da nega pekla ria etom szveti, on sze zvodi. Vzemimo szamo zemle trosz, vulkane ali ogen i povode i pepei liicsajocse brege, nadale druge pogiibel-noszti, kak ogen, szuhocso povoden, -kolero i vnoge druge betege i priszpodobna dugovanya, to je vsze pekel. A bo'zi blagoszlov szamo majo posteni ltidje, bogabojecsi liidje, zadovolni liidje. Oni szpijo mirno, kak angelje, brez brige; nebojijo sze nikoga. Zato :zivmo poleg boze vole ! — Ivan Kranyec, Vara'zdin. Otovci. Dobroga glasza sola je bila v-preminocsem pri nasz. Zda sze pa vecs niscse nebriga za nyo. 'Ze vecs let nemamo vucsitela.(?) Idemo v-analfabeiizem. . • ; i Hi'ztvo. Novembra 5. szo priszegnoli vecsno liibezen i vernoszt v-bodonszkoj cerkvi Kiizmics Kalman piiconszki krcsrr.ar Siftar lrmi, Siftar Mihaly bodonszke fare vrtloga kur.itora lepoj cseri z-Sztriikovec. Po zdavanyi je szvekjo gosztsenye bilo v Sztriikovci, na sterom szo tre orszagov gosztje bili nazocsi ; mindi par, szta-risinje Siftar i Luthar duhcvnika z-Iepimi govo-rami pozdravlala. Poszebno znamenitoszt szta pa napravila tomi gosztiivanyi dva vrliva sztrii-kovszkiva vernika, Siftar Mihaly (hst. 29.) i Vrecsics Sandor z-tem, ka szta med gosztmi 400 Din. nabrala vkiiper na ,,Diacski Dom." Bog ' plati nyima za to vreloszt! Mladomi pari pa 'zelemo, naj duga leta v'zivata od Boga blago-szlovleno blaj'zensztvo ! Dariivanye na Dia<:ski-Dom v-Bodon-szkoj fari: B o d o n c i I; S z k a k o v c i 57 1 psenice, 29 1 i 'zita ; Poznanovci 22 1 'zita. Hvala daritelom ; ino poberavcor ! Brezovci. Lepo szo dariivali na ,,Diacski Dom" brezovski verniki, vkiiper je prislo 138'">0 ! Din. penez, H0 1. psenice, 70 1. :zita, 2\ i. graha i i 10 belic. Ne je bi!6 hi'ze. stera nebi ka daln, gda szta vrla goszpodicsina, Kiilics Iren i vreli mladenec Persa Stevan okoli hodila z-pobera-nya arkusom. Szrdcsna hvaJa za nyidva Bogi vu^odno delo! — Evangelicsanszke zene ino devojke! Sztanovito z-boleznim szrdcom vidite nase cerkvi tesko sztavo. Doszta szmo zamiidili. 0'diprte z-vkiiprazmenyem vu všzakoj obcsini vase dobro szrdce daruvanya! Z-pdr bilicami, ali z- nisternim iitrom szilja niscse nebode bogat. Nadaljavajte Brezovszko lepo peldo ! Vi sztano-vito nepravite, kak vnogi szkopec : sto szi scse szvoje dete »za goszpoda« dati vcsiti, naj szi odpre zebko, csi je pa prazna, te pa naj je posle na szlii'zbo. Oh vi nepravite tak, ar znate krsztsansztva vcsenye. »Eden driigoga bremen noszte« ; ar szte vi evangelicsanszke 'zene ino devojke i dobro znate, ka je nas reformator tiidi szirmaski roditelov szin bio i kak deak od hrze do hi'ze hodecs szi je z-popevanyem poiszkao vszakdenesnyi 'zivis, dokecs je vu one blagoszlovlenoga diiha ;zene, Kotte hrzi obrambe ne najsao. Bojdi te pobo!zne zene szmilenoszti pelda i za nasz vlecsecsa, ne jem-lite sze vo od vreloga podperanva ,,Diacskoga Doma". ,,Evangelicsanszki kalendari" nepo-zabte szi kiipiti ino pa vrelo siriti. Vszaki falat nyega je eden cigeo, z-sterim naso cerkev zidamo. Niscse sze naj neposzili, ali szfal z-'kuplenyom kaksegastecs driigoga kalendarija, ar csi szi driigi kalendari taki fale lehko szpravi, prevecs de 'zaliivao. ar vszigdar dragsi bode tiszti, kak pa Evangelicsanszki kalendari, ar neprimčrno menye dobi. (Vu etoj numeri notri-pokazani kepi szo z-nasega kalendarija vzeti.) V-Kini oszemjezero protestanszki misszi-onariusov dela. V-tre dnevi je z-Nemskoga orszaga v-Ameriko prileto A. Z. R. III. Zeppelin, gde szo z-velikim navdiisenyem pozdravlali nernce. Za