AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER *0.190 CLEVELAND 3, O., FRIDAY MORNING, AUGUST 13, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. Zlata maša v Collinwoodu nedeli RT. REV. MSGR. VITUS HRIBAR H Jo bo za slovenski Cleveland, posebno pa za naše Col-nera(,Catle izreden dan, kakršnega še niso doživeli in sedanja 18 Ja Podobnega tudi ne bo več. Ta dan bo namreč daroval Amerika plačuje $2.10 za bušelj pšenice v Severni Afriki Alžir, Afrika.—Ameriški senator Brewster, ki je tukaj na obisku s štirimi drugimi ameriškimi senatorji, je izjavil, da je napravil Ameriško-afriški ekonomski odbor pogodbo za veliko množino pšenice in sicer za ceno, ki je od 50 do 60 centov višja, kot se pa prodaja pšenica v Zed. državah. Senator je bil želo presenečen, ko je dognal, da bo plača- j LONDON—Močna skupina an-la ameriška vlada $2.10 za bu-, g]eških bombnikov je obiska-šle afriške pšenice in da ne ve, ]a v noči od četrtka na petek zakaj jo bo rabila. italijansko mesto Milan. Ko Mr. Brewster je tudi izjavil,, so odieteli domov, je bilo vse da vso francoske oblasti v zad- j megto v piamenih. njih treh mesecih že dvakrat PACIFIC—Mornariško povelj- Pazite se! Danes je petek in še 13. povrhu. Toda nič se ne bojte! Če si ne boste zlomili noge ali roke, če vas ne bo ugriznil pes, če vam ne bo zgorela hiša, če vam ne bo pobila toča, če se vam ne bo ubila steklenica "močnega," ali če vas ne bo zadela kaka druga taka nesreča, — potem ste brez skrbi pred številko "13." B0JRAFR0IITA Nemci odvažajo čete iz Sicilije podražile pšenico. "Ameriški narod doma," je izjavil senator, "ne bo razumel take razlike v ceni pšenice doma in tukaj. Tudi ne more razumeti, zakaj naša vlada to pšenico kupuje in spravlja, ker ni še nikjer določeno, zakaj jo bo uporabljala." Senator je tudi kritiziral način, kako se trosi ameriški ga-zolin v francoskem afriškem teritoriju. 8Vojo JI«* in vzorni slovenski duhovnik, msgr. Vitus Hri-2'ato mašo v cerkvi Marije Vnebovzete ob desetih. \ 'jjra,a mu bosta Rev. Milan Slaje, župnik v Lorainu kot ^kor, !' Louis Baznilc, kaplan pri sv. Lovrencu, l<'ot~^uT> ttev, slavr >cu. % ,ev- Ltfdwig Virant iz Madisona, O. bo kot pomožni du- • Loi> avn°stni govor bo imel č. g. kanonik Oman, župnik pri t>. ncu. rfj . Hap] 'lestolu bo asistiral premil. škof Edward Hoban, njego- «ar * b°sta Rev. Matt Butala iz Jolieta in Rev. Michael že- Cer emonijar bo Rev. F. M. Baraga. 6 12 inwoodske župnije se bodo udeležile kot čast- H^ani magj bodo priredile članice Oltarnega društva ti. Jubilanta in gg. duhovnike, ki se bodo udeležili slavij; T'U na ^ °b pol osmih bo pa zanimiv program v Slovenskem W°lme» Ave. Ves program je priobčen na notranji stra-VSnnje?a Usta. avo za ta veliki dan imajo v oskrbi domači gg. du- >ipr; V Londonu so prepričani, da bo vojna v Evropi letos končana London. — Churchillov obisk Kanade, kjer se bo e s t a 1 s predsednikom Rooseveltom že šestič na posvetovanje, je dal povod splošnim govoricam, da bo vojna v Evropi že letos končana. Splošno prevladuje mnenje, da bodo na tej konferenci med Churchillom in Rooseveltom ter vojaškimi izvedenci na- pravili načrte za splošno za- Beogradu biyši vojni minister vezniško ofenzivo na Evropo in Dragomir gtojanovič. stvo naznanja, da so ameriški bombniki v treh tednih že drugič bombardirali japonsko postojanko na otoku Kwile. Včeraj so Amerikan-ci izgubili dva bombnika. RUSIJA —Poročilo s fronte naznanja, cla so ruske čete že vdrle v predmestja Har-kova in da so samo še pet milj oddaljene od središča mesta. Poročila zatrjujejo, da je videti, kot bi se hotela nemška garnizija boriti do zadnjega moža, ker se ne umiče po ozkem koridorju iz mesta, a Rusi bodo ta koridor vsak čas zaprli. SICILIJA —Nemško poveljstvo, ki prevaža bežeče čete iz Sicilije v Italijo, je ukazali o, da mora vsak vojak, ki hoče dobiti prostor v čolnu ali ladji, prinesti s seboj svoje orožje. --o——— Smrt gen. Stojanovica Prejeli smo poročilo iz domovine, da je dne 25. junija umrl v in >3e cerkveni odborniki. Oltarno društvo je pa prevzelo b - »e t VstoPnic in pripravo kosila za goste. -6č. farne šolske "tošiU 1 Veliko trudijo za olepšavo svetišča in za večerni V>n- ^ Qai vzamejo na znanje, da bo to nedeljo zadnja maša %Ven .tROsl°v bo po tej maši in ne zvečer, ^ke ^ narod je vabljen, da se v velikem številu udeleži Haših' Vll0s^i in s svojo navzočnostjo pokaže vdanost do sta-^ ^duhovnikov, do zlatomašnika Vitus Hribarja. ___ se bore proti Sv na Novi Georgiji ^Staf centralnih Solomo-' Jc dobii'0' da so °hijske čete krst na No- KS čeLbojih za Mund0-rili atidcflw -le tudi mnogo C*1 C-' F^je so se bo-C^uJokoliščinami ^ » iih Podpol-bvi1' ki r itcomb' Cleve-iJHJ? bil odlikovan že v Uh'jski v°Jni v Argonih. ki vojaki li, * 1 "»tih krvavih bo- h letali; pri |un. samo K ^ Mc°gli pr°dirati ...... so S skozi džun*10- 'KS tef) .v bojih nepre-na in potem so do. 80 se obrili in oko- k\ da Preganjanje Dr. Mačeka London. — Evening Standard prinaša članek z naslovom 'V Zagrebu govore topovi.' V tem članku piše londonski list, da je Himmler ukazal odvesti dr. Mačeka iz domačega zapora v nemško koncentracijsko taborišče in navaja za to naslednje štiri razloge : 1. Ur. Maček se je zameril Nemcem, ker je trmoglavo od klanjal sodelovanje z njimi in Paveličem. 2. Nemci žele obdržati v svojih rokah ugledne politične osebnosti, da bi jim služile kot talci. 3. Nemci se boje hrvaških kmetov, ki so ostali zvesti dr. Mačeku. sicer na kakem drugem kraju kot v Sredozemlju. Ameriški, angleški in kanadski vojaški eksperti bodo napravili načrte za invazijo Evrope na več krajih. Mnogo dogodkov kaže, da bodo začeli napad iz Anglije. Prišlo je mnogo dodatnih, fino treniranih čet iz Amerike in Kanade ter dospelo je sem mnogo višjih častnikov iz drugih bojišč. Seve, vse to so samo ugibanja, kaj bodo sklenili naši voditelji na konferenci v Quebecu te dni. Pozdravi iz N. Y. John Jurkas, ki je prej živel na 222. cesti v Euclidu pri družini Mrs. Jazbec, se je preselil k svojcem v New York. Pozdravlja vse svoje sorodnike tukaj ter prijatelje in znance. Da mu tam ne bo dolg čas po Euclidu in Clevelandu, si je naročil Ameriško Domovino. Pogreb Joseph Gassarja V soboto popoldne ob dveh bo pogreb Joseph Gassarja iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda na Highland park pokopališče. V bolnišnici Joe Fink iz 3676 E. 77. St. se nahaja v bolnišnici sv. Luke. Rad bi videl, če bi ga prijatelji o priliki obiskali. Churchill si je včeraj ogledal Niagaro Niagara Falls, N. Y., 12. avg. —Danes je bil tukaj angleški premier Churchill s svojim spremstvom. N a j prej so si ogledali slapove od kanadske strani, nakar so prišli na ameriško stran. P r e mi e r j a je spremljala njegova hči Mary in mnogo drugih oseb. Na ameriško stran slapov se je Churchill pripeljal v avtu. Po kratkem razgovoru se je vsedel na svoj posebni vlak in se odpeljal, kam, ni znano oziroma je vojaška tajnost. -o- Ameriške zračne trdnjave so napadle Porenje London, 12. avg.