Glasilo delniške družbe Alpina LETNIK 36 DELO --zajec alfonz F zajec loška c. 56 4226 ŽIRI V novo leto z zahtevnimi nalogami - vendar z optimizmom Pogled skozi okno nam ne obeta nič kaj spodbudne popotnice v novo leto. Svinčena sivina v zraku; vreme pretoplo tudi ponoči za ta letni čas, Evropa brez snega, vključno s Skandinavijo in Ameriko. Ob koncu leta slaba prodajna sezona, ne samo za smučarijo, temveč tudi za modno obutev za zimo. Še v začetku decembra je kazalo na lepo prodajo, kljub izpadu v septembru. Rezultati leta 1997 s tem niso ogroženi, bi pa bili boljši. Zaustavitev prodaje sredi zimske sezone bo povzročila visoke zaloge neprodane obutve in pesimistično razpoloženje naših kupcev in distributerjev do prodaje v novi sezoni. Nič kaj spodbudno ob vstopu v novo leto. Za nameček se nam je to dogodilo tudi pri prodaji rolerjev, kot dopolnilnemu programu smučarski obutvi, katerega prodaja je nepričakovano padla meseca julija. To se že pozna pri manjših naročilih za leto 1998. Vendar je pomembno, da ne prevlada pesimistično razpoloženje. Tako smo pri postavljanju ciljev za leto 1998 izhajali iz predpostavke, da bo prodaja normalno (Gkla in da bomo izpade pri določenih programih nadomestili z boljšo prodajo drugih programov ter dosegli porast celotne prodaje, glede na leto 1997. Osnovno izhodišče planov za naslednje leto je, da moramo zaposleni Alpine zagotoviti rast proizvodnje in prodaje in s tem zagotoviti učinkovitejšo izrabo poslovnih sredstev, čeprav nas je iz leto v leto manj. S tem bomo še naprej dokazovali, da smo rastoče podjetje, v katerega je vredno zaupati in z njim poslovati. Skupna prodaja bo z 82 milijonov Dem porasla na 86 milijonov v 1еШ^98. To povečanje bomo dosegli s p^ečanb prodajo na vseh treh programih. Porast naj bi bil rezultat povečane prodaje na obstoječe trge in prodaje dražjih artiklov znotraj posameznih grup izdelkov. Pri tem pa bo veliko prizadevanje za pove- Generalni direktor Franci Mlinar čanje prodaje v državah nekdanje Jugoslavije: na Hrvaškem oživiti tudi grosis-tično prodajo, v Srbiji najti način, da se v naše prodajalne, ki trenutno delujejo v okviru drugih srbskih podjetij, vrne prodaja Alpinine obutve. Tudi prodajo na rusko tržišče moramo povečati. Prodaja na tem področju je res bolj rizična, vendar moramo pričeti z vzpostavljanjem poslovnih vezi sedaj, ko se trgi še oblikujejo in tu še ni vsa svetovna konkurenca. Skupno načrtujemo prodajo za 1,88 milijona parov obutve, od tega na tujih trgih 1.6 milijona in doma 281.000 parov (športni program 720.000 parov in modni 1.165.000 parov). Skupna vrednost prodaje Alpinine obutve bo znašala 77.7 milijona dem (športne 37.2 in modne 40.5 milijona dem) in obutve iz dokupa 8 milijonov dem, to je skupno 86 milijonov Dem. Proizvodnja bo količinsko enaka prodanim količinam. Glede na to, da se je število zaposlenih ob koncu leta 1997 zmanjšalo za preko sto, bo za obdržanje količinske proizvodnje potrebno orga- (nadaljevanje na 2. strani) Iz leta 1997 v 1998 z večjim zadovoljstvom? Navada, da si oh prihajajočem novem letu si zaželimo veliko sreče, je ostala. Lepa navada, ki pa je zadnjih nekaj let postala samo še želja, da hi ostalo vsaj tako kakor v letu, ki se izteka. Ob vse večji draginji osnovnih življenskih potrebščin plače nikakor ne sledijo tem podražitvam. Iz meseca v mesec smo slahe volje, saj v marsikateri plačilni kuverti ni več dovolj denarja za normalno življenje. Kako je mogoče, da delavec ali delavka za pošteno delo dohi plačo, ki ne zadošča niti za pol meseca normalnega življenja. V naši tovarni doplačujejo že 8-10 % zaposlenim, ki delajo na normi - do minimalne plače. Oh tem naj omenim, da je do sedaj veljavni hruto znesek minimalne plače 59.150 SIT za mesec december, povečan na 61.989 SIT. Mislim, da s tako nizkimi plačami ne moremo doseči bolj kvalitetnega dela, kar pa je eden od pogojev za dohro prodajo na trgu. Pojavlja se nezainteresiranost za delo, kar je lahko zelo nevarno za obstoj naše tovarne in s tem tudi naših delovnih mest. Seveda hi bilo krivično obsojati za take razmere samp naše vodilne ljudi. Zavedamo se, da imamo kljub težavam še vedno sicer slahe pa vendar redne plače. V nmrsikateri tovarni tudi teh ni več. Tudi glede pravic iz kolektivne pogodbe se zaenkrat še lahko dogovarjamo. Vsi hi lahko s svojim delom prispevali več, vendar je za to potrebna volja, ki pa jo je vedno manj. Tu pa mislim, da je naše vodstvo popolnoma odpovedalo. Res je v zadnjem času predvsem plača tista, ki vpliva na razpoloženje in voljo zaposlenih, vendar je tudi odnos nadrejenih do zaposlenih zelo pomemben dejavnik, ki pa ga pri nas vodilni ne obvladujejo najbolje. z dobrim in sprotnim neposrednim obveščanjem, ter dogovarjanjem vodilnih z zaposlenimi, bi se lahko marsikaj naredilo mnogo lažje, hitreje in bolje. Kaj naj vam oh vsem tem rečem za vzpodbudo? Mogoče oguljeno frazo, da še malo potrpimo in da revščina še nikoli ni »crknila«. Združimo moči, saj bo mogoče tudi za nas prišel boljši čas, kar pa si bomo morali z delom in odrekanjem ustvariti sami. Milan Sovine kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnen|a lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata.. (nadaljevanje s 1. strani) nizirati več proizvodnje izven Alpininih kapacitet, to je v kooperaciji. Ob koncu lanskega leta smo prekinili proizvodnjo še z zadnjim kooperantom iz Zagorja in jo preselili v Bosno. Raziskujejo pa se možnosti kooperacije tudi s srbskimi podjetji. Povod za selitev je v tem, da je Hrvaška postala predraga. Tako bo potrebno zunaj kupiti okrog 30 odstotkov skupnih zmogljivosti za šivanje zgornjih delov in delno tudi izgotovljene obutve. S podobnim problemom, kot se soočamo s kooperacijo na Hrvaškem, se srečuje Alpina pri prodaji na zahodnih tržiščih. Slovenska podjetja in s tem tudi Alpina so v večji meri izgubila prednost, ki je v preteklosti izhajala iz tega, da je bilo delo v Sloveniji relativno cenejše. Stroški izposojenega kapitala še naprej ostajajo občutno višji, delež osnovnih materialov v prodajni ceni je previsok, režija in s tem režijski stroški pa so, v primerjavi s konkurenti, za tretjino previsoki. To pa so področja, katerim bo potrebno nameniti veliko naše pozornos-ti.V plane smo vgradili, da bodo vse vrste režijskih stroškov na ravni iz leta 1997. Posodobiti moramo zunanjo obliko pojavljanja Alpine na vseh trgih in še naprej obnavljati naše prodajalne. Če se hočemo kosati s tujimi konkurenti, moramo več vlagati v oglaševanje in druge oblike seznanjanja kupcev o naših novih izdelkih ter njihovih prednostih pred konkurenti. Vse te odločitve pa ogromno stanejo. To pomeni, da bomo morali znižati stroške na drugih področjih, če želimo povečati vlogo in učinkovitost na omenjenih področjih. Nismo pa vgradili še realnega zniževanja režijskih stroškov. Če tega ne bomo storili v letu 1998, bo to neizbežno v naslednjih letih. Selitev vedno večjega dela proizvodnje k pogodbenim kooperantom, bo zahtevala od služb kontrole in tehničnih služb, vključno z vodstvom proizvodnje na obeh programih, da zagotovijo enako kvaliteto izdelave, kot če bi bilo proizvedeno v Alpini. To med drugim pomeni tudi prevzem "par po paru". Izgovarjanje na slabo proizvodnjo kooperantov, bo znak, da nekdo izmed nas ni opravil svojega dela, kakor bi bilo potrebno. Zagotovitev kvalitete in pravočasnost izdelave sta ključna cilja. Kakršnokoli odstopanje od slednjih dveh ciljev bi pomenilo dolgoročno slabšanje našega položaja. In ta dva cilja sta izključno odvisna od naše sposobnosti in iznaj- dljivosti. Da bi to zagotovili čimprej, smo v začetku lanskega leta pričeli z delom na ISO 9001 standardih. Smo v fazi njihovega postopnega uvajanja v naše vsakdanje delo. Sredi letošnjega leta predvidevamo preverjanje zunanje institucije - za pridobitev ustreznega certifikata. S tem bi postopno skozi procesno in avtokontrolo znižali tudi odstotek izdelanega škarta. V letu 1998 z 1.32% (v letu 1997) na en odstotek celotne proizvodnje in kasneje še na nižje. Pri tem je osnovno to, da se slabi izdelki odkrijejo čimprej, že v sami proizvodnji in se izločijo iz nadaljnjega procesa, se popravijo in nato dokončajo. Vsi se moramo zavedati, da slabega izdelka ni možno prodati in da na drugi strani le-ti povzročajo visoke stroške. Na drugi strani pa bo vsako kasnitev v proizvodnji potrebno nadoknaditi v čim krajšem času. Večina proizvodnih oddelkov dela v eni izmeni, ker to omogoča, da se zaostajanje nadoknadi s podaljšanjem dela v popoldan in to toliko časa, da pridemo na tekoče s proizvodnjo. Zamujanje z izdobavami kupcem je enako kot če kupcem pošljemo slabo izdelano obutev. V primeru, da naročila ne odpove, mu v veliki meri ostane obutev neprodana in potem je njegovo naročilo za naslednjo sezono manjše, če je sploh še pripravljen poslovati z nami. Kar zadeva investicije, pospešeno nadaljujemo s posadabljanjem oz. obno- vo naših prodajaln. To je nujno potrebno zato, ker je v delu prodajaln notranja oprema popolnoma dotrajana in predstavljajo že pravo sramoto za Alpino. Drugi razlog pa je ta, da smo se s poslovno politiko zavezali, da bomo pri razvoju naših kolekcij dali veliko večji poudarek modnosti in kvaliteti. Tovrstno obutev pa ne moremo prodajati v zastarelih prodajalnah. Vrednostno največja investicija bo razširitev zmogljivosti centralnega računalnika. Druga polovica investicij pa bo v nujno proizvodno strojno opremo in nujno opremo razvojnih in ostalih služb. Skupno planiramo porabiti za investicije celoletno amortizacijo, v višini 2.7 milijona DEM, s tem da bomo del v višini 340,000 DEM porabili za odplačilo dolgoročnih investicijskih kreditov najetih v prejšnjih letih. Zaenkrat se pogovarjamo samo o nujnih investicijah. Slejkoprej pa bomo morali vlagati v sodobno strojno opremo -avtomate in polavtomate, ki bodo prispevali k povečanju produktivnosti in s tem omogočili v čim večji meri proizvodnjo v lastnih kapacitetah. Še posebno zato, ker med mladimi ni zanimanja za čevljarske poklice in daje Slovenija kot država prišla na stopnjo razvoja in standarda, ki bo dovoljevala uspešno poslovanje le podjetjem z uporabo sodobne tehnologije in res učinkovito administracijo. Ta proces je v evropskih državah v teku že zadnjih pet do deset let; v Sloveniji pa prihajamo