prezidenta ameriski drzav je Coolid-ge odebrani, dobo je 19 milijonov glaszov. Angleske parlamentarne nove volitvi szo sze z-velikov zmagov konservativcov szkoncsale. Nameszto Mac Donaldove delavszke vlade de zda konservativna Baldwinova politika ladala. V-Qotenborg varasi na Svedszkom nov. 15-ga sze je zacsnola lutheranszka szvetna konferencija, na steroj je razplavleno vsze tiszto, ka szvčta liitharane szkiipno intereszira. Japanszko. On velki zemletrOsz, steri je preminocse leto Japanszki orszag doszegno, je tamosnyemi evangelicsanszkomi krsztsansztvi tiidi nezgovorne skode zrokuvao. Vnicsilo sze je vszevkiip 77 evangelicsanszki cerkevni hramb. 200 potnikov je zgorelo. V-Rusziji sze je grozna 'zelezniska neszrecsa pripetila- Eden oszobni vlak, k-steromi szo tiidi petrolszki va- nnvemiu r 20. D0SEVN1 LISZT Sztran 155. goni bili prikapcseni, sze je vu'zgao i 200 potni-kov ]e zgorelo vu nyem. 500 liidi je zgoreio vu moziji. V-ednom athenszkom moziji je ogen vovdaro, steromi \e 500 ludi na algov szpadnolo. Razpiisztseni je nemski dr'zavni parla-ment. Nove volitvi decembra 7-ga bodejo. Szveta najsztaresi cslovek je v ;18. leti szvoje sztaroszti v Litvaniji mro. Vu 95. szvo-jesztaroszti sze je cm-no ob trčtjim. Eden budapestszki prorok 16 szukesni let prorokute. London ste 11,'» milijonov prebivalsztva. Lela 1802. ne bilo v Londoni escse niti 1 mili-jon prebivalcov. Nasi gman nisterne sztatiszticsne djalke: VKriJz<>vszkoj fari sze je narodilo 1923 leta: 91); mrlo ji 68; zdalo sze je 29 pa-rov; konfirmalivano je 40.; notrijemanya je bilo (i6,438-89 D., viidavanya 56,260-70 D., evang. solarov je 458; na farofa popravek je vopla-csano 17,500 D., na zvon 22.000 Din. V-Hodoskoj fari s/e je narouilo 30; mrlo 24, zdalo 15 parov; konfirmalivano 21; solarov je 141; notrijemanya je bilo 74,:i28i9 D., vo-davania-52,031-1)5 D., na zvon 20.390-5 Din. V-Sy.Ia,veeskoj fari narodilo sze je 55 r mrlt) 37; zdalo 13: solarov je )\2\ ; notrijema-nya 1)0,280 93 K., vodavanya 21,O0o'03 K. V-Petrovszkoj fari sze je narodilo 74; mrlo 4f>; zdalo 20 parov; konfirmaiiv^no 72; solarov |e 478; notrijemanya 242,3^*44 K., WidaAanya 234,815 00 K, na zvon 194^00 K. V-Domanjsovei sze narodiln 25; mrlo 28; zdalo sze 10 parov ; konfirmalivano 18; solarov je 154. V-LendHvsžkoj /Viri sze narudilo 4, mrl6 7; zdalo sze 2 para, konfirmalivano 17; so- Larov je 31. V-Bodonszknj fnri sze narodilo 80; mrl6v 35; zdald sze 33 parov; konfirmalivano je 46-';>; solarov je 413; notrijemanya je 513,604-22 K., vodavanya 440.645'2S K; szamovolni darov je notri prislo 28,178-sO K., na zvone je placsano 278,8H3 Kor. V-Mornvszkoj fnri sze narodilo 30, mrlo 29* zdalo 14; konfirmalivano 22; splarov je la^, notrijemanya je 100,63(r44 K., vodavanya 95,902-78 K. V-Szobotskoj fari sze narOdilo 64,' mrlo 58, zdalo H, konfirmativalo 50; solarov je 173, notrijemanya je 304,146'12 K, vodavanya 266,732 K., szamovulni darov je !05.446-y« K., 'Zenszko driistvo je notrijemanye melo 75,074*16 K., vodavanya 06,139 Kor. Razglas srezkega poglavarstva v M. Soboti in v D. Lendavi glede mesečne najem-nine ?a trahomske sobe v sezonskem letu 192425. Po pravilnuu o zatiranju trahoma na-redba 156 Ur. lista št. 47. z dne 24 maja 1924 morajo županstva preskrbeti primerno prostore za zdravljenje trahoma, jih čistiti in skrbeti za redno kurjavo. Nadalje morajo dati zdravniku, ki se zahaj? trahomsko štacijo na razpolago potrebne urnivalnike in brisače, na občinske stroške. V sezonskem letu 