—Ameriške zračne trdnjave so z veliko silo bombardirale Gelsenkirchen, Wesseling in Bonn v nemškem Porenju; 25 bombnikov je bilo pri tem napadu izgubljenih. Napad so izvedli pri belem dnevu. Gelsenkirchen leži 10 milj severno od Essena in tam so važne industrije. Vrnivši ameriški avijatičarji poročajo, da jih je sprejela salva protizrač-nih baterij in tudi napadalna letala so jih sprejela v nenavadno velikem številu; 23 od teh so jih Amerikanci sklatili. -o- Manj gazolina za države osrednjega zapada bo od pondeljka naprej Chicago. — časopisje poroča, da je ukazal oljni administrator 'Ickes zmanjšati količino gazolina za osrednje države za 25 odstotkov in da bo stopila ta odredba v veljavo v nedeljo o polnoči. Ako bo šla ta odredba v veljavo, da bodo gazolinski kuponi v knjigah A, B in C vredni samo tri galone gazolina in ne štiri kot zdaj. -o- Nad 80 ladij vseh vrst prevaža moštvo in potrebščine iz Sicilije v Italijo. Vse razpoložljive ladje so v službi. Gl. stan zaveznikov v Afriki, 12. avg. — Dočim del armade s trmastim odporom in uničevanjem zadržuje zavezniške armade, odvaža nemško poveljstvo moštvo in potrebščine kakor hitro mogoče iz Sicilije. Tako poročajo opazovalci. Desno krilo nemške linije je močno omajano vsled stalnega napadanja ameriških čet, levo krilo se pa počasi umiče pred angleškim pritiskom, dočim zavezniki z neprestanim topniškim ognjem obstreljujejo glavno nemško bazo v Ran-dazzo. Kot trdijo zanesljiva poročila, ima osišče v službi najmanj 80 ladij, ki z vso naglico prevažajo vojaštvo in bojne potrebščine iz Sicilije v Italijo ri Mesini. Prevažanje se vrši noč in dan. Osišče je postavilo na oba obrežja te morske ožine močne in številne protizračne bateri-e, ki imajo namen odganjati zavezniške bombnike. Berlinski radio je danes komentiral, da poveljstvo odvaža nemške in italijanske čete iz menom, da prepreči sovražniku ostop na italijansko ozemlje. Sedma ameriška armada je imela zopet uspeh s svojo taktiko, da izkrca čete Nemcem za lrbtom, nakar jih napadejo spredaj in zadej. Ž.e prej}, jutranjo zoro v sredo so se izkrcali ameriški fantje s tanki na rtu Orlando, štiri milje za nemško linijo. Kljub trem nemškim napadom so se Ame-ikanci vzdržali v novih pozici- Rusi razbijajo vrata Harkova V armado bodo klicani vsi, ki nimajo dela Urad za vojno delovno silo bo v nedeljo naznanil važne odredbe glede novega rekrutiranja vojaških novincev. Sliši se, da bodo glasom te odredbe takoj poklicani v armado vsi taki, pa naj bodo revni ali bogati, ki nimajo pod milim nebom nobenega opravila, ali ki so pri takem delu, ki nima za vojni napor nobene hasni. Posegli bodo morda celo po takih do 45 leta starosti. Slike jutri večer V soboto večer bo priredil An- Pvt. John Tom Ausec, sin Mr. ton Grdina slikovno predstavo in Mrs. John Ausec iz 983 E. Viljem Rus umrl Chicago. — Dne 10. avgusta je naglo umrl br. Viljem Rus, gl pomožni tajnik SNPJ in gl. tajnik bivše SSPZ. Mirko Kuhelj gl. blagajnik, ga je našel zjutraj mrtvega v postelji. Star je bi 56 let in rojen v vasi Breže, ob čina Jerzevica v okraju Kočevja na Dolenjskem, žena mu je umrla v zadnjem januarju in od takrat ni bil nič prav zdrav. I ^V^f^an K ' ki »™ajo no- % vene> so se Proda-WHlj £ $5.50 do CkVv *ko dr^e niso * bwUevelandu. Via- \ ^Ctn^ ne bo dol° Cene letos. Zvonarji vabijo V nedeljo bo priredilo pevsko društvo Zvon prijeten piknik na prostorih Doma Zapadnih Slo vencev, 6818 Denison Ave. Bo lep pevski program in potem pa prijazna postrežba nažih Zvo narjev. Narod je vabljen, naj prihiti od vseh strani. Naši vojaki jah. Ameriške bojne ladje in bombniki so krili izkrcavanje čet. Ko so pridrli Nemci na obrežje, da zabranijo Ameri-kancem izkrcanje, so jih obsu-le krogle iz bojnih ladij s tako silo, da so se morali Nemci naglo umakniti. Med to ameriško edinico, ki se je izkrcala Nemcem za hrbtom in med ono, ki prodira ob obrežju, je zajetih lepo število Nemcev. Podobno taktiko so Amerikanci izvedli začetkom tedna zapadno od tod. Ameri-Sicilije sistematično ter z na- kanci so tukaj še 40 milj od Mesine. Nemški radio je danes javljal, da so poskušali priti Amerikanci na rtu Orlando na obrežje, toda se jim ni posrečilo. Toda ameriško mornariško po-velj&typ uradno poroča, da so se ameriške čete izkrcale v noči od 10. na 11. avgusta vzhodno od rta Orlando pod okriljem topov z bojnih ladij. Vsi poskusi sovražnika, da bi preprečil izkrcanje, so bili odbiti. Moskva, 12. avg.—Ruski opri- milj južnozapadno. Harkov je jem nad Harkovom je vedno trdnejši. Ruske čete, ki prodirajo od severovzhoda, so se pri-rinile na pet milj do mesta. Te uske čete so zasedle železniško progo Poltava-Harkov, po kateri so dobivali Nemci glavne potrebščine v mesto. Rusi so že naravnali topovski ogenj na Harkov. Ruske čete, ki prodirajo proti Harkovu od jugovzhoda, so se približale danes na 20 milj do mesta. Ruski armadi, ki prodira od Orla proti Brijansku, so zastavile pot sveže nemške divizije tankov. Toda niso vzdržale ruskega navala. iOkrog Harkova izvajajo Rusi posebno taktiko v bojevanju Naprej prodirajo itanki, ki pustijo nemške garnizije pri miru, ampak samo razdirajo komunikacije med posameznimi naselji. Za tanki pa pride pe- toliko kot izgubljen za Nemce. -o- POROKE V soboto se bosta poročila v cerkvi Marije Vnebovzete ob devetih dopoldne Mr. Anthony L. Prime, Jr. in Miss Fran Chili-goy. ženin je sin poznanih gro-ceristov Mr. in Mrs. Anton Prime, 985 Addison Rd., nevesta pa je hčerka Mr. in Mrs. Frank Chiligoy iz 834 Rudyard. Mlademu paru želimo vse najboljše v zakonskem stanu. Mr. in Mrs. John Petrinčič iz 1250 E. 5$. St. naznanjata, da se bo poročila jutri ob enajstih v cerkvi sv. Vida njiju hčerka Julia z Mr. Antonom Medved iz Chisholma, Minn. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni maši. Vso srečo in zdravja jima želimo v novem stanu. -o- še se oglašajo Znana Grdinova mama iz 6111 hota in topništvo, ki jemlje na,- st. Clair Ave. so se tudi oglasili, na domačem vrtu. Slike bodo v treh dejanjih: slike z božjepot-nih cerkva ob Velikem Šmarnu, slike z domačih vrtov in z bojne fronte. Začetek bo ob devetih zvečer. Federacija narodnih domov Nocoj ob pol devetih bo seja federacije slovenskih narodnih domov. Vsi zastopniki so vljudno vabljeni, da se udeleže v pol nem številu. 218. St. je prišel za 10 dni na dopust iz Yuma, Arizona. n n R« Mr. in Mrs. Velikaz iz 1007 E. 64. St. sta dobila pismo od sina Alberta, ki se nahaja na Siciliji in obenem Money Order za $130. Albert piše, da je zdrav in zadovoljen, pa da imajo tam dovolj finega vina. V službi Strica Sama je že od 17. avgusta 1942. Njegov naslov je: Pfc. Albert Velikaz, 35319913 Hq. Co. 1st Bn. 179th Inf. APO 45, 'o Postmaster New York, N. Y. Steve in Ana Marolt iz 18900 Chicasaw Ave. sta prejela pismo od sina Steve Marolta, da se nahaja nekje v Alaski in da je zdrav. Naroča pozdrave vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Njegov naslov je: Pvt Steve Marolt, 35536177 PROV. Co. 3, (58 Inf.) APO 939, c/o Postmaster Seattle, Wash. selje za naseljem. Vzhodno od Harkova, kjer se bližajo Rusi že predmestjem, sekajo Nemci sadno drevje, da bi ustavili ruska vozila. Nemci še vedno ne priznajo, da je Harkov ogrožan, dočim je danes radio iz Alžira trdil, da so ruske čete že v predmestju Harkova in-da se vrše boji že po ulicah. Harkov, ki leži na odprti planjavi, je obkoljen od ruskih armad sledeče: ena kolona je na severovzhodu manj kot 8 milj od mesta; ena direktno na severu je oddaljena 12 milj; ena 30 milj zapadno in ena 22 da so bili na 6. avgusta 1893 navzoči pri prvi slovenski maši kapeli sv. Petra. Pri včerajšnjem poročilu se nam je vrnila mala pomota in sicer bi morali zapisati Mateja Dulc in ne Matija Doles. Prelahke kokoši Mestni sodnik McDermott je obsodil perutninarja Sam Simona, 5706 Woodland Ave. na $200 globe, ker je sleparil pri tehtnici. Mestni inšpektor ga je zasačil, ko je prodal štiri funte težko kokoš za pet funtov. To je storil na ta način, da je pritrdil gumaste vezi na tehtnico. r r AMERIŠKA DOMOVINA r r AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAlCKS DEBEVEC. Editor (117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays naročnina: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland do poiti. celo leto »7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti Četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, Četrt leta $2.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland bj mall $7.50 per jtmx 0. 