UULKANIZERSTVO Tavčar A&B Gests na Leniuec 51, Sežana Primorski Prodala nneumatik in plati po ugodnih cenah. Pomisli pri montaži! 00386 (0) 570 70 286 infd.taucai@nmail.coni Slovenija tokrat tako kot Sicilija Dušan Udovič Žal je asociacija v naslovu prva ugotovitev, ki mi je prišla na misel ob končnih podatkih o udeležbi na nedeljskih predsedniških volitvah v Sloveniji. Na volišča je odšlo natanko enako, porazno nizko (47%) število volivcev. V zgodovini Slovenije je to najnižje število doslej, na Siciliji prav tako. In tu se asociacije lahko nadaljujejo, saj je temeljni razlog za tolikšno neudeležbo tudi v Sloveniji gotovo odklon od politike, njenih metod in slabega glasu, na katerega je prišla v očeh javnosti. Res je, da so k neudeležbi delno prispevale tudi poplave in slabo vreme, o čemer pričajo zlasti podatki iz Pomurja, a glavni razlog neizpodbitno ostaja politika. O tem bosta morala še bolj kot doslej v drugem in odločilnem krogu voditi račun kandidata, ki sta se vanj prebila. Borut Pahor s presenetljivim prvim mestom, ki postavlja pod vprašaj tudi metodologije agencij za sondaže javnega mnenja. V enem letu so se z napovedmi uštele kar dvakrat, lani na parlamentarnih volitvah in letos na predsedniških. Danilo Türk za Pahorjem zaostaja za štiri odstotke, kar ni malo, pa tudi pretirano veliko ne. Drugi krog takih volitev je namreč vselej nova zgodba, v kateri bodo imele veliko težo taktične izbire volilnih štabov. A glavni adut bodo vsekakor volivci. Če bi ti tudi v drugem krogu v tolikšnem številu ostali doma, potem smo nad zdravjem slovenske družbe lahko še bolj zaskrbljeni kot sicer. Poštenost in transparentnost Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama eč V ■ or Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 dnevnik TOREK, 13. NOVEMBRA 2012 št. 267 (20.590) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € državni prispevki - Prihodnje leto 3,085 milijona evrov slovenskim ustanovam Iz Rima spet udarec za Slovence v Italiji slovenija - Ob zelo nizki volilni udeležbi (47,68%) V drugi krog predsedniških volitev Borut Pahor (40%) in Danilo Turk (35,84%) LJUBLJANA - LJUBLJANA -Prvi krog petih predsedniških volitev še ni prinesel zmagovalca, pač pa bodo volivci o novem predsedniku države odločali v drugem krogu. V njem se bosta pomerila Borut Pahor in Danilo Türk, iz predsedniške tekme pa je izpadel Milan Zver. Izid volitev je za Pahorja, ki je dobil največ glasov, presegel pričakovanja, Türk pa je nekoliko razočaran. Kandidat SD Pahor je v nedeljo prejel 40 odstotkov glasov volivcev, na drugo mesto se je s 35,84 odstotka glasov uvrstil aktualni predsednik Türk, za Milana Zvera pa je glasovalo 24,16 odstotka volivcev, kažejo delni neuradni rezultati Državne volilne komisije. Na 2. strani sredstva Župan Cosolini pisal Montiju o manjšini TRST - Župan Cosolini je sprejel delegacijo zaposlenih v slovenskih ustanovah. Zagotovil jim je podporo občinske uprave in sporočil, da je pisal premierju Montiju, da bi ga opozoril na finančno stisko kulturnih in ostalih ustanov Slovencev v Italiji. Na 4. strani RIM - Kulturne ustanove slovenske manjšine bodo prihodnje leto dobile od italijanske države 3,085 milijona evrov. Če ne bo sprememb, bo to skoraj poldrugi milijon manj kot letos in več kot dva milijona manj kot v letu 2011. Pravi polom za slovensko manjšino. Tako je sinoči v sklopu zakona za stabilizacijo javnih financ odločila proračunska komisija poslanske zbornice. V komisiji je finančno ministrstvo pristalo le na »povišek« 300 tisoč evrov v primerjavi s prvotno vsoto prispevkov v višini 2,785 milijona evrov. Beseda pripada sedaj poslanski skupščini in nato še senatu, ki bo zakon za stabilizacijo državnega proračuna odobril v prvi polovici decembra. Na 3. strani Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 9. DO 16. STRANI Obalna cesta zaprta Na 4. strani Kakšen bo Trst l. 2027? Na 5. strani Zlata zora v Trstu Na 7. strani Madžari po Krasu Na 17. strani Goriška porodnišnica še ni povsem odpisana Na 18. strani NOVO V SEZAM! V NAKUPOVALNEM CESNTRT KAR SIKA OIÍPKTOVSAK i>A¡V o» y.oo Do 22.00, H ill OB SOBOTAH IN NEDELJ AB VI/I-FI iNTtft1 "DOVOLJ"^ NEKADILEC V SAMIH 2 URAH i/priwrijitTt frfi 11 ••, t mtmfu r " |1 Vl'1 S (iK i1 |n Tel: 059 0GO H ' 1 liH ' f l tllà r!V -J ' f 111 iT lj1. ij '-fJ FFT * TRAJNO ODSTRANJEVANJE DLAK »POMLAJEVANJE KOŽE * ODSTRANJEVANJE ŽILNIH NEPRAVILNOSTI * ODSTRANJEVANJE PIGMENTNIH NEPRAVILNOSTI (flös) - Ul. Petra Kozleija 1 S. Sežana 003 86 41 9 3 5 ^O BREZPLAČEN PREIZKUS STORITVE Brez stranskih učinkov, brez povečanja telesne teže Z GARANCIJO 100%. SEMINARI V GLAVNEM MESTU TVOJE POKRAJINE: VICENZA, PADOVA, ROVIGO, BENETKE, TREVISO, PORDENON, VIDEM, GORICA, TRST Mental-Coach: Andrea Rezervacija: +39 393 90 44 715 andrea@lumide.it ■ ■ .A Vpisnina: 250€ Obvezna rezervacija Število udeležencev je omejeno Informacije: www.lumide.it Z METODO INTRA MENTAL V TEKU ENE SEJE 2 Torek, 13. novembra 2012 ALPE-JADRAN / slovenija - V prvem krogu uveljavitev bivšega predsednika vlade, Milan Zver s 24,16% izpadel iz tekme V drugem krogu se bosta pomerila Borut Pahor (40%) in Danilo Türk (35,84%) LJUBLJANA - Prvi krog petih predsedniških volitev še ni prinesel zmagovalca, pač pa bodo volivci o novem predsedniku države odločali v drugem krogu. V njem se bosta pomerila Borut Pahor in Danilo Türk, iz predsedniške tekme pa je izpadel Milan Zver. Izid volitev je za Pahorja, ki je dobil največ glasov, presegel pričakovanja, Türk pa je nekoliko razočaran. Kandidat SD Pahor je v nedeljo prejel 40 odstotkov glasov volivcev, na drugo mesto se je s 35,84 odstotka glasov uvrstil aktualni predsednik Türk, za Milana Zvera pa je glasovalo 24,16 odstotka volivcev, kažejo delni neuradni rezultati Državne volilne komisije. Po do sedaj zbranih podatkih je bila volilna udeležba 47,68-od-stotna, najnižja v zgodovini predsedniških volitev. Pahor je po objavi delnih neuradnih rezultatov dejal, da je zaupanje volivcev preseglo njegova pričakovanja. Obljubil je, da bo tudi v prihodnje, če bo izbran za predsednika, ravnal tako, da bo presegel pričakovanja volivcev. Obenem opozarja, da brez napak in spodrsljajev ne bo šlo. Pahor je, kot pravi, srečen predvsem zato, ker se mu zdi, da se slikajo novi horizonti slovenske prihodnosti. Po njegovih besedah to ni povezano z njegovim imenom, pač pa z vizijo, načrti in vero v prihodnost za to, da lahko skupaj dosežemo in naredimo nepredstavljivo. Türk je nad rezultatom prvega kroga volitev nekoliko razočaran, njegova glavna zaskrbljenost pa je povezana z nizko volilno udeležbo. Kot pravi, očitno ljudje tudi tako izražajo določeno nezadovoljstvo s stanjem politike in vodenjem države. To pa je treba po njegovih besedah upoštevati zlasti v drugem delu te kampanje. »Prvi polčas je za nami, zdaj gremo v drugi polčas in gremo seveda z voljo do zmage,« je dodal. V tem času pa naj bi tudi konceptualne razlike med njim in Pahorjem postale jasnejše, da se bo jasno videlo, »za kaj gre v teh volitvah«. Tretjeuvrščeni kandidat SDS in NSi Zver pa je rezultat volitev ocenil kot osebni poraz ter napovedal, da si bo glede svoje nadaljnje kariere vzel nekaj dni za razmislek. Ocenil je, da je bila predvolilna kampanja težka in dolgotrajna ter da je sam uspel volivcem svoj program predstaviti veliko bolje kot konkurenta, ki ga nista imela. Ni pa še želel govoriti o morebitni podpori kateremu od protikandidatov v drugem krogu, saj bo počakal, kako se bosta opre- Borut Pahor delila do ključnih razvojnih prioritet. Pahorjevo kandidaturo so predlagali v njegovi stranki SD, predsednik Igor Lukšič pa je ocenil, da so se ljudje odločili dobro in da Slovenija sedaj potrebuje politiko, ki jo vodi Pahor. Podporo Pahorju so izrazili tudi v DL, njen predsednik Gregor Virant pa meni, da se je večina volivcev namesto za politiko ostrih delitev med levico in desnico odločila za politiko dialoga in kompromisa. Turka so medtem podprli v PS, predsednik te stranke Zoran Jankovic pa je poudaril, da se šele sedaj začenja pravi dvoboj. Da se v drugem krogu vse začne znova, pa je dejal tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec. Milan Zver je bil kandidat SDS in NSi, predsednik SDS in premier Janez Janša pa je ocenil, da je Zver v kampanji sprejel nehvaležno vlogo, ko je zagovarjal za Slovenijo nujne stvari in ni sadil rožic. Predsednica NSi Ljudmila Novak pa je prepričana, da se je Zver boril pogumno in odločno. Medtem pa v SLS niso podprli nobenega kandidata in tega po besedah predsednika stranke Radovana Žerjava ne bodo storili niti v drugem krogu. Pahorjevega podpornika, nekdanjega ministra v njegovi vladi Boštjana Žekša, je izid volitev nekoliko presenetil. Uspeh je Pahorju po njegovem mnenju prinesla celotna kampanja, v kateri Pahor ničesar ni skrival. Po dru- ansa Danilo Türk gi strani pa Türkova podpornica Spo-menka Hribar ocenjuje, da je Pahor večino volivcev prepričal s svojo demagogijo, ki ni na ničemer utemeljena. Podpornica Milana Zvera Barbara Bre-zigar pa obžaluje, da so v »prvi rundi izgubili najboljšega kandidata«. V Pahorjevem volilnem štabu njegov uspeh vidijo tudi v načinu kampanje, ki je po besedah vodje štaba Nataše Kovač na prvo mesto postavila ljudi. S takim načinom bodo nadaljevali tudi do drugega kroga volitev, v katerem računajo na zmago. V Türkovi volilni pisarni pa so razočarani, saj so pričakovali relativno zmago. Igor Pri-bac, ki vodi pisarno, upa, da bo v času do drugega kroga več prostora za razvojna vprašanja. Da bo potreben drugi krog, v katerega se bosta uvrstila Türk in Pahor, so sicer kazale tudi javnomnenjske ankete, a večina je napovedovala zmago Türka v prvem krogu. Po mnenju analitika Sama Uhana je razlog za nižjo podporo Türku od napovedane v tem, da je del njegovih volivcev ostal doma, delno pa tudi v anketah, ki z napovedmi o Türkovem zanesljivem prvem mestu niso delovale najbolj vzpodbudno na njegove volivce. Analitik Matevž Tomšič pa meni, da so k izidu precej prispevala televizijska soočenja, v ka- ansa Milan Zver terih je bil Pahor najboljši, ter za Turka neugodne informacije v zvezi s pomilostitvijo prodajalca mamil in nejasnosti glede njegovih prihrankov. Na končne izide volitev bo sicer treba počakati še dober teden. V ponedeljek bodo namreč danes oddanim glasovom prišteli še rezultate glasovanja po pošti iz Slovenije, čez teden dni pa bodo prešteli tudi glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine. Ti glasovi sicer ansa izidov prvega kroga volitev ne morejo spremeniti, zato bo Državna volilna komisija drugi krog volitev najverjetneje razpisala še ta teden. Volivci se bodo na volišča znova odpravili predvidoma 2. decembra. Petletni mandat bo novoizvoljeni predsednik nastopil po izrečeni prisegi v državnem zboru, mandat aktualnemu predsedniku Danilu Turku pa se izteče 22. decembra. (STA) JEZIK NA OBROBJU Prejšnji teden sem citirala nekaj besed iz zapisnika neke občinske seje kot primer zelo slabe slovenščine. Taki stavki pa sploh niso nekaj izjemnega, celo vsak dan jih je več. Ponekod dajejo svojo »razpoložljivost« za kak ukrep, v Gorici pa je nekdo napisal, da je občinska uprava »razpoložljiva« za dogovarjanje s krajevnim oddelkom Tržaške univerze. Doslej še nisem slišala, da ima tržaška univerza krajevne oddelke. Razpoložljive so v slovenščini materialne dobrine, ki so lastniku na razpolago. Knjižnica ali knjigarna imata (na zalogi) razpoložljive knjige za izposojo ali prodajo. Družine ali posamezniki imajo razpoložljiv denar, če niso zaradi gospodarske krize že vsega razporedile ali celo porabile. Ustanove ali posamezniki niso razpoložljivi, ampak so pripravljeni komu pomagati, mu priskočiti na pomoč, ustreči njegovim prošnjam ali željam. Na splošno pa niso brezpogojno pripravljeni biti komu na razpolago, kar bi lahko pomenilo celo izkoriščanje človeka po človeku. Razpoložljiv denar lahko vsak porabi po mili volji, lahko ga uporabi za kaj koristnega, lahko pa ga tudi zapije. Razpoložlji- vost v svojem pomenu ne vsebuje omejitev. Zato jo uporabljamo za materialne, ne pa za duhovne dobrine kot so pripravljenost, naklonjenost, ustre-žljivost, nesebična pomoč in podobno. Popolnoma naravno je, če me Italijan vpraša: »Sei disponibile stasera?« Slovenec pa me bo vprašal: »Si nocoj prost? Mi lahko pomagaš?« Naša italijanska slovenščina pa večkrat zveni podobno kot takale slovenska italijanščina: »Hai stasera tua preparazione per aiu-tarmi?« Verjetno ste se tisti, ki berete moj torkov kotiček, zgrozili nad tako italijanščino, a verjemite mi, da se jaz sama večkrat zgrozim nad podobnimi slovenskimi stavki. Vem, da so grozljivi, če jih »pre-vedem« v objavljenim slovenskim skrpucalom podobno italijanščino. Lahko bi sicer napisala: »Sei pronto? Sei disponibi-le?«, a bilo bi prelepo, premalo spotaklji-vo z marsičim v naših medijih. Prepričana sem, da se skoraj nihče ne zaveda svojih hudih napak, ki jih pošilja v objavo. Če bi se jih zavedal, bi verjetno članek takoj raztrgal in mu niti na misel ne bi prišlo, da bi se celo zgražal nad res sramotno nizkimi honorarji. Včasih so za napisano še previsoki. Nekdo se je vprašal, kaj pomenijo razstavljene zamisli, pri čemer je seveda mislil na osnutke, ki so na razstavi; zamisli namreč ni mogoče razstaviti. Brala sem tudi: »V imenu občinske uprave sta pohvalno bila prisotna dva odbornika.« Kako je mogoče, da piscu ni prišlo na misel, da bi zapisal bolj preprosto, npr.: »Pohvaliti je treba udeležbo dveh občinskih odbornikov,« saj doslej res še nisem slišala, da bi bili Slovenci »pohvalno« ali »grajalno prisotni«. Pa še: »Župan je več kot petdesetim prisotnim zagotovil okrepljeno odprtost občine za sodelovanje z univerzo«, kar pomeni, da je občinska uprava pripravljena tesneje sodelovati z univerzo. Za slovenščino je značilno logično izražanje misli, medtem ko naši pisci zelo radi iščejo skoraj do nerazumljivosti zapleteno izražanje po italijanskem zgledu; večkrat ga celo prekašajo. Lelja Rehar Sancin slovenija - Dars v zimsko sezono Od 15. novembra zimska oprema LJUBLANA - Na Darsu so pripravljeni na zimo. V zimsko službo oz. zimsko vzdrževanje avtocestnega sistema bo to zimo vključenih približno 460 delavcev Darsa. Ti bodo v letošnji zimi vzdrževali nekaj več kot 606 kilometrov avtocest in hitrih cest, 144 kilometrov priključkov nanje, 21 kilometrov razcepov in 50 kilometrov servisnih poti, so sporočili iz Darsa. Za prevoznost avtocest in hitrih cest bodo letos skrbeli z 260 vozili. Dars ima pogodbeno zagotovljenih nekaj več kot 80.000 ton posipnih materialov in približno štiri milijone litrov kloridov. Delavci Darsa so plužili in posipali avtoceste ter hitre ceste že pred uradnim začetkom letošnje zimske službe; zadnji konec tedna v oktobru so zaradi snežnih padavin porabili približno 1200 ton posipnih materialov in nekaj tisoč litrov kloridov. Začetek izvajanja zimske službe je od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta oziroma takrat, ko je zaradi zimskih pojavov, kot so sneg, poledica, nizke temperature, lahko ogrožen normalen potek prometa. Za izvajanje zimske službe so na avtocestah in hitrih cestah podane zahteve, da mora biti na teh cestah zagotovljena prevoznost 24 ur na dan, vse dni v letu, v času močnega sneženja pa mora biti zagotovljeno, da je prevozen vsaj en vozni pas. Prevoznost je zagotovljena, če višina snega na teh cestah ne presega deset centimetrov, promet pa je mogoč z uporabo zimske opreme vozil. Zimsko službo v Darsu izvajajo vzdrževalci iz devetih avtocestnih vzdrževalnih baz, in sicer Murska Sobota, Maribor, Slovenske Konjice, Vransko, Ljubljana, Hrušica, Postojna, Kozina in Novo Mesto, ter iz njihovih šestih izpostav. Med njimi največji del avtocestnega omrežja vzdržujeta bazi Ljubljana in Postojna, ki skupaj zagotavljata prevoznost približno tretjine celotnega avtocestnega omrežja v upravljanju Darsa, so pojasnili v sporočilu za javnost. Plužne skupine bodo v primeru snežnih padavin dela izvajale neprekinjeno, obhodni čas plužne skupine je do dve uri. Na kritičnih odsekih, kjer so večji in dolgi klanci pa je obhod plužne skupine do ene ure. Na omenjenih odsekih bo imel Dars v času pluženja stalno prisotno eno vozilo za potrebe sprotnega izvlečenja zaustavljenih vozil. Pripravljenih je 53 plužnih skupin in 22 plužnih enot. V skladu z normativi je v letošnji zimi predvidena poraba 22.000 ton različnih posipnih materialov. Posipni materiali so deponirani v 14 skladiščih na avtocestnih bazah in izpostavah, kjer imajo na zalogi okoli 13.000 ton soli in v 20 silosih na različnih lokacijah avtocestnega križa, kjer imajo deponiranih okoli 2200 ton soli. Pripravljenih je tudi nekaj več kot 500.000 litrov raztopin kalcijevega klorida in natrijevega klorida. Ceste prvega razreda bodo posipane takoj ob nastopu okoliščin, v katerih se lahko pričakuje poledica (vlažne ali mokre ceste, nizke temperature). V zimi 2011/2012 so vzdrževalci Darsa porabili 16.000 ton soli oziroma 24 ton na kilometer. Značilnost zimske sezone 2011/2012 je bila, da je bilo nadpovprečno veliko dni, ko je bilo potrebno izvajati preventivno posipanje, temperature pa so bile pod dolgoletnim povprečjem. Poleg soli je bilo porabljenih tudi okoli 1.800.000 litrov kloridov, kar je za približno 80 odstotkov več od načrtovane letne porabe kloridov. V zimski sezoni 2010/2011 je celotna poraba posipnih materialov znašala 26.000 ton, v sezoni 2009/2010 rekordnih 45.000 ton, porabljenih je bilo 1,8 milijona litrov kloridov. V sezoni 2008/2009 je celotna poraba posipnih materialov znašala okoli 28.000 ton, v zimski sezoni 2007/2008 okoli 16.000 ton, sezono prej pa zgolj 8000 ton. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 13. novembra 2012 3 rim - Zelo slabe novice o državnih prispevkih iz proračunske poslanske komisije Slovenskim ustanovam v letu 2013 skoraj poldrugi milijon manj kot letos RIM - Kulturne ustanove slovenske manjšine bodo prihodnje leto dobile od italijanske države 3,085 milijona evrov. Če ne bo sprememb, bo to skoraj poldrugi milijon manj kot letos in več kot dva milijona manj kot v letu 2011. Pravi polom za slovensko manjšino. Tako je sinoči v sklopu zakona za stabilizacijo javnih financ odločila proračunska komisija poslanske zbornice. V komisiji je finančno ministrstvo pristalo le na »povišek« 300 tisoč evrov v primerjavi s prvotno vsoto. Lani 5,3 milijona evrov in letos 4,4 milijona evrov Lani so manjšinske kulturne ustanove (16 člen zaščitnega zakona) dobile od italijanske države nekaj manj kot 5,3 milijona evrov, kar je vsota še iz časov Pro-dijeve vlade. Finančno ministrstvo je od leta 2008 vedno poskušalo zmanjšati ta prispevek, zlasti po zaslugi Slovenije pa je na koncu vedno prišlo do »izenačenja«. In to v dopolnjenem proračunskem zakonu, ki ga parlament navadno odobri v začetku leta. Z izjemo letos ko se manjšinskim ustanovam obetajo prispevki v višini 4,4 milijona evrov, kar je več kot 800 tisoč evrov manj kot lani. Poglejmo kaj se napoveduje za prihodnje leto. Finančno ministrstvo je v zakonu za stabilizacijo za slovenske kulturne ustanove napovedalo naslednje zneske: 2013 2,785 milijona evrov, 2014 2,396 milijona evrov in 2015 2,639 milijona evrov. Ministrstvo je sinoči pristalo na povišek teh zneskov le za 300 tisoč evrov. Če ne bo sprememb, bodo slovenske ustanove v letu 2013 torej, kot rečeno, dobile iz državne blagajne 3,085 milijona evrov. To je več kot dva milijona manj kot lani. Poslanci Demokratske stranke so skušali do zadnjega zaman prepričati vlado, da dodatek 300 tisoč evrov nikakor ne rešuje problemov Slovencev, katerih ustanove po tej poti tvegajo polom. Parlamentarci DS Ivano Strizzolo, Ettore Ro-sato in Alessandro Maran so predlagali vladi »vrnitev« na vsoto 5,3 milijona evrov iz lanskega leta, vlada pa je - kot rečeno -po dolgem prigovarjanju pristala le na 300 PISMO RUPLU Štoka zavrača trditve župana Občine Rezija TRST - Predsednik SSO Drago Štoka je v zvezi s pismom rezi-janskega župana Sergia Chineseja izrazil svojo globoko solidarnost generalnemu konzulu Republike Slovenije Dimitriju Ruplu. Zmedeno in večkrat hudo kontradik-torno pismo rezijanskega župana vnaša v tematiko etničnega vprašanja v Reziji nesprejemljive teze, zato je SSO trdno na stališču, da se normam, ki jih predvidevata državni zaščitni zakon ter deželni zakon za Slovence (velja tudi za Rezijo), nihče ne more kar tako izneveriti ali celo protiviti, kot to skuša delati župan Rezije. Štoka se sklicuje na izjavo, ki jo je dal deželni odbornik Elio De Anna na deželni konferenci v Gorici, ko je dejal, da je problem ohranjanja narečij ena stvar, zaščita slovenske narodne skupnosti pa nekaj drugega. In da je slovenski jezik zakonito priznan in zaščiten v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost, torej tudi v Reziji. Sicer pa take trditve oziroma pisma s strani rezijanskega župana nikakor ne morejo vplivati pozitivno na strpen dialog, na željo po dobrem sodelovanju in medsebojnem spoštovanju med narodnimi in jezikovnimi skupnostmi, poudarja Štoka. tisoč evrov »poviška«. Proračunsko dopolnilo (vsebinsko enako poslancev DS) so predložili tudi poslanci Južnotirolske ljudske stranke (SVP), ki pa ga komisija sploh ni vzela v pretres. Rosato: boj se nadaljuje, situacija pa je zelo težka Poslanec Rosato seveda ni zadovoljen z dogajanji v proračunski komisiji. »Bitka za prispevke Slovencem se nadaljuje,« je izjavil sinoči in ob tem navedel tri stvari. Prvič se mu zdi pozitivno, da je vlada v teh časih sploh pristala na pogajanja o Slovencih, drugič, da se zakon še da spremeniti v poslanski skupščini in nato v senatu, in tretjič, da obstajajo še druge zakonske možnosti za dodatne prispevke slovenski manjšini. Vsa zadeva je še kar zapletena in kočljiva, ugotavlja Ro-sato, ki se mu zdi, da je bila deželna vla- Monti in finančni minister Grilli nista pokazala razumevanja za slovensko manjšino da tudi pri tej zadevi še kar odsotna. Eden od treh poročevalcev zakona o stabilizaciji Renato Brunetta (Ljudstvo svobode) je še včeraj popoldne obljubil slovenskemu veleposlaniku Iztoku Mirošiču, da se stvar s Slovenci primerno rešuje, dogajanja pa so žal ubrala popolnoma drugo pot. Ohranili prispevke za Italijane in ezule Poslanska proračunska komisija je v proračun 2013 spet vključila 3,5 milijona evrov sprva izničenih prispevkov za itali- jansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški. S tem je komisija potrdila namero Monti-jeve vlade, da obnovi prispevke Italijanom v sosednjih državah. Slednji bodo torej iz rimske blagajne spet dobili 3,5 milijona evrov, katerim je treba prišteti še milijon evrov, ki ga italijanski skupnosti namenja tržaška Ljudska univerza. Ta denar slednja dobi iz Rima. Poslanska komisija je obnovila tudi državne prispevke združenjem nekdanjih istrskih beguncev, ki bodo spet dobili od Italije 2,3 milijona evrov v letu 2013. Vodja Italijanske unije - krovne zveze Italijanov v Istri - Maurizio Tremul je zadovoljen s sklepi italijanskega parlamenta in upa, da bodo v Rimu sedaj primerno poskrbeli tudi za finančne probleme slovenske manjšine. To se sinoči žal ni zgodilo. Pristojnosti za italijansko manjšino in ezule ima zunanje ministrstvo, za prispevke slovenski manjšini pa je odgovorno finančno ministrstvo. Sandor Tence škrbina - Spominska svečanost ob obeležju primorskih padalcev Gojiti spomin na junaštvo primorskih padalcev, za svet brez vojn in nasilja ŠKRBINA - Tako kot že vrsto let se je tudi letos 11. novembra pred obležjem v Škrbini zbrala množica udeležencev na spominski svečanosti v čast primorskih padalcev, ki so bili, nekateri že med vojno, drugi po njej, likvidirani kot zavezniški vohuni. Slovesnost je potekala v priredbi krajevne skupnosti, Občine Komen, organizacij ZZB, Izgnancev in društva in ob udeležbi predstavnikov britanskega in ameriškega veleposlaništva v Ljubljani. Po uvodnih notah trobilnega kvarteta komenskega pihalnega orkestra, častni straži enote Slovenske vojske in polaganju vencev je navzoče nagovoril župan občine Komen, Danjel Božič. Spomnil je na krutost druge svetovne vojne, častno in množično udeležbo Primorcev v NOB in v tem okviru na vlogo padalcev, ki so brez krivde doživeli nepojmljivo krivico. Posebno doživet je bil govor letošnjega slavnostnega govornika, podpredsednika tržaške pokrajine Igorja Dolenca, nečaka Pepija Dolenca, po vojni izginulega padalca. Obnovil je njegovo dolgo let zamolčano življenjsko zgodbo borca za svobodo, zavednega rodoljuba, upornika in komunista že od mladih let. Aretiran zaradi protidržavne propagande in konfiniran na Ponzi, obsojen na drugem tržaškem procesu na dvajset let zapora, nato ob izbruhu vojne interniran v Indiji, prostovoljno vključen v britanske posebne vojaške misije, po katerih se je leta 1944 s padalom spustil na območje 9. korpusa, nakar je bil premeščen v glavni štab NOV. Stalno je bil pod nadzorom OZNE, niso mu zaupali. Leta 1945 naj bi ga pridržali v ljubljanskih zaporih, nakar se je za njim izgublia vsaka sled. Dolenčeva neposredna pripoved o tragični usodi strica, ki je globoko zaznamovala odnose v družini, je na udeležence slovesnosti naredila močan vtis. Za njim je v izborni slovenščini spregovoril britanski veleposlanik v Ljubljani Andrew Page, ki je ob spominu na padle padalce opozoril na dejstvo, da mir ni enkrat za vselej uresničena vrednota, o čemer pričajo tudi današnje razmere v svetu. Kot neposredni udeleženec dogodkov v času NOB je o doprinosu primorskih padalcev govoril Stanko Simčič, skupaj s Cirilom Kobalom eden od dveh preostalih še živečih padalcev. In ni mogel manjkati pozdrav nekdanjega častnika v britanskih misijah pri NOV, v Trstu živečega novinarja Johna Earla, pobudni- Celoten govor Igorja Dolenca v formatu pdf na naši spletni strani Na fotografiji LEVO IGOR Dolenc, desno DEL UDELEŽENCEV SLOVESNOSTI kroma ka obeležij padalcem in pisca knjige o njihovi usodi. Slovesnosti se je udeležil skupaj z Bobom Planom, nekdanjim častnikom ameriške vojaške misije pri NOV. Slovesnost je zaključil večjezičen nastop mladih recitatorjev, dijakov Jadranskega zavoda združenega sveta iz Devina. www.primorski.eu čedad - Izvršni odbor krovne organizacije SSO pohvalno o Uradu za zamejce in imenovanju Corena v vladni svet ČEDAD - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je ocenil dogajanja, ki so se zgodila v prejšnjih tednih, ukvarjal se je tudi z oblikovanjem stališč ter smernic za prihodnje delovanje slovenske krovne organizacije. Predstavniki SSO bodo danes sodelovali na zasedanju Deželne posvetovalne komisije za Slovence in pri umestitvi nove sestave Sveta za Slovence v zamejstvu pri vladi Republike Slovenije, v kratkem pa naj bi prišlo tudi do drugega srečanja vladnega omizja v Rimu, ki je še posebno pomembno zaradi vprašanja financiranja slovenskih organizacij in društev, piše v poročilu SSO. Predsednik Drago Štoka je med drugim pohvalil delo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, »ki zelo pozorno in neposredno sledi stanju slovenske narodne skupnosti v Italiji in njenemu razvejanemu in bogatemu delovanju.« V tem smislu je Izvršni odbor SSO z zadovoljstvom sprejel novico, da je bil v novo sestavo Sveta za Slovence v zamejstvu imenovan beneški Slovenec Miha Coren, ki ga je predlagal Svetovni slovenski kongres - Konferenca za Italijo. Izvršni odbor SSO je izrazil upanje, da bo dober odnos s slovensko narodno manjšino imel tudi novoizvoljeni predsedniški kandidat, ki ga bodo slo- venski volilci izvolili v nedeljo, 2. decembra. Štoka je poročal o prvi Deželni konferenci o izvajanju zaščite za Slovence v FJK, ki jo je sklical predsednik deželnega sveta Maurizio Franz. Vodstvo SSO je ocenilo, da je to lahko pomembno sredstvo v razmerju med Deželo in slovensko manjšino, kar je predvideno po deželnem zakonu za Slovence. Na podlagi prve izkušnje pa bi bilo potrebno premisliti njegov način izvedbe, ki bi moral zagotoviti konkretne učinke za zvišanje kakovosti zaščite. Obenem se je na konferenci poznal vpliv hude finančne stiske slovenskih organizacij, na katero je opozorila spontana manifestacija pred začetkom. V prihodnje gre pričakovati tudi več pozornosti in prisotnosti s strani italijanskih predstavnikov, ki so se sicer konference udeležili, a le v jutranjem uvodnem delu. Izvršni odbor SSO je nadalje posvetil pozornost stanju v Kanalski dolini, o čemer je poročal pokrajinski predsednik Giorgio Banchig. Nastale težave je potrebno čimprej na primeren način rešiti, tako da bo tamkajšnjim Slovencem omogočeno nemoteno življenje in razvijanje. Izvršni odbor SSO se je tudi letos spomnil pokojnih in je, ob obi- čajnih spominikih padlim med drugo svetovno vojno in na pokopališču Gonarsu, polagal vence tudi pri spomeniku padlim slovenskim vojakom v prvi svetovni vojni pri Padričah. Podčrtati je treba letošnjo udeležbo slovenskega ministra za obrambo Aleša Hojsa pri spominskih svečanosti v Benečiji in Reziji, kjer je bil lepo sprejet. Na predlog odbornika Ivana Peterlina je izvršni odbor več pozornosti namenil obravnavi delovanja slovenskih športnih društev, ki so pomemben dejavnik udejstvovanja predvsem slovenske mladine. V zadnjih letih gre zaznati še posebej na področju odbojke nekatere pomembne uspehe, ki jih dosegajo ekipe sestavljene skoraj v celoti z mladimi slovenskimi postavami. Pri tem še posebno izstopa delo AŠZ Sloge, AŠZ Olympije in društva Melanie Klein. Posebno pohvalo je izvršni odbor SSO namenil izvedbi operete Pomladna parada v organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž iz Gorice v letu praznovanja 50. obletnice ustanovitve. Uspeh dogodka je posebno v dejstvu, da je bilo na odru več kot sto nastopajočih, ki so v veliki večini izhajali iz domačih društev, njihovih gledaliških družin in pevskih zborov, piše v izjavi SSO. 4 Torek, 13. novembra 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu »Župan vam je blizu« Cosolini je pisal premierju Montiju: slovenske ustanove so bogastvo za celotno FJK Tržaški župan Roberto Cosolini je pisal italijanskemu predsedniku vlade Mariu Montiju, da bi ga opozoril na hudo finančno stisko, ki bremeni in hromi delovanje slovenske skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Župan je vest sporočil delegaciji zaposlenih v slovenskih ustanovah, ki jo je včeraj popoldne sprejel v modrem salonu tržaškega županstva. Zaposleni so se kot znano v prejšnjih tednih sestali na dveh skupščinah, saj jih skrbi usoda manjšinskih medijev, glasbenih šol, dijaških domov in ostalih slovenskih ustanov. Občinski svetnik Stefano Uk-mar je zaposlenim sporočil, da jih je župan Cosolini pripravljen sprejeti; včeraj je do srečanja res prišlo, delegacijo pa so sestavljali Bogdan Kralj (Glasbena matica), Jurij Paljk (Novi glas), Marisa Pelesson (Zveza slovenskih kulturnih društev), Sandi Volk (Narodna in študijska knjižnica) ter podpisana. Zaposleni so župana uvodoma seznanili s položajem v ustanovah: v nekaterih so že več mesecev brez plač (Glasbena matica, Novi Matajur), druge so »zamrznile« delovanje (ZSKD), v tretjih so upravitelji sprejeli varčevalne ukrepe; zaposleni na zgodovinskem odseku NŠK so na primer v dopolnilni blagajni, novinarji Primorskega dnevnika smo podvrženi solidarnostnim pogodbam, podoben scenarij pa se v bližnji prihodnosti obeta tudi kolegom Novega glasa ...in najverjetneje še marsikomu. Primarne ustanove Slovencev v Italiji, to je tiste, ki jih država financira na podlagi zaščitnega zakona, zaposlujejo okrog 200 ljudi, so dejali predstavniki uslužbencev, vseh zaposlenih in sodelavcev, ki so tako ali drugače povezani z manjšinskimi ustanovami, pa naj bi bilo okrog 400. Položaj je skratka skrb vzbujajoč, zanj pa je v prvi vrsti kriva zamuda pri izplačevanju državnih prispevkov, saj slovenske ustanove še vedno pričakujejo sredstva za leto 2012! Posledično sta sedanjost in prihodnost teh ustanov postavljeni pod vprašaj: tako delovna mesta kot tudi katero koli načrtovanje dejavnosti in kadrovanje mlajših sodelavcev. Zaposleni so poudarili, da bi okrnjeno delovanje ali celo zaprtje večine teh ustanov osiromašilo tako slovensko skupnost kot celotno deželno stvarnost. Tržaški župan in njegova uprava so vam blizu, je dejal Cosolini in obljubil, da bo za ohranitev delovnih mest naredil, kar je v njegovi moči. V že omenjenem pismu pre- mierju Montiju je vsekakor tudi sam podčrtal, da odigravajo manjšinske kulturne ustanove zelo pomembno vlogo v mestnem življenju. Montija je tudi opozoril, da sredstva, ki jih zakon za stabilnost namenja manjšini v triletju 2013-15, ne zadostujejo: če bodo te številke obveljale, bo večina ustanov zaprla, »kar bi osiromašilo vso stvarnost dežele Furlanije Julijske krajine in odvzelo manjšini katero koli vlogo kulturne posrednice in pri ovrednotenju večjezičnosti«. Posledice pa bi lahko negativno vplivale tudi na mednarodne, italijansko-slovenske, odnose. Župan je delegaciji obljubil, da bo pisal tudi deželnemu predsedniku Renzu Tondu (deželna uprava je namreč sokriva za zamude pri izplačevanju), v prihodnjih tednih pa se bodo ponovno sestali, da bi preučili položaj. V upanju, da bo takrat obzorje vsaj za spoznanje lepše. Zaposleni se bodo medtem ponovno zbrali na skupščini v torek, 20. novembra, ob 20.30 v Devinu. Poljanka Dolhar Tržaški župan z delegacijo zaposlenih in občinskim svetnikom Ukmarjem občina trst manjšina - Pobuda uslužbencev O krizi seznanjeni tudi v Cankarjevem domu Uslužbenci slovenskih organizacij in ustanov so na hudo finančno stisko le-teh opozorili tudi v nedeljo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Obiskovalcem so delili letak z naslovom Slovenske organizacije vče-raj-danes in jutri? Za to akcijo so uslužbenci izbrali prav nedeljo, ko je bilo v Cankarjevem domu kar nekaj zelo obiskanih in odmevnih prireditev, začenši s koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič in s filmskimi predstavami v sklopu mednarodnega festivala LIFFE. Slovenske ustanove in organizacije v Italiji hočejo živeti, slovenska država in njeni politiki naj odločno podprejo prizadevanja za njihovo dostojno življenje in razvoj, je pisalo v letaku. Vsakoletna bitka za preživetje hromi in ponižuje delo- vanje, ki ga slovenske organizacije opravljajo tudi v korist sožitja in medsebojnega poznavanja vseh prebivalcev Furlanije-Julijske krajine ter širšega obmejnega prostora. Uslužbenci so prepričani, da bi brez teh ustanov težko govorili o organizirani slovenski skupnosti v Italiji in o njeni prihodnosti. Kronična negotovost, v kateri živijo zaposleni v slovenskih organizacijah, je letos dosegla višek. V tem mesecu pričakujejo komaj del predvidenih italijanskih državnih prispevkov za tekoče leto, kar povzroča hude težave tako ustanovam kot seveda zaposlenim, nekateri me njimi so že več mesecev brez plač. Za naslednja leta se obeta dodatno krčenje, kar bo postavilo pod vprašaj obstoj organizacij in ustanov Slovencev v Italiji. občina trst - VZPI pri podžupanji Težavno iskanje rešitve za opensko strelišče V občinski palači v Trstu je včeraj potekalo novo srečanje v zvezi z ureditvijo vprašanja spomenika petih ustreljenih obsojencev drugega tržaškega proces na openskem strelišču. Na srečanju v začetku oktobra se je župan Cosolini nekako obvezal, da bo v teku meseca vsaj vprašanje prostega dostopa do spomenika rešeno, vendar stvari se kljub temu še niso premaknile z mrtve točke. Včeraj je med predstavništvom Občine, ki ga je vodila podžupanja Martinijeva in v katerem sta bila tudi izvoljena predstavnika Uk-mar in Furlanič, ter predstavništvom tržaškega pokrajinskega odbora VZPI-ANPI pod vodstvom predsednice Hrovatinove, prišlo do nove izmenjave mnenj o možnih korakih, ki naj bi privedli do trajnejše rešitve. Ta rešitev spričo objektivnih težav tehničnega značaja ni enostavna, je bilo rečeno s promet - Od Sesljana do Miramara med 7. in 17. uro Obalna cesta danes zaprta za promet Družba FVG Strade bo danes dokončala začasni jekleni predor, ki bo v prihodnjih mesecih med odstranjevanjem skal omogočal nemoten potek prometa Danes je Obalna cesta od 7. do 17. ure zaprta za promet. Cesta je zaprta vse od Sesljana do Miramara (v obeh smereh), za prebivalce vmesnih naselij pa je vožnja načeloma omogočena (npr. iz Križa v Trst, ne pa iz Sesljana v Trst, saj je cesta pri naravnem predoru neprevozna). Deseturno zaprtje je včeraj napovedala družba FVG Stra-de. V bližini naravnega predora med Križem in Nabrežino je družba, ki upravlja deželne ceste, v preteklih tednih že postavila ogrodje 36 metrov dolgega začasnega predora, ki bo delavcem v prihodnjih mesecih omogočal odstranjevanje nevarnih skal s tamkajšnje stene, ne da bi pri tem ovirali promet. Danes bodo začasni predor dopolnili z jekleno streho, nad njo pa bodo namestili veliko kovinsko mrežo, ki bo cesto, vozila in ljudi varovala pred morebitnim padanjem kamenja (mreža lahko ubrani tudi skale, težke pet ton, na omenjenem območju pa je osebje opazilo največ dve toni težke krušljive skale). Za poseg so se odločili, potem ko je 14. oktobra (na dan Bar-colane) s kakih 70 metrov zgrmela na cesto večja skala. V prihodnjih mesecih (delo naj bi trajalo največ 90 dni, predvideni stroški znašajo 200.000 evrov) bodo očistili steno, odstranili rastlinje in nevarne skale ter zamenjali stare kline in žice varnostnih mrež. Promet bo v glavnem potekal nemoteno, na koncu pa bo spet na vrsti enodnevno zaprtje ceste, ko bo na vrsti demontiranje kovinskega predora. »Delo je zapleteno, uporabljamo pa najsodobnejšo tehnologijo,« je zagotovil predsednik družbe FVG Strade Giorgio Santuz. Razne materiale bodo na vrh stene (ob železnici) pripeljali helikopterji, deželna družba pa načrtuje tudi podrobno geološko raziskavo o celotnem območju ob Obalni cesti. Kovinsko ogrodje je v bistvu podaljšek naravnega predora kroma strani občinskih predstavnikov, vendar politična volja je, da se težave premostijo in v ta namen bodo občinski uradi pripravili in posredovali ustrezne predloge dogovora kot osnove za zadovoljivo ureditev vprašanja strelišča in spomenika v njem. Predstavniki VZPI-ANPI so s svoje strani še enkart poudarili nevzdržnost in nespodobnost sedanje situacije na strelišču ter izrazili upanje, da se bo zadeva čimprej le premaknila z mrtve točke, sicer bodo prisiljeni postopati z odločnejšimi akcijami, kajti po večdesetletnih zavlačevanjih z najrazličnejšimi izgovori ni več dopustno nadaljnje zavlačevanje. Po srečanju na županstvu je predstavništvo VZPI-ANPI obiskalo stavkajoče in uklenjene delavce podjetja Sertubi pred županstvom ter jim izreklo solidarnost celotne organizacije. Z zagozdo v parkirišču V nedeljo zvečer so policisti ustavili sumljiva mlada moška, ki sta si baje ogledovala parkirišče kati-narskega pokopališča na Ulici Marchesetti. Slovenska državljana sta se policistom upirala, naposled pa sta si prislužila kazenski ovadbi. 