1924J25. država torej ne bode vec plačevala najemnino za trahomske sooe. Toliko v vednost občinam, ki spadajo k posameznim trahomskim štncijam, da se dogo-vorijo med seboj glede plačevanja najemnine, glede čiščenja in kurjave traliomskih sob. Politicsni 'zitek. Na meszto Davidovičove vlade je nazaj Pasics-Pribicsevicsova imeniivana. Parlament je nov. 1-9. razpiisztseni. Nove volitvi febr. 6. bodo. Na Spanyolszkom sze revolucia zacsinya. V-Ausztriji szo vszi zeleznicsarje strajk. zac^noli. Poleg Gr«za sze je prevrgao eden auto-bus z-potniki vred. 4 oszobe szo mrtve, 15 je pa te'zko ranjeni, Katasztrofalen zemletrdsz je bio na Por-tugalszkom. Szamovolni dari na goridr'z&nye i razsirjavanye ,,Diisevnoga Liszta": Kiihar Sandor zupan Puconci 5 Din., Szinic Lajos Osijek 60 D., Skraban Janos Puconci 20 Din.— Duruvai\yu nu »Diacs/ci-iiom«. y-}>Qconszkoj fari: So6s Janos Pecsarovci 10 D., Kiihar Ja-nos szpodnyi Puconci 10 D.. Banfi Stevan Mos-csanci 40 D., Fartely Jozef Krnci 20 D., Pod-leszek Vince Szebeborci 20 D., Siftar Ferenc Novak Gorica 5 D., odao. Savel Ivanova Pu-!zavci 1!- D., Siftar Lajos Szebeborci 50 D., Vukan Stevan Brezovci 10 D., Siftar Ferenc goszt. Brezovci 50 D., Seriiga Stevan Brezovci 10 D Radi binad.aljav.ali! Szrdcsna hvala! Reformacije szpomenek je z-lepim osz-vetkom posz.vetila Zagrebecska gmana. Kovats Karoly kaplan szo za gojdna z-soliszkov decov dr'zali; szliizbo. Szvetesnvo pfedgo szo meli Tarczay Andor djihovnik z-Antunovaca. Na vč- Sztran 156. DUSEVNI LISZT november 20. csar je pa Luthera oszvetek drz&ni z-obilnim redovekom. Popevane szo obcsne i khorusne peszmi, bile szo deklamacije, Kovats Annus z-M. Szobote szo klavirsolo igrali, drtigi pa na goszli. Najszveklesi punkt zvecsareka je bilo Dr. Popp sinyora napredavanye od toga: ,,Zaka evangelicsanec ?" A rnagyarhoni evang. egyhaz egyetemes kozgyiileset okt. 15- 16-an tartotta Budapesten. Tobb szomoru megallapitas tortent itt. A r. kath. turelmetlensege, az evang. lelkeszseg mulaszta-sai, a hivek kozonyossege mind-mind olyan fajo seb, amely kell, hogy belenyilaljo; lelkunkbe s vegre folebredjiink a nyomaszto felalombol. A vallasi kozonynek a lelkeszek egyreszenek nem-torodomsege, kenyelemszeretete ep oly mertek-ben oka, mint a hivek kemenyszivij$ege, mond-hatom blazirtsaga. A Jelkekbčl sok helyen kive-szett az aldozatkeszseg. Egy fillert, egy percet is sajnal nemely iiresszivii ember r.z egyhazi elettol. Igy nem csoda, hogy pusztulunk vesziink. Ez nemcsak Magvarorszagon van igy, hanem sajnos nalunk is. Akiknek elsosorban kellene peldat mutatni, azok nem tesznek semmit Nem lehet csodalkozni aztan, ha olyanok megtantorod-nak, akik nem tettek eskiit arra, hogy az Isten Igejet sovargo sziveknek apol6i lesznek. T&vol alljon, hogy ezzel azt mondjam, hogy en mind-ennek eleget tettem, amit egyhazam kivan tčlem es mindenkitSl egyaltalan, akinek sziveben Isten-fžlelem es egyhaza irant va!6 szeretet lakozik. De legalabb a torekves lenne meg mindenkiben s tenne annyit, amennyi erejebdl telik. Nagy baj, hogy a tanitok is t6bb helyen nem plantaljak bele a fogekony gyermeklelekbe a vallšsossšgot, hanem kozonyiikkel meg azt is kitorlik, amit a gyermek a sztil6i haztol hozott. A lelkesz sem vegezhet el mindent. Az egyhaz intelligens tag-jainak is bizonyos mčrtekben segiteni kell, nem-csak kritizalni / De ma az intelligensek nagy resze ^rtelmi g6g betegsegei-en szenved. Azt hiszi, hogy evett a tudas fajšb61 s most mar tui teheti magat mindenen, ami vallasos, ami