8. and Canada $3,50 for 6 month«. Cleveland by mall $4.00 for 6 month« U. S. and Canada $2.00 for s months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 for 6 months, $2.00 for $ months Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 190 Fri., Aug. 13, 1943 Izjava pomožne akcije Zveze slovenskih župnij v Ameriki Ali se vam bodo zdaj vendar odprle oči? Sprememba pri juoslovanski vladi v Londonu nam daje povod, da pišemo ta uvodnik. In napisali ga bomo tako, da bo nekatere morda bolelo, druge bo črvičilo, tretje' bo lomila božjast, ampak večina naših čitateljev nam bo pritrdila. V prvi vrsti moramo zapisati, da smo imeli vse dve leti prav, ko smo trdili, da je general Mihajlovič določen, da bo pripravljal teren zavezniški vojski na Balkanu ter da priznata ameriška in angleška vlada le njega kot voditelja upornih sil v Jugoslaviji. Ni smo tega zapisali enkrat, zapisali smo spet in spet kljub temu, da se nas je hotelo radi tega pribiti na križ. Toda mi smo vztrajali pri svojem in danes, po dveh letih, bo moral vsak, tudi naši nasprotniki, priznati, da smo pisali prav in samo gola fakta. Ako smo trdili, da bo edini Mihajlovič končno priznan od zaveznikov, nismo tega trdili morda radi tega, da bi bili v Dražo zaljubljeni. Ne, pisali smo tako vsled tega, ker smo VEDELI za gola fakta in smo vedeli, da bo prišlo tako in popolnoma nič drugače. Danes, tik pred invazijo zaveznikov na Balkan, je bila konstituirana nova zamejna vlada v Londonu in od prejšnje vlade je ostal v kabinetu edini general Mihajlovič kot minister armade in zračne sile. Ali bomo rekli, da ga je ponovno imenovala zopet kaka srbska klika? Niti malo ne. V novi vladi, dobro pomnite, ni zdaj nobenega politikarja, ampak samo izvršni uradniki in vojaki. To pomeni, berite pazno, da je zdaj konec vseh političnih spletkarij in mahinacij z Jugoslavijo in da je zdaj postavljena vlada, ki bo ostala, dokler ne bo Jugoslavija osvobojena in dokler ne bodo v osvobojeni Jugoslaviji volitve v parlament. Da so odleteli od vlade vsi politikarji, je vzrok ta, tako sodimo, in kot smo poučeni iz zanesljivih virov (pa ne iz Londona), ker je hotel kralj Peter tako. Vemo namreč, da je kralj zahteval od vlade dr. Trifunoviča, naj se kabinet javno izjavi za federativno ureditev države! To niso nobene flavze, to je fakt. In veste, kdo ga je porazil v tej zahtevi? Večina srbskih ministrov, katerih je bilo iz desetih devet za Veliko Srbijo. Ne verjamemo, da bi kralj to delal na svojo roko, ampak gotovo v sporazumu z angleško vlado in najbrže tudi ameriško. Ker se torej vlada ni hotela izjaviti za federativno obliko države, je zahteval od kabineta odstop in tedaj je sestavil vlado sedmih navadnih uradnikov in vojakov. To pomeni, da je konec političnim bojem pri vladi, da je konec vsakemu govorjenju o notranji ureditvi države, dokler ne bo Jugoslavija zopet svobodna. Tako sodimo mi. In ker je kralj obdržal v kabinetu Dražo Mihajloviča, to pomeni, prav brez skrbi lahko prisežemo, da je tudi to napravil v sporazumu z angleško vlado in morda tudi z ameriško. Če to ni komu všeč, naj se zahvali tistim, ki so delali zgago in delali za vse prej, kot za Jugoslavijo, federativno Jugoslavijo, nota bene. Tu vam je jasen dokaz, koga priznajo zapadni zavezniki za glavno odporno silo v Jugoslaviji. IKje so zdaj torej partizani, komunistični partizani, da se bomo razumeli. V zapisniku Sansa od zadnje seje smo čitali poročilo podpredsednika Roglja, da je angleška vlada priznala partizane. To se vidi, kako so poučeni ti naši "veliki diplomati." Zapomnite si enkrat za vselej vsi tisti, ki hočete igrati v bodoči Jugoslaviji vlogo komunističnih komisarjev, da Washington in London ne bosta nikdar priznala v Jugoslaviji kake komunistične vlade, zlasti pa ne ameriški senat, ki bo moral končno potrditi vsako pogodbo. In kdor misli, da ne bo imela Amerika na Balkanu nobene besede, naj se najprej dobro prespi, drugi dan naj si pa zmenca oči in pogleda okrog sebe z jasnimi očmi. Na Balkanu, odnosno v vsej Evropi, bosta imeli po tej vojni glavno besedo Amerika in Anglija in če komu to ne bo všeč, se lahko zaleti' v zid, pa mu ne bo nič pomagalo. Računajmo s fakti, ne pa s sanjami. Evropa še dolgo ne bo komunistična, vsaj toliko časa ne, dokler bo imela tam kako besedo Amerika. In da jo bo imela pa lahko računamo vsled tega, ker bo ves svet še dolgo po tej vojni odvisen od Amerike, če ne bo hotel poginiti od glada. Če bomo pa dali kruha, bomo vendar smeli reči kako besedo, ali ne? Komaj en teden je, kar smo zapisali na tem mestu, da Amerika in Anglija ne bosta priznali nobene komunistične vlade v Jugoslaviji. To smo pisali z ozirom na poročilo, da bo pisatelj Adamič zahteval od zaveznikov, da priznajo v Jugoslaviji vlado partizanov. Kako prav smo imeli, vidimo na sestavi nove jugoslovanske vlade. __(Dalje jutri.) _ tuli f mt PAT BAT BOND DAY Na zapisnik polletne seje K. S. K. J., ki je v javnosti in se peča s pismom naše pomožne akcije, poslanem na polletno sejo, smo prisiljeni tudi javno odgovoriti. Odgovarjamo: 1. Naše pismo ni dolžilo "gotovih odbornikov KSKJ," da so proti naši akciji. Slutili smo pa, da bo glavni tajnik KSKJ, g. Joseph Zalar, obrnil naše besede nase. To se je tudi res zgodilo, kakor kaže omenjeni zapisnik. 2. To smo slutili zato, ker imamo dovolj dokazov na roki, da je bil g. Joseph Zalar od vsega početka proti naši pomožni akciji. 3. Nismo pa slutili, da bo ta mož predložil resolucijo, ki pobija na eni strani hip poprej sprejeto resolucijo Rev. Butala, našega podpredsednika, ki odobrava našo pomožno akcijo, na drugi strani pa kaže vso neizkrenost g. Joseph Zalarja. Dovolj nam je namreč znano, — in naslednjo trditev lahko vsak hip podpremo z dokazi — da je bil ravno g. Zalar vsak čas pripravljen podirati vse poizkuse od naše strani, da bi se obe organizaciji združili. 4. Izjavljamo, da nimamo najmanjšega povoda kaj reči zoper kateregakoli drugega glavnega odbornika ali odbor-nico KSKJ. Dostavljamo, da se g. Joseph Zalar ju ne bo posrečilo prepričati ostale svoje so-uradnike, da smo krivili celotni odbor KSKJ neprijaznosti napram naši organizaciji, ne pa samo njega. In ker se zavedamo, da g. Joseph Zalar ni isto kot KSKJ, zato naj nihče ne reče, da se v javnosti lasa-ta Zveza Slovenskih Župnij in KSKJ. Toda kljub temu, da se radi površnega razumevanja med našimi ljudmi izpostavljamo tej nevarnosti — da bo namreč kdo kaj takega rekel ali celo zapisal — ne moremo molčati na tako javno listino, kot je zapisnik polletne seje KSKJ. 5. Kot že omenjeno, za trditve v prejšnjih točkah nam do-kazilnega materijala ne manjka. Celo toliko ga imamo, da se bojimo, da ga v kakem dnev nem tisku ne bi mogli spraviti v javnost. Listi so jtečinoma v zadregi za prostor. Pač pa lahko naredimo nekaj drugega. Ako bi članstvo KSKJ rado videlo naš materij al v tisku, smo pripravljeni izdati posebno brošuro, ki bi morda tudi na-domestovala spominsko knjigo KSKJ o priliki 50 letnice te i naše katoliške jednote. Na ta ! način bi mogli še pozni rodovi ' občudovati taktnost in ljube-! zen katoliškega tajnika katoliške jednote do slovenskih katoliških duhovnikov in lajikov, ki končno niso pričakovali drugega kot dostojnega in civiliziranega odgovora. Za odbor Zveze Slovenskih Župnij v Ameriki: |(Rev.) M. Slaje, predsednik. Največja novica, ki ni sicer popolnoma newburška, vendar pa spada tukaj v mes, je ZLATA MAŠA. Imamo tukaj gčH še precej faranov, kateri so bili nekdaj farani č. g. zlatomašnika, Rt. Rev. Monsignor Vitus Hribarja. To je bilo še predno so se organizirali v svojo lastno župnijo sv. Lovrenca. Po naključju bomo praznovali farnega patrona pri nas in pri Materi Božji v C.ollinwoodu pa farno patrono in zlato mašo vse na en in isti dan. Kakor je bil nekdaj prečasti-ti g. zlatomašnik duhovni pastir vseh Slovencev v državi Ohio in še preko državnih mej, tako se spodobi, da se Slovenci v tem obsegu zganejo in mu čestitajo ob tej tako redki slovesnosti, ki jo dočaka komaj vsak ta petstoti duhovnik. Tudi tisti, kateri ne delajo več sence v cerkvi mu brez skrbi lahko čestitajo, kot navdušenemu Slovencu in borcu na narodnem polju, skozi dobo petdeset let. Sploh vsi Slovenci, brez razlike, v Ameriki ali pa v Sloveniji, se smelo veselimo tega dneva, ker le redek je tak dan med nami in veliko pomemben za vse. V