Pred novim letom je zasedal tudi nadzorni svet 2 D^lmOživljenJe kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata. vzporedno z odpravljanjem carinskih ovir 'er dvigovanjem standarda do točke, ko ^8oIj z notranjimi racionalizacijami ni Več možno vzdržati v svetovnem konkurenčnem boju. Z letnim planom načrtovani skupni finančni rezultat izkazuje preko milijona I^EM dobička po pokrivanju obveznosti '2 stroSkov financiranja. To je, glede na ^edaj znane razmere na svetovnih trgih in рз odnosa države do delovno intenzivne industrije, precej smel cilj. Seveda pa je obseg premoženja, s katerim gospodari '^'pina, to minimalno če hočemo dolgo-■"očno stabilnost in vsaj delno zadovolj-stvo lastnikov Alpine. mag. Franci Mlinar Ne izgubljajmo ponosa s slabim delom ^cena dela na športnem programu in načrti leto 1998 Po prvih podatkih, katere zbiramo v /Jneh, kaže, da smo v letu 1997 ° 'finsko prodali manj, vrednostno pa "ekaj več kot lani. Primerjava glede na P ^n, katerega smo si zastavili za leto pa pokaže, da smo le-tega količin-® izpolnili, vrednostno pa ne. Vzroke za odstope od želenih rezultatov gre v glavnem iskati v popolni Izstavitvi prodaje rolerjev, zaradi slabe ^ezone v Evropi in prenasičenega tržišča v Ameriki. Tako nenadna ustavitev pro-ni le zmanjšala našega iztržka, 'emveč tudi povečala zaloge končnih 'zdelkov v našem skladišču. 'n kakšni so obeti s trgov za leto 998? Saj nočem strašiti, toda nič kaj epega se nam ne obeta. Prodajni rezultati '.n zbrana naročila za poletje že potrjujejo napovedi, da trg rolerjev stagnira na strani in da so na drugi strani ■nakopičene velike zaloge, ki že in še Direktor športnega programa Boris MarkelJ bodo vplivale na prodajo. Pri trekingu pa se delež klasične obutve zmanjšuje na račun pohodniškega programa, kar pomeni, da se srečujemo z novimi konkurenti kot so Nike, Adidas in drugi. Ob naštetih težavah, s katerimi se spoprijemamo, velja omeniti še velik delež proizvodnje, ki prihaja iz Daljnega Vzhoda, tako v obliki neznanih cenenih produktov, kot produktov uveljavljenih blagovnih znamk. Za zimske programe je v tem trenutku še prezgodaj dajati ocene. Po informacijah s trgov, je že čutiti rahlo zaskrbljenost, a še vedno ostajajo v igri prvi trije meseci novega leta, ki marsikje pomenijo še vedno pomemben del sezone. Pa kaj bi lovili informacije s tujih trgov. Skozi okno poglejmo in se vprašajmo, po katero obutev bi nam kazalo stopiti v trgovino. Ker pa nam v preteklosti ni bilo nikoli prav posebej z rožicami postlano, naj nam tudi te informacije ne vzamejo volje, še več, vzemimo jih kot izziv, da smo lahko uspešni tudi v takih situacijah. Danes je namreč produkt potreben ne pa zadosten pogoj za obstoj na konkurenčnem boju. Šteje tudi servis, ki sledi v obliki pravočasne oskrbe z vzorci in drugimi prodajnimi pripomočki, kvalitetno oglaševanje, pravočasne dobave kupcem, hitro in korektno reševanje reklamacij, možnosti naročanja. Vse te aktivnosti ločijo dobre od povprečnih in samo dobri bodo na trgu ostali tudi jutri. Vse zahtevane aktivnosti nam narekujejo, da si ponovno dopovemo, kako pomembno je sodelovanje in pomoč med vsemi deli oz. sredinami našega programa, kot pogoja za dosego še boljših rezultatov. Opravimo svoje delo pravočasno in kvalitetno, ne da bi nam moral nekdo posebej ukazovati. In če me nekdo vpraša, zakaj, mu ponujam odgovor -zato, ker smo ponosni, da delamo v Alpi-ni, ker smo ponosni na produkte, ki nosijo ime Alpina in ker smo čvrsto odločeni ohraniti Alpino tudi za jutri. Boris Markelj iskrice Organizacija: Ko govorimo o organizaciji, pravzaprav govorimo o načrtnosti, doslednosti, usklajenosti - teiimo pa k uspešnosti. Organizacija: Organizacija je prazna posoda; če ni v njej vrenja, ni kipenja ustvarjalnih ljudi. Kadri: Pred .štiridesetimi leti. ko smo govorili "Vse sile za dvig kadrov!" - .%mo mislili na sistem. Ko danes govorimo: " Kupec je kralj," se poskuSamo prisiliti, da hi hili strokovnjaki res nekaj vredni. Kadri: Dokler ho "neumen" tisti, ki res dela in "pameten" tisti, ki špekulira, ho tako kot sedaj. Denar: Če je denar plačilno in menjalno sredstvo, ne pa cilj vsega pehanja pod- ^ jetij in posameznikov, ga tako jemljimo in srečnejši homo. Denar: Stavim, da je več nesrečnih med bogatimi, kot jih je med revnimi. Uredništvo kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata. Izločiti vse nekvaliterno -je že prvi pogoj preživetja Direktor programa modne obutve Franci Kavčič Trenutno smo v obdobju pos-peSene proizvodnje za sezono pom-lad-poletje 1998. Temu bo sledila pospešena izdobava. Lahko rečem, da smo s poslovanjem v letu 1997, ki je za nami, lahko zadovoljni, saj v trenutno kritičnih razmerah po Evropi nekako ohranjamo prodajo. Dosegli bomo prvotni plan, povečanega plana (rebalansa plana) pa ne. Do večjih izpadov y prodaji prihaja zlasti na nemškem trgu, kjer imajo kupci velike probleme s prodajo, zahtevajo stoodstotno kvaliteto in ne dopuščajo nikakršnih drugačnih kompromisov. Veliko kupcev ima težave z likvidnostjo. Če se ozrem nazaj, na lepljeni liniji dosegamo plan proizvodnje, ki je bil postavljen z letnim planom. Na brizgani liniji smo bili zaradi premajhne prodaje primorani zmanjšati zmogljivosti in sicer za 400 parov dnevne proizvodnje. Glavni vzroki za izpad pri prodaji so zlasti problemi v Nemčiji, saj se nam je prodaja brizgane obutve na tem trgu zmanjšala za JO %. Delno smo tudi mudili z dobavo ali pošiljali na nemško tržišče tu in tam kaj nekvalitetne obutx'e. Še vedno .se dogaja, da nam je kupec vračal del neustrezne obutve, ki je šla tudi preko naše kontrole. Slaba obutev, če že do nje pride, mora ostati v skladišču. Ne smemo je poslati kupcem, kajti s tem izgubljamo njihovo zaupanje. Topa je osnova za dobro prodajo v prihodno.