20-letni B. M. in 24-le-tni S. M. sta se po Ulici Marche-setti namreč sprehajala z rokavicami, izvijačem in veliko zagozdo. Policisti so orodje zasegli, dvojico pa odvedli na kvesturo, kjer so ju fotografirali, nato pa izpustili. V okviru podobnih preventivnih dejavnosti so policisti mobilnega oddelka pred dnevi aretirali tri srbske državljane, domnevne tatove. Kljub obsodbi se je vrnil Zaradi tatvine v obteževalnih okoliščinah je bil v Milanu že leta 2010 obsojen na štiri mesece zaporne kazni, kljub temu pa se je v soboto vrnil v Italijo. 30-letne-ga romunskega državljana z začetnicama G. S., ki je sedel v kom-biju z bolgarsko registrsko tablico, so pri Fernetičih prijeli tržaški obmejni policisti, ki so ga odvedli v tržaški zapor. / TRST Torek, 13. novembra 2012 5 občina trst - Demografska statistika za leta 2012-2027 Trst se neustavljivo stara in kriza odbija priseljence Povprečno število otrok na žensko se veča, to pa še ni dovolj Staranje prebivalstva v Trstu, Italiji in Evropi ni novost, demografski podatki v tržaški občini pa vzbujajo skrbi. Delež starejših občanov je iz leta v leto večji, delovne sile (in dela) je vse manj, gospodarska kriza odbija tudi tuje priseljence. Število Tržačanov se počasi, a vztrajno manjša, čeprav do leta 2027 naj ne bi padlo pod mejo 200.000 prebivalcev. Spodbudno je dejstvo, da imajo Trža-čanke (ne glede na državljanstvo) v povprečju več otrok. Pozitivno pa je navsezadnje tudi to, da se pričakovana življenjska doba daljša (za dobre 4 odstotke v 15 letih), pa čeprav to vodi v staranje prebivalstva. Občinski urad za statistiko je analiziral podatke, ki so jih v matičnem uradu zbrali v zadnjih 15 letih, na podlagi tega pa napovedal demografski trend do leta 2027. »Statistična demografska analiza je pomembno sredstvo za načrtovanje občinskih storitev. Občinska uprava mora vedeti, kakšen bo Trst čez 5 ali 15 let,« je na predstavitvi podatkov povedal občinski odbornik za demografske storitve Emiliano Edera. Podatke sta predstavila odgovorni za računalniške storitve Občine Trst Lorenzo Bandelli in avtorica študije Antonella Primi. V raziskavi so tri različne hipoteze o tem, kako se bo prebivalstvo razvijalo v prihodnjih 15 letih. Lahko jih označimo kot pesimistično, optimistično in vmesno, verjetnejšo varianto. »Upoštevali smo rodnost, smrtnost in migracijske tokove. Makroekonomskih dejavnikov, ki vplivajo na prebivalstvo, v tem primeru nismo obravnavali,« je razložila Antonella Primi. Tržaška občina šteje danes 208.000 prebivalcev, leta 1991 jih je bilo nekaj čez 230.000. ««un <1 UM *ta 41 DOC 40 LHJCI WDD 37 WO 3E WO Število prebivalcev tržaške občine, starih od 0 do 24 let 1. januar 2012 - 1. januar 2027 Hipoteza A (nizka) ■* Hipoteza B (srednja) Hipoteza C (visoka) Îfliî»ijftu 7!>i;. MJfl j»"Hi»zgi?2rtg mû ratt?Msra* m™™; Število prebivalcev tržaške občine, starih od 15 do 64 let 1. januar 2012 - 1. januar 2027 134*» M IM W9 1ÏJ MKJ im wfl i&n Win 1 iT SM Hipoteza A (nizka) + Hipoteza B (srednja) S ■ Hipoteza C (visoka) «j 7017 ran »14 7011 JO It 701.' 701PI 701S 7070 7071 7077 70(73 7074 7071 7076 707? Od leta 1978 do 2005 je Trst izgubil 56.000 prebivalcev, med letoma 2005 in 2008 pa se je slika s pomočjo priseljencev stabilizirala in v letih 2009 in 2010 je celo prišlo do rahlega porasta. Trend je bil lani spet negativen. Podatki matičnega urada se nekoliko razlikujejo od podatkov v nedavnem popisu, ki so še bolj negativni. Glede na tri hipoteze iz omenjene študije bo tržaška občina čez 15 let štela 198, 202 ali 210 tisoč prebivalcev. Povprečna starost naj bi se zvišala z današnjih 47,6 na 49 let, skrbi pa vzbujajo predvsem drugi podatki. Trenutno imamo za vsakih sto mladih med 15. in 19. letom 184 oseb med 60. in 64. letom (na pragu upokojitve), čez 15 let bo to razmerje znašalo 100:196. Razmerje med aktivno in neaktivno populacijo znaša 63:100, leta 2027 po napovedih 69:100. »Za ameriške izvedence je Trst laboratorij. Opazujejo ga in se pripravljajo na staranje populacije v raznih mestih v ZDA, kjer bodo potrebovali primerne socialne storitve,« je povedal inž. Lorenzo Bandelli. Ženske so v Trstu večina, saj jih je za vsakih 90 moških približno 100. Rodnost na Tržaškem niha, povprečno število otrok na žensko pa se veča. Danes ima vsaka ženska med 15. in 49. letom po 1,31 otroka, leta 2027 pa bo ta stopnja znašala 1,42. Skratka, upati moramo v ugodnejšo konjunkturo, delovna mesta in priseljence, medtem pa pridno polniti porodnišnico, vrtce in šole. Trst bo drugače še dolgo zanimiv predvsem zaradi svojih upokojencev in domov za starejše občane. Aljoša Fonda Število prebivalcev tržaške občine od 65. leta starosti naprej 1. januar 2012 - 1. januar 2027 H» il«» « K» iT.-üör »H» i? !*>:■ UH» Hipoteza A (nizka) Hipoteza B (srednja) Hipoteza C (visoka) »1£ Hl 11 21}I * 201-5 »tH K i ' »»H 20?> 2022 2023 £425 ¿-Ji» MB sertubi - Danes srečanje na prefekturi Zupan prebil noč z delavci Noč pred županstvom s protestniki - Predstavnik družbe Jindal danes na seji s prefektinjo, sindikati in krajevnimi upravitelji Današnjega srečanja na tržaški prefekturi glede usode tovarne cevi Sertubi oziroma njenih delavcev se bo nepričakovano udeležil tudi pooblaščeni upravitelj družbe Jindal Saw Italia Michele Colombo. Zapisali smo nepričakovano, saj je še pred nekaj dnevi podjetje dokaj nediplomatsko najavilo, da ne bo na zasedanju na prefekturi nikogar od njih, sedaj pa kaže, da so si le premislili. Z novo prefektinjo Francesco Adelaide Garufi, predstavniki sindikatov in krajevnimi oblastmi bodo tako znova preučili projekt preosnovanja podjetja Sertubi-Jindal, ki predvideva, da bo 148 delavcev tovarne cevi konec novembra ostalo brez dela. Z novico so sindikalni predstavniki najprej seznanili četverico delavcev, ki se je že v petek odločila za protest v verigah pred tržaškim županstvom oz. na kontejnerju na Borznem trgu; od sobote pa so začeli še z gladovno stavko. Delavci namreč zahtevajo nadaljevanje pogajanj s skupino Jindal oz. lastnico tovarne Sertubi, družbo Duferco, pri tem pa pogrešajo podporo s strani predstavnikov javnih uprav. Solidarnost jim je sicer v noči na ponedeljek izrazil sam tržaški župan Roberto Cosolini, ki je z njimi preživel noč pod »milim« nebom. Župan se je odločil za tako dejanje, da bi delavcem pokazal, da je mesto solidarno z njimi. Odlašanje omizij in obnašanje vodstva podjetja Jindal Italia je Cosolini ocenil kot nedopustno in hkrati nespoštljivo do delavcev, ki jim konec meseca zapade dopolnilna blagajna. Pri tem je sicer dodal, da jim ne more zagotoviti nič konkretnega glede delovnih mest, vendar velja zabeležiti, da je vsakovrstna podpora, vsaka spodbuda v tem nelahkem trenutku dobrodošla. Predvsem, če prihaja s strani samega župana, ki predstavlja mesto. Delavci so mu bili hvaležni, saj jim je prisluhnil ter bodril v boju za ohranjanje delovnega mesta oziroma dostojanstva. Včeraj popoldne pa se je z delavci srečala tudi pokrajinska odbornica za delo Adele Pino. Kritična je bila do družbe Jindal in upa, da bo današnje srečanje priložnost, da se vsak zaveda svojih odgovornosti. Delavci Sertubi sinoči pred tržaškim županstvom kroma potniške ladje - V letu 2013 Minoan, Costa, MSC in še kdo V četrtek bo pooblaščeni upravitelj družbe Trieste Terminal Passeggeri (TTP) Franco Napp v Neaplju, kjer se bo sestal z vodstvom ladjarske skupine Grimaldi. Govor bo o zadnjih podrobnostih v zvezi z novo pomorsko linijo, ki bo od decembra povezovala Trst, Ancono in grški pristanišči Igoumenitsa ter Pa-tras. Iz Italije v Grčijo in obratno bosta plula hitra trajekta Cruise Olympia in Cruise Europe grške družbe Minoan Lines, katere večinski lastnik je od leta 2008 neapeljska skupina Grimaldi. Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi izraža veliko zadovoljstvo nad dosežkom družbe, ki upravlja potniški terminal. »Pristaniška oblast je močno podprla to zamisel, po pičlih štirih mesecih pa so rezultati neverjetni,« piše v tiskovnem sporočilu družbe TTP. Njen predsednik Antonio Pao-letti poudarja, da je to sad usklajenega dela in dobrega poznavanja tega sektorja. Franco Napp izpostavlja, da bo leto 2013 nadvse bogato, saj bodo v Trst plule ladje družb Costa, MSC in Minoan. Napp dodaja, da so v teku pogajanja tudi z drugimi svetovno znanimi družbami, tako da bi se lahko število potniških ladij v Trstu še povečalo. sertubi - Župan Sardoč in odborniki obiskali delavce Solidarnost zgoniške občine Sardoč se zavzema za skupni projekt za preustroj industrijskega sektorja v tržaški pokrajini - Kritičen je do deželne vlade Občinski odborniki zgoniške občine so se z županom Mirkom Sar-dočem na čelu včeraj dopoldne podali do Trga Zedinjenja Italije in izrazili solidarnost in popolno podporo delavcem tovarne Sertubi in Duke. Nekateri delavci Sertubija so v petek pričeli z gladovno stavko in se z verigami priklenili ob vhod v občinsko palačo v znak protesta in z namenom osveščanja širše javnosti o izredno težki zaposlitveni situaciji, v kateri se nahajajo. Župan Sardoč se je zadržal skupno z delavci in njihovimi predstavniki v dolgem pogovoru o zaskrbljujočih perspektivah zaposlovanja spričo gospodarske krize, ki je zajela celotno tržaško pokrajinsko stvarnost. Župan je izrazil pripravljenost občine Zgonik, da skupno z vsemi ostalimi javnimi in zasebnimi ustanovami sodeluje pri vsestranskih naporih za reševanje delovnih mest. Predlagal je, da javne uprave in drugi pristojni družbeni subjekti skupno prevzamejo odgovornost in izdelajo konkretne predloge za rešitev in prekvalifikacijo tržaškega pokrajinskega industrijskega sektorja. Župan Sardoč je še posebej poudaril potrebo po družbeni koheziji in človeški solidarnosti, ki jo ti težki trenutki zahtevajo. Kritično se je obregnil ob deželnega predsednika Renza Tonda in jasno postavil zahtevo, da se za prihodnje srečanje na Deželi pripravijo skupni predlogi, ki naj bodo nato predstavljeni vsedržavni vladi, od katere si naša pokrajinska stvarnost pričakuje vso pozornost in podporo. 6 Torek, 13. novembra 2012 TRST / energetika - Skupščina sprejela predlog odbornika Zollie Pokrajinski svet soglasno proti terminalu pri Žavljah Pokrajinski svet se je sinoči soglasno opredelil proti plinskemu terminalu, ki ga pri Žavljah načrtuje španska energetska družba Gas Natural. O uplinjevalniku se nista opredelila le svetnika Liste Dipiaz-za, ki se nista udeležila sklepnega glasovanja. Pokrajinski svet je dejansko osvojil stališče, ki ga je pripravil ter predložil pristojni odbornik Vittorio Zollia (na sliki skupaj s predsednico Pokrajine Mario Tereso Basso Poropat). Gre dejansko za tri odklonila mnenja o plinskem terminalu in sicer kar zadeva njegov vpliv na morje, na sosednje okolje in na splošni promet v pristanišču. Edino pozitivno mnenje se nanaša na izpuste uplinjevalnika v atmosfero. Kot rečeno, gre dejansko za zavrnitev načrta španske družbe. Politične stranke, ki so zastopane v pokrajinski skupščini, so dejansko potrdile že znana stališča proti uplinjevalniku, ki ga na Tržaškem ne podpira nobena javna uprava, z izjemo pristaniške oblasti. In seveda deželne uprave, ki sicer v zadnjem času vse manj pritiska na Rim za izgradnjo tega velikega energetskega objekta. Očitno se bližajo deželne in parlamentarne volitve, zato desna sredina posebno v Trstu noče tvegati prevelikih trenj in napetosti z volivkami in volivci. Pokrajinski svet, ki mu predseduje predstavnik Slovenske skupnosti Maurizio Vidali, je sinoči obravnaval tudi vse hujšo gospodarsko situacijo. Svetniki so izrazili podporo in solidarnost zaposlenim v podjetjih Sertubi in Duke, ki se borijo za ohranitev delovnih mest. Civilna služba predmet srečanja med ZSKD in predstavnikom vsedržavne zveze ARCI Danes popoldne ob 16.30 bo na obisku pri Zvezi slovenskih kulturnih društev v Trstu državni predsednik organizacije ARCI za civilno službo Licio Palazzi-ni. Kot članica ARCIja ima ZSKD že vrsto let možnost, da so ji dodeljeni nekateri mladi, ki se prijavijo za enoletno civilno službo. V letošnji sezoni je za projekt DialogArte v Trstu bilo določenih šest mladih, od katerih štirje sodelujejo z Zvezo in drugimi organizacijami, v Gorici pa je za projekt Attivamen-te za Zvezo in druge slovenske organizacije bilo določenih šest mladih. Predsedniku Palazziniju bodo predstavniki ZSKD prikazali sedanji težek položaj slovenskih društev zaradi neurejenih finančnih prispevkov s strani države in dežele. Pogovor pa se bo osredotočil predvsem na delovanje mladih za civilno službo in o perspektivah za prihodnja leta, saj ima država namen krčiti sredstva tudi na tem področju. Poleg vodstva Zveze se bo sestanka udeležila tudi Nives Košuta, ki skrbi predvsem za področje delovanja glede civilne službe in je istočasno zadolžena za povezavo z državno organizacijo ARCI. Predsednik Palazzini se bo nato v Narodnem domu udeležil tržaškega pokrajinskega kongresa ARCI Servizio civile. stavka - Jutri Jasno proti varčevanju Varčevanje ni rešitev za izhod iz krize ne na krajevni in niti ne na državni ravni. V to so trdno prepričani pri deželnem sindikatu Cgil in šolskemu sindikatu Cobas, ki za jutri sklicujeta splošno stavko. Potrebni so namreč primernejši ukrepi, ki bi spodbudili domače povpraševanje skozi zaščito najnižjih dohodnin in delovnih mest, na primer; protestniki pa vabijo tudi k stavki za pravico do študija in varnosti v šolah ter za zaposlitev prekernih delavcev za nedoločen čas. Delavci, študenti in občani se bodo zbrali jutri zjutraj na Gol-donijevem trgu, od koder bo sprevod protestnikov krenil ob 9.30. Sicer bodo dijaki na ulice stopili že danes. V okviru protestov proti krčenju sredstev za šolo, ki jih predvideva zakonski dekret o stabilnosti, so se dijaki in profesorji znanstvenega liceja Oberdan, klasičnega liceja Petrarca in tehničnega zavoda Deledda odločili za demonstracijo. Sprevod protest-nikov bo danes ob 14. uri šel z Goldonijevega trga in se zaključil na Velikem trgu, kjer se bodo srečali s prefektinjo in ji izročili elaborate v okviru natečaja Šola, ki si jo želim. Predstavitev zbornika Po aleksandrijskih poteh V avditoriju muzeja Revoltella (Ul. Diaz 7) bodo jutri ob 18. uri predstavili zbornik Le rotte di Alexandria. V njem so zbrani posegi številnih zgodovinarjev in strokovnjakov, ki so se udeležili istoimenskega mednarodnega simpozija o migraciji na relaciji Primorska - Egipt. Dvojezično publikacijo, ki jo bogatijo tudi izvlečki v angleškem jeziku, sta uredila Franco Pero' in Patrizia Vascotto, ki se bosta srečanja udeležila, ob njiju pa bodo sedeli še novinar Pierluigi Sabatti, koordinatorka niza S/paesati - Raz/seljeni Sabrina Morena in zgodovinarka Marta Verginel-la. Nekaj odlomkov bo prebrala igralka Lara Komar. Cosolini najprej v Grožnjanu, nato še za kuhinjskimi lonci Župan Cosolini se bo danes pozno dopoldne v Grožnjanu udeležil okrogle mize z župani iz slovenske in hrvaške Istre, ki jo prireja Agencija za krajevno demokracijo ADL iz Brtonigle v sodelovanju z Občino Grožnjan. Srečanje je priložnost za utrjevanje sodelovanja med mesti na tem območju, ki ga zaobjemajo tri različne države, med seboj zgodovinsko in gospodarsko povezane. Ob 18. uri pa ga čakajo na sedežu državnega združenja alpincev ANA (Ul. Geppa 2), kjer bo z občinskimi odborniki moral pripraviti večerjo za 80 udeležencev ob 90-letnici prisotnosti al-pincev v Trstu. Brescie ne bo v Amarcordu Plesalka Rossella Brescia se bo morala odpovedati vlogi protagonistke v baletu Amarcord, ki bo zaživel v gledališču Miela 21. novembra. Zaradi nujne operacije (težave s kolenom), bo njeno mesto prevzela Sabrina Brazzo. Metropolisart v