isteni. Pedig ha a tudomanyt, mely embereke, alaposan megvizsgalnak, rajutnanak arra, amit mar a nagy gbrog bolcs, Sokrates is kifejezett, hogy minel tčbbet tudun^, annal inkabb latjuk, hogy tulajdonkep semmit sern tudunk, rajčnnčnek arra, hogy a >bolcsesseg kezdete Isten fčlelme«. Nem iires frazisok ezek, hanem va!6 tčnyek? atelt lelki člnrčnyek, amelyekr61 nem csak egy ember tehet tanubizonysagot ak^r ma is. Az intelligencianaic kell a hiteletben eldljarnia; nemcsak a kritizalok, hanem az el6munkasok soraban szeretn6k latnf a mi ev. intelligencian-kat. Ha ott volna, sok minden maskep lenne t Jaj annak a safarnak, aki az Urt61 kapott talen-tumokat elassa, vagy epen Istenorszaga elleni celra hasznalfa fel, mert nehčz lesz az 6 utols<3 szamadasa. Vajha niegvilagositana Isten minden evangelikusnak. minden keresztyennek, legvert az ifju, vagy oreg, muveit, vagy egyszerii ember,-^ elm^jet, hogy Istenfelelem, felebarati szeretet, igazi hitelet -lelkiil sivar a mi egyeni eietiink, sivar, karhbzatos az egesz emberiseg elete! Itt a legfobb ido, evang. testverek, az ebredčsre ! - JUVENTUS. ¦¦- vu Il-toj tiumeri Diis. Llsta pri kvite-ranyi D. D. daril je nevedocs voosztalo sze szpomenoti z-tre vreli dobrocsinitelov, ki szo pa vszigdar pri podperanyi kredi. Gda za to od-piisztsenye proszimo, eto pot nvim szrdcsno zahvalimo Dobro znamo, ka ti voosztanveni neiscsejo marne dike za darovitoszt, ar szo nyihovi dari szvedocsansztva najakse dike Z-zahvalnoszt nam je na ocsivesztnoszt prineszti, ka je Perterka Ivan, ki je bar kath, vadliivanya, je preci. kak szo poberajocse goszpe k-nyemi notri sztopile odpro szvojega dobroga szrd-a obilno vretino, i tuvarisici vclo, na voprebere z-potrebni dugovauy. ar ona bole zna, stera szo za kiinyo potrebna. To szpraviscse on podperati scse, ar evangelicsanci nyega tiidi podperajo. Ršvno tak Kardos i Nemec trsztca, steriva sze nigdar nevlecs^ta na sztran, gde aldiivati trbe, vsze povszedik vodita i z-szrdca aldujeta, dosztakrat escse i vu v taksoj meri, csi ravno szebe prekratita. Eto na dn^vni red prineszti nam je duznoszt bila. B&r bi goszpodin Bog i driige, kL szo szrdca cscse hladna, ali bole ledena, odtopo szvojov nebeszkov toplocsov i zebke, stere szo nateliko vkiip zasite, nika malo gori odparao, gviisno, ka bi sze tam z-tisnyem kincsov nisterni vcsaszi zeleli med deacskoga doma dari, gde bi nika hasznili obcsinsztvi i ne pod korc szkriti bili. Nadale szo aldiivali na D. D. kunye potrebcsino: Siftar Brata trsztca 6 briszacs i 6 falatov za kupic briszanye; Ben-ko Lajos trzec 4 kiinyszke brszacse; goszpa fararca 8 belic, 10 gla:z6v paradajsza, 1 vrecse krumpisov, g. Godina diihovnik 94 kg. hr'zene, 55 kg. psenicsne „0", H6 kg. H-ge mele. Barba-rics Janosova szobote (buza) 6 belic 1 gyaro; Temlin Stevan z-Moravec 10 gla"v zelja 81 kg. jepe; Dervarics Ferencova z-Kiipsinec 1 gyaro, 2*70 kg. kukorcsne mele 2 gla"vi zelja; Csur-mann z-Szotine i kokds. (Tak hvšla Bogi ze mšmo malo versztvo 5 falštov zivazni); Z-Kupsinec po richtari pobrani 20 din i 54 kg. krumpisov i repe, z-Szobote po Jarnevics Petri pobrano 50 din. Ambrus Jozef z-Szobote 10 d. Vratarics Lajos z-Sodisinec 40 din. Kak edne Amerikanszke novine piseju v-!913.-tom leti je 46,000.000,000.000 (z-recsjov 46 bilH6) litrov sdra napra/leno na celom szveti, z-sterim bi sze Rajne tek'0'cse'vodč jama slri-homa napunila, ne naveliko radoszt alkoholistom. Stampano V »Prekmurski Tiskarni* v M. Soboti. JlUDlJSKA KNJIŽKIGA V Murski Soboti