če izdelke imeti prej. Delo-življenje: Pa plačilna sposobnost, je praSljiva? Tone Možina: Včasih že, zlasti v nekaterih obdobjih, ko ni toliko prilivov denarja (2-3 me-letno). To Škoduje našemu ugledu, čeprav ^^hko rečemo, da to Se ne vpliva bistveno na j[™bavo. Mislim, da so naši pogoji ugodnejSi kot jjJ'h imata n. pr. Peko ali Planika. Dobavitelji ^^Gveda vsako zamudo vkalkulirajo v ceno. I, Težava nastane, če bi želeli imeti lasten pod-jplat. Takoj se pokaže, da smo premajhni in da so stroSki od orodij, materiala - do podplata J previsoki! i<, Janez Sedej: Če bi vnaprej vedeli, koliko nio v resnici prodali, bi se splačalo vložiti, . 'ako pa ne, ■j Delo-življenje: Vse se potem izrazi v , Pi'oizvodnji? t Slavko Kristan: Vsega še ne poznam, ker I montaži na tem mestu malo časa. Ce ne dobivamo materiala po časovnem pla-"4. sigurno ne more iti tako kot bi radi. Če bi bilo kot je napisano in da bi se vsi sestavni deli f? dan pred proizvodnjo srečali v zbiralnici, bi ' ® idealno. Praksa kaže drugače. Zadnje leto je bilo najbrž nekaj spornih od-itev že v startu. Na primer - obljubili smo ^Pcem določene podplate za tekaško obutev, ko ' '"Ploh ni bila izdelana serija orodij. Sebi smo s naredili slabo poslovno uslugo. У proizvodnji smo s tem Se bolj razdrobili P''oizvodnjo. Ni več take produktivnosti, veliko je zmede, kakovost je slaba, ni kompletnih P®^iljk... Spremembe so bile neprestane, od ®kade do dekade - vse leto. V planu se sicer trudijo, da združujejo proizvodnjo, glede na kopita ali na podplat. To je že v redu, toda Se vedno delamo po večkrat. Tako Alpina zasluži manj, delavci pa tudi. Vprašujem se, kako je možno, da vsega tega ne bi bilo. Tone Možina: Letos je bila produktivnost kar dobra, saj zastojev ni bilo toliko. Bojim se, da bo naprej slabše. Janez Sedej: Za nemoteno proizvodnjo je pomembna dobra tehnološka priprava. Tudi ta ni vedno taka kot bi morala biti. Pri vzorcih je n. pr. vse o. k., pri redni proizvodnji pa včasih ni tako. Slavko Kristan: Začne se pri razvoju izdelkov. Če je možno postopke združevati, je lažje. Včasih pa so zahteve kupcev čisto drugačne. Najbrž, da bi morali nekaj stvari še spremeniti; ne toliko z veliko investicijami, temveč z izpopolnitvami v tovarni. Tone Možina: Organizacija, mislim, je sicer usmerjena v pravo smer. Če je vse v prvem času, vse lepo teče. Delo-življenje: Kakšni pa so predlogi za naprej? Slavko Kristan: Kolektivno, timsko mislim, da sedaj kar dobro delamo in mislim, da bomo morali še nadaljevati. Res pa je, da so programi tudi zaradi narave dela precej ločeni tudi v okviru programa. Janez Sedej: Mislim, da je timskega dela sedaj več kot ga je bilo - vse do vodij programov. Slavko Kristan: Vsak naj bi imel svojo vlogo in če jo bo opravil kot je treba, bo tudi proces tekel v redu. Rezultati pa seveda s tem Se niso zagotovljeni. Janez Sedej; Mislim, da bi razvoj morali razbremeniti raznih dodatnih del, kot je n.pr. reševanje reklamacij. Pa Se bolje bi morali vedeti, kaj in kako bomo morali delati. Tu mislim na to, da bi imeli manj artiklov in bi s tem imeli večje serije. Preveč je, če imamo v kolekciji 40 vrst čevljev (namesto 20). Tone Možina: Kaj pomeni program in kaj je njegov limit? Na to bomo tudi v Alpini morali najti odgovor. Optimalizacija (tudi po Številu in obsegu) bo nujna .Postati bomo morali rentabilni. Trg pa seveda zahteva spremembe; važno je, da ne bi zamujali. V zgodovini smo že kaj zamudili (rolerji) ali opustili (gojzar). To bo treba premostiti. Zaključek: Informacijski sistem bo treba zagotovo izpopolnjevati, predvsem pa izkoriščati za skladno delo. Tudi specializacija (optimalizacija) bo še potrebna. S tem, da bi s proizvodnjo postali bolj rentabilni. To pomeni, da se bo treba dogovarjati tudi z ostalimi proizvajalci, morebiti o delitvi programov. Kadrovski potencial je omejen, pa ljudje še odhajajo. To bi lahko izboljšali z motivacijo: uspešnejšim poslovanjem in primernimi plačami, kar je medsebojno nerazdružljivo povezano. Poleg specializacije, je važno, da bi zmogli tržiti tudi intelektualno delo. Namreč, ni nujno, da vse kar razvijamo, pri nas tudi izdelujemo.... Pa še nekaj... Človeški odnosi so zelo pomembni. Če bomo stvari delali z normalnimi, dobrimi odnosi, bomo sigurno uspešnejši. To je poleg plače pomemben motiv. Nejko Podobnik Šivalnica v Žireh spet enotna v začetku decembra je bila ukinjena mala valnica in delavke so se preselile v veliko ■ 'Valnico - v prvem nadstropju. Vodja šival-"'•^e Anica Kavčič je ob tem