Etnoblogu V krožku Etnoblog (Trajanovo nabrežje 3) bo jutri in v četrtek od 19.30 zaživel umetniški festival Metropolisart - urbane performanse, glasbene, gledališke in poetične točke. prosek - Konec enotedenskega praznovanja sv. Martina V znamenju Prosekarja in pristnega domačega praznovanja V smeri urinega kazalca: zdravica s penečim Prosekarjem, ponudba kmetij in domače osnovne šole ter utrinek s slovesne maše Kljub kislemu in nič kaj vabljivemu vremenu, se je na Proseku včeraj zbralo kar precej ljudi, saj je praznik domačega zavetnika sv. Martina nepogrešljiva stalnica. Na ulice so se vrnile stojnice in kramarji, člani Kmečke zveze pa so na placu ponujali svoje domače proizvode. Skratka enkratna priložnost za zdravico s Prosekarjem s predstavniki krajevnih ustanov. V prazničnem tednu je šla penina dobro v prodajo, tako da si njen proizvajalec, vinar Edi Kante, prizadeva, da bi se v prihodnje še kdo preizkusil v njeni pripravi. V zgodnjih popoldanskih urah so krajevni - proseški in kontovelski proizvajalci ponudili svoja vina na sedežu rajonskega sveta, zvečer pa so bila najboljša vina nagrajena. Pa še to velja zabeležiti: ob 375-letnici posvetitve cerkve sv. Martina je slovesno evharistijo daroval nekdanji tržaški škof Evgen Ravigani. več fotografij na www.primorski.eu ODBOJKA T orek, 13. novembra 2012 7 novi nacisti - Po vzoru grške nasilne skrajne desnice Zlata zora se rojeva v Trstu Novo stranko je registriral Tržačan, bivši pripadnik Forza Nuova Alessandro Gardossi Grška neonacistična, ksenofobna in protisemitska stranka Zlata zora je pred nekaj dnevi dobila tudi svojo italijansko inačico. In kje neki je lahko nastala italijanska »Alba dorata« če ne v Trstu, ki že od nekdaj prednjači pri nastajanju skrajno desničarskih in fašističnih skupin? Kot poroča spletni dnevnik Huffington Post, ki pojavu namenja krajšo reportažo, je pobudnik italijanske inačice grške skrajno desničarske stranke 44-letni Tržačan Alessandro Gardossi, ki se je proglasil za vsedržavnega političnega tajnika nove stranke. Gardossi je že znan kot somišljenik in bivši deželni tajnik gibanja Forza Nuova, ki vzdržuje že dalj časa stike s sorodnimi grškimi fašističnimi skupinami. Spletna stran italijanske Zlate zore je bila registrirana šele pred kratkim, 4. novembra, od takrat pa dokaj uspešno novači somišljenike preko face-booka in twitterja in na uradni spletni strani. Na facebooku se je na njihov pro- fil vpisalo že kakih 800 privržencev. Gardossi cilja na nastop na prihodnjih političnih volitvah. Simbol stranke, nekakšno predelavo nacističnega runskega križa po vzorcu grških kameradov, je registriral na tržaškem sedežu Agencije za prihodke minulega 25. oktobra. »Ankete so na naši strani«, pravijo pristaši skupine in iščejo somišljenike v vrstah najskrajnejše italijanske desnice. Med temi so menda pristaši skupine Terzo Millennio, ki se zbirajo v zloglasni rimski Casa Pound, vendar, ugotavlja avtor reportaže na Huffington Postu, njihov avtoritarni vodja Gianlu-ca Iannone se bo dokaj težko podredil komu drugemu. Bolj verjetno je, da bodo Zlata zora novačila med nekdanjimi pristaši skupine Forza nuova. Za vpis v novo stranko je dovolj e-mail z imenom, priimkom, datumom rojstva in davčno kodo. Interesenti lahko izbirajo med vpisom kot navadni, podporni in zaslužni člani, če pa bodo v stranko pripeljali še koga, jim bo- Runski križ Zlate zore nad Velikim trgom, kjer plapolata zastavi OZN in STO - tako si na svoji spletni strani tržaški posnemalci grških nacistov zamišljajo bodočo podobo Trsta. Bolj kot svetli žarki nove zore pa tržaško nebo kazijo temni oblaki. Zgolj naključje? do »za prizadevnost« priznali 40-od-stotkov njegove članarine. Kaj pa politični program? Spletni razglasi so dokaj splošni in populistični. Veliko je besed o nasprotovanju davkom, varčevanju, žrtvovanju in restriktivnim politikam, »mi pa smo za blagostanje, dobrobit in srečo naši državljanov,« razglašajo. Med glavnimi sovražniki so banke in bančniki, predvsem tisti iz tujine, nasploh pa je sovražna ost uperjena proti tujcem, priseljencem in vsemu, kar se jim ne zdi dovolj italijansko. Tujce bi tako najraje izgnali, morda po vzoru škvader grških somišljenikov, ki so se tega problema lotili s pouličnim nasiljem proti tujcem. Na spletni strani se italijanski »zla-to-zorniki« zaklinjajo Benitu Mussoli-niju, da bodo uresničili vse to, česar on ni zmogel, v isti sapi in z dobršno mero nedoslednosti pa se zavzemajo tudi za Svobodno tržaško ozemlje, »ker ga jamči OZN ... vse ostalo pa so prazne kvante framasonov in bankirjev«. gledališče Predstava po romanu M. Carlotta Ali kazen odplača zločin? Obsodba, ki jo izreče sodišče kot nekakšno po zakonu določeno maščevanje, zadosti nuji, ki jo čuti žrtev zločina? Je sploh mogoče odpustiti in kdo naj odpusti: država s pomilostitvijo ali žrtev sama? Ta vprašanja so v središču dramskega dela Mas-sima Carlotta Oscura immensita (Temna neskončnost), ki bo od danes zvečer do četrtka na sporedu v veliki Rossettijevi dvorani v Trstu, in sicer v okviru dramskega abonmajskega niza Stalnega gledališča Fur-lanije - Julijske krajine. Dramsko besedilo je povzeto po romanu Oscura immensita della morte samega Massima Carlotta, priznanega italijanskega pisatelja romanov, ki spadajo v žanr kriminalk, a po obravnavanih vprašanjih in po vzdušju nazorno prikazujejo sodobno družbo in njeno stisko. Zgodba sloni na krutem dejanju, s kakršnim se ukvarja črna kronika: roparja kot talca ugrabita mater in otroka, ki zaradi tega izgubita življenje. Možu in očetu žrtev se življenje zlomi in odtlej živi kot jetnik v mračni neskončnosti smrti, kot sam pravi. V bistveno enakem stanju živi eden od roparjev, ki je bil obsojen na dosmrtno kazen. Po petnajstih letih zapora ropar resno zboli in prosi za pomilostitev in za odpuščanje, kar prisili žrtev njegovega zločina, da premisli o čustvih, ki jih v njem vzbujajo teme pravice, kazni, prevzgoje in morebitne svobode zločinca. Delo je na oder postavil režiser Alessandro Gassman, v vlogah trpečega očeta in obsojenega roparja nastopata Giulio Scarpati in Claudio Casadio. Socialna služba občin Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repen-tabor) v sodelovanju s socialno zadrugo La Quercia prireja brezplačne izobraževalne tečaje za oskrbovalke, sorodnike, prostovoljce in zainteresirane starejše osebe, ki se spopadajo s potrebo po negi in varstvu starostnikov - tako tistih sposobnih kot tistih nesposobnih za samostojno življenje brez pomoči druge osebe, z naslovom Ohranjanje ugodja v tretjem življenjskem obdobju. Aktivna starost nam pomaga, da se izognemo številnim boleznim tretjega življenjskega obdobja in, čeprav na tem področju ne zagotavlja popolne preventive, z njeno pomočjo lahko vsaj zaustavimo napredovanje obolenj oziroma zmanjšamo njihov obseg. Definicija zdravja Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) se glasi: »Zdravje je stanje popolnega telesnega, duševnega in družbenega ugodja in ne le odsotnost bolezni ali slabosti«. Preventiva in promocija zdravja morata celostno vplivati na osebo, in sicer tako na področje medsebojnih odnosov kot tudi na duševno in telesno zdravje. Namen tečajev in delavnic je omogočati celostno obravnavo problematike ugodja starejših oseb, ki mora upoštevati vse značilnosti, ki zaznamujejo človeško bitje, in mora posredovati udeležencem določeno znanje in spretnosti za dosego dobrega počutja v tretjem življenjskem obdobju. Delavnice trajajo skupno 21 ur, lahko pa izbirate med sledečimi: 1. Odnos s starejšimi, 4 ure (2 srečanji po dve uri) z geriatrom in psihologom; 2. Gibanje in telesna aktivnost, 2 uri s fizioterapevtom; Včeraj danes [I] Lekarne socialna služba - Tretje starostno obdobje Več brezplačnih izobraževalnih tečajev 3. Premikanje oseb, ki so nesposobne za samostojno življenje, 2 uri s poklicnim bolničarjem; 4. Spomin in mnemotehnika, 4 ure (2 srečanji po dve uri) z geriatrom in psihologom; 5. Umetniško izražanje, 3 ure z umetnostnim terapevtom; 6. Zvok in gibanje, 2 uri z glasbenim terapevtom; 7. S kakovostno prehrano do boljše kakovosti življenja, 2 uri z izkušenim socialno; zdravstvenim delavcem; 8. Trenutna zakonska ureditev delovnih razmerij na področju gospodinjskega dela, 2 uri s svetovalcem za delo. Delavnice bodo predstavili jutri ob 17.30 v Grudnovi hiši v Nabrežini. Dodatne informacije nudi organizacijsko tajništvo zadruge La Quercia (040368302) oz. Eleonora Bernobich -327/7698531 in e-mail eleonoraberno-bich@cooperativalaquercia.it. Danes, TOREK, 13. novembra 2012 STANISLAV Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 16.36 - Dolžina dneva 9.34 - Luna vzide ob 6.20 in zatone ob 16.14 Jutri, SREDA, 14. novembra 2012 NIKOLAJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 18 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 5 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo oblačno, deževno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17 stopinj C. Od ponedeljka, 12., do sobote, 17. novembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. S. Giusto 1 - 040 308982, Ul. Pic-cardi 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabre-žina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. S. Giusto 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 - 040 639042. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. SI Šolske vesti DVOJEZIČNE OTROŠKE JASLI MAJA, Repen 130, obveščajo, da vpisovanje še vedno poteka. Lahko nas obiščete od ponedeljka do petka, od 7.30 do 16.00. Informacije na tel. št.: 040327522, www.asilonidomaja.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOLINI sporoča, da bo razstava »Dolinska šola v preteklosti« na srednji šoli Gregorčič odprta še do 30. decembra. Najave za voden obisk na markoma-nin@gmail.com. H Prireditve FOTOVIDEO TRST80 vabi prijatelje na otvoritev razstave članice TRST80 Alenka Petaros »Kuk in Lipnik« na Okusih Krasa danes, 13. novembra, ob 18.30 na Opčinah v pub Liverpool. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v sredo, 14. novembra, na predstavitev Peterlinovega zbornika, ki ga je ob 100-letnici rojstva Jožeta Peterlina uredil Marij Maver. Predstavil ga bo časnikar Sergij Pahor v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli, 29) ob 20. uri. BAKLADA 2012 v organizaciji Via di Natale - Skd Vigred In Združenja staršev bo v četrtek, 15. novembra z zbirališčem ob 18. uri v Šempolaju. Sodelujejo godbeno društvo Nabrežina in harmonikar Egon Tavčar. V KUC Škerk v Trnovci nastop OPS Vigred, PZ združenja staršev, ansambla Rock N'bndimi, DPZ Kraški slavček. V centru bo tudi razstava in nagrajevanje risb na temo »Kamen, les, voda«. Prinesite s seboj katerokoli lučko. Izkupiček pobude bo namenjen dobrodelni organizaciji Via di Natale. METODA EFT - SKD F. Prešeren vabi v četrtek, 15. novembra, ob 20. uri na predstavitev metode EFT za doseganje čustvene svobode v društvenih prostorih v občinskem gledališču v Boljuncu. Predava Barbara Zetko. OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Christianom Elio, Ervinom Hladni-kom Milharčičem in moderatorjem Markom Sosičem v okviru niza Raz\seljeni-S\paesati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Magazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu. MOŠKI PEVSKI ZBOR TABOR OPČI-NE prireja v petek, 16. novembra, ob 20.00 v Prosvetnem domu na Opči-nah »Martinov pevski večer«. Gost večera bo Nonet Primorsko iz Mač-kolj. Večer bo popestril ansambel »Turbopolka«, ki bo zaigral tudi po koncertu za ples in zabavo. Prisrčno vabljeni. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na strokovno srečanje »Pod oljkami...«. O oljkah in olj-karstvu bo spregovorila agronomka Nataša Riggi v petek, 16. novembra, ob 20. uri v prostorih Srenjske hiše v Mačkoljah. TFS STU LEDI »Čez tri gore, čez tri dole«: v občinskem gledališču F. Prešerna v Boljuncu v soboto, 17. novembra, ob 20. uri večer ljudskih pesmi. Sodelujejo MoPZ Kraški dom Repenta-bor, ZVS Lanišče, MePZ Chei di Guart iz Ovara in ZPS Stu ledi; v nedeljo, 18. novembra, ob 17. uri plesni večer v sodelovanju FS Torbarji Postojna, ansambel Klapa iz Brega, FS Lis Primulis di Giampis iz Vidma in TFS Stu ledi. Vstop prost. Vljudno vabljeni. OBMORSKE DEŽELE - NA TEH OBMOČJIH SKOZI ČAS Razstava je na ogled do 18. novembra v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Sesljanu. Tema razstave je arheologija obmorskih področij in klimatske spremembe oziroma spremembe krajine in poselitve na območju občine Devin Nabrežina. Urnik: pon-pet 9.00-12.00, ob sobotah, nedeljah in prazniki 9.00-12.00 in 15.0018.00. Info: Občina Devin Nabreži-na, Urad za odnose z javnostmi - tel. št.: 800-002291, urp@comune.dui-no-aurisina.ts.it. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 18. novembra, na sporedu 15. Gledališkega vrtiljaka predstava »Zajtrk« v izvedbi SNG Nova Gorica. Prva predstava bo ob 16. uri (red Vila), druga ob 17.30 (red Škrat). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Bran-desia 27. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja sezona 2012/13 v nedeljo, 18. novembra, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert domačina Aleksandra Ipavca (harmonika). Vabljeni! V BAMBIČEVI GALERIJI je v okviru 15. koroških kulturnih dnevov na Primorskem do 23. novembra na ogled razstava koroške slikarke Mire Blažej. Odprto od ponedeljka do petka, 10.00-12.00 in 16.00-18.00, Opčine, Proseška 131-133. Prispevki Ob pogrebu moža Borisa Berdona daruje žena Orlanda 50,00 evrov za tre-bensko cerkev. V spomin na Claudijo Cotič Čuk darujejo prijatelji in sopevci Primorec-Tabor 265,00 za združenje A.I.R.C. V spomin na Rada Zorna daruje Margherita Čukova 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na Borisa Berdona in Emila Čuka daruje Svetko Kralj z družino 30,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. V spomin na Emila Čuka daruje Eda 20,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. V spomin na Claudio Cotič daruje Nev-ja 30,00 evrov za Center za rakasta obolenja Trst. Namesto cvetja na grob drage Nevje Pečenik Doljak daruje družina Košuta 50,00 evrov za AŠK Kras. t Prenehalo je biti plemenito srce Eleonore Ipavec vd. Gorjan Sporoča sin Boris z vsemi sorodniki. Pogreb bo v četrtek, 15.11., ob 12.00 v cerkvi v naselju sv. Mavra. Sesljan, 13. novembra 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Za ljubljeno teto Noro žalujemo Anita, Edi, Nanda, Andrej in David 8 Torek, 13. novembra 2012 TRST / □ Čestitke Danes praznuje naša tatko LUCIANO svoj 40. rojstni dan. Da bi naju vedno tako crtal, kakšno veselo zaigral in še novo hišo kmalu končal, mu želiva Mila in Dana. Med notami Bacha, Mendelso-na in drugimi, ob klavirju, orglah in harmoniki je danes ANDREJ PEGAN do okroglega rojstnega dne dospel. Še na mnoga taka leta ti želijo pevci Svetega Vincencija. Mamico Eriko in očka Andreja je osrečil prihod male lepotičke Jane Dobrodošla Jana v našo veliko družino! Nonoti, strici, tete in mali Gabriel iJ Kino M Izleti Zadruga Primorski dnevnik in uredništvo Primorskega dnevnika v sodelovanju s SKD Barkovlje in TPK Sirena vabijo na srečanje na teritorju, ki bo 15. novembra 2012 ob 20.30 na sedežu SKD Barkovlje ul. Bonafata 6 na katerem se bomo pogovarjali o položaju in perspektivah Primorskega dnevnika. AMBASCIATORI - 16.15, 18.45, 21.20 »007 Skyfall«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn -parte 2«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Paris -Manhattan«. CINECITY - 20.30, 22.15 »Coldplay Live«; 16.30, 18.30 »L'era glaciale 4 - I conti-nenti alla deriva«; 16.30 »Le belve«; 16.00, 18.50, 20.40, 21.40 »007 Skyfall«; 16.30, 19.50, 22.10 »Red lights«; 16.30, 19.00, 21.30 »Argo«; 16.15, 19.00, 21.45 »Venuto al mondo«; 16.10, 18.10 »Hotel Transylvania«; 20.15, 21.45 »Few Words«. FELLINI - 16.45, 18.30 »Il matrimonio che vorrei«; 20.30 »Travelling Africa«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Amour«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Venuto al mondo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Argo«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.05 »Asterix in Obelix v Britaniji 3D«; 18.30, 20.40 »Hiša na koncu ulice«; 16.05, 18.05 »Hotel Transilvanija 3D«; 16.10 »Kekčeve ukane«; 17.00, 19.00, 21.05 »Paranormalno 4«; 17.00, 19.00, 21.00 »Poročni video«; 15.50, 18.10 »Prava Nota«; 20.30 »Sky-fall«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Hotel Transylvania«; Dvorana 2: 16.45, 19.00, 21.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; 16.30, 20.15 »Viva l'Italia«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Red lights«; Dvorana 4: 17.20, 19.45, 22.10 »007 Skyfall«; 18.30, 22.15 »Code name: Geronimo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »007 Skyfall«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Argo«; Dvorana 3: 17.30, 20.15, 22.00 »Hotel Transylvania«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »Red lights«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.00 »Il rosso e il blu«. OMPZ FRIDERIK BARAGA vabi na popoldanski izlet v nedeljo, 25. novembra, v bližnjo Istro (Krkavce, Nova vas, Koper...). V Kopru nas bo čakal Pavel Go-ja, ki nas bo vodil po najbolj zanimivih točkah. Vpis in informacije čim prej na tel. št.: 347-9322123 (nujno potrebno zaradi avtobusa). KRU.T sporoča, da so na razpolago še zadnja dodatna mesta za 4-dnevni izlet od 6. do. 9. decembra v Budimpešto na ogled božičnih sejmov, s spoznavanjem mesta in okolice z gradovi in zgo-dovinsko-arhitekturnimi zanimivostmi. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKD VESNA prireja v soboto, 8. decembra, izlet v Maribor. Ogled najpomembnejših znamenitosti letošnje evropske prestolnice kulture in razstave »Skoraj pomlad«. Zbirališče pred spomenikom padlim v NOB v Križu ob 6.45, odhod ob 7.00. Prosimo za točnost. Možen postanek na Opčinah. Vrnitev v večernih urah. Informacije in prijave na tel. št. 333-7702061 (Matija), 3334463154 (Mitja). □ Obvestila KRUT obvešča udeležence izleta v soboto, 17. novembra, na ogled razstave 17. novembra na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta«, da je zbirno mesto v Trstu, trg Oberdan pred Deželno palačo ob 6.50, odhod avtobusa ob 7.00, postanek v Grljanu ob 7.05 in v Se-sljanu - Hotel Posta ob 7.20. Prosimo za točnost! DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH sporoča, da bo odhod avtobusa za članski izlet na Dolenjsko v soboto, 17. novembra, ob 7. uri na avtobusni postaji pred picerijo na Dunajski cesti. Zbirališče ob 6.45. Prosimo za točnost. POHOD PO RAPALSKI MEJI Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije - podružnica Kras vabi na pohod po poteh Rapalske meje v nedeljo, 18. novembra. Zbor udeležencev ob 9. uri na stari avtobusni postaji v Sežani, od koder se gre z osebnimi avtomobili do Črne njive nad Ilirsko Bistrico. Ob 10. uri odhod na 12 km dolg pohod po poti nekdanje Rapalske meje z ogledom nekaterih znamenitosti (bunkerji/kaverne, potrebna je svetilka). Zaključek pohoda v popoldanskem času. Vodja pohoda in informacije: Ludvik Husu, tel. +386-041350713. HIŠA PRAVLJIC organizira tečaj poslovne slovenščine in slovenščine za odrasle v sodelovanju z jezikovno šolo Businessfirst. Informacije na tel. 334-1243766 ali ivanasolc@gmail.com. QIGONG - tečaj kitajske telovadbe: ob torkih od 19.00 do 20.15 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini; ob četrtkih od 18.30 do 19.45 v domu KD Briščiki. Informacije in prijave na tel.: 335-5926889 (Elizabet). DRAMSKA SKUPINA SKD SLOVENEC iz Boršta vabi nove igralce za pripravo tradicionalne veselice v narečju ob praznovanju sv. Antona (17. januarja 2013). Zainteresirani pokličite tel. št. 3356390525 (Aleksander). JUTRANJA ZDRAVILNA VADBA Tao Tai-ji, ki ščiti pred stresom, hitro odpravlja kronično utrujenost, povečuje vitalnost in telesno odpornost, poteka vsak torek in četrtek od 8.30 do 9.30 v telovadnici Tao2 v Ul. del Vento 6/b pri sv. Jakobu v Trstu. November je brezplačen. Informacije: Carmen 393-2327949. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS -Opčine, Doberdobska ul. 20/3, se bo sestal danes, 13. novembra, ob 20.15. SK DEVIN obvešča, da bo prevzem opreme novembrskega smučarskega sejma v dvorani gostilne-picerije v Križu danes, 13. novembra, od 10.00 do 19.30. Info: 335-8416657 ali 335-8180449. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo predstavitev tečaja Naravni obrazni lifting in Tao/vaje danes, 13. novembra, ob 18. uri na sedežu Sklada, Proseška ul. 131- Op-čine. Informacije na tel. št.: 340-9116828 (Maša), masha.pregarc@gmail.com. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 13. novembra, ob 20.45 pevska vaja v sedežu na Padričah. V nedeljo, 18. novembra, ob 12. uri odhod avtobusa za nastop v Novi Gorici. DELAVNICA NARAVNE KOZMETIKE (izdelava 7 različnih izdelkov, ki jih boste odnesli domov) - vodi Barbara Lokar, v soboto, 17. novembra, 9.00-15.00 pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah. Prijave sprejemamo do 14. novembra (število mest je omejeno). Dodatne informacije: Sklad Mitja Čuk 040-212289, aro-mathic@gmail.com. KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na sestanek, ki bo v sredo, 14. novembra, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite. SOCIALNA SLUŽBA občin Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repenta-bor) v sodelovanju z zadrugo Coopera- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Vinko Möderndorfer VAJE ZA TESNOBO IGRA 0 DANAŠNJIH DNEH tiva sociale La Quercia prireja v oktobru in novembru 2012 brezplačne izobraževalne tečaje za oskrbovalke, sorodnike, prostovoljce in zainteresirane starejše osebe, z naslovom »Ohranjanje ugodja v tretjem življenjskem obdobju.« V sredo, 14. novembra, ob 17.30 v Grudnovi hiši, Nabrežina 158 bo potekala predstavitev tečaja in prvo srečanje z naslovom »Odnos s starejšimi«. Vljudno vabljeni. TRŽAŠKA KNJIGARNA - MLADIKA - ZTT vabijo na »kavo s knjigo« v sredo, 14. novembra, ob 10. uri. Gosta kave bosta predsednik Kmečke zveze Franc Fa-bec in vinogradnik Andrej Bole. Pogovarjali se bomo o vinu prosekarju in o domačih vinskih sortah. AD FORMANDUM prireja tečaje: »Slovenščina (A1, A2, B1) in angleščina (A1, A2, B1, B2)« - s poznavanjem jezikov postaneš državljan sveta, koledar objavljen na www.adformandum.org; »Osnove uporabe računalnika« za vse, ki želijo dobiti v kratkem času pregled in osnovna znanja za vsakdanjo rabo računalnika, programov za urejanje besedil ter elektronskih preglednic, internet, elektronska pošta - 30 ur, potekal bo ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.15 na sedežu Ad formanduma v Trstu, začetek 15. novembra. Informacije in prijave: Ad formandum (Ul. Ginnastica 72, Trst), tel. 040-566360, ts@adforman-dum.org. IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE: »Angleščina« osnovna stopnja A1, 30 ur, potekal bo ob sredah in petkih od 14.30 do 16.00, začetek: 16. novembra; »Družbena omrežja in komunikacija«, 20 ur, potekal bo ob četrtkih od 17.30 do 19.00. Začetek: 15. novembra. Informacije in prijave: Ad formandum (Ul. Ginnasti-ca 72, Trst), tel. 040-566360, ts@adfor-mandum.org. ROJANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi na srečanje ob Katekizmu katoliške Cerkve v četrtek, 15. novembra, ob 16. uri in nato v nadaljevanju vsak četrtek v kapeli rojanske cerkve. KRD DOM BRIŠČIKI organizira tečaj »Fi-toterapija - zdravilna zelišča in njihova uporaba«, vodi Martina Malalan. Tečaj se bo odvijal: 16. novembra, 17.30-19.30 in 24. novembra 9.00-13.00. Vpis in informacije: Alenka 040-327053 ali 3489876308. OBČINA DOLINA - odborništvo za kulturo obvešča, da bo do 16. novembra, sprejemalo prošnje razstavljalcev, ki bi se želeli udeležiti božičnega sejma (od 5. do 9. decembra na trgu v Boljuncu). Obrazci so na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it. SKUPINA 35-55 SKD FRANCE PREŠEREN IZ BOLJUNCA obvešča, da večer s člani Študijskega krožka Beseda slovenske Istre, predviden v petek, 16. novembra, odpade! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE KROŽEK OPČINE DOLINA vabi člane in simpatizerje v petek, 16. novembra, ob 19.30 v dvorano doma Ukmar v Dom-ju na »Aktiv«. KD SKALA GROPADA priredi v soboto, 17. novembra, v Zadružnem domu v Gropadi »Veselo Martinovanje« s pri-četkom ob 20.30. Sledil bo nastop MePZ Skala Slovan pod vodstvom Ja-rija Jarca z okusno večerjo in žlahtno kapljico, ter živa glasba za ples. KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Po-ljanko Dolhar v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni. SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje vljudno vabi člane na sejo odbora in sekcije trgovine na drobno na podružnici SDGZ v Obrtni coni Zgo-nik, v ponedeljek, 19. novembra, ob 17.30. Dnevni red: srečanje s Centro in s pokroviteljstvom ftmdazio* režija: Jaka Andrej Vojevec ' V četrtek, 15. novembra ob 20.30 - red T ■ V petek, 16. novembra ob 20.30 -slavnostna PREMIERA (red A) ob 110-letnici Dramatičnega društva v Trstu V soboto, 17. novembra ob 19.00 -red K (z varstvom otrok) vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssn.com Via - Skupaj na Opčinah, aktualne teme in problematike vezane na trgovski sektor ter predstavitev platforme DBE - Digital Business Ecosystem. Prosimo, da prisotnost potrdite na info@sdgz.it. BIOTERAPIJA v Bazovici: srečanja v Ba-zovskem domu, Ul. I. Gruden 72/1, 20., 21. in 22. novembra, od 17. do 19. ure. Informacije na tel.: 040-226386 ali sms na 328-9563272 (Magda). SKD PRIMOREC vabi udeležence izleta v Salzburg (1. in 2. decembra), da poravnajo saldo v torek, 20. novembra, od 18.00 do 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Informacije na tel. št. 040214412 (Zorka, v večernih urah). 30-LETNIKI IZ BREGA toplo vabljeni v soboto, 24. novembra, na večerjo v gostilno na Pesku. Vpisnine na tel.: 3496524136 (Jure), 349-4480666 (Monika) ali v kiosku časopisov pri Andreju v Bo-ljuncu, najkasneje do srede, 21. novembra. SKD PRIMOREC vabi na Jesenski praznik: ob kostanju in novem vinu bomo na družabnosti igrali tombolo, poslušali glasbo v živo in za trenutek pregnali vse skrbi. Pridružite se nam v četrtek, 22. novembra, ob 20. uri. Ne pozabite prinesti s seboj dobro voljo. 40-LETNIKI vabljeni na večerjo z glasbo v gostilni v Križu (bivši Ljudski dom) v petek, 23. novembra, ob 20. uri. Prijave na tel. št.: 347-3696503 (Barbara), 3394359868 (Kati), 349-3595560 (Roberta). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Moč mladih v oporo nemoči bolnih« v petek, 23. novembra, ob 17. uri v razstavno dvorano, ki jo je dala na razpolago ZKB, Ul. Ricreatorio 2 na Opčinah. Predaval bo gospod Marko Čižman. Za morebitne informacije: tel. št. 340-3864889. TABORNIKI RMV so se tudi letos vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja »Star papir za novo upanje«. Zbrana sredstva bodo namenili v dobrodelne namene potrebnim v Sloveniji. Taborniki bodo v mesecu novembru zbirali papir: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 16.00; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 18.00; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah od 15.00 do 16.00; v Štandrežu (Don Andreja Budala) ob sobotah od 14.00 do 15.00; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah od 15.30 do 16.30. Ob tem bodo zbirali tudi v nedeljo, 25. novembra, v Zgoniku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič. OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli tedenski sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 15.00 za MČ, od 15.00 do 16.00 za GG; na Op-činah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 17.00 za MČ, od 17.00 do 18.00 za GG; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00 za MČ; v Saležu (KD ■EflRh SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE VABILO K ABONMAJU 110 OKUSNIH LET zamisel in režija: Sabrina Morena igrata: Vesna Guštin in Lara Komar DVOJEZIČNA PREDSTAVA! DANES - torek, 13. novembra ob 20.30 v društvu Štalca v Šempolaju S pokroviteljstvom Odborništva za kulturo Občine Devin Nabrežina in v sodelovanju s SKD Vigred Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00 za MČ in GG. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina stari od 50 do 75 let lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 30. novembra. Obrazci so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 3. decembra, sprejema pa jih v občinskem vložišču in na elektronskem naslovu traduzioni@com-monrupino.regione.fvg.it. 5 Poslovni oglasi 0 Mali oglasi KUPIM domač rdeč česen majhne stroke. Tel. št.: 040-8320135. ODDAM V NAJEM NA PROSEKU prostor 45 kv.m. Tel. št.: 338-8066816. PODARIM trosedežni divan izdelan iz temno rjavega žameta, širina 200, globina 80 in višina 70 cm. Tel. št.: 3484462664. PRODAM kombi peugeot bipper v odličnem stanju, po ugodni ceni. Zainteresirani pokličite tel. št.: 348-4460044. PRODAM skuter yamaha cignus 125 ku-bikov, 3.200 prevoženih km, vedno v garaži, kot nov. Tel. št.: 040-214412. PRODAM agregat za motor bmw R1150 po ugodni ceni. Tel. št.: 380-5180355. PRODAM fiat panda young 900, letnik 2000, 93.500 prevoženih kilometrov, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 335-6045771. STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. V PREBENEGU prodam zazidljivo zemljišče. Tel. 335-6322701. ZEMLJIŠČE 5.179 kv.m., primerno za sečnjo drv in pašo, tik ob gozdni cesti, 800m od Zgonika prodam po 1,60 evrov za kv.m. Tel. št.: 340-2857674. Id Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. COLJA JOŽKO IN LJUBA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040229326. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 338-3916147. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika IW v Hnfl \ flnHflHi I > Jadran Franco: Ki v > zmaga po »nepotrebnem« trilerju 12 POGLED Z VEJE • Marij Čuk Novi pevski zbori\J STRAN 11 Ve|iki36O0 k w Simon Plesničar STRAN 16 O tistih, ki izberejo slovensko šolo, ne pa tudi slovensko društvo pri nas I Ss&u 8 Kaj ljudje kupujejo na smučarskih sejmih naših društev i | 2 | 3 | 41 fotografije Športni vikend na www.primorski.eu / 15 TRENERJEVIH 11 Erik Piccini /ie MNOGO JIM DOLGUJEMO Neda Miot /16 3 VPRAŠANJA Gorazd Husu /10 TA JE PA DOBRA /M0 10 Torek, 13. novembra 2012 ŠPORT / PEDROSI ZADNJA DIRKA VALENCIA - Španec Dani Pedrosa je zmagovalec zadnje dirke motociklisti-čnega svetovnega prvenstva v razredu Moto GP, velike nagrade Valencie. Tekmovalec Honde, zmagal je sedmič v sezoni, je izkoristil padec svetovnega prvaka, rojaka Jorgeja Lorenza, ki je bil do padca v vodstvu, in prepričljivo premagal tekmece. Končni vrstni SP: 1. Lorenzo (Yamaha) 350, 2. Pedrosa (Honda) 332, 3. Stoner (Hnda) 254, 4. Dovizioso (Yamaha) 218, 5. Bautista (honda) 178, 6. Rossi (Ducati) 163. MESSI PREHITEL PELEJA PALMA DE MALLORCA - Zvezdnik FC Barcelone Lionel Messi je z dvema zadetkoma na tekmi španskega prvenstva proti Barceloni prehitel legendarnega Brazilca Peleja po številu doseženih golov v koledarskem letu. Messi je zdaj pri 76 zadetkih v letu 2012, do prvouvrščenega nogometaša, Nemca Gerda Mullerja, pa ga loči še devet zadetkov. Edson Arantes do Nascimiento «Pele» je leta 1959 dosegel 75 zadetkov. Od tega 66 v dresu Santosa in devet za brazilsko reprezentanco. Messi je letos v 59 nastopih zbral 64 golov za Barcelono in dvanajst v argentinskem dresu. LOEB SE POSLAVLJA KOT LEGENDA MADRID - Francoz Sebastien Loeb (Citroen) je zmagal na reliju po Španiji, s katerim se je zaključila letošnja sezona svetovnega prvenstva, ter s tem kronal sezono v kateri si je že pred tem zagotovil deveti zaporedni naslov prvaka. Loeb naslove osvaja od leta 2004, ko je nasledil Norvežana Pettra Solberga, dosegel pa je 76. zmago v SP. Loeb namerava v naslednji tekmovati v svetovnem prvenstvu potovalnih vozil. nogomet - Jutri na vrsti reprezentance Za dober konec leta Italija in Slovenija se približujeta jutrišnjima prijateljskima tekmama s precej različnimi občutki. Medtem ko je Italija trdno na prvem mestu v kvalifikacijski skupini za svetovno prvenstvo 2014, je Slovenija po porazu v Albaniji že skorajda brez možnosti. O negativnem trenutku slovenske izbrane vrste priča tudi nov strm padec na jakostni lestvici svetovne nogometne zveze Fifa. ITALIJA - Italija bo jutri ob 20.50 v Parmi gostila Francijo. Gre za ponovitev dvoboja, ki je leta 2000 odločal o evropskem prvaku, šest let kasneje pa o svetovnem. Prijateljsko srečanje proti Franciji bo tudi zadnji nastop Italije v letu 2012, saj bodo Buffon in soigralci naslednjo tekmo igrali 6. februarja, ko bodo pred še enim zahtevnim nasprotnikom, gre za prijateljsko srečanje proti Nizozemski. Med 25 igralci, ki jih je tokrat izbral selektor Cesare Prandelli, je le ena prava novost, zvezni igralec Rome Alessandro Florenzi, kar je nedvomno osebni uspeh Zdeneka Ze-mana, ki v vsaki ekipi odkrije skritega talenta. Povratnika sta branilec Cagliarija Davide Astori, ki je zadnjič nastopil z reprezentanco avgusta meseca, ter branilec Davide Santon (trenutno igra v angleškem prvenstvu), ki je zadnjič oblekel modri dres marca lani. Na seznamu ni Daniele-ja De Rossija, ki je drago plačal nedeljsko izključitev na rimskem der-biju, ko je s pestjo udaril Maurija. Bo pa prisoten Osvaldo, ki je rdeč karton staknil na zadnji tekmi reprezentance proti Danski in bo moral preskočiti naslednji uradni nastop azzurrov. Prandelli je torej drugače ocenil namerno nešportno De Ros-sijevo potezo. Ni izključeno, da bomo jutri v napadu videli na delu zelo mlado dvojico Balotelli-El Shaarawy, ki bo ,če drugega ne, nase opozorila zaradi res svojevrstnih pričesk. SLOVENIJA - Ravno tako jutri, a ob 18. uri, bo igrala tudi slovenska izbrana vrsta, ki odhaja v Skopje na prijateljsko srečanje proti Makedoniji, na kateri pa ne bo standardnih igralcev, kot sta Boštjan Cesar in Mišo Brečko. Cesar bo tako kot Čavuševic tokratno akcijo izpustil zaradi poškodbe, Brečko pa zaradi dogovora s klubom. Tudi zaradi teh odsotnosti je Stojanovic povabil Roka Elsnerja, Aleša Mejača in še nekatere druge, ki v izbrani vrsti še nimajo toliko izkušenj. Je pa po dolgem času spet zraven Rene Krhin, ki v zadnjem času redno dobiva priložnost (s klopi) tudi v svoji Bologni. Selektor Stojanovic se zaveda, da je reprezentanca v javnosti izgubila nekaj simpatij in da bo za izboljšanje tega treba doseči tudi kakšne pozitivne rezultate. Vključno z ju-tiršnjo tekmo. A -LIGA - Nedeljski izidi: Atalanta - Inter 3:2, Chievo - Udinese 2:2, Genoa - Napoli 2:4, Lazio - Roma 3:2, Milan - Fiorentina 1:3, Palemro -Sampdoria 2:0, Parma - Siena 0:0, Torino - Bologna 1:0. Vrstni red: Juventus 31, Inter 27, Napoli 26, Fiorentina 24, Lazio 22, Atalanta 18, Roma 17, Catania in Parma 16, Udinese in Cagliari 15, Torino in Milan 14, Palermo, Chievo in Pescara 11, Sampdoria 10, Genoa 9, Bologna 8, Siena 7. FISU zahteva od Maribora 4,85 milijona evrov odškodnine zaradi odpovedi univerzijade MARIBOR - Mestna občina Maribor (Mom) je potrdila, da je prejela tožbo s strani Mednarodne univerzitetne zveze (Fisu) v višini 4,85 milijona evrov zaradi odpovedi uni-verzijade 2013. Kot so sporočili iz Mom, so zadevo vzeli nadvse resno in se že povezali z odvetniško pisarno v Zurichu, ki bo pripravila odgovor na tožbo. Alessandro Florenzi, Zemanovo »odkritje« pri Romi, si je prislužil poziv v reprezentanco ansa »Ni da jih ni. Nekateri tudi so. Samo jaz mislim, da nimajo volje trenirati in igrati na tem nivoju.« (Peter Franco o visokih košarkarjih v zamejstvu, Športel, 5. 11.) »Sama sicer v svojih šolskih letih nisem imela profesorjev, ki bi negativno gledali na tiste med nami, ki smo se redno ukvarjali s športno aktivnostjo. Mogoče tudi zato, ker smo bili prav športniki tisti, ki smo imeli v razredu najvišje ocene.« (Tjaša Gruden na podelitvi nagrade Šport in šola, 8. 11.) »Izgubiti ravnotežje je nekaj normalnega, ampak dobiti ga nazaj pod kontrolo, pa je čarobnost tega roll rock n' rolla, ki se imenuje slalom.« (Tina Maze na svojem blogu, 10. 11.) »To je šele prvi polčas.« (Danilo Türk po uveljavitvi tekača Boruta Pahorja v prvem krogu predsedniških volitev, 11. 11.) »Buffon mi je svetoval, naj bom brezskrben.« (Vratar Pescare Mattia Perin po šestih prejetih golih, Sky, 11.11.) »Da, bilo je v redu. Edinole škoda, da sva prvi teden z ženo oba imela 39 vročine.