imenu vseh faranov izpod zvona sv. Lovrenca tem potom izražam preč. g. zlatomašniku iskrene čestitke in poživljam in prosim vse, da se ga bodo na ta veliki dan spomnili v goreči molitvi, naj mu Bog podeli še veliko veselih dni tukaj, po tem pa večno plačilo, za katero je zapustil dom in domovino in se podal v tuji svet, da bi ondi skrbel za dušni in tlesni blagor svojih rojakov. AD MULTOS ANNOS! # * ♦ Danes, ko to pišem je praznik našega cerkvenega patrona sv. Lovrenca. Velikega svetnika in mučenika so zbrali naši pionirji za cerkvenega patrona. Sv. Lovrenc je eden izmed redkih svetnikov, kateri se omenjajo pri vsaki sv. maši. Med tednom ni mogoče dostojno praznovati farnega patrona, kakor zasluži. Zato je slavljenje prestavljeno na nedeljo. Ker pa se vrši v nedeljo zlata maša preč. g. Monsignor-ja Vitus Hribarja, bomo morali pri nas obrniti plašč po vetru in napraviti naše slavljenje malo poprej, to je ob 7 zjutraj. Takrat se bo vršila slovesna maša za farane in društva so prošena, da' se zberejo pravočasno pri Slov. narodnem domu in potem, kakor vsako dru go leto, počaste ta veliki praznik s korporativno in polnošte-vilno udeležbo. Popoldne ob 3 bodo slovesne pete litanije in blagoslov. To bo dalo priliko tudi našim faranom, kateri se želijo, udeležiti zlatomašne slovesno sti. * * * Prijatelje slovenskega petja opozarjamo na piknik, ki ga prireja pevsko društvo Zvon v nedeljo, na West Side, na pro štorih Slov. narodnega doma, 6818 Denison Ave. Vzemite Harvard karo, ki vas pripe lje naravnost tja. Tam bo pri. jetno, ker se bo slišla krasna slovenska narodna pesem, "Hej Slovenci, naša reč slovenska živo klije . . • dokler naše verno srce za naš narod bije— Tudi vseh drugih dobrot bo v izobilju. ♦ * * Vojska, tako se namreč malo svita, bo v Evropi morda do Božiča končana. Vsaj upamo da bo. Toda, ker ta vojska ni toliko med narodom in narodom, kot je med Kristusom in stanom, bo naše življenje še vedno ostalo boj. Duh komunističnega materializma, ki hoče Boga odpraviti, bo poizkušal še na dalje vrniti se v narodno življenje, kakor se je zadnje čase. Ta uničujoči duh je eden in isti, naj prihaja k nam kot komunizem, fašizem, nacizem, ali pa pod kakem drugim imenom. Povsod ga boste spoznali po izasmehovanju verskega prepričanja in po uničevanju krščanstva. "Kdor ni zmenoj, je zoper mene," pravi Kristus, pa naj se dobrika še tako in naj obljublja kar hoče. Spoštovanje do bljižnega in pravo ljubezen do njega, uči uspešno edino le On, ki je dal svoje življenje za svoje prijatelje na sv. križu. Zato je rekel sv. Pavel "če bi angel iz nebes učil drugače, naj bo proklet." Vse poiskušnje sveta, od početka človeškega rodu, priti do sreče brez Boga in brez božjih resnic, se je izjalovilo in preje ali sleje prineslo nesrečo na svet v obliki vojska in medsebojnega klanja. Ni rekel Jezus za-, stonj: "brez mene ne morete nič." Kdo ftii bo tedaj zameril, ako j opozarjam starše ponovno, na strogo dolžnost, ki jim veleva poslati njihove otroke V KATOLIŠKE ŠOLE, da v katoliške šol-e tudi skozi višje razrede le v KATOLIŠKE šole. Od dvanajstega leta pa do osemnajstega, je nevarnost za iz-prijenje največja. Kaj pomaga, če tudi enkrat na teden dobijo nekaj pouka v krščanskem nauku, če pa v višjih šolah, pet dni na teden skozi devet mesecev ne slišijo ničesar, kar bi jih spominjalo na Stvarnika, na Njegovo vsevednost in na dolžnosti, ki jih ima človek do svoje neumrjoče duše. če potem vzamemo v poštev še no-vozbujene strasti in toliko slabih vzgledov, ali se je čuditi, da je neka višja šola morala poslati domov štiri deklice, ker so postale matere? In je druga višja šola morala pred časom prekiniti z poučevanjem in zapreti vrata, da ni prišlo na dan žalostno moralno stanje otrok v šoli? Naj si belijo vsa šolska vodstva glave, za človeka ni zadosti sankcija, ki jo da le človek svojim postavam. Za človeka je potreba božja zapoved in božja sankcija, strah božiji, predno bo mogel premagati svoje slabe nagone in strasti in še se je pripetilo in se bo, da niti pekel in strah pred večnim peklom, niti obljuba večnega plačila v nebesih ni zadostovala. A to so vendar le izjeme, med tem ko so slučaji nemorale veliko gostejši v brezverskih šolah. To nam jasno kaže tudi dejstvo, da so katoliški in drugi versko vzgojeni fantje v primerno veliko večjem številu sposobni za vojake, kot pa so fantje iz materialističnih in brezbožnih vrst. Ne delajte torej praznih ali pa malenkostnih izgovorov vsi tisti, ki živite blizu katolikih šol. Blizu pomeni dve milji ali manj. Dobra krščanska vzgoja je najboljša dota, najbogatejša zapuščnina, ki jo morete dati svojim otrokom. * * * Časi se spreminjajo. Predsednik Roosevelt je zadnji teden ujel pet rib v Kanadi in listi. po vsej Ameriki so poročali o tem. Ko smo pred leti lovili ribe, tudi v Kanadi, sem na svoje lastne oči videl, da jih je Jaka Debevec potegnil iz vode, najmanj deset, pa je edino Ameriška Domovina pisala o tem in dala čast, komur časj. Ali ni to šment? * * Tako se mi dobro zdi, da bi lahko cel dan pel. Morda bo kdo rekel, da sem stric postal. Pa to pri meni nima več kakega vpliva. Stric sem že preko šestdesetkrat in preko dvajsetkrat že "stari stric." Dobro se mi zdi, ker je nedeljski "Summer Festival" tako izbor-no, tako nepričakovano dobro izpadel. Čistega preostanka bo okoli $3,500.00. To se pravi, da bomo plačali zopet $3,500.00 na dolg in ga znižali precej pod 20 tisoč. Kdo bi se ne veselil tega? Monsignor Hribar pravi: "dolga se boj." Jaz sem se ga vsa ta leta bal in sovražil sem ga. Sedaj pa, ko smo ga tako daleč ugonobili, se ga več ne bojim. Da je ta veselica tako zelo dobro uspela, gre priznanje in zahvala vsem onim faranom, ki so tikete kupili, potem onim, kateri so delali na veselici, v Oltarno društvo fare! rije Vnebovzete Vse članice našega dr® ste vabljene, da pridete v n® 1 j o 15. avgusta v vlikem ^ lu k sveti maši ob desetih poldne in kateri je le fliof1' naj pristopi tudi k svetemu1' hajilu. Zbirale se bomo v dv0(l pod cerkvijo in sicer toen« minut pred deseto uro. To zato, da se bomo lahko Pri' časno uvrstile v parado.J1 pozabite prinesti družtv- bol znakov s seboj. Za nas pravi j en tudi prostor v^ da j a ne bo nobenih težko1 nobeno. Torej le pridih Vas vljudno vabi, Odbc- nedeljo. In končno vsem, kateri so se piknika udeležili. Prav izrečno pa moramo pohvaliti kuharice, ki .so tako marljivo delale že v soboto in zopet v nedeljo. Cerkveni odbor je bil tudi na mestu. Bog plati stotero vsem njih skrb in trud. * * * A, kdo je dobil? Po sto dolarjev bonde so dobili: M. J. Filipovič, Mrs. Frank Mulh in August Kristančič Sr. Po 50 dolarjev bonde so vlovili: J. Vatovec (Prince), Anton Bar-bič, Victoria Hočevar, Družina Lawrence Arko. Po $25.00 bonde so dobili: John Badovič, A. Plahutnik, Nick Jakovič, La Verne Češek, Mary Orehovec, Julia Žele. $15.00 cash je dobila Rachel Jaklič, in $10 cash, Matt Papež. Bondi morajo biti naročeni na osebno ime. Zatorej prejmejo svoje bonde vsi šele čez kaka dva tedna. Če pa želijo imeti izplačano v gotovini takoj, smo pripravljeni dati tudi to, toda v tem slučaju pridržimo deset odstotkov, ker hočemo na ta način urgirati nakupovanje bondov. * >:< * Zapomnite si imena sledečih: To so ljudje, kateri so delali en dan ali več v šoli, da so pripravili sobe za zopetni sprejem šolarjev. Poribali so pode, omili okna in klopi in počedili sploh vse v desetih sobah. Omenimo najpreje žene: Mrs. Frank Blatnik, Mrs. Anthony Suhadolnik, Mrs. Joseph Perko, Mrs. Matt Zakrajšek, Mrs. Frank Bokar, Mrs. Joseph (šuštaršič) Blatnik, Mrs. Joseph Milavec, Mrs. Louis I kazuje vojak, prica. (Dalje na 3 strani) ' la na pravem mestu cer> Še Grog( tere ] dine H] nezad njego Prejši dolga i»o ve ven d Pride Jjih s S03p0( ^r m MSteti fVk Letina 15 Je] al'p* >°trefcl jiliiim1^ že Lepa~filmska igralka^1 iskala vojaško bolniš^ ^ laloVo a i vpraša prvega vojaka- •Oko #ogat( kakega nacija?" Vojak P^n da ga je.."S katero r< izveduje krasotica. »g pokaže vojak na svojo <1 roko. Igralka se sklone ku poljubi tisto roka Potem se dečva . «Si ti «bl infrov0 ;e]eta i 'Pravij frivičn t del obfl* i" ta ti ni t k drugega vojaka: kega nacija?" "Seveda sem ga odvrne. "S katero roko pa si "Ga nisem z /^(ifi^ sem ga obgrizel do , » kuJ"c PROGRAM OB PRILIKI ZLATE MAŠE MSGR. VITUS HRIBARJA Vrši se v V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AV& ob 7:30 zvečer V NEDELJO, 15. AVGUSTA 1. ZLATOMAŠNIK BOD' POZDRAVLJEN. ■ • • ^ .....Pevski zbor 2. DEKLAMACIJA NA ČAST JUBILANTU. ••••J .....Sestavila Mati £u s Deklamira Miss Dorothy Hrastar. 