povedala: "Nič aj nismo obešali na veliki zvon. Do te selitve J® prišlo zlasti zato, ker je iz šivalnice odšlo Precej delavk na čakanje kot tehnološki višek. Iz male šivalnice smo preselili boljše stro-J®' ki jih potrebujemo. Tako je štirideset ''elavk, ki so bile prej v mali šivalnici, sedaj v skupni šivalnici - na tako imenovanem športnem programu... Vsi so se takoj vživele in dobro delajo. Ker ni dovolj naročil, tudi na tem traku trenutno izdelujejo lažjo obutev in vzorce za tekaško in treking obutev. Vsi skupaj delamo na eni izmeni in upam, «la bo kar dobro šlo", je zatrdila Anica Kavčič. Nejko Podobnik Nekaj rezultatov naših smučarjev v decembru in v začetku januarja 1998 Špela Bračun je bila v Lak Lousu v Kanadi v smuku 15. Na Celinskem pokalu v Brecken-ridgeu v Ameriki je bila v slalomu NataSa Bokal 4., 9 . Alenka Dolžan, 11. Katja Koren in 12. Nives Sitar. V veleslalomu v istem kraju pa so bile NataSa Bokal 2., Alenka Dolžan 3. in Katja Koren 7. Piancavallo - slalom za evropski pokal; 3. NataSa Bokal; v drugem slalomu v istem kraju pa je bila Nataša 5. Alenka Dolžan pa 10. Lillehamer; biatlon - Sprint; Andreja GraSič 13. mesto v zasledovanem teku na 10 km, pa je Andreja GraSič zasedla 5. mesto Lake Louse; (SP) Kanada; Špela Bračun je bila v smuku 15. in v superveleslalomu 17. 12. decembra je bila Andreja GraSič v svetovnem pokalu v (Ostersundu premagala vso svetovno elito v biatlonu - na 15 km progi Andreja Mali, 20. letna Kranjčanka, je v tretji tekmi za svetovni pokal, ki je bilo na vele-dromu v Milanu, dosegala odlično 5. mesto, med vso svetovno elito. To je bil Sprint na izpadanje - in osvojila je 147 točk Rene Mlekuž je zmagal v slalomu - na tekmi evropskega pokala. Kljub njegovim obetajočim rezultatom je sezono, žal, končal z zlomljenim gležnjem. Želimo mu hitro okrevanje. Alenka Dolžan je Se pred novim letom uspeSno nastopila v avstrijskem Lienzu; v slalomu je bila 10. in 13. Še večji uspeh je dosegel Andrej Miklavc v Kranjski Gori, kjer je osvojil na težki progi kar 5. mesto. Alenka Dolžan je v slalomu v Bomiu v Italiji osvojila 16. mesto. N. P. kronika DOGODKOV Iz strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovaci], ukrepov, razpisi nagrad... Notranjost in izložba naše nove prodajalne Take prodajalne čevljev v Sloveniji ni Alpina je izkoristila gradnjo mariborskega središča in si tu pridobila prostorno in lepo prodajalno. Le-ta meri 328 m\ od tega je 200 m\ prodajnega prostora. Kot načrtujejo Mariborčani, bo v poslovnem središču samo v pritličju kar okoli 80 različnih prodajaln, saj gre za 160 m dolgo stavbo, s štirimi nadstropji in, s preko 16.000 m' uporabnih površin. Računajo, da bo poslovno središče dnevno obiskovalo kakšnih 15.000 ljudi. Ob odprtju, 10. decembra je bilo sicer nared le nekaj prostorov, trgovin in drugih lokalov. Naša prodajalna, ki je sicer v prvem nadstropju, v osrednjem delu stavbe, je prav gotovo med najlepšimi in najbolje urejenimi. Najprej je bila v stavbi otvoritvena slovesnost, na kateri je govoril mariborski župan dr. Alojz Križman. V kulturnem programu sta med drugim nastopila znana pevca Vlado Kreslin in Zoran Predin. Že ves čas so v našo prodajalno prihajali ljudje. Bili smo kar magnet; nekdo od mimoidočih je celo omenil: "To je epicenter dogajanja v tej hiši In res ni bilo kar tako, saj je po pozdravnem govoru generalnega direktorja mag. Francija Mlinarja na obsežni ploščadi pred prodajalno sledila še modna revija, v kateri so manekenke in manekeni, med njimi tudi nekaj otrok na domiseln in zanimiv način predstavili našo obutev. Ob tej priliki je Franci Mlinar je v svojem pozdravnem govoru predstavil Alpino in naše načrte in povabil Mariborčane, da pridejo v naše prostore in izrazil prepričanje, da bomo dobro sodelovali. Zahvalil se je tudi vsem izvajalcem in delavcem, ki so uredili prodajalno in jim zaželel veliko uspehov. Nekaj podatkov v zvezi z gradnjo je povedal Marjan Jereb, ki Je koordiniral gradnjo. Prodajalno, ki jo je sprojektiral arhitekt Šenk, opremo za prodajni prostor je izdelala firma Šenk iz Kranja. Polični sistem v skladišču sta izdelala naša mizarja Srečko Kosmač in Anton Tratnik in to kar v dolžini 1.330 metrov. Zelo sta se izkazala. Kot že rečeno, je opremo v prodajnem prostoru projektiral arh. Šenk. Prvič je uporabil vse Prostor jc zahteval tudi to, smo dali več poudarka dodatnem aranžiranju prodajalne, da sm ustvarili ustrezen ambient. Tudi vhod je bolj sproSčen kc je bilo možno doslej. Ta pretočno: je za tako veliko prodajalno, kjer si predvideva precejšnja frekvenca, zelo pomembna. Mislim, da narr je uspelo zelo dobro ustvariti so žitje funkcionalnosti, z uporabo na mensko oblikovanih komponent in z Alpinino razpoznavnostjo. Poleg standardnih, a bistveno posodoblje- Prisotne je pozdravil generalni direktor mag. Franci Mlinar Seveda so najbolj navdušile poklicne manekenke Kolektiv nove prodajalne v Mariboru elemente, ki so predvideni za naše prodajalne - v novem Alpininem slogu. Očitno zadovoljen je gospod Šenk pojasnjeval svoje delo: "To, da sem imel možnost prvič odkar sodelujem z Alpino, v novem slogu projektirati novo