« (Vincenzo Nibali o poročnem potovanju na Maldivih, La Gazzetta dello Sport, 12. 11.) košarka - Acegas Aps Zreli za končnico Tržačani so tudi na gostovanju v Siciliji pokazali dobro igro - Neapelj še upa IZID IN STRELCI - Upea Capo d'Orlando-AcegasAps 81:97 (Thomas 35, Meščerjakov 22, Carra 17, Brown 8, Filloy 7, Gandini in Ondo Mengue 4, Mastrangelo, Fall, Ruzzier in Urbani 0, Tonut n.v. KOMENTAR - Tržačani so na gostovanju v Siciliji dokazali, da lahko upravičeno merijo na uvrstitev v končnico. Z zrelo igro so nadigrali domačo Upeo, ki sicer sodi v nižji kakovostni razred, a je bila zelo motivirana, saj v šestih kolih ni še dosegla niti ene zmage. Dalmassonova ekipa je vodstvo prevzela v drugi četrtini in ga nato održala - razen za kratek čas v tretji četrtini - do konca tekme. NAJBOLJŠI - Jobey Thomas je odigral eno najboljših tekem, odkar je v Italiji: 35 točk, 11:15 za 2 točki, 3:6 za tri in 4:4 pri prostih metih. KLJUČNI MOŽ - Marco Carra je z najboljšo letošnjo predstavo bil odločilen za zmago, s sedmimi zporednimi točkami pa je v tretji četrtini ustavil nalet nasprotnikov, ko so prevzeli vodstvo. NASPROTNIK - Upea ima nedvomno velike težave. Ob odsotnosti poškodovanih Bene-vellija in Passere nosijo glavno breme štirje tujci, od katerih pa je tokrat zadovoljil le Young (32 točk). Na vidiku so zamenjave igralcev in mogoče tudi trenerja. OSTALE TEKME - Bologna je presenetljivo še nepremagana: ekipa, za katero so vsi napovedovali boj za obstanek, je svojo peto zmago dosegla doma proti Trentu s 70:66 (Pecile 19). Preseneča pa tudi Brescia, ki je proti Veroni nadoknadila visok zaostanek in zmagala z 80:77. Korak z Bo-logno tako drži le še Pistoiam ki je po podaljšku zmagala v Imoli s 75:76 in ima edina en sam poraz. Sledijo nato številne ekipe, med katerimi tudi AcegasAps, ki imajo 2 poraza. NEAPELJ - Arbitražno sodišče CONI-ja je zavrnilo prošnjo neašeljske ekipe, da se začasno pogojno spet vključi v prvenstvo, odredilo pa je, da se do dokončne sodbe pride v najkrajšem možnem roku. Neapeljčani torej lahko še upajo na ugoden razplet. NASLEDNJA TEKMA - Prihodnjo nedeljo prihaja v goste ekipa Le Gamberi Foods iz For-lija, ki je doslej zmagala le dvakrat. Ekipa je zelo nepredvidljiva, saj je obakrat zmagala na tujem, proti Veroliju in celo Barcelloni, ki velja za glavnega favorita prvenstva. Ima nekaj dobrih posameznikov, kot sta Američana Roderick in Spencer ter Bosanec Todic in Argentinec Mus-so. Možnosti za zmago: 70%. Marko Oblak košarka - NBA liga Lakerse bo odslej vodil Mike D'Antoni LOS ANGELES - Mike DAntoni je postal novi trener Los Angeles Lakers, druge najuspešnejše ekipe severnoameriške košarkarske lige NBA. Igralci Lakers so doslej osvojili 16 naslovov prvaka, enega manj od ekipe Boston Celtics, vendar so letošnjo sezono začeli po-razno.Vodstvo Los Angeles Lakers je zato 9. novembra po le eni zmagi ob štirih porazih na uvodu sezone odslovilo trenerja Mikea Brow-na, ki je bil na čelu moštva 18 mesecev. Le nekaj ur za tem so igralci v domači dvorani Staples Center visoko, s 101:77 premagali Golden State Warriors. Nato je začasni trener Bernie Bickerstaff ekipo vodil še do druge zaporedne zmage v dvoboju s Sacramentom (103:90). D'Antoni, ki je podpisal štiriletno pogodbo, je dobil prednost pred legendarnim Philom Jacksonom, ki je ekipo že vodil do petih naslovov prvaka lige, sicer pa ima skupaj že 11 šam-pionskih prstanov. Po pogovorih z Jacksonomom in D'Antonijem so se odločili za slednjega, ki je bil med drugim pet let trener ekipe Phoenix, v kateri je igral Steve Nash, eden najboljših podajalcev v zgodovini lige, ki sedaj igra prav za Lakers. D'Antoni je zadnje tri sezone treniral New York Knicks in odstopil marca letos. Mike D'Antoni je kot igralec in trener nastopal tako v NBA kot tudi v Evropi, kjer je igral za Milano in klub tudi treniral. Doslej je lovorike osvajal le na stari celini, za italijansko reprezentanco pa je kot Američan italijanskega rodu nastopil na evropskem prvenstvu leta 1989. Kot pomočnik trenerja Mika Krzy-zewskega je z ekipo ZDA osvojil bron na svetovnem prvenstvu leta 2006 in zlato na letošnjih olimpijskih igrah v Londonu. vprasanja m N fO V9 Predsednik Udineseja Poz-zo je po tekmi proti Chievu znova zelo ostro napadel sodnike, češ da so grobo oškodovali Furlane. Kljub temu dogodku so italijanski delilci pravice doslej dobro opravili svojo nalogo. O tem je prepričan Gorazd Husu, ki je začel kot sodnik, a se nato usmeril v vlogo stranskega sodnika. Katera je splošna ocena sojenja v A-ligi? Mislim, da so doslej na splošno sodniki dobro opravili svojo nalogo. Sicer ni nikoli lahko soditi o kolegih, ki v višji ligi opravljajo tvoje isto delo. Ampak mislim, da je bilo spornih dogodkov malo. Sam imam dobro mnnenje o celotni kategoriji, saj vem, kakšna je pripravljenost italijanskih sodnikov. Tako pred začetkom prvenstva kot pred vsako tekmo se sodniki posvetijo vsaki podrobnosti, priprava je na najvišji ravni, tako da ostajajo italijanski sodniki med boljšimi na svetu. Velika večina primerov napak zadeva določitev nedovoljenih položajev, kar pa je objektivno zelo zahtevna naloga: je število napak možno znižati izključno ob pomoči tehnoloških pripomočkov? Mislim, da je število napak v primerjavi s pravilnimi odločitvami minimalno. V glavnem stranski sodniki vedno pravilno ocenjujejo ofsajd, a tudi oni so pač ljudje in dogodi se, da morajo presoditi o centimetrih in napaka je za vogalom. Seveda bi si lahko pomagali s tehnologijo, a to bi popolnoma iznakazilo ta šport. Smo prepričani, da je to res prava pot? Do takrat pa bodo sodniške napake, tako kot napake napadalca pred praznimi vrati, sodile v del igre. Kako ocenjuješ prisotnost sodnikov ob vratih? To je prava novost v italijanskem prvenstvu, ki je niso še uvedli v ostalih prvenstvih. Gre za dodatno pomoč glavnemu sodniku, tako da je nedvomno pozitivna. Menim, da se je število napak v kazenskih prostorih zmanjšalo, tako da se je izbira obrestovala. Pri nekaterih spornih dogodkih je prišlo do pravilne odločitve ravno po zaslugi nasvetov teh sodnikovih pomočnikov. (I.F.) Rezultati naših ekip v realnem času Dobiš jih na www.primorski.eujJ ali tudi preko twitterja primorski_sport / ŠPORT Nedelja, 11. novembra 2012 231 Andrej Čavdek Odbojkar in skavt s smislom za elektronske naprave Andrej Čavdek (letnik 1996) je kot njegov dvojček Štefan svojo športno pot začel z orodno telovadbo. Ko je bil star 8 let je vzljubil odbojko in začel trenirati pri Soči. Nakar se je preizkusil v nogometu, a se je po enem letu vrnil na odbojkarsko igrišče. Včasih s prijatelji še vedno rad brca žogo. Od leta 2009 igra odbojko pri Olympiji. Letos je »libero« v C-ligi. Med svoje športne uspehe uvršča mladenič iz Sovo-denj zmago na deželnem prvenstvu U14 v sezoni 2009/2010. ob nagradi šport in šola Njegove športne sanje so igrati v italijanski Al-ligi pri Modeni. Andrej obiskuje 3. razred zavoda Jurija Vege, smer informatika in elektronika v Gorici. To šolo je izbral, ker ga zanima delovanje elektronskih naprav in kako je sestavljen računalnik. Najraje ima elektroniko in angleščino. Rad hodi v šolo, ne rad pa se uči. »Rad bi postal elek-troinženir ali inženir za informatiko. Rad bi študiral na univerzi v Ljubljani ali v Trstu.« Andrej je tudi aktiven skavt v Slovenski zamejski skavt-ski organizaciji v Gorici. (and) 1 ft. ® £ (P HS im. ... da je naš košarkar Marko Lokar (letnik 1969) 20. februarja 1990, ko je nastopil na ameriškem univerzitetnem prvenstvu NCCA, na tekmi proti Pittsburghu s svojim moštvom Seton Hall pred več kot 11.000 gledalci dosegel kar 41 točk. O tem dogodku so na široko poročali vsi ameriški mediji in tudi v Evropi je vest močno odmevala, seveda predvsem v košarkarskih krogih. Lokar je začel kot mi-nikošarkar pri Boru, nato igral pri Jadranu, tržaškem prvoligašu Ste-fanelu, v italijanski mladinski reprezentanci, v Gorici ter pri številnih drugih italijanskih klubih. (lako) Zakaj drugje? Na četrtkovem nagrajevanju Šport in šola, ki ga že od leta 1991 organizira Združenje slovenskih športnih društev v Italiji pod pokroviteljstvom bančnih zavodov Zadružne kraške banke in Zadružne banke Doberdob Sovodnje, smo izbrskali zanimiv podatek. Skoraj polovica mladih nagrajenih športnikov (12 na 25), ki obiskuje slovenske višje srednje šole, ne nastopa za naše klube. Od omenjenih je polovica Tržačanov in polovica Goriča-nov. Skoraj vsi so se za italijansko društvo oziroma društvo v Sloveniji odločili, ker slovenska športna društva v Italiji pač ne ponujajo panoge, ki jim je všeč. Skoraj vsi od tistih, s katerimi smo se pogovorili, pa so se vsaj eno sezono preizkusili pri zamejskih klubih. Razlogi, da so ga nato zapustili, so bili različni: odločili so se za druge športne panoge, drugam pa so jih v nekaterih primerih privabili tudi prijatelji. Poudariti pa velja, da so skoraj vsi (8 na 12) aktivni na drugih področjih, saj so nekateri člani pevskih zborov, gledaliških skupin in drugih slovenskih organizacij. Z nekaterimi smo se pogovorili po podelitvi nagrad na Opčinah. Goriška namiznoteniška igralka Mila Boschi, ki obiskuje znanstveni licej Simon Gregorčič v Gorici, brani barve goriške Azzurre. Boschijeva, ki v prostem času poje prti pevskem zboru Neokortex v Gabrjah, se je pred tem kar nekaj let ukvarjala z ritmično gimnastiko pri ŠZ Dom. »Pri Domu sem bila pet let. Nato pa sem se odločila za namizni tenis. Najbližji klub je bil Azzurra, kjer je še nekaj slovenskih igralk. Na Goriškem nimam slovenskega športnega kluba, ki se ukvarja z namiznim tenisom,« je dejala Boschijeva. Podobna je tudi zgodba Ivana Maniacca, dijaka klasičnega liceja Primoža Trubarja v Gorici. Maniacco igra ragbi pri videmskem klubu RFC Udi-ne. »Slovenskega društva, ki goji rag-bi, še nimamo. Tako da sem moral priložnost poiskati drugje. Najprej smo se preizkusili v Foljanu, od koder so nas poslali v Videm. Kar nekaj let sem igral nogomet pri Juventini. Ragbi pa mi je veliko bolj všeč,« je povedal Maniac-co, ki stanuje v Gorici. Nogomet pri Juventini je igral tudi Ruben Sclauzero. Dijak klasičnega liceja Franceta Prešerna se je nato skupaj s tremi prijatelji odselil k mestnemu tekmecu Pro Gorizii, »kjer se počutim zelo dobro,« je dejal Sclauzero ter dodal: »Živim v Vrtojbi, nogomet pa sem začel igrati v Biljah. Nato sem igral pri Juventini in zadnje tri sezone branim barve Pro Gorizie. Iz Štandre-ža sem odšel, ker sem se pridružil prijateljem.« Razlika? »Ni velikih razlik med kluboma. Tudi pri Pro Gorizii igra kar nekaj Slovencev,« je še dodal Sclauzero. Sestra in brat Kristina ter Tadej Pahor se ukvarjata z atletiko pri no-vogoriškem atletskem klubu Gorica. Kristina, dijakinja znanstvenega liceja Simona Gregorčiča v Gorici, nam je zaupala, da ji je novogoriški atletski klub predlagala profesorica športne vzgoje Marta Vižintin. »Pred tem se se z atletiko ukvarjala pri goriškem klubu UGG. Igrala sem tudi odbojko pri Olympii. Atletika pa mi je bila od vedno bolj všeč. V Novi Gorici imamo Odbojkarica videmskega klubu PAV Udine Mateja Petejan, ki igra v državni B1-ligi, je igrala tudi pri Govolleyju odlične pogoje za delo in dobre trenerje,« je povedala Kristina. V Novi Gorici trenira atletiko tudi njen brat Tadej, ki obiskuje klasični licej Primoža Trubarja. »Leta 2002 sem se približal atletiki pri goriškem klubu UGG. Istočasno sem igral tudi košarko pri Domu, nakar pa sem se odločil, da se bom preizkusil v Novi Gorici, kjer se lepo dobim,« je dejal Tadej. Mitja Cernich je bil še do lanske sezone uspešen rokometaš. »Igral sem sedem let pri tržaškem klubu Palla-mano Trieste. Drugih izbir na Tržaškem nisem imel, saj se pri zgoniškem Krasu že veliko let ne ukvarjajo več z moškim rokometom. Vsekakor sem se pri tržaškem društvu dobro počutil. Kar petkrat smo osvojili naslov mladinskih državnih prvakov. Letos pa sem zaradi službe obesil čevlje na klin,« je svojo zgodbo na kratko opisal Cernich, ki je pred tem igral nogomet pri Bregu in plaval pri Boru. (jng) Mitja Cernich Nogometaši Krasa so končno osvojili točko. Ta je dobra novica, saj so jo vknjižili na dan, ko se mošt spreminja v vino, a kraljevala je voda, saj so bile vsepovsod poplave. Upati je, da voda ni pronicnila v kak sod, kar se je že večkrat in marsikje rado zgodilo. Tudi brez dežja. Kraševci so s točko bojda hoteli dokazati Triesti-ninemu novemu trenerju Costanti-niju, ki je izjavil, da kader repenske-ga kluba ni na višini D lige, da niso prav tako za nič. Mar bi si Costan-tini prihranil opazko, saj trenira klub, ki ne pluje v najboljših vodah in je kakovostno za slovenskim društvom. Vojna med reveži ni nikoli lepa reč. A kaj hočemo, dandanašnji postajamo vsi reveži. Tudi v Sloveniji, kjer mnogi nimajo ne za bencin ne za podplate, da bi se napotili na volišča. Predsedniške volitve je v nedeljo zaznamovala zelo nizka udeležba, presenetljivo je v prvi rundi zmagal Borut, Danilo pa še ni padel na tla. Dvoboj v ringu se bo nadaljeval do decembra in to med tako imenovanima predstavnikoma levice. A ta še obstaja? Le Milan ni bil kos svojemu priimku in ni pogrizel tolikšnega dela potice, kot je želel. Potice ne bo žrl niti direktor največje špijonske orga- Tadej Pahor naša pobuda Splet in twitter: Izidi takoj, kjerkoli si! Dobiš jih na www,primorski,eu5 Še pred 23. uro so bili preteklo soboto na naši spletni strani www.primorski. eu na voljo vsi izidi članskih ekip naših društev. Gre za novo pobudo našega športnega uredništva, ki smo jo uvedli sicer že pred nekaj tedni in je takoj naletela na ugoden odziv med bralci. Poleg izidov ste lahko na naši spletni strani prebrali tudi postave in dosežene točke igralcev in igralk. Če sledite našim tvi-tom na primorski_sport vas o rezultatih obveščamo sproti v realnem času, ponudimo pa vam tudi povezavo za hiter in prilagojen dostop do spletnih športnih vsebin s pomočjo pametnih mobilnikov in drugih prenosnih naprav. Skratka, rezultat takoj in kjerkoli si! Postani naš sledilec! ^S^pri primorski_sport POGLED Z VEJE Novi pevski zbori Marij Cuk nizacije na svetu CIA, ki je padel ob skakanju čez plot, čeprav se je baje v mladih letih ukvarjal z atletiko. Očitno je nazadnje treniral druge zadeve in ne atletike... Vohljaštvo je težka stvar: vohljaš za drugimi, a ko te drugi zavohljajo, je hudič. Le pri nas smo imuni na vohljače in špijone, vse poteka v veliki in nerazumni tajnosti, sicer bi lahko že enkrat zvedeli za slovenske kandidate na prihodnjih deželnih in političnih volitvah... Kot vsi dobro veste, je Tina Maze požela velik uspeh. S svojim smučanjem itak, to je dejstvo, pa tudi s svojim glasom in pevskim nastopom. A vedel sem, da bo to vodilo v katastrofo. Velikim kaj rada sledi množica, in ne le množica, celo ostali veliki športni kolegi, zeleni od zavisti, takoj zgrabijo za mikrofon. Že večkrat sem zapisal, da je foušija slovenska čednost. Povsem drži. Sedaj bo zapel še Robert Kranjec, leteči orel, ki bo oblikoval skakalno himno. A ne sam, ne, ne, to bi bilo prelahko. Najprej je bila misel, da bi zapel z Neis-ho, potem so se prijavili še ostali skakalci in skakalke, da je nastal celo pevski zbor. Močno želim, da bi se to ne razširilo kot oljčni madež - slabih zborov imamo itak več kot preveč in takih, ki tulijo v isti rog še več. Športniki naj se ukvarjajo raje s športom in naj dajejo zgledplemeni-tosti in človečnosti in naj se ukvarjajo le s panogo, ki jo obvladajo - ne kot De Rossi, ki je na derbiju z Lacijem prestopil v območje boksa, kot da bi šlo za politični spopad med Bersani-jem in Renzijem! Te so predstave, ki bi jih raje ne gledali. Ruben Sclauzero 12 Torek, 13. novembra 2012 KOŠARKA / MED NAJBOLJŠIMI V izboru najboljših posameznikov po petih krogih skupine C v državni diviziji C so tudi jadranovci. Med vsemi izstopa Borut Ban, ki je tačas peti najboljši strelec s povprečno 19,40 točkami na tekmo in osmi po koristnosti (povprečna ocena 19,8). Med najboljšimi v skupini C so še Daniel Batich (13. po številu podaj in 8. po številu odigranih minut), Peter Franco (8. po številu skokov na tekmo), Saša Malalan (19. po številu skokov na tekmo in 18. po številu pridobljenih žog), Carlo De Petris (12. po številu blokad). NASLEDNJI TEDEN PRVI DERBI MED BOROM RADENSKO IN BREGOM Prvi slovenski derbi v deželni C-ligi bo naslednji konec tedna. V soboto bo v dvorani Bojana Pavletiča na Stadionu prvega maja ob 18.30 tekma med Borom Radensko in Bregom. Napovedovanje izida derbija je vedno nehvaležno, saj je to čisto posebna tekma. V zadnjih treh sezonah, odkar igrata ekipi deželni C-ligi, je vsaka ekipa zmagala tri derbije. Bor obe tekmi v sezoni 2009/10, Breg pa obe lani, v sezoni 2010/11 pa je prvi derbi pripadel Boru, drugi pa Bregu. PORAZ MILJČANK NA DOMAČIH TLEH Košarkarice Intercluba iz Milj so pod vodstvom Matije Jogana v 7. krogu doživele prvi domači poraz. Tokrat je bila v Miljah boljša ekipa Lops Arredi Milano, ki je Joganove varovanke premagala s 50:58. V prvih dveh četrtinah so igralke Milana prevzele le rahlo prednost, saj jih je Interclub zadržal predvsem z dobro obramo, v drugem delu pa so prevzele višje vodstvo. Odločilno za poraz je bilo 27 izgubljenih žog. Interclub je zdaj 9. državna divizija c - Jadran Franco zmagal prvič v gosteh V Padovi bi bilo lahko lažje 3P Padova - Jadran Franco 65:67 (12:15, 26:37, 38:49) Jadran: D. Batich 5 (1:2, 2:5, 0:4), Ban 17 (1:1, 5:7, 2:6), Franco 8 (2:4, 2:5), Malalan 8 (2:6, 3:3, 0:1), Bernetič 3 (1:2, 1:1, -), Marusič 4 (0:2, 2:5, 0:1), Slavec 15 (3:4, 0:1, 4:6), De Petris 5 (1:3, 2:5, -), M. Batich 2 (-, 1:1, -), Škerl n.v. Skoki: v obrambi 26, v napadu 10; izgubljene žoge 17, pridobljene žoge 15; podaje 12. Padova 3P: prosti meti 9:9, 2 točki 19:42 (45 %), 3 točke 6:18 (33 %). Skoki: v obrambi 22, v napadu 12; izgubljene žoge 15, pridobljene žoge 18. Jadran Franco je v nedeljo vknjižil svojo tretjo zmago, prvo na gostovanju. Čeprav je večji del tekme kazalo, da bo vodstvo ob koncu zanesljivo, se je v zadnjih treh minutah stanje na igrišču skoraj spreobrnilo. Nasprotniki so namreč v zadnjih minutah nadoknadili zaostanek desetih točk, 26 sekund pred koncem pa je Vendraminelli zadel trojko za izenačenje 65:65. V zadnjem napadu je Ban zgrešil met, odbito žogo pa je ujel tokrat zelo zanesljivi Malalan, ki so mu dosodili dva prosta meta zaradi nasportnikova prekrška. 