3. ZLATOMAŠNIŠKI JUBILEJ..........glti1 .....Spisal Rev. MiW> ! Osebe: Devica Marija (Kraljica duhovnikov).. C&t0^flij * t«' C®* »'h Vera...............................DoroW pon m 1. A"'1* Mildred h % Upanje. . Lj ubezen...........................mu-- c«r< Angel Varuh......................Eleanore k Angel oltarja.......... ...............Irene £»<; Duh zlatomašniškega jubileja...........^^ pi Duh prošlosti........................Be™ Monsignor.........................Stanič 4. SLOVENSKE PESMI $ Cerkveni pevski zbor Ilirija pod vodstvom tin Rakarja kaj Nrig :°Uko, Je «o iova; % čl * S X sti da Cet> i). O >1 s ''H h ti is: K: pt % Oh Hi] 'in. % % Vs, Nf Co ' 01 i. Glf taw 5. SONG 11^ DANCE...........Pianist Joseph i, a) Dance Specialty.....Misses Pat and Jac»{1 b) Alice Blue Gown Betty Kapel (Solo), Dorothy Grill, Mary ^pP Esther Mullec, Margaret Roberts, EleanO^ c) Glow Worm. po* Jean Zaletal, Florence Mickovic, Margare Jane Logar, Dorothy Kleindienst, Laverne ^ Helen Laurich, Sophie Jankowski, Mercedes ^ Stephania Kozel, Margaret Roberts, Betty ^ d) On a Simmery Summery Day. Jean Zaletal, Mary Ann Skufca, Ann Y0^*'^. Carol Batich, Rosemary Skebe, Stephania a 6. A CROWN FOR MARY. Cast: i3 t, Margaret, an orphan girl.........Steph«11^/ Mrs. Maguire, her friend..........Esther £ Mrs. Iiarkness, a wealthy lady......... rf^i Sister Agnes N. S. O..............Rosem% f, Crowner of the Blessed Mother......Mil(il pi* Soloist............................Betty .jdf' 7. PATRIOTIC PROGRAM.......The School Dedicated to our boys in the service. SPEAKERS: Mayor Frank J. Lausche. For St. Vitus---Anton Grdina. For St., Augustine---Leo Walsh. For St. Mary---John Zulich. For the Priests - - - Rev. Milan SlaJe Dr M ill 0 Hi* ST5 k S U"tii N Grogov Groga Obraz s slovenskih hribov* ruš I irf Se eno lepo lastnost ima jhl Rogova domačija, lastnost ka-0 'ere "i videti, na poslopjih, turni' dllle "a zemljiščih ali kje dru-JH Pač pa v zemljiški knjigi: Ivotf1zadolžen je. Stari Groga, Jegov oče, njegov stari oče in Prejšnji predniki, vsi so se bali kakor kužne bolezni, do-"u vedoc, da dolg zajema zra-en delavcev iz vsake »i delu ,P1 iW bo! cer! žkoi ite idbo1 IIIIU«' ft hi sklede, .. Pa nič ne pomaga. Po m Se je ravnal tudi sedanji i -r> odkar je izplačal, je bilo bratu Matevžu bo v' ^amo enkrat Je pri_ > KO Še ni dolgo gospodaril. : lna je bila do konca slaba, povar ni bil° treba blaga ku~ gov a Sadja ni bil° prav P e«a ni kazalo prodati> še že_ j a hudo bolna; denarja Podplate 8HWE 1,1 ^ so|; £|| in druge pri hiši, skoraj ne bilo več. Takrat je b°gatemu Cerinu v Žer-rebp mu Je Povedal, da bo i« k jicftfalovo in priferj posodo jemati. Stari ko S Je Wel hil sicer tudi kmet, Je Pa s trgovino. Šti-je kupčeval z vsemi . jgfPttovo P0kupil J S vsako let0 %a .m Posušeno sadje, žito, drugačno blago in je i ubiifHv ni nik- S iet jo Taliti; delafa d°biČka pa m°ž je bil poštenjak ,Scl0 glavi 'el, *st0' dvest0' L P5 k ? Stl ne b°š Plačeval," Ki val IV- L- a to'«ar bo ° Za slanino in drugo llit'1 P kai Pruve- Komaj je zve" • J Urogo tišči, besedo; mu je brž Le povej, '^rigel ilfoliko ti bresti 2e držal debelo usnjato NvajV r0kah- Groga je po-J* le tirideset goldi-to'brar bo več treba, je re- Wštel°tegni1' Cerin mU Jesen je prodal je bilo leti. pred sto in več kot sto 3. Ob košnji. ... Da v letih nerodnih Okrogle sem pel. —Val. Vodnik. NEWBURSKE NOVICE lih, Sio j , j^ocn je ' pitana vola in ho- Stari Cerin je 61 štiri ] m n]egov sin ni h0~ da desetih goldinarjev, ter, pale Ve zakaj. Vedel je ^oSnjki oče je bil na" PMJe^H ivju ' naj ne jemljo od okot hiša- Take ^ bi- ' to kai-U Prijatelji novota-".(»fXri 36 Povzel sedanji y^tvi ; pačijo, je moral o 1 Vet; 2 Večer ves truden ie tj, VGvnico pozno v noč, drugo jutro 0 Je bii0 ' In Pa kako hudo »ti in to> venomer z roko K K 0» W % h p W ■J' ii® i A 1 v l •ed J Cl"1 z Moi' g°tov0 "ik0 Čistilnico Potem kupil, ko se ~ Prepričal, da bo E^°dlegla, kolikor sta 1 Si »ckai TSače mladi Groga. šOy ij" VSe polno knjig, 1 °znanil, marsikaj ■ ^ kak1^ Pol in kjer je zve-stroj, bodisi za stvisk.alni-C bodi t '. mU/-fcralnlC0 i 5.'' ktiJ j« hotel, da 0ce j|oda vse ni za vsa- h^ll^n T ,oC'e t se ^aloali po goratem nič koristile. eni '^tiln oreči Groga užu-Co so kupili »t0 26 dr »ipj \ % m ffir za ce- . ur . ev- Seveda so ar j i !kri- dobro izkuše- iv !^0čn!meU in jo vsake-^cli Gah- Vse kaže, da °?ovi ue bodo več in mlatilnica ^C^terijepnne- Se t^°V 8kedenj' O svetem Jakobu je bilo pred tremi leti. Mladi Groga je prekoračil sedemnajsto leto in je že tri leta sem vsako leto delal zraven odraslih mož. Še več, povsod je bil med prvimi po pridnosti in posebno po spretnosti. Tudi Marjanca je imela pasteričje leta že za sabo in je bila ne malo ponosna, da so jo klicali za manjšo deklo. Saj je tudi že od pomladi sem sadila, plela, žela, turšico in krompir ogrebala, svinjam kotel kuhala in opravljala vse druge ženske opravila, katerim ni ravno treba močnejše roke. Pri Grogovih so že poželi in snopje v kozolec naložili. Tudi so že posejali belo strnišče, kar ga je bilo odločenega ajdovi setvi. Košnja je bila na vrsti. Kakor sploh večkrat med letom niso mogli izhajati z delom sami domači, tako ob žetvi, ob mlatvi in še druge krati, tako tudi ob košnji. Najeli so vsako leto po štiri kosce in od sosednega Grintovčana sta prišla dva prostovoljna. Z domačimi jih je bilo torej navadno po devet. Z Grintovško hišo so bili od nekdaj tako dogovorjeni, da so po dva kosca zamenjevali; kadar so pri Grintovških kosili, sta šla dva Grogova kosca k njim in narobe. Te stare navade sta se držali obe hiši tako vestno, kotjbjbila vknj ižena. • Takih vkoreninjenih navad je krog Kremenic mnogo in vsakdo bi se kesal opustiti. Od ene hiše hodijo nekaterim va-ščanom vsako leto prikleniti, kadar navzgor vozijo, zato dobivajo koline ob smodišču; enemu vsa vas pomaga, kadar dr-vari, po več hiš skupaj, kadar sadje spravlja; tretji zopet zvozi, ker ima delavno živino blizo praprotnic, večini kmetov praprot na dom, zato pa dobiva brezplačno škope, kar je potrebuje; skoraj vsaka hiša odmeri nekaj določenega sadja ali drugega pridelka redno gospodu župniku, gospod župnik jim pa kake pisari je oskrbe in jim opravijo posle pri gosposki in sto takih reči, ki se vse zgo-de, kot bi bile strogo zaukazane, dasi so vse le prostovoljne. Nikdo ne računi, ali je več vredno, kar daje in podela drugim, kot to, kar mu drugi po magajo in vsem je ustreženo. Ko bi vse te navade naenkrat opustili, marsikateri Kremeni-čan bi si ne vedel pomagati, bi trpel mnogo škode. V soboto zvečer so Grogovi vse pripravili, da se ne bo tratil v pondeljek najboljši čas zgodnjega dne. Tri kose je sklepal mladi Groga; kosci, ki še le pridejo, morajo vsak svojo koso seboj prinesti, kakor vnanja žanjica svoj srp. Stari Groga je očistil oslenike jih napolnil z vodo, v vsakega je oslo vtaknil in s travo zamašil; če je bil pri kateremu dr-žavec odtrgan, ki se obesi za pas, ga je naredil iz deščice, zvrtal in z jermenom privezal. Gospodar je pripravil grablje in pri nekaterih nekaj zlomljenih zob vbil; zraven njih je položil vile, klepišče, dve vrvi za senena bremena, in sodček za pitno vodo, katerega je poprej še namočil in nabil. Tudi ženske so pripravile vse potrebno, ker opoldne morajo koscem, kar jim