prodajalno in ne prenovitev, je po eni strani prednost, po drugi pa slabost. Uporabil sem Se nekaj novih elementov in sredinske elemente, ki omogočajo hkrati tudi poljub-nost pri razpostavljanju vseh elementov. Tudi sedežna garnitura je sestavljena iz elementov, ki jih lahko razporedimo glede na potrebe in možnosti. nih in olepšanih napisov k identiteti Alpine pripomorejo tudi posebni izložbeni elementi. Dodatna ogledala to še poudarijo in povečajo atraktivnost prodajalne. Seveda pa je najpomembnejše, da se v prodajalni dobro počutijo predvsem kupci, in kot kaže, je to tudi uspelo. Mislim, da tudi zato ker, smo hitro našli "skupen jezik" projektanti in izvajalci. Sodelovanje je bilo res ves čas gradnje zelo konstruktivno". Očitno so zelo zadovoljni tudi poslovodkinja in prodajalci, tako stari kot novi, ki so bili sprejeti prav ob odprtju prodajalne v Cityu. 10 DELOiiv^enj^ kronika DOGODKOV j» strokovnih sluib in proixvodniii oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad. kupec je bil Oto Blažič, ki mu je direktor domače prodaje Aleš ®'enc podaril izbrano obutev kupujeva pri vas«, pravita prijazni obiskovalki Anica Mikolič Vera Šušmelj ' "Mladi so si z zanimanjem ogledovali naSo obutev Danica Volf, poslovodkinja, je očitno zelo zadovoljna tako s prostori, opremo, funkcionalnostjo in estetiki prodajalne. "Res je to, popolnoma nekaj drugega kot naša dosedanja prodajalna na Vetrinjski ulici. Vse je zelo v redu, od prodajnega prostora, izložb, skladišča in pomožnih prostorov. Morebiti nas še najbolj skrbi velikost prodajalne, saj bo to bolj utrudljivo. Pa to ni važno; bolj se zavedamo, da moramo upravičiti to investicijo z dobro ponudbo in prodajo. Če bo tako kot napovedujejo, da bo v tej stavbi velika frekvenca ljudi, bomo to lažje dosegli. Seveda bo to šele potem, ko bodo odprti vsi poslovni prostori v stavbi." Potem, ko sem zbiral prve vtise o prodajalni, je bilo na vrsti osrednje odpiranje centra. Ob tej priliki je govoril tudi mariborski župan dr. Alojz Križ-man, ki je v sodelovanju s predsednikom SKB Ivanom Neradom prerezal trak in s tem simbolično izročil svojemu namenu in uporabnikom prekrasni poslovni prostor. Po otvoritvi naše prodajalne in že omenjeni modni reviji, je bilo še zelo zanimivo. Ob tej priliki je nekaj sto gostov in radovednežev pozdravil generalni direktor magister Franci Mlinar. Navzoče je seznanil z načrti Alpine in izrazil pričakovanje, da bomo z Mariborčani dobro sodelovali. Prvi kupec je bil Oto Blažič, gradbeni delavec, ki je gradil to stavbo in si je zaželel, da bi hišo videl tudi. ko bo zgrajena in opremljena. Direktor domače prodaje mu je podaril izbrani par čevljev. Pogovarjal sem se tudi z obiskovalci: Gospe Anica Mikolič in Vera Šušmelj sta zavzeto ogledovali našo obutev: "Vedno kupujeva v Alpi-ni", sta povedali. "In to že od nekdaj, ker se nama zdi, da imate kvalitetno obutev in tudi za različne potrebe. Zdi pa se nama nekoliko predraga, posebno za naše pokojnine". Tudi skupina mladih ljudi je radovedno ugotavljala kakšno ponudbo imamo. Kot je bilo čutiti, so z našimi čevlji kar zadovoljni, zlasti zimskimi. Še posebej zanimivo se mi je zdelo, da nas kar precej poznajo in cenijo. Tudi to je lahko spodbuda našim ljudem pri ustvarjanju kolekcij za mlade. Kot sem izvedel, smo dobro startali tudi s prodajo pred novim letom. Sicer pa smo le-to pričakovali - saj prav zato vlagamo v nove prodajalne. Nejko Podobnik Lepo urejena izložba v mali prodajalni v Mariboru lEVNESC ncGALI oritev je tudi priložnost za izmenjavo mnenj Nastopil je tudi znani pevec Zoran Predin BEIO ^življenje 11 kadrovske ILOVICE - J t Priili, odšli, umrli, diplomirali, predstavitve diplom, kadrovski nairti, tekoia problematika, stimulaciie... I Kadrovske novice za december 1997 Zaključili smo koledarsko leto 1997. Pa poglejmo 5e, kaj se je na področju zaposlovanja dogajalo v mesecu decembru - zadnjem mesecu leta 1997. Tudi mesec december je bil na kadrovskem področju kar delaven, saj smo sklenili 7 nastopov delovnih razmerjih, v tem razdobju pa je prenehalo delovno razmerje 46 delavcem. Delovno razmerje sta nastopili pripravnici Katja PoljanSek - absolvent FNT in Mirjam Osredkar, diplomirana ekonomistka. S služenja vojaškega roka pa se je vrnil Boštjan Novak, inženir usnjarsko predelovalne tehnologije. Z odprtjem nove prodajalne v trgovskem centru v Mariboru so nastopili delo poslovodja Tomaž Leben(v stari prodajalni) in prodajalki Simona Vukašin in Marko Marolt. V prodajalni Ljubljana 1 je delo nastopila tudi prodajalka Tadeja Svetič. V mesecu decembru so prenehali z delom naslednji delavci: Silvester Trček iz razvojno pripravljalne službe, Vida Petrovčič iz šivalnice in Ciril Bogataj s končne kontrole. Po sporazumnem dogovoru sta z delom prenehala tudi Mojca Pečelin iz izvozne službe in Milan Pipan iz avtoprometa. Svojo delovno pot v Alpini so zaključili dolgoletni sodelavci; Iz splošno kadrovskega sektorja Nada Bogataj, iz finančno računovodskega sektorja Marija Jereb, Stanislav Čar z vhodne kontrole, Dominik Filipič iz vzdrževalne službe ter iz nabavne službe Angelca Jezeršek. Iz vzorčne delavnice je z