23-letnik je nato hladnokrvno prispeval obe točki in tudi končno zmago. Jadran je srečanje začel prepričljivo, tako da je njegova prednost vse do zadnjih treh minut nihala med 8 in 12 točk. »Na trenutke smo igrali res dobro, hitro in agresivno, izvajali smo tudi igro pod košem in jo je skladno dopolnjevali z meti iz razdalje s Slavcem na čelu, ki je bil tokrat zelo razpoložen, po zaslugi dobre obrambe pa smo odigrali tudi vrsto hitrih protinapadov,« je bil zadovoljen Mura s prvim delom tekme. V zadnjih treh minutah pa so se ja-dranovci, kot kaže, preveč sprostili, tako da so omogočili borbeni in motivirani Pa-dovi - slabša od dveh ekip iz tega mesta, ki še nima zmage - da je po nekaj uspeš- Slavec je bil tokrat v napadu razpoložen: prispeval je 15 točk, od teh štiri trojke kroma nih napadih dohitela goste: »V zadnjih treh minutah so se kar vrstile napake, izgubili smo dve žogi, zgrešili pa nekaj izdelanih metov. Na koncu smo sicer zasluženo zmagali, vendar smo jim vse točke v končnici dobesedno podarili,« je pripomnil Mura. V ospredje sta v končnici stopila predvsem bek Vettore in Vendraminelli s trojko za izenačenje, vseskozi pa je izstopal tudi center Germani. »Vsekakor pa bi tekmo lahko zaključili še pred razburljivo končnico, ko bi bili bolj natančni pri izvajanju prostih metov. Metali smo 11:24 (46 %),« je še pripomnil Mura, ki je ob Slavcu pohvalil še Sašo Malalan, ki je odlično reagiral po slabši predstavi proti Servola-ni. Omeniti še velja, da je trener izkoristil kar devet igralcev, vsi pa so odigrali vsaj deset minut, to pa sploh ni bil razlog za slabši konec tekme, je še poudaril Mura. peter sosič 100-odstotno pri Boru od januarja dalje Po petih krogih je Jadran na lestvici peti z enakim številom točk kot Pordenone, Oderzo in Montebelluna. Za njim pa je kar šest ekip z dvema zmagama (4 točke), tako da je razlika med zgornjim in spodnjim delom lestvice še vedno minimalna: »Prezgodaj je vsekakor, da bi se ozirali na lestvico. Vedeli smo, da bo prvenstvo izenačeno, obenem pa smo že v prvih krogih ugotovili, da vsak lahko premaga vsakega. Težko je tudi zmagati v gosteh, zato so zmage, kot je bila zadnja v Pado-vi, še toliko pomembnejše,« je priznal Mura, dodal pa, da je z izkupičkom šestih točk zadovoljen. Peče pa ga še poraz proti Coneglianu, vendar upa, da bo izgubljeni točki nadoknadil pred začetkom novega leta. Veronika Sossa Pri Boru Radenski bodo stoodstoten doprinos Petra So-siča še pogrešali, saj se bo 23-letnik pridružil ekipi šele januarja. Do takrat se bo posvetil študiju na tržaški univerzi, ko bo zmogel, pa bo tudi treniral: »Skušal bom redno trenirati, vendar tega klubu nisem zagotovil. Če mi bo uspelo, da bom na vseh treningih, morda bom na kaki tekmi tudi igral, od januarja dalje pa bom spet redno treniral in igral,« je potrdil Sosič, ki je že izpustil prvi del sezone zaradi študijskega potovanja v Angliji. Igralca pri Boru Radenski že nestrpno pričakujejo. Za Bor in Sokol prvi krog uspešen, Jadran pa izgubil UNDER 17 DEŽELNI Servolana - Bor Nova Ljubljanska banka 59:60 (15:15, 30:36, 48:52) BOR: Semen 6, Pettenati 2, Mervich 3, Gruden 12, Mandic 2, Skoko, Kocijančič 31, Milič 4, trenerja Faraglia in Sancin. Borovi kadeti so svojo pot v deželnem prvenstvu Under 17 začeli s tesno zmago, ki je vsekakor dozorela potem ko so vso tekmo vodili. Gostje so se odlikovali v obrambi, ki so jo tudi spreminjali (mož moža, pre-sing, cona), največ so vodili za 9 točk. Trdoživi tekmeci so jih v končnici uspeli dohiteti, končni izid je v zadnji minuti s košem postavil Ilija Kocijančič. Slednji je sicer sedem sekund pred koncem tudi zgrešil dva prosta meta, Ilijan Gruden pa je s skokom v napadu preprečil, da bi lahko nasprotniki imeli napad za zmago. Poleg omenjenih posameznikov, ki sta bila daleč najbolj učinkovita v Borovih vrstah, gre pohvaliti tudi vse ostale fante za konkreten prispevek zlasti v obrambni fazi. UNDER 15 DEŽELNI Jadran - Libertas44:67 (4:20, 13:42,38:58) JADRAN: G. Furlan, Del Fabbro, M. Furlan 19, Kafol 2, Ciuch, Štoka 6, Grgič 8, Martelossi 4, Vidiz 2, Rudes 2, Štekar, Zi-darich 1, trener Brumen. Tri točke: Grgič. Jadranovci so v 1. krogu tega prvenstva izgubili proti telesno postav-nejšim igralcem Libertasa, ki je po tretji četrtini vodil za okroglih 20 točk. Brumnovi varovanci, z Matijo Furlanom Dejan Faraglia kroma na čelu (19 točk), so v zadnji četrtini igrali odlično, kar pa ni zadosotovalo, da bi nadoknadili velik zaostanek. UNDER 14 DEŽELNO Libertas - Sokol 36:87 (10:22, 19:44, 27:65) Sokol: Ferfoglia 10, G. Terčon 18, Grassi 8, Santini, Fabi 18, Monet 1, Gher-lani 11, Coslovich 4, Zavadlal 13, I. Terčon 4. SON: 19. Trener: Lazarevski. Na prvi prvenstveni tekmi je Sokol brez težav premagal tržaški Libertas, kjer igrajo mlajši in nižji igralci. Zaradi fizične premoči so imeli varovanci Laza-revskega prednost v skokih, kar je omogočalo tudi lažje doseganje košev. Vsi razpoložljivi igralci so igrali in tudi zadovoljili trenerjeva pričakovanja. under 13 ženske - Polet Novonastala ekipa je že imela krstni nastop Pod vodstvom Damjana Košute vad 13 deklet Ideja za ponovno obuditev ženske košarke pri Poletu se je, o tem smo takrat že poročali, porodila ob koncu lanske sezone, zdaj so jo tudi uresničili. V soboto je namreč ekipa deklet under 13 že opravila svoj krstni prvenstveni nastop in z 42:65 (9:21, 21:33, 31:51) častno izgubila proti Foglianu. V prvenstvu lahko igrajo igralke letnikov 2000 in 2001 (teh je skupno 13), z ekipo pa trenira tudi pet mlajših deklet letnika 2002. S treningi so začeli septembra. Nekaj igralk se je s košarko že ukvarjalo, večina pa je začetnic, ki pa že pridno napredujejo. Ekipa ima dober potencial, vzdušje med dekleti pa je zelo dobro. Dekleta trenirajo dvakrat tedensko, vodi pa jih novopečeni inštruktor minibasketa Damjan Košuta, ki mu pomaga bolj izkušeni Erik Piccini. Na prvi tekmi se je še posebno izkazala Gaia Orel, ki je pokazala nekaj zelo dobrih akcij, prefinjeno tehniko in na koncu dosegla kar 26 točk. Igrale so še Klara Uk-mar, Kristina Perčič (2 točki), Lara Furlan, Martina Daneu (2), Nastja Daneu, Fran-cesca Zidar, Mara Taučer (12), Letizia Marion in Blanka Kravos, v ekipi pa so še Elia-ny Vinent Guerra, Catherine Cok, Sofia Zuppello, Renee Starich, Lejla Sanna, Naomi Škerk, Živa Furlan in Elosia Antonaglia. Divizija C IZIDI: Caorle - A rdita 8S:l3, Montebelluna - Virtus Padova 66:ll, Pordenone - San Vendemiano 79:62, 3P Padova - Jadran Franco 6S:6l, Conegliano - APU 67:75, Alba - Marghera 74:81, Servolana - Oderzo 58:78 APU S S 0 374:317 10 Virtus Padova S 4 1 338:292 8 Pordenone S 3 2 380:286 6 Oderzo S 3 2 330:310 6 Jadran Franco S 3 2 312:310 6 Montebelluna S 3 2 34S:371 6 Ardita S 2 3 342:342 4 Alba S 2 3 333:339 4 Conegliano S 2 3 312:326 4 Servolana S 2 3 300:329 4 Marghera S 2 3 342:361 4 San Vendemiano S 2 3 327:346 4 Caorle S 2 3 374:367 2 3P Padova S 0 S 2S9:3SS 0 PRIHODNJI KROG: Caorle - Cormons, Padova - Servolana, APU - Jadran Franco, San Vendemiano - Montebelluna, Ardita - Coneglinao, Marghera - 3P Padova, Oderzo - Pordenone Deželna C-liga izidi: Cervignano - Bor Radenska 73:59, San Daniele - Codroipo 64:84, Latisana - Falconstar 66:62, Tarcento - Roraigrande 67:80, UBC - Fagagna 61:62, Goriziana - Romans 6:89, Ronchi - Venezia Giulia 66 :79, Breg ni igral Roraigrande 7 S2 619:S43 10 Cervignano 7 S2 S 14:494 10 Breg 7 S2 S 10:493 10 Tarcento 8 S3 607:S87 10 Romans 8 S3 642:62S 10 Falconstar 7 43 482:460 8 Goriziana 7 43 S39:S43 8 Fagagna 8 44 S27:S26 8 S.Daniele 8 44 S71 :S80 8 Venezia Giulia 7 34 491:488 6 Codroipo 8 3S 60S:610 6 UBC 8 44 S37:S47 6 Bor Radenska S 3S S1S:S61 6 Ronchi 7 2S 499:S34 4 Latisana 7 16 477:S44 2 PRIHODNJI KROG (18.11.): Romans - San daniele, Roraigrande - Falconstar, Bor Radenska - Breg, Tarcento - Ronchi, Venezia Giulia - Latisana, Goriziana - Cervignano, Codroipo - UBC D-liga IZIDI: Don Bosco - CBU 55:56, Monfalcone - Perteole 74:59, Santos -Grado 59:68, Fogliano - San Vito 71:69, Colors - Kontovel 57:64 Grado 4 4 0 269:210 8 San Vito S 4 1 3S2:271 8 Monfalcone S 4 1 36S:321 8 Fogliano S 4 1 3SS:327 8 Perteole 4 2 2 272:2S4 4 Basket TS 4 2 2 2S4:270 4 Kontovel S 2 3 2S4:301 4 CBU 4 1 3 202:29S 2 Colors S 1 4 327:330 2 Santos S 1 4 273:306 2 Don Bosco 4 0 4 21S:283 0 PRIHODNJI KROG Don Bosco - Monfalcone, Grado - CBU, Perteole - Colors, San Vito -Kontovel, Basket TS - Fogliano TOP SCORERJI 5 7- Top scorer: Meden (B) 19, Ban (J) 17, Slavec (J) 15, Šu-šteršič (K) 13, D. Zaccaria (K) 2, Škerl (K) 10. Državna divizija C: Ban 97, D. Batich 50, Slavec 41, De Petris 35, Malalan 32, Franco 27, Marusič 19, Ber-netič 5, M. Batich 3. Deželna C-liga: Meden (B) 133, M. Grimaldi (Br) 118, Cigliani (Br) 91, Robba (Br) 81, Bole (B) 75, A. Grimaldi (Br) 71, Contento (B) 68, Crevatin (B) 63, Madonia (B) 61, Kos (Br) 47, Ferfoglia (Br) 35, Schillani (Br) 31, Devčič (B) 30, Gallocchio (B) in Favretto (B) 27, Semec (Br) 16. Deželna D-liga: Šušteršič 78, Pao-letic in Škerl 44, Hrovatin 28, D. Zaccaria 27, Starc 26, Gantar 22. TOP Prosti meti: Meden (B) 7:8 (87,5 %), Škerl (K) 5:6 (83, 3 %); 2 točki: Malalan (J) 3:3, Ban (J) 5:7 (71 %); 3 točke: M. Grimaldi (B) 2:4 (50 %), Ban (J) 3:6 (50 %). FLOP Prosti meti: Gantar (K) in Malalan (J) 2:6 (33 %), Jadran 11:24 (45, 8 %); 2 točki: Crevatin (B) 0:4, Šušteršič (K) 2:8 (25 5), Devčič (B) 1:4 (25 %); 3 točke: Cigliani (Br) 0:5, Gallocchio (B), Škerl (K) in Paoletic (K) 0:4. ODBOJKA Torek, 13. novembra 2012 13 4 DERBIJI, 4 ZMAGE Goriška Olympia igra v moški C-ligi kljub dodatni pomladitvi ekipe zelo uspešno. V soboto je proti Slogi Tabor slavila že šesto zaporedno zmago (doslej je izgubila le na uvodnem srečanju z Buio, pa še to samo po tie-breaku). Obenem pa je bil to za Goričane že četrti osvojeni derbi v letošnji sezoni. Komjanc in soigralci so namreč letos že premagali Val/Sočo Im-sa (3:2), dvakrat Sočo/Val (3:0 in 3:1 ), zdaj pa še Slogo Tabor (3:0). Pri tem naj dodamo, da so doslej edini premagali združeno ekipo Val/Soča. NA SPISKU 16, PRISOTNIH 9 Združena ekipa Soča/Val ZBDS je v soboto izgubila že sedmič zapored, v letošnji sezoni pa ni še osvojila niti točke in je edina naša ekipa, ki ni še prebila ledu. Petkrat je namreč izgubila 3:0, dvakrat pa je nasprotnikom odščipnila set. V zadnjem krogu je klonila proti Vbuju, ki je bil boljši od naše ekipe tudi v prvi fazi. Za nameček so bili tokrat Kuštrinovi varovanci, ki sicer z nastopom niso razočarali, tudi precej okrnjeni. Na tekmi jih je bilo samo devet, pa čeprav je na seznamu igralcev za letošnjo sezono kar šestnajst imen. Na sliki: trener Mauro Custrin S CENTRA SKORAJ KOT S KRILA Blokerki Zaleta C Sabrina Bukavec in mlada Fulvia Gridelli sta v soboto na gostovanju v S. Giovanniju skupaj dosegli 27 točk, medtem ko so tri tol-kačice k izkupičku svoje ekipe prispevale 28 točk (med temi jih je 16 osvojila Babudrijeva). Za Gridellijevo (14 točk), ki je najmlajša članica standardne postave, je bil to letošnji najboljši rezultat, obenem pa je prvič presegla mejo desetih točk. Skupno sta doslej Zaletovi blokerki zbrali 104 točke, Bu- kovčeva (63) je za L'flNkN| Babudrijevo (66) tudi druga najbolj učinkovita napadal-ka, Gridellijeva (41) pa je po številu točk na četrtem mestu. moška b2-liga - V Cordenonsu prvi poraz Sloge Tabor Televita Izdala jih je želja Futura Cordenons - Sloga Tabor Televita 3:1 (25:17, 25:19, 20:25, 25:16) Sloga Tabor Televita: Cettolo 8, Hlede 2, Jerončič 7, Ambrož Peterlin 15, Sirch 2, Stopar 17, Privileggi (libero), Matevž Peterlin 0, Slavec 5, Veljak. Trener Lucio Battisti Sloga Tabor Televita je v nedeljo morala v Cordenonsu proti domači Futuri položiti orožje in se sprijazniti s prvim letošnjim porazom. Futura je vsekakor vsega spoštovanja vredna ekipa, povratnik iz B1 lige, za letošnjo sezono so se še okrepili in neprikrito ciljajo vsaj na play off. Doslej je izgubila le proti Silvolleyu, ekipi, ki je trenutno v najboljši formi, v prejšnjem kolu pa je nepričakovano prepustila točko skromnejšemu Volleyu Casal-serugo. Pred domačim občinstvom so igralci Future seveda želeli zapustiti najboljši vtis, kar jim je tudi uspelo. Slogaši so si po štirih zaporednih zmagah želeli tudi tokrat presenetiti, verjetno pa jim je prav prevelika želja po tem, da bi se izkazali proti boljšemu nasprotniku, prekrižala račune. V prvih dveh setih se nikakor niso zmogli sprostiti, zelo velika telovadnica je tudi prispevala svoje, kar se je poznalo zlasti pri sprejemu. Brez natančne prve žoge je bil napad seveda veliko bolj predvidljiv, izkušeni nasprotniki, z odličnim Saracenijem na čelu, pa so tudi izkoristili vsako negotovost v vrstah Sloge Tabor in jo takoj »kaznovali«. Slogaši so svoje pravo lice pokazali v tretjem setu. Trener Battisti je Sircha (bivšega igralca Future) zamenjal s Slavcem, naši igralci so bistveno izboljšali svojo učinkovitost v sprejemu, postali so tudi veliko bolj gibčni v obrambi in agresivnejši v bloku, tako da so po borbeni igri povsem zasluženo set tudi zmagali. Začetek četrtega je tudi dobro obetal, saj je Sloga Tabor Televita povedla z 9:6, Futura je izenačila, nanizala nekaj zaporednih točk, kar je Slogaše spet spravilo s tira, da se do konca niso več mogli »ujeti«. Lucio Battisti: »Poraza na gostovanju proti tako dobremu in izkušenemu nasprotniku sploh ne smemo jemati tragično. Naš položaj na lestvici se ni prav nič spremenil, še vedno smo pri vrhu, že od danes naprej pa moramo misliti na nedeljsko tekmo doma, ko v Repen prihaja nevarni Metallsi-der iz Trenta.« (INKA) www.primorski.eu 1 Z agresivnejšim blokom so v Cordenonsu osvojili tretji set, vendar pa so morali zmago kljub temu prepustili gostiteljem kroma Več porazov, a nekateri se bodo borili za vrh Spet samo dve zmagi za naše ekipe v deželnih odbojkarskih prvenstvih, čast slovenskih predstavnikov pa sta tako kot prejšnji teden rešila Val/Soča Imsa in Olympia v moški C-ligi. Olympia je v svoji skupini trenutno na prvem mestu, očitno pa ima dobre možnosti, da se uvrsti med najboljših šest ekip v letošnjem prvenstvu. Njeni konkurenti v tem boju so zaenkrat Fincantieri, Vbu in Buia, s slednjima pa se je že pomerila v prvi fazi in dokazala, da jima je enakovredna. V isti skupini sta trenutno na zadnjem mestu brez točk in očitno brez možnosti, da bi se prebila med najboljše Sloga Tabor in Soča/Val Zadružna banka Doberdob Sovodnje. V drugi skupini so po dveh krogih tri ekipe s polnim izkupičkom. Med temi je tudi Val/Soča Imsa, ki ne bi smel imeti težav z uvrstitvijo v skupino za napredovanje. Casarso, ki je trenutno tretja, je premagal že v prvem delu. Poleg Volley Clu-ba in Cluba Regione bi moral biti precej slabši od naše ekipe tudi Mortegliano. Pri ženskah je bil doslej najbolj uspešen Govolley, ki pa je v soboto že drugič zapored ostal praznih rok. Kot smo predvidevali, se je izkazalo, da sta Staranzano in Altura boljša od naše ekipe, ki pa lahko realno cilja na 3. mesto, ki omogoča igranje dodatnih tekem za uvrstitev med najboljših osem v D-ligi. V tem prvenstvu se je moral tudi Zalet D sprijazniti z novim porazom. Tokrat so zaletovke tri točke prepustile Ronchiju, ki je bil po lanskem izpadu ponovno vključen med deželne ligaše. Naš najvišji predstavnik Zalet C je klonil pred drugouvrščenim Est Volleyem iz S. Giovannija, a se niso še dodatno oddaljile od petega mesta, saj je tudi Majanese izgubil. Naslednji teden pa morajo Štoka in soigralke nujno zmagati, saj se bodo pomerile z Az-zanesejem, ki ima prav tako kot one samo tri točke. Moška B2-liga IZIDI: Montebelluna - Castelfranco 3:0, Loreggia - Trentino 2:3, FerroAlluminio - Casalserugo 0:3, Valsugana - Prata 0:3, Cordenons - Sloga Tabor Televita 3:1, Argentario - Trebaseleghe 1:3, Volley Gemona - Treviso 0:3 Trebaseleghe 5 5 0 15:2 15 Prata 5 4 1 12:3 12 Sloga Tabor S 4 1 13:5 12 Cordenons 5 4 1 12:6 11 Montebelluna 5 3 2 11:6 9 Argentario 5 3 2 10:7 9 Trentino 5 3 2 11:9 9 Castelfranco 5 3 2 10:9 8 Valsugana 5 2 3 7:9 6 Treviso 5 2 3 7:10 6 Casalserugo 5 1 4 6:12 4 Gemona 5 1 4 3:12 3 Loreggia 5 0 5 3:15 1 Ferroalluminio 5 0 5 0:15 0 PRIHODNJI KROG Montebelluna - Loreggia, Trentino - FerroAlliminio, Prata - Cordenons, Trebaseleghe - Valsugana, Castelfranco - Treviso, Sloga Tabor Televita - Argentario, Casalserugo - Gemona Moška C-liga SKUPINA C VBU - Soča Val ZBDS 3:0, Olympia - Sloga Tabor 3:0, Buia - Fincantieri 1:3 Olympia Fincanteri Buia VBU Soča Val ZBDS Sloga Tabor 6:1 6:1 4:3 3:3 1:6 0:6 PRIHODNJI KROG Sloga Tabor - Volley ball, Soča ZBDS - Fincantieri, Olympia - Buia Moška C-liga SKUPINA D: Val Soča Imsa, - Club Regione 3:0, Mortegliano - Vivil, 0:3 Casarsa - Volley club 3:0 Vivil 2 2 0 6:0 6 Val Soča Imsa 2 2 0 6:0 6 Casarsa 2 2 0 6:0 6 Volley club 2 0 2 0:6 0 Mortegliano 2 0 2 0:6 0 Club Regione 2 0 2 0:6 0 PRIHODNJI KROG Mortegliano - Val Soča Imsa, Club regione - Volley club, Casarsa - Vivil 1 OP SCORERJI Moški: Komjanc (Ol) 19, Stopar (ST-B2) 17, Terpin (Ol) 14, La-vrenčič (V/S) in Zoff (S/V) 13. Ženske: Babudri (Zc) 16, Gridelli (Zc) 14, Bukavec (Zc) 13, Kneipp (Zd) in Cernic (Go) 8. Moška B2-liga: Stopar 80, A. Peterlin 74, Cettolo 40, Jerončič 35, Sirch 25, Slavec 12. Moška C-liga: Komjanc (Ol) 157, 99, Terpin (Ol) 96, Masi (V/S) 68, Romano (ST) in Faganel (V/S) 60, Pavlovič (Ol) 57, Vizin (Ol) 51. Ženska C-liga: Babudri 66, Bu-kavec 63 , Štoka 43, Gridelli 41. Ženska D-liga: Cernic (Go) 89, Rudez (Z) in Bressan (Go) 62, Mania (Go) in Kneipp (Z) 42, Klobas (Z) 35, Cassanelli (Z) in Zavadlal (z) 28, Valentinsig (Go) 23, Princi (Go) 19. Ženska C-liga skupina B: Fincantieri - Tarcento, 3:0 S. Andrea Azzano 3:1, Est Volley - Zalet C 3: , Pordenone - Majanese 3:0 Pordenone 6 6 0 18:1 18 Est Volley 6 5 1 15:7 14 Fincantieri 6 4 2 14:6 13 S.Andrea 6 4 2 13:8 12 Majanese 6 3 3 9:12 8 Zalet C 6 1 S 6:16 3 Azzano D. 6 1 5 5:15 3 Tarcento 6 0 6 3:18 1 PRIHODNJI KROG:S. Andrea - Fincantieri, Zalet C - Azzano Decimo, Maja