skuhajo, v senožet ne-sti in Bog ne daj, da bi kaj pozabile! Kako je bilo hudo prenašati zbadanje in smeh, ko so bile enkrat žlice pozabile! (Dalje prihodnjič.) -o- (Nadaljevanje z 2 strani) Grden, Mrs. Joseph Adler, Mrs. Mary Janežič, Mrs. Martin Mar. tinšek, Mrs. Edward Volčanšek in Mrs. Frank Snyder. Vsem tem smo dolžni zahvalo katero jim tem potom izražamo. Dobijo pa tudi plačano v gotovini, ako želijo. Prav radi jim bomo dali toliko, kolikor druge žene dobijo za tako delo v mestu, ako nam sporočijo. Pomagali pri vsem tem pa so tudi sledeči otroci: Sabina Wendzicki, Joseph Milavec, Edward Blatnik, Anthony Košak, Mary Lou Janežič, Farnk Te-kavčič, Anthony Suhadolnik, Anthony Papež, Donald Svoboda, Louis Hrovat, Jos. Kenik, Bernard Škrl, Dolores Volčanšek, Anna M. škrl, Patsy Zbi-kowski, Lawrence Škrl, Dorothy Šeme, Theresa Becay, Bernard Štrekal, Mary Ann Pavlin, Frank Bokar, JosephNPerko, Dolores Blatnik, Betty Blatnik, Anna Zbikowski in Edward Ka. niski. Vsem tem prav iskren, Bog plati. Thanks a 1,000,000. * * $ Joseph Barle in Angela Pla-ninšek sta prinesla neko malo pogančico v cerkev zadnjo nede-jo, da se pokristjani. In bila je krščena in se je spreobrnila in postala kristjana' pod imenom Judith Ann. Njeni starši pa so Martin Planinšek ml. in Anna, rojena Barle. Tej novi kristjani in njenim staršem, naš poklon. Bili: "Slišim, da gojiš koze. Ali imaš kaj uspeha pri tem?" George: "Pa šele, da ga imam. Mleka nimajo bogve kaj, ali koze so mojo sinaho butnile najmanj štirikrat že." je znano, do danes, živijo še vsi. 'ni nič! Saj se ne umivaš nikoli več." Ako bo vojna tako napredova-j Gleda mi n^vnost v obraz, la, kakor je zadnje tedne, potem 'mežika in mežika z očmi, a ne bo v Evropi kmalu konec bitk.!reče ničesar. Deca pa se smeji-Vsi pa vemo, da Amerika ne bo's čudnimi obrazi. Vsem se mogla pustiti Evrope same sebi.!vidi na licih> v očeh in na sme-Vzelo bo še nekaj mesecev, mor-|hu, da bi radi nekaj povedali, da let, predno bo res mir in vse a S1 ne upajo prav. urejeno v pravi tek. Naših fantov še ne bo tako hitro nazaj. * * * "Drobavov Janez ne govori več s svojo ženo." "Zakaj vendar? Kaj mu je pa sedaj žalega storila?" "Umrla je." * * * We have,seen in the Press that trouble arose because of dammed water. When the water from A's garden flowed unto B's garden, B said: "let that water be dammed." That caused the dammed water to do much damage on the upper side of the dammed thing. A therefore took this dam matter into court. When the whole dam thing was explained to the Judge, he seemed to have decided that the dammed water has a right to flow without any dammed obstruction. And so we hope the dam thing is now settled. RAZNI LJUDJE Spisal Ksaver Meško. Res postaja, nekaj dni po cesti snažno umit. Še nalašč se postavi široko in mogočno na sredo ceste, ko me vidi prihajati odkod, da bi ga gotovo opazil. "Hvaljen Kristus!" pozdrav-Naši ministranti so se skupno i lja že od daleč, udeležili cirkusa zadnji teden. | "Zdaj pa, Janezek, zdaj! Tu Ministranti (po večini) redno!imas krajcar. opravljajo svoj posel in če tudi je včasih treba zgodaj vstati. V cirkusu so videli slone, medvede, tigre, kamele in še polno drugih živali, ali največ -pozornosti so, seveda, želi klauni (glumači, pravi Kern). Teh se bodo najdalj e spominjali. Dobri in točni ministranti so velikega pomena pri fari. * * * "40,000 družin moli rožni venec vsak večer, za vojake," tako piše gotov list. če bi se več družin posluževalo te lepe navade, bi pa manj družin tarnalo nad zbeganostjo svojih otrok. * * * 432 naših fantov je že odšlo v službo k vojakom. Prav težko bi bilo dognati, kje in v kakem stanju so vsi. Večina, ali pa vsaj polovico jih bo preko morja na eno ali pa drugo stran, to je skoraj gotovo. Vendar, kolikor nam Z naglico, ki bi mu je ne prisojal, mi stegne naproti'malo okroglo roko. Komaj pa ima krajcar, že zbeži v prodajalni-co po sladkor. A s tem se le umaže in črez uro postopa po cesti zopet ves očrnel ob ustih. Nekega dne ga pokličem k župnišču in mu vržem skozi okno kos mila, v papir zavitega. "To imaš. A zdaj se lepo umij!" Odvije milo, počasi in premišljeno, ga ogleduje nekaj časa in ga zavije zopet lepo počasi in previdno. "Ali se ne pojdeš umivat? Saj imaš zdaj milo!" "Pa ga dam rajši materi," mi zaupa z mirnim, skoro svečanim glasom. Nekega dne ga pokaram vpričo vse množice vaškega drobiža. "Ali Janezek, s teboj pa res "Kaj pa je? Kaj pa imate?" Le hihitajo se. Gledajo zdaj name, zdaj Janezka, a ne odgovori nobeden. "Ti, Tomaž, povej, kaj je," primem večjega fanta. "Janezek je rekel, da se za DELO DOBIJO Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška dela Stanovanje v najem 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77i/2c na uro Ženske 62y2c na uro Morate im^ti izkazilo državljanstva in prestati zdravniško preiskavo. Z glasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (197) DELAVCI en krajcar ne more umivati vse leto." Bučen smeh. Pogledam Janezka. A ta strmi v me povsem nedolžno. Usteca mu drhtijo kakor na smeh, ki pa je ostal le bolj v mislih, kot se kaže na zunaj. In z vsem licem, z živimi, mirnimi očmi, s tem pol očitim smehljaje, potrjuje povsem odkrito: "Res ni vredno!" KONEC. -o- l. VICTORY ' BUST UNITED STATES MALI OGLASI Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za dve družini, 6 sob zgorej in 6 spodaj, tri garaže. Hiša se nahaja na 1084 E. 67. St. (191) Pohištvo naprodaj Proda se pohištvo za jedilno sobo; skoro novo. Vprašajte na 730 E. 90. St. (190) V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOKOJNEGA OČETA JOHN ŽURGA ki je za vedno zatisnil svoje mile oči drfe 13. avgusta, 1939. Dragi in nezabni oče! Danes je minilo že štiri leta, Gdkar si se za vedno lcčil od nas. Že štiri leta tugujemo nad Tvojim grobom in jadnega srca kličemo Tvoje sladko ime. Ob Tvojem grobu poleg soseščine Tvoje soproge in naše blagopokojne ljubljene matere Vama močno žalostni kličemo: Spo-čijta se v Bogu do svidenja nad zvezdami! Žalujoči: OTROCI in SORODNIKI. Cleveland, O., 13. avgusta, 1943. Soba se odda Odda se soba za 1 ali 2 dekleti. Vprašajte na 1051 Addison Rd., suite 3. (190) za SPREJEMANJE ODPOŠILJANJE MIZARSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA NA JARDU Plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. _(197) ZANESLJIVI MOŠKI IN ŽENSKE •ZA VOJNO DELO s bodočnostjo za delo po vojni za PRŠILCI POMAGACl in TEŽAKI Plača od ure. DI-NOC MFG. CO. 1700 London Rd. Za intervju 9 do 12—2 do 5, (192) ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME, Inc 6016 St. Clair At«. Telefon: ENdicott Sili t(->, kakoršno Kupujte vojne znamke! MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila THE HENRY FURNACE CO. MEDINA, 0. RUDY B0ŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! Castaqm Paul Breisach, znani dirigent Carlo Morelli, Lucia Albanese, oper od Metropolitan in Chica- Alexander S ved, Kurt Baum, če-go opernih družb, bo vodil oper- ški tenorist. ne predstave v mestnem avdito- Nas;topil bo tudi balet pri obeh riju v Clevelandu ta teden. Oper- oper|nih predstavah. Zlasti bo ni predstavi bosta "Aida" in "Carmen." Giovanni Martinelli, čigar ime je magnet za tisočere, bo pel vlogo Rhadames, vojak-ljubimec v operi Aida, ki bo podana v soboto zvečer ob osmih 14. avgusta. Carmen bo podana pa v ne- TOVARNIšKO DELO 100% OBRAMBNO DELO predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust-nico, da ste na razpoloženju. THE DRAPER MFG. CO. E. 91. St. and Crane 1 blok južno od Union Ave. (190) BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak. da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem ozira. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometristične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Mi imamo v zalogi pasove za pretrga-nje, za moške in ženske. POZOR! HIŠNI GOSPODARJJ Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 Ženske Ignac Slapnik, si CVETLIČAR HEnderson 1126 6102 St. Clair Avenue Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištva, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 za zanimiv prizor v 2. dejanju, kjer balet proizvaja ples Mavrov. V solo plesih bodo nastopili: Ruth Page, Eric Kirsten in Tterry Dawson. Cene vstopnicam so popularne od 85c do $2.75, vključno davek. Lože so po $3.30 in dohod- deljo popoldne, začetek ob 2:30, ki od teh bodo dani za ruski voj-15. avgusta, pri kateri bo pela ni relif. Mnogo narodnostnih lavno vlogo Bruna Castagna. j skupin je kupilo lože, da s tem Nastopile bodo še drue pev-i pomagajo ruskemu vojnemu reške zvezde, kot Stella RomanJiifu. čiščenje 3:30 zjutraj do opoldne Dobra plača Za pomoč v pralnici 45 ur na teden Prijetne delavske okolščine Pomočnica za kuhinjo Plača in hrana ter uniforme Dobre ure. Nič dela v nedeljo Zglasite se v 8. nadstropju Halle Bros Co. (190) Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue ZA VSAK SLUČAJ IN ZA VSAK ČAS Pa tudi za vsako razdaljo je naša ambulanca na razpolago vsem, ki se je hočejo poslužiti za bolniško in invalidno postrežbo. A. GRDINA in SINOVI 1053 East 62nd St. HEnderson 2088 Cleveland, Ohio rTT*"XXXTTYTtXXXXTIXXTX*TXTXŽXXXITX"XXXXX^X"TTTTrVi Palomita Zgodovinski roman i d Nikdar pokazal nisem ti presneti stirikot oni, ki mojemu gospodarju so Avstrijci ga podarili, pa listič priporočeni, da vojske že nikjer več ni, ki so ga s tremi hostijami mi vzad prilepili. Silna ,skoraj nepregledna množica, ki se je bila zgrnila okrog ciganov in rasla tembolj, čim dalje je trajala dekličina čarobna pesem, je poslušala nemo in strme to divno, hre-penečo, ne znana srčna čuv-stva obujajočo in v onih krajih dotlej malo manj kot neznano pesem, ki je vrela kakor žuboreč studenec iz Ilonkinega žametastega grla. Ko je naposled vendarle skončala, ji je zagrmelo silno in oglušujoče ploskanje v pohvalo, ki se kar nikakor ni hotelo poleči; denar ji je deževal kupoma v peharje, medtem ko je vzklikalo ljudstvo besno in brez prestan-ka: "Bravo, bravo, Ilonka, izvrstno, imenitno! Daj, Ilonka, zapoj nam in ponovi pesem, da jo slišimo še enkrat!" — Čudno! Medtem ko se je smejal ta večer v Miramaru ves svet, se razposajeno veselil, popival, rajal in zabaval, pa je sedel Maksimilijan, sedaj pravi cesar mehikanski, zaprt samotno v svoji knjižnici, čmeren, potrt, zamišljen ter obenem skrajno slabe volje. On, od kogar bi človek po pravici pričakoval, da bo to noč najveselejši med veselimi, je bil v resnici skoraj edini, ki ni vžival in ki ni občutil v sebi niti ne trohice nocojšnjega občega veselja. Preveč in prehitro je padalo te zadnje dni na njegovo mlado, čutečo in sanjavo dušo, da bi mogel prenesti vse stresljaje brez posledic. Vse se mu je vrtelo v zmedeni glavi, tako da je že začel skoraj izgubljati ravnovesje in da bi kmalu že ne mogel več razločevati pravega od napak. Tako, v takem položaju ga je končno dobil globoko zamišljenega, z brezizraznim pogle- stala na gornjem koncu gaja, ko jih nenadoma predrami iz njihove globoke in tihe resnosti grmeče ploskanje in besno vikanje tisočglave množice, ki se je bila zbrala okrog ciganske godbe. Kakor hipoma zbujen iz globokih in mučnih sanj je obstal Maks mirno na svojem mestu in, oziraje se v smer, od koder je prihajal vik, radovedno vprašal: "Kaj le imajo neki tam, Rudolf, zakaj to burno ploskanje, to divje vpitje in veselje tam-le gori?" "Ciganska godba je, Veličanstvo," odvrne hitro mladi častnik, "ki tam igra in razvnema ljudstvo, da tako raja in razsaja, pri tem pa popolnoma pozablja na okolico, kjer se nahaja. Veličanstvo, ako Vas njihov krik moti in vznemirja, lahko skočil tja in jih nekoliko pomirim." "Ne, ne, ravno nasprotno, moj dragi Rudolf; še mi sami gremo tja, da se še mi nekoliko porazveselimo v njihovi družbi!" — Ilonka je bila medtem začela peti že vdrugič prekrasno mehiško narodno melodijo in njen sveži, polni in lepo doneči glas je ponovno vzplaval kakor žaren duh, kakor vesolni up človeštva visoko gori v skrivnostno nočno tmino, silen, nezmagljiv, zdaj prijateljski bodreč, zdaj mirno vzpavajoč, zdaj sočutno tolažeč, pa zopet jezno ščuvajoč, podžigajoč, naraščajoč, drzno naskakujoč, kmalu zmagoslaven, orjaški, vse obvladujoč — nato pa se prelil sredi svoje nebeške veličastnosti že v naslednjem- stop-cu kakor nenadoma zadet od nevidne Amorjeve puščice v najnežnejše miline, potem začel stopnjema ugašati, hirati, veneti, dokler ni popolnoma zamrl—ves poln sladkih upov, svečanih obljub in milih, srce blažečih odmevov. Maks in njegova dva spremljevalca, ki so se bili med pesmijo približali gomazačemu človeškemu mravljišču, so stali tu in poslušali tudi sami mir- dom topo predse vprtega nje- no in pozorno čarobno petje gov telesni zdravnik in obenem ] mladega ciganskega dekleta; iskreni osebni prijatelj dr. II-leck, ki ga je iskal iz dvorane v dvorano, vznemirjen spričo glavcubol^, sllabega' razpolože- veseli in zadovoljni nasmeh, ki je igral cesarju v tem trenutku okrog ustnic, pa je bil zadosten dokaz, da sta ga najbrž morali nja in splošne telesne nemoči,'že zapustiti, če ne popolnoma, radi katerih se mu je cesar pri-' pa vsaj v dobri meri, ona tuga toževal že rano popoldne med in ona žalost, ki sta ga mučili obredi. Kakor nalašč in skoraj še malo prej. Albin in njegova obenem z njim pa je vstopil mlada družba kakor tudi de-prav tedaj v sobo, dasi skozi: belušasti grajski prvi kuhar druga vrata, tudi mladi Ru-jTudos, ki ga je bilo privleklo dolf pl. Kolonič, častnik z av-1 cigansko goslanje že nekoliko strijske korvete "Novara" in Maksimilijanov najmlajši, obenem pa najljubši pobočnik, ki je pogrešal, tako kot zdravnik, svojega gospodarja tudi že od mraka. Šele po daljšem prigovarjanju se jima je nazadnje vendarle posrečilo pregovoriti ga za kratek izprehod po vrtu, v upanju, da ga bo sveži večerni morski zrak še najbolj pokrep-čal, obenem pa oprostil onih duhomornih misli in skrbi, ki so se ga bile oprijele. Ob svetlem in milem luninem siju so se napotili vsi trije po rahlo se vzpenjajoči, ozki stezici proti mali, z gostim zelenjem obraščeni utici, ki je poprej iz njegove kuhinje, so jih takoj opazili in jim spoštljivo odstopili svoj ugodni prostor tik obširnega divjega kostanja, kjer so se naslonili, bolj ali manj varni pred nerodnostjo in trdimi sunki tesno okrog se prerivajočih poslušalcev. Ob istem času pa njihova prisotnost tudi ni ušla ostremu in bistremu očesu stare vedeže-valke Zorajde Kolombari, ki je takoj spoznala izredno ugodno priliko, da se naplača tu po knežje za vse neuspehe nocojšnjega večera. Medtem ko je stalo vse tiho in mirno naokoli, pozorno poslušajoč Ilonkino ganljivo petje ter Toševo moj-, strsko spremljanje, pa se je pomikalo njeno staro in koščeno, a še vedno gibčno pritlikavo telo med tesno sklopljeno ljudsko množico počasi in stanovitno proti svojemu smotru. Ni še dobro potihnil poslednji otožni in mili akord Toševe kapele, ko so objeli mali in koščeni prsti njene uvele roke kakor polipove tipalke mladeni-ško toplo dlan Maksimilijano-ve levice in se pogreznili z nekako posebno slastjo v njene dolge, rahle in fine gube. Slišala je bila namreč že poprej o nadvojvodovi obče znani vljudnosti, o njegovi radodarnosti in njegovem plemenitem, mehkem srcu, pa je bila tako presodila že vnaprej, da bi tudi nje same najbrž ne zavrnil, če bi se ji le posrečilo približati se mu in ga nekako presenetiti ob pravem času in pa na primernem prostoru. Ni se motila! Ker se ji je nudilo ravno zdaj in prav tu oboje, kakor morda nikdar več poslej, je kar izpregovorila smelo brez odloga: "Gospodine, dolgo in nevarno pot imaš pred sabo, le nekaj pičlih ur še, pa bodo že odločale nad Tvojo glavo druge zvezde. Zato vem tudi, da se ne boš branil izvedeti usodo, ki Te čaka tam v daljnih krajih onstran morja, iz ust Zorajde, čije preroške napovedi so se uresničile do zdaj še vsakič brez izjeme —." Občinstvo, ki je stalo