delom prenehal Jože Novak, iz prikrojeval-nice Pavla Poljanšek, iz šivalnice v Žireh so z delom prenehale naslednje delavke: Majda Logar, Jelka Slabe, Cvetka Jereb, Doroteja Sel-jak, Stanislava Bogataj, Frančiška Novak, Hermina Kavčič, Marija Vehar in Marija Kogovšek. Iz obrata Gorenja vas so z delom prenehali dolgoletni sodelavci: Marija Galičič, Vincencij Bogataj, Matilda Oblak, Marija Re-beršek, Milka De beljak in Marinka Čadež. Iz lahke montaže sta z delom OB UPOKOJITVI prenehala Cirila PeSič in Ernest Mlakar, iz razvojno pripravljalnih služb so prenehali Vida Kosmač, Marjana Modrijan in Zofija Voljč. Prav tako sta iz oddelka brizgane obutve prenehali delati Cecilija Stanovnik in Marija Mlakar, iz oddelka termoplasti pa Ana Vehar. Iz težke montaže sta z delom prenehali Jožefa Mohorič in Danica BaSelj. V obratu ŠentjoSt je prenehala z delom Francka Kavčič, v obratu na Colu pa dolgoletni sodelavci: Marija Kobal, Emesta Kobal, Zmagoslava Božič, Josipina TroSt in Mirica Kavčič Iz prodajalne v Kranju sta z delom prenehala dolgoletna sodelavca Ivan Pevec in Jože Ogrin ter iz prodajalne Novo mesto Marija Turk. Vsem dolgoletnim sodelavcem, ki (xlhajajo v nov vsakdan želimo, da se breme vsakdanjega delovnega dneva, vsem prevesi v čim lepši bolj sproščujoč jutrišnji dan, ki naj ne bo vedno samo hitenje in pomanjkanje časa. Najdite si veselje in čas in se posvetite predvsem sebi, svojim najdražjim in skritim konjičkom. V prihajajočem obdobju vam želimo mnogo zdravja, medsebojnega razumevanja in zadovoljstva v domačem krogu, sprostitev pa naj vam da novih moči za vse našteto. Premalo je izreči samo "hvala" za vse kar ste vložili v Alpino - vaše delo, zaupanje, napor - od nas ki ostajamo. Irma Doienec Božično-novoletni koncert in obdaritev dedka Mraza tudi letos Pred novim letom je bilo v Žireh tudi letos zelo pestro. Izkazalo se je zlasti TD z okrasitvijo in programom. V novoletna praznovanja se je vključil tudi dedek Mraz, ki je obdaroval 350 otrok delavcev Alpine od dveh do sedmih let. Posebno so navdušili godbeniki Pihalnega orkestra Alpine z božično-novoletnim koncertom. N. P. Otroke Alpininih delavcev je tudi letos obdaril dedek Mraz Otroška delavnica je bila lep izziv našim malčkom, pa tudi njihoviiK staršem Otroška igrica Miškolin v Družbenem domu Partizan je bila lepa popestritev Želimo dolgoletnim sodelavcem Vidi Petrovčič iz šivalnice, Silvestru Trčku iz RPS in Cirilu Bogataju s končne kontrole predvsem trdnega zdravja, v domačem krogu pa zadovoljstva in razumevanja, na prehojeno delovno pot pa prijeten spomin. Želimo jim polno dobre volje in sprostitve v prihodnje. & Božičkov kolikor hočeš 12 DELOživljenjt od TU in TAM ^goditi s pedrožia iiriih interesov, šolstvo, zdravstvo, akcije Icrajanov, Icultura, šport, potopisi, pismc s sestanka izvršnega odbora Muzejskega društva Žiri Delovno Muzejsko društvo Žiri Po uspešnem sprejetju novih pravil društva in izvolitvi organov "ov zagon Muzejskega društva Žiri. Občini Žiri poslan osnutek Y°Srama in proračunski predlog za leto 1998. Stekla prizadevan-20 ^ščito kulturnih spomenikov v občini Žiri. Izvršni odbor ''^jskega društva Žiri se je pridružil ugovoru občanov iz okolice "Videne lokacije novega bencinskega servisa, ki nasprotujejo sradnji le-tega. ^uzejsko društvo Žiri ho v 'os ednjem dveletnem obdobju " '' stari in hkrati novi Miha Naglič, tajnica '"■'Уа Kokalj, hlagajničarka pa orina Pivk. Novi izvršni odbor J'uStva sestavlja 12 članov in 'У'' , 'i določeno društveno yavnosL- Miha Naglič (stiki "^ Jftediji, raziskovalne naloge ""■Sodovinsko tematiko), Marija ° ^0 (uvajanje mladine v raz-p,^^(>lno dejavnost), Marina . (^'iki z občinsko upravo, 'Etična promocija muzejske nejavnosti), Ernest Mlakar ^podpredsednik za gospodarske ^javnosti - gospodar), Tadeja '''možič (podpredsednica za po ročje dejavnosti društva, ^nova čevljarske in čipkarske I Stane Kosmač (likovni 3^'os, priprava razstav), Alfonz (kustos čevljarske zbirke, Sodstvo po zbirkah, razisko-^■alna dejavnost), Pavel Zaje ^^ustos zbirke NOB, vodstvo po - Irkah, vodja projekta o zgodovini šolstva v Zireh), Franc '^^"'elj (skrb za področje zbi-'^of^ljstva, pridobivanje novih Predmetov, vodenje fototeke). Kopač (namestnik gospo-"'7«, sodelovanje s Francem ^e^teljem), Milan Seljak (kustos " glasbo, skrb za zbiranje I'^ealij s področja glasbene zgodovine kraja) in Rajko Šubic (sodelovanje z Ernestom Mlakarjem). Društvo je izvolilo tudi nov nadzorni svet, ki ga sestavljajo Milena Miklavčič, Nejko Podobnik in Rajko Šubic, morebitne disciplinske prekrške pa ho obravnavala disciplinska komisija v sestavi Minka Kopač, Vladimir Pivk in Andrej Žakelj. Ena izmed pr\'ih dejavnosti novih organov društva je bila priprava osnutka programa , ki ga je društvo posredovalo občini Žiri in je bil v Glasilu že predstavljen. Stekla so tudi prizadevanja za razglasitev kulturnih spomenikov v občini Žiri (kompleks Stare šote z okolico ter rojstna hiša Franja in Vla-sta Kopača - po domače pri "Matevzku" Novi vasi). Konec preteklega leta je bil občini Žiri poslan proračunski predlog za leto 1998. Glavne postavke so: povišanje dotacije za redno delo, oprostitev plačevanja najemnine za prostore v Stari šoli (občina je lastnik kompleksa) in projekt sanacije vlage v isti stavbi. V nasprotnem primeru se bo propadanje dediščine na Žirovskem nadaljevalo. "Odgovornost pred slovensko javnostjo v tem primeru ne bo samo društvena", je zapisano i' proračunskem predlogu. Muzejsko društvo Žiri je občini Žiri poslalo tudi mnenje o lokaciji bencinskega servisa. V njem .se je izvršni odbor Muzejskega društva Žiri pridružil ugovoru občanov iz bližnje okolice župnijske cerkve sv. Martina v Žireh, ki nasprotujejo predvideni lokaciji novega bencinskega senisa po "Dolgoročnem in srednjeročnem planu občine Žiri 1996-1000". V razlagi je zapisano, da stroka opozarja, "da je treba v vsakem kraju zaščiti (pred pozidavo in drugimi posegi) najbolj značilne krajevne poglede (vedute); omenjena je gotovo ena od takih". Izvršni odbor meni, "da je že v urbaniziranem delu Žirovske kotline še dovolj nepozidanih vrzeli; kolikor je res potreba, naj se zida na njih, ne pa na še povsem nepozidanih območjih, tako kmetijskih kot naravovarstvenih". Pomembna naloga vseh dosedanjih članov v prihodnje bo tudi obnovitev članstva. Kriterij ne bo več naročnina na zbornik Loški razgledi. Član Muzejskega društva Žiri lahko postane vsak državljan Slovenije, k izpolni pristopno izjavo in vplača članarino v višini 1000 tolarjev za leto 1998. Pristopne izjave bodo na voljo pri vratarju tovarne Alpina. Vsi ki želite po svojih močeh prispevati k delovanju Muzejskega društva, toplo vabljeni. Tadeja Primožič Zanimiva razstava likovnikov Sredi decembra sta akademski slikar Stane Kosmač in predstavnik ZKO Janez Jocif v Galeriji v Žireh odprla razstavo sedemnajstih likovnih ustvarjalcev iz štirih občin: Škofje Loke, Železnikov," Gorenje vasi - Poljan in Žirov, ki razstavlja- jo - risbe, slike in vitraže. Gre za likovne ustvarjalce, ki se združujejo v združenju v okviru nekdanje občine in se skušajo tudi s skupinskimi razstavami uveljaviti v prostoru, ki je v tem pogledu dokaj bogat. Med njimi (nadaljevanje na 14. .strani) Lep uvod na odprtju slikarske razstave likovnih ustvarjalcev ftSlO življenje IS kronika KRAJA Dogodki s področja iiriih interesov, iolstvo, zdravstvo, aiccije Icrajanov, kultura, šport, potopisi, pisma. BWr Razstavo likovnih ustvarjalcev sta odprla Stane Kosmač in Jane/. Jocif Zanimiva razstava likovnikov (nadaljevanje s 13. strani) SO tudi Štirje Žirovci; Ernest Kavčič, Iztok Kavčič, Irma Kopač in Vinko Podobnik. Težko bi pisali ocene samih del, saj se je celo Stane Kosmač v uvodni besedi omejil le na splošno oceno, da je med razstavljenimi deli veliko zelo kakovostnih in vrednih ogleda. Naj vam v pomoč napišem le nekaj misli, ki jih je v predstavitvenem listu napisala Polona Hafner "Loški prostor ima bogato kulturno zgodovino, najbolj živa v njem pa je tradicija likovnega ustvarjanja. Veliko načinov in poti ustvarjanja nosi v sebi razvoj podobarske tradicije, ki je doživljal svoje vzpone in padce s številnimi delavnicami, samo- uku in akademsko izobraženimi ustvarjalci. Umetnost ljubiteljskih slikarjev išče načine izražanja in je morala najti svet in sredstva za njegovo predstavo. Nade vanje oblik in materializacija pojavov ustvarjajo vidne in nevidne sile sveta. Sporazumevanje s tihožitjem, z nadrealistično podobo, s krajino, z abstraktno podobo, z zapisovanjem dogodkov nekega prostora, vzpostavijo preprost, a pristen dialog s svetom in se zapišejo v tok življenja, ki nenehno teče naprej", je zapisala Polona Hafner. Srečanje so obogatili učenci glasbene šole Škofja Loka. N. P. poi cJi Ficmrr T Mladinec Jure Kosmač je zmagal v Predazzu Zima obsedela, j ? a uspehi odlični Kljub slabi zimi, ki bo, k< kaže, res samo "vrh gore sedela pa srno v Smučarskem skakalnet klubu Alpina šlartali uspešno. V italijanskem Predazzu so s 19. decembra pomerili najbolj; mladinci iz Avstrije, Italije, Fraf cije, Nemčije, Švice in Slovenij na Alpskem pokalu. Na 90-meti ski skakalnici in 10-kilometrsl progi je v kombinaciji zmag* Jure Kosmač, ki tekmuje v čevlji' Alpine. 2. januarja pa je bila v Plani' tekma za Pokal Slovenije, na k) teri je Jure Kosmač spet zmagal Zelo dobro pa se je uvrstil tuij Davorin Stanonik, ki je bil šesO S tem si je Jure Kosmač, k" najboljši slovenski mladinsk kombinatorec, že zagotovil n) stop na mladinskem svetovne^ prvenstvu. V skokih na med celinskem pokalu je Marko Bo gataj dvakrat osvojil 15. mesto Tekmovalci v nižjih kategori j ah še niso imeli možnosti, da b dokazala kaj zmorejo, saj zarad pomanjkanja snega še ni bil' tekem, vendar glede na lansW rezultate od njih pričakujem' veliko uspehov, ki nas bod' razveselili. Sebastian Jereb ra n: di гг jo m h( vi p' V( le O: k, A ti P b Jelka za srečo v novem letu v novem smučarskem servisu Pr'matic poskrbijo, da boste lahko nemoteno smučali Kolofott »DELO-ŽIVLIENJE« je glasilo Alpine Žiri. Ureja uredniški i odbor: Jana Erznoinik, Joiica Kacin. Slavko Kristan, Jana Peternel. Ivo Pivk, Rada Žakelj, Nejko Podobnik - glavni in odgovorni urednik,j foto: N. Podobnik. Naklada: 2.400 izvodov. Tisk: Gorenjski tisk: Kranj 14 DiLOživljenp