neposredno v bližini, se je začelo ozirati šele sedaj natančneje proti prostoru, kjer je stala do sedaj tako rekoč neopažena, četudi skoraj prav v njihovi sredi, sicer maloštevilna, zato pa tolikanj bolj odlična, tam docela nepričakovana družba z grada. Bili pa niso nič manj presenečeni in zmedeni zaradi navzočnosti cesarja in njegovih dveh visokih spremljevalcev kakor radi nezaslišne drznosti stari ciganske vedeževal-ke, ki je stala tam in še vedno po okrog stoječem in zdaj še tolikanj bolj osuplem občinstvu, potem pa razgrnila mehko in gosposko dlan Maksimili-janove levice široko pred seboj, vprla vanjo pozorno svoj srepi in prodirajoči pogled, ki je zdaj že ves žarel v nekakem skrivnostno ^čarobnem ognju, in risala po njej s kazalcem svoje desnice dolge, vijugaste in zagonetne čačke; nato si je zastrla s svojo desno dlanjo oči in se pogreznila za nekaj časa globoko v misli, obenem pa momljala polglasno in kakor sama sebi skrivnostne, drugim docela nerazumljive besede; kmalu nato pa je odprla držala Maksimilijanovo levico 'znova široko svoje oči in jih trdno v svoji desni roki. Cesar jo je pogledal sprva očitno malo iznenaden, potem pa je, kakor da mu je šinila že v tistem hipu drugačna misel v razločno besedo za besedo; glavo, izpremenil kar na naglo svoj obraz, pomežiknil pomenljivo svojima tovarišema ter dejal smeje obrnjen proti ... „ , , grič! ?fTa vrhu tega griča pa stoji samotno velik črn križ — zapičila ponovno v njegovo dlan, nazadnje pa izpregovorila s počasnim, mirnim in preroškim glasom, povdarjajoč "Vidim velikanski zvon — zvon —. Zvon —? Ne, grič, da, grič je, gol, nezaraščen in pust starki: "Dobro, če si si v resnici ta- tdje SQ. že _ da> trije križL ko svesta svoje nezmotljivosti, Kako _? Ne> ravn0 v tem tre_ pa naj bo; bomo vsaj videli, če boš zadela pravo tudi v tem slučaju. Zato pazi dobro, kaj nam prerokujaš!" S ponosnim in zmagovitim izrazom v svojih ostrih očeh se je ozrla Zora j da najprej hitro nutku so se izpremenili — čakajte, počakajte malo! — izpremenili so se v — v — ne vidim jasno —. O! o! tako —" (pri tem je zamahnila že vsa vznemirjena s svojo koščeno roko trikrat po zraku v obliki velike začetne črke "M") — "da, tako, tako — in trije! Nad srednjim vidim zdaj jasno in razločno krasno, bliščečo krono — kako lepo se vendar sveti! Hrib pa se je zdaj že ves poživil — nepregledne množice se pehajo trudoma po njem. Kakšna neznosna vročina! — in pa kakšno čudno, zares prečudno ljudstvo je to! — Samo poglejte njihova ogromna in smešna pokrivala — zares, kakor pravi dežniki, saj vam pravim. Je pa vse živo z njimi kakor v če-beljnaku. Stojte! . . . Dim! . . . Zabliskalo se je in strašen grom se je razlegel! . . . Gost in goreč oblak se vali hitro proti njim . . . Znamenja, ah, zna- menja! — znamenja se jo — šibe se — strašno sere —. Zdaj, zdaj! — že o® hujejo — oj, padajo — ® te, rdeči oblak jih je pogolfc — Strašno! Strašno ! Trepetaj e po vsem živ™ spustila starka Maksim^ vo roko ter se opotekla znojna in izmučena ro'8^ in krepkemu kmečkemu W tu, ki je stalo zraven, v naj je; ta pa jo je posadila^ gih pomočjo na bližnjo od kjer so jo odvedli cigat ciganke, ki so takoj zraven, v svoja šatorišča. (Dalje prihodnjič) -o—-— I Kupujte vojne bonde MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE MAY CO. teden za deco "Vanta" strežnica Hubbard je tu Radevolje vam bo dala nasvete o pra vilnih predmetih za "layette" za deco. Pridite in se pogovorite ž njo. Z vsakim "layette" vam bo dala knjižico z zanesljivimi podatki o materinstvu. Posebnosti na nujnostih za novorojenčke ter na odeji za nje Mothercraft" pomočnice vam bodo pomagale Prodajalke v našem oddelku z opremo za novorojenčke (layette), so si zaslužile svoj "Mothercraft" znak kot gra-duantinje "Mothercraft" tečaja, ter so zmožne vam nuditi točna navodila glede potrebščin za novorojenčke. Leggings seti za deco. Vse-volneni seti v štirih komadih; lepa pokrivala za deklice; mere 1 do 3 ................................6.95 BABY NODKIN: udobno ogrinjalo iz mehke flanele in z zaponkami, za podnevi in ponoči. "To mora biti" v vsaki opremi za deco OBLAČILA IN POTREBŠČINE ZA ZIBELKO Odeja napolnjena z volno .........................................................3.97 Rayon-Taffeta odeja, rozasta in modra ................................3.95 80% volneni blanket!, obrobljeni s širokim rayon-satin robom; 40x60 in. samo rozaste barve ..................................7.95 iz fine bombaževine Baby Boy Creepers, mere X do 3 razne barve; 1.65 Flannelette blanket! za odejo, mere 36x36; bele in barvene 89c "North Star" volneni Robe 'n Hood seti, z všitimi vzorci 7.95 2.19 TRPEŽNE PLENICICE, i Flannelette, 27x27 mere ......$2 ducat Iz tkanine, mere 20x40 ......S2 ducat "VANTA" 10% volnene srajčice s kratkimi rokavi ........................75c "VANTA" srajčice iz kotenine, s kratkimi ali dolgimi rokavi......65c "VANTA" trakovi iz fine bombaževine za potrebno oporo ..........39c "VANTA" trakovi iz 10% volne za toploto in udobnost ................60c "VANTA" nogavice iz mercerized bombaževine; mere 4, 4M in 5 39c "VANTA" nogavice iz 10% volne, mere 4. 4 % in 5 ........................65c "VANTA" nočne oblekce iz lahke bombaževine; mere 0, 1 in 2 1.25 "VANTA" seti s potrebnimi predmeti (toiletries) za darila........1.25 / THE MAY CO. . . . ODDELEK ZA DECO . . . DRUGO NAD. 5 Cenjeno občinstvo je prav prijazno vabljeno na VRTJVO VESELICO z lepim pevskim programom, ki ga bo podalo DRUŠTVO " Z V O N" NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, Prl* teljem in znancem, da je previden s tolažili svete vere vedne zatisnil svoje trudne cči naš ljubljeni in skrbni Frank Kokotec Pokojni je bil rojen 6. sept:mbra 1878 v vasi Bos' litev <>/. zakramentov v času bolezni dragega nam pokoj"1 J* V globoki hvaležnosti se zahvaljujemo darovalce"1 svete maše in sicer: Mr. in Mrs. John Simoncic. Miss * Simc.ncic, Mr. in Mrs. Frank Sever (Garfield Heights), ^ Mrs. Louis Sever, Mr. in Mrs. Anton Erjavec, Mr. ' Sylvester Paulin, Mr. in Mrs. Gabriel Russ, Mr. John liovec, Miss Mary Orchovec, Mr. in Mrs. Andrew Scink0 Jr.. Mr. in Mrs. Victor Bernat Jr., Mr. in Mrs. Mike LU^ diuštvc sv. Antona, Mr. in Mrs. Mike Berus, Mr. ,n -Frank Beius, Mr. ill Mrs. Anton Yerick, Mr. Krist Mr. in Mrs. John Potočir, Mr. in Mrs. Anton Tekavec, ^ in Mrs. Ed. Lourin, Mr. in Mrs. Frank Supanick, ®®"hJJ1>fi pančič. Mis. Louise Zidanic, Mrs. Mary Martin, V. ^'^t Mr. Joe Penko, Mi-, in Mrs. Frank Suster, Mr. in Mrs-Resnik, Mr. Joseph Perko, Mrs. Agnes Zura, Mr. in Ignac Pcrvanje, Mrs. Jennie Cvelbar, Mr. in Mrs. J*** Mirtel, Mr. in Mrs. Frank Lindič, Mr. in Mrs. Mike Mi-, in Mrs. Joe Vrček, Mr. in Mrs. John Zimmerman ployees of Chase Brass & Copper Inc. cjli Najlepša hvala tudi za cvetje, s katerim ste 0 ^ dragega nam pokojnika in sicer: družina Erjavec, ^ Mary Martin, Mrs. Frank Marzlikar, Mr. in Mrs» J°e Orehovec družina iz E. 157. St.. društvo Bled št. 20 0( društvo Slava št. 173 SNPJ, društvo Zvon, Empl°>'e f(s|, Chase Brass & Copper Inc. (from 3 to 11 and 11 to 1 s ^ Mr. in Mrs. John Zarnick, Mr. John Brodnick, Mr. " Kecfer, Mr. Frank Kusar. Najlepša hvala tudi vsem tistim, ki ste dali svi Bil' pri Topolcvcu, odkoder je prišel v Ameriko leta 1908. je član Samostojnega podpornega društva sv. Antona, <*rU št- štva Bled št. 20 SDZ; društva Zvon in društva Slava 173 SNPJ. Preminul je 13. julija 1943. K večnemu P®«'1"" smo ga položili po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Lovrenc3 na Kalvarijo pokopališče 16. julija 1943. Prav iskreno se želimo zahvaliti Rev. Slapšaku za 0Pra'. ljeno svete mašo in cerkvene pogrebne obrede ter Pos'0^ govor v cerkvi. Najlepša hvala tudi Rev. Bazniku za f""*' Hi, «h, K mu t i Vi 11 V1 V NEDELJO, 15. AVGUSTA ( Ji i na prostorih {Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Za ples bo igral Edward Kenik. Pridite! Vas P +++++++ fWHHI 1111111111*»^^ ♦•H-+++**