nese - Est Volley, Tarcento - Pordenone Ženska D-liga skupina A: Fincantieri - Coselli 0:3, Zalet D - Ronchi 1:3, Govolley - Altura 0:3, Staranzano - Rigutti 3:0 Altura 6 6 0 18:0 18 Staranzano 6 6 0 18:1 18 Govolley 6 4 2 12:9 12 Rigutti 6 3 3 9:11 8 Ronchi 6 2 4 10:13 8 Coselli 6 2 4 7:14 5 Zalet D 6 1 S 6:16 3 Fincantieri 6 0 6 2:18 0 PRIHODNJI KROG: Coselli - Zalet D, Ronchi - Govolley, Altura Staranzano, Fincantieri - Rigutti pokrajinska prvenstva - Krstni nastop mladincev Sloge Tabor Razburljiva tekma je trajala poldrugo uro Under 16: igralke Zaleta Barich dvakrat uspešne V 1-ženski diviziji na Goriškem se je ekipa Vala z dobro igro in novo zmago povzpela na 3. mesto UNDER 19 MOŠKI V nedeljo je svojo pot v deželnem prvenstvu U 19 začela tudi Sloga Tabor. V Repnu bi moral sicer biti tro-boj med našo ekipo, tržiškim Fincantierijem in Auso Pav, a so na prošnjo slednje razpored nekoliko spremenili, tako da so se Slogaši pomerili le s Fincantierijem, tekmo proti Ausa Pav pa bo 20. novembra na Opčinah. Srečanje med Slogo Tabor in Fincantierijem je bilo izredno izenačeno in napeto in je trajalo skoraj poldrugo uro, kar je prava redkost za mladinska prvenstva. Prva dva seta sta se končala po zelo razburljivem fini-šu, v katerem so bili v prvem boljši gostje, v drugem pa Slogaši, ki so nato osvojili še tretji niz. Naši odbojkar-ji so se dobro odrezali, nekaj je bilo sicer še nepotrebnih napak (zgrešeni servisi v končnicah), z uvodnim nastopom naših mladincev pa smo lahko povsem zadovoljni. Ob dobri ekipi celotnega kolektiva si posebno pohvalo zasluži Luca Fiorelli, ki je kot podajač dobro zalagal svoje napadalce, izkazal pa se je tudi v igri v polju. Krstni nastop v prvenstvu Under 19 je opravil tudi šele petnajstletni Andraž De Luisa. Izidi tega kroga: Sloga Tabor - Fincantieri 2:1 (28:30, 28:26, 25:21), Torriana - Futura 2:1, Futura - San Leonardo 3:0, Torriana - San Leonardo 3:0. Lestvica: Futura Cordenons (štiri odigrane tekme) 8, Gemona (2 tekmi) 6, Ausa Pav (2 tekmi) in Torria-na (4 tekme) 5, Fincantieri (3 tekme) 4, Sloga Tabor (1 tekma) 2, San Leonardo (4 tekme) 0. UNDER16 ŽENSKE NA TRŽAŠKEM Odbojkarice Zaleta Barich so prejšnji teden dosegle dve gladki zmagi proti objektivno slabšim na- Zalet plave (u18) so še nepremagane kroma sprotnicam Klljoya in Cosellija in tako v skupini A zaključile prvi del na prvem mestu. Za nastop proti Coselliju zaslužita pohvalo Noemi Roma in Jasna Vitez. Tudi "plave" zaletovke so v skupini B po prvem delu na prvem mestu. Tudi drugouvrščeni Virtus jim ni bil dorasel. Izidi: Killjoy - Zalet Barich 0:3 (10:25, 16:25, 18:25), Zalet Barich - Coselli 3:0 (25:13, 25:16, 25:13), Brunner - Killjoy 3:0; Virtus - Zalet plave 0:3 (18:25, 15:25, 19:25). UNDER18 ŽENSKE NATRŽAŠKEM V tekmi kroga je Zalet Barich moral zmago prepustiti Coselliju, a mu je odščipnil točko, tako da ima- ta zdaj oba sedem točk in vodita na lestvici. Zaletovke bi lahko dosegle več, a so naredile preveč napak. Za zmago pa bi morale biti tudi bolj odločne. Prvo zmago v letošnjem prvenstvu pa je slavil Zalet Zadružna kraška banka, ki je gladko premagal Olympio in je zdaj na 6. mestu. Srečanje je bilo razen v drugem setu izenačeno, zaletovke pa so zaigrale boljše kot na prejšnjih tekmah. Posebno dobro so servirale. Olympia pa je pred tem gladko premagala "oranžne" za-letovke, ki so sicer, če izvzamemo uvodni niz, večkrat tudi vodile, a so nato vsakič popustile v sprejemu. Na mreži sta bili najbolj učinkoviti Giulia Rauber in Alesandra Brankovic. Izidi: Zalet Barich - Coselli 2:3 (22:25, 25:19, 16:25, 25:23, 8:15), Zalet ZKB - Olympia 3:0 (27:25, 25:14, 25:23), Olympia - Zalet oranžne 3:0 (25:6, 25:18, 25:17), Ricreatori - Virtus 2:3, Virtus - S. Sergio 3:2. 1. ŽENSKA DIVIZIJA NA GORIŠKEM Valovke so spet zaigrale zelo dobro in se z novo zmago, ki je sad učinkovite ekipne igre, povzpele na tretje mesto na lestvici. Proti nasprotnicam iz Gradeža so popustile samo v tretjem nizu. Na devetem mestu pa ostajajo Sočanke, ki so tokrat klonile proti četrtouvrš-čenemu Turriacu. Domačinke so zelo dobro servirale, Soča pa je v ključnih trenutkih igrala slabše. Najboljša na igrišču je bila Alessia Peressini. Izidi: Val - Grado 3:1 (25:22, 25:19, 16:25, 30:28), Turriaco - Soča Pizzeria Frnažar 3:0 (25:23, 25:13, 25:19), Azzurra - Fincantieri 3:0, Moraro/Capriva - Lu-cinico 3:0, Mossa - Torriana 3:0. 14 Torek, 13. novembra 2012 NOGOMET BREG KOT PRED 44 LETI Breg (na sliki Coppola) je z novo zmago izenačil rekord iz sezone 1968/69, ko je po porazu v 1. krogu 3. AL (statistični podatki Bruna Rupla na www.slosport.org) prav tako nanizal devet zaporednih zmag. V sezoni 1970/71 je Breg (3. AL) v prvih desetih tekmah dosegel 9 zmag in 1 neodločeni izid (Zarja 2:2) ter končal prvenstvo brez porazov. Na koncu sezone (14 zmag, 4 neodločeni izidi) je z 32 točkami delil prvo mesto z Zarjo, ki jo je nato z gladkim 4:0 premagal v odločilnem dvoboju na igrišču v ulici Flavia (16.5.1971). / PROSEŠKI »EL ZORRO« Po hudi poškodbi ličnice in glave, ki jo je staknil februarja na Ervattiju, se je Peter Emili odločil, da bo igral z masko. Nogometaš Primorja je izpustil le tekmo prvega kroga. »Maska ni bila še pripravljena, tako da nisem smel še igrati. Pripravili so mi jo po meri. Sestavil jo je zdravnik, ki me je operiral. Dejansko jo sam preizkušam in mu poročam, kje so hibe. Vizualni kot je nekoliko ožji, tako da imam nekaj težav pri pokrivanju. Psihološko pa mi je maska v veliko pomoč. Brez nje, ne bi igral,« je povedal Peter. ŽE JUTRI NA ROUNI PRIMORJE - ZARJA Ta teden bosta v 2. amaterski ligi na sporedu dva derbija. Jutri bo na pro-seški Rouni ob 20.30 na sporedu zaostala tekma med Primorjem in Zarjo. V nedeljo pa se bosta v Dolini »spopadla« Breg in Primorje. Teden bo obogatela tudi jutrišnja zaostala tekma 3. AL Mladost - Pog-gio (ob 20.30 v Doberdobu) in sobotni vnaprej igrani tekmi promocijske lige (Vesna - Pro Romans Medea in Isonzo - Ju-ventina). d-liga - Proti Legnagu prekinili dolgo negativno serijo Točka za moralo Pri Krasu so se nekoliko oddahnili. S točko proti Legnagu so prekinili dolgo negativno serijo (sedem zaporednih porazov) in tako tudi ujeli Sanvitese, ki je v nedeljo izgubil proti Sambonifaceseju. Od zadnjih Krasovih osvojenih točk sta minila skoraj dva meseca (proti Unionu Quintu so doma zmagali 16. septembra). Tekma proti Legnagu sicer ni bila dopadljiva, saj smo videli veliko zgrešenih podaj in premalo priložnosti za gol. V prvem polčasu sta imeli obe moštvi po dve priložnosti za gol. Pri Krasu je v 27. minuti nenatančno streljal Kneževič (boril se je za vsako žogo), gostujoči priložnosti pa je lepo ubranil vratar Bu-dicin. Pred odmorom je moral zaradi dvojnega opomina predčasno v slačil-nico Mileto, kar ni bilo najbolj spodbudno za drugi del. Kljub temu so gostitelji v nadaljevanju zdržali pritisk gostov in celo ustvarili nekaj lepih priložnosti za gol. Sodnik je Kneževiču razveljavil gol zaradi nedovoljenega položaja. Pred tem pa so domačini zahtevali enajstmetrovko, ker naj bi se gostujoči branilec dotaknil žoge z roko v kazenskem prostoru. Gostje, ki so ostali v desetih zaradi izključitve Mo-resca, so bili nevarni prav v zadnji minuti sodnikovega dodatka. Trener Dragutin Ristic je bil po tekmi optimist: »Nisem še zadovoljen s prikazano igro, saj smo ustvarili premalo priložnosti za gol. Vsekakor so fantje tokrat igrali s pravim pristopom in so se borili vse do konca tekme. Iz Napadalec Krasa Davide Pizzini še zdaleč ni v najboljši formi kroma tega vidika jih moram res pohvaliti. Pozna se, da med tednom veliko treniramo, saj se morajo fantje zavedati, da bodo le z veliko količino dela nadoknadili zamujeno«. (jng) 2 tekmi, »na katerih nismo prejeli gola iz akcije, ampak le dvakrat iz enajstmetrovke (v Porto Tolleju),« je povedal trener Krasa Ristic. Korak naprej za ekipo, ki je doslej prejela že 26 golov. Na slabšem je le zadnjeuvrščeni Union Quinto. promocijska l. Juventina šele v drugem delu V promocijski ligi je štan-dreška Juventina igrala neodločeno 1:1 proti solidni ekipi OL3 iz Fojde. »V prvem polčasu so bili gostje boljši, saj smo bili mi taktično slabše postavljeni. V drugem polčasu pa smo se zbrali in reorganizirali. Igrali smo bolj napadalno in borbeno. Dokazali smo, da smo fizično zelo dobro pripravljeni,« je ocenil trener Juven-tine Franco Murra. Moštvo iz Foj-de, ki je pravo presenečenje prvenstva, je povedlo v prvem polčasu. V drugem delu pa je za Juventino izenačil Trangoni. »Nekatere ekipe že bežijo. Prvouvrš-čena Muggia ima že 13 točk prednosti pred nami. Lepo bi bilo, da bi se že v kratkem približali četrtemu mestu oziroma coni playoff,« so še dejali v taboru Juven-tine. VESNA NI IGRALA - Kriška Vesna v nedeljo pa zaradi močnega naliva in razmočenega igrišča ni igrala. »V Tržizmu (Tri-cesimu) je bilo igrišče bolj podobno bazenu. Igranje na taki površini ni bilo mogoče,« je dejal športni vodja Vesne Paolo Soavi. Vesna bo zaostalo tekmo proti Tricesimu mogoče nadoknadila v sredo, 28. novembra, ob 20.30. ZADNJI KROG V OCEH ...Aleksandra Umka Aleksander Umek je bil še do pred kratkim odbornik Primorja. »Odborniški funkciji sem se odpovedal na začetku sezone,« je povedal Umek. Presenečenje in razočaranje zadnjega kroga ... »Presenetila me je Zarja, ki je v gosteh zmagala kar s 3:0. Zmaga pa me je presenetila do določene mere, saj imajo v Bazovici odlične nogometaše in dobro ekipo. Razočaral me je Primorec, ki ni uspel premagati niti Az-zurre.« Kaj pa Primorje? »Začetek sezone ni bil briljanten. Vsi smo pričakovali veliko več. Zdi se mi, da imamo ekipo brez prave duše. Pomanjkljivi smo v obrambi in na sredini igrišča.« Napoved za jutrišnji derbi Primorje - Zarja? »Favorit bo Zarja, saj ima s Kočičem in Cermeljem odličen napad. Na derbijih pa se lahko zgodijo presenečenja in lahko zmaga tudi Primorje, čeprav ima na papirju malo slabšo ekipo.« 1., 2. in 3. al Primorec ima novega trenerja Po šestem porazu se je v 1. amaterski ligi poglobila kriza Primorca. Tako slabo je ekipa trebenskega društva začela sezono pred 46 leti (v sezoni 1966/67, v 3. AL). Poraz v Gorici je bil usoden za trenerja Alda Corono, ki je včeraj, dan po tekmi, odstopil. Zamenjal ga bo Roberto Biloslavo (bil je že tudi pri Bregu), ki bo nocoj vodil prvi trening. »Trener ni bil kriv za nastalo situacijo. Kot vedno pa je on grešni kozel. Coroni se lepo zahvaljujemo in mu želimo uspešno športno pot. Tudi v Gorici nismo igrali najbolje in imeli smo zvrhano mero smole, saj sta se pri drugem golu Go-ričanov zaradi spolzkega igrišča spodrsnila dva naša nogometaša (Dell'Osso in Liciulli). Bilo je res neverjetno,« je komentiral srečanje predsednik Primorca Darko Kralj: Čisto drugačno je ozračje v taboru So-vodenj. Belo-modri so na razmočenem igrišču premagali tržaško Costalungo. »Razmere na igrišču so bile slabe. Nihče ni pričakoval prefinjene igre. Tokrat sta bili odločilni zbranost in borbenost. Že štiri tekme igramo zelo konstantno in s pravim pristopom. S fanti smo zelo zadovoljni, čeprav imamo v fazi napada še določene pomanjkljivosti. Pozitivno je tudi, da se v moštvo znova vključujeta Bernardi in Tomšič,« je ocenil predsednik Sovodenj Zdravko Custrin. 2. AMATERSKA LIGA Neustavljivi Breg V 2. amaterski ligi so vse tri ekipe naših društev slavile zmago. Primorje je že v soboto premagalo San Canzian z 1:0. V nedeljo pa sta v gosteh zmagali še Breg (letošnja deveta zmaga) in Zarja. Brežani ne poznajo zastojev. Zanesljivo so zmagali tudi v Štaran-canu in tako izkoristili polovični spodrsljaj Turriaca (0:0 v Ogleju) ter se prebili na sam vrh lestvice. Zarja je očitno po zamenjavi trenerja (Poccecco je zamenjal Žežlja) dobila pravo podobo. »V Moraru smo bili kljub težkemu igrišču boljši, čeprav so gostitelji reagirali in so zgrešili tudi enajstmetrovko (ubranil jo je vratar De Mattia). Veseli smo, ker smo pokazali določeno zrelost. Igrali smo prebrisano in taktično dobro. Opazil sem, da so nekateri igralci končno igrali s pravo mentali-teto,« je povedal športni vodja Robert Kalc. 3. AMATERSKA LIGA - V 3. AL so gajevci odščipnili pomembno točko solidnemu Montebellu Don Boscu (2:2). Za varovance trenerja Giacoma Di Summe sta bili usodni napaki (enajstmetrovka in izgubljena žoga na sredini igrišča). Gaja bi lahko v prvem polčasu dosegla še vsaj en gol in tako pospravila izid pod streho. V drugem polčasu pa so celo zaostajali. Izenačiti jim je uspelo z možem manj. Po slabi igri je zasluženo izgubila doberdobska Mladost, ki ne uspe najti kontinuitete v igri. Soranziovi varovanci so tokrat popustili na celotni črti. 1. AMATERSKA LIGA Azzurra - Primorec 2:0, Begliano - Mariano 2:3, Domio - San Giovanni 3:0, Esperia - Muglia 0:1, Isontina - Gradese 1:0, Pieris - Ronchi 0:0, Sistiana D. - Pro Gorizia 0:1, Sovodnje - Costalunga 1:0 Isontina 10 6 2 2 16:7 20 Sovodnje 10 5 4 1 12:7 19 San Giovanni 10 5 2 3 21:14 17 Pro Gorizia 10 5 1 4 17:13 16 Ronchi 9 4 4 1 11:6 16 Muglia 10 4 4 2 11:13 16 Domio 10 4 3 3 16:13 15 Costalunga 10 4 2 4 9:9 14 Gradese 10 3 4 3 18:15 13 Mariano 10 3 3 4 15:15 12 Pieris 9 3 3 3 11:9 12 Azzurra 10 3 3 4 12:19 12 Begliano 10 2 5 3 15:15 11 Esperia 10 2 3 5 9:16 9 Primorec 10 0 4 6 8:21 4 Sistiana D. 8 0 3 5 6:14 3 PRIHODNJI KROG (18.11.) Costalunga -Azzurra, Gradese - Sistiana Duino Aurisina, Mariano - Sovodnje, Muglia - Isontina, Primorec - Domio, Pro Gorizia - Pieris, Ronchi - Begliano, San Giovanni - Esperia Promocijska liga Caporiacco - Pro Fagagna 0:2, Juventina - OL3 1:1, Muggia - Reanese 3:1, Pro Romans Medea - Buttrio 2:1, Terzo - Isonzo 1:0, Tricesimo - Vesna neod., Trieste Calcio - Ponziana 1:0, Zaule Rabuiese - Valnatisone 4:1 Muggia 10 Pro Fagagna 10 Tricesimo 9 OL3 10 Terzo 10 Caporiacco 10 Juventina 10 Zaule Rabuiese 10 Vesna 9 Romans Medea 10 Isonzo 10 Trieste Calcio 9 Valnatisone 9 Reanese 10 Ponziana 10 Buttrio 10 9 0 1 28:7 27 8 1 1 18:7 25 7 2 0 18:2 23 7 1 2 24:6 22 6 3 1 11:4 21 5 2 3 19:14 17 4 2 4 12:12 14 3 3 4 14:12 12 3 2 4 7:12 11 3 2 5 9:15 11 2 4 4 7:11 10 3 1 5 8:19 10 2 2 5 9:15 8 2 0 8 13:17 6 1 0 9 4:30 3 0 1 9 6:23 1 PRIHODNJI KROG (18. 11.) Buttrio - Trieste Calcio, Isonzo - Juventina, OL3 - Muggia, Ponziana - Zaule Rabuiese, Pro Fagagna -Tricesimo, Reanese - Caporiacco, Valnatisone - Terzo, Vesna - Pro Romans Medea D-LIGA Real Vicenza - SandonaJesolo neodigrana, Clodiense - Pordenone 1:0, Belluno - Giorgione 2:2, Cerea - Tamai 0:5, Este - Trissino 1;1, Kras Repen - Legnago 0:0, Sacilese - Montebelluna 2:1, Sanvitese - Sambonifaciese 1;2, Union Quinto - Tolle 1:2, Virtus - San Paolo 2:1 Virtus Vecomp 13 Sambonifaciese 13 Pordenone 13 Delta Porto Tolle 13 Real Vicenza 12 Clodiense 13 Este 13 Trissino 13 SanDomaJesolo 12 San Paolo 13 Sacilese 13 Legnago 13 Giorgione 13 Montebelluna 13 Cerea 1 3 Tamai 13 Belluno 13 Sanvitese 13 Kras Repen 13 Union Quinto 13 9 2 2 28:11 29 9 1 3 20:10 28 8 2 3 21:13 26 7 4 2 22:10 25 7 3 2 26:17 24 7 2 4 15:16 23 5 5 3 23:16 20 5 5 3 21:17 20 6 2 4 21:18 20 6 2 5 19:18 20 5 4 4 16:13 19 4 4 5 22:18 16 5 1 7 15:18 16 5 1 7 18:24 16 4 3 6 13:20 15 3 5 5 19:18 14 4 2 7 16:23 14 1 4 8 10:23 7 2 1 10 7:26 7 0 1 12 7:30 1 PRIHODNJI KROG (18. 11.) Trissino - Virtus, Tolle - Sacilese, Giorgione - Cerea, Legnago -Clodiense, Montebelluna - Kras Repen, Pordenone - Este, San Paolo - Real Vicenza, Sambonifaciese - Belluno, SanDonaJesolo -Sanvitese, Tamai - Union Quinto Postave ekip naših društev Kras - Legnago 0:0 Kras: Budicin, Stolfa (od 77. La Pasquala), Mileto, Barbetti, Micheli, Visintin, Pastrello, Sain, Kneževič, Capalbo (od 65. Colavetta), Pizzini (od 46. Pavan). Trener: Ristič. Rdeč karton: Mileto v 45. min. Juventina - OL3 1:1 (0:1) Strelec: v 79. Trangoni Juventina: Esposito, Previti, Beltrame, Zorzut, Sellan, lansig (Satti), Pantuso, Stabile, Airoldi, Giannotta (Trangoni), Selci (Buiatti). Trener: Murra. Tricesimo - Vesna preložena zaradi močnega naliva Azzurra - Primorec 2:0 (0:0) Primorec: Barbato, Stocca, Cappai, Licciulli, Di Gregorio, F. Laghezza (Menichini), G. Laghezza, Debernardi, Sau, Lanza, Kert (M. Castrillon). Trener: Corona. Sovodnje - Costalunga 1:0 (0:0) Strelec: v 50. Vanzo Sovodnje: J. Devetak, Kogoj, Trampus, Vinci, Visintin, Galliussi, Vanzo, Stergulz, Maurencig (Tomšič), Colella (Bernardis), Flocco. Trener: Coceani. Pro Staranzano - Breg 1:3 (1:2) Strelci: v 39. C. Bertocchi, 42. C. Bertocchi 11-m; 78. Brunetti Breg: Cresi, Labella, Sovič, Lodi, Coppola, Marturano, Daris (Labella), M. Bertocchi (Suttura), C. Bertocchi (Brunetti), Cigliani, Nigris. Trener: Cernutta. Moraro - Zarja 0:3 (0:2) Strelci: 20. Kočič, 25. Ruggiero; 70. Cermelj Zarja: De Mattia, Segulin, Franco, Cappai, Radovini (I. Križmančič), Yatchuominou, Ruggiero (Colasuonno), Degrassi, Ghezzo (Aiello), Kočič, Cermelj. Trener: Pozzecco. Montebello Don Bosco - Gaja 2:2 (0:1) Strelca: v 45. Perangeli, 71. Missi Gaja: Markovič, Asselti, Rossone (Micali), Gargiuolo, Potleca, Missi, Martin (Bronzato), Candotti, Favento (Mosetti), Perangeli, Sbrocchi. Trener: Di Summa. Rdeč karton: v 60. Asselti. Mladost - Audax Sanrocchese 0:2 (0:1) Mladost: Todon, Zorzin (Pahor), Peric, Pecorari, De Luisa, Portelli, Bressan, Bertoli, Cristofoli (Mucchiut), Vizintin (Cecchet), Bagon (Cadez). Trener: Soranzio. STRELCI EKIP NAŠIH DRUŠTEV - 9 golov: Cigliani (Breg); 6: Airoldi (Juventina), Nigris, Brunetti (Breg), Kočič (Zarja); 4: C. Bertocchi (Breg), Ruggiero (Zarja). Bertoli (Mladost), Perangeli (Gaja); 3: Visintin (Sovodnje), Laghezza (Primorec), M. Bertocchi (Breg), Pellaschier (Primorje); 2: Kneževič, Pizzini (Kras), Cano (Vesna), Gulič (Juventina), M. Castrillon (Primorec), Trampus, Colella, Paravan, Vanzo (Sovodnje), Daris (Breg), Colasuonno, Cermelj (Zarja), Steffe (Primorje), Bronzato, Candotti (Gaja), Cecchet (Mladost). 3. AMATERSKA LIGA Campanelle - Poggio 3:2, Chiarbola - Aurisina 1:5, Fiumicello - CGS 0:1, Lucinico - Strassoldo 1:6, Mladost - Audax Sanrocchese 0:2, Montebello Don Bosco - Gaja 2:2, Sagrado -Villa 2:1 Sagrado 8 7 0 1 20:3 21 Mont. D. Bosco 8 5 3 0 18:6 18 Audax Sanrocc. 8 4 4 0 8:2 16 Aurisina 8 4 3 1 19:11 15 Cgs 8 4 3 1 10:8 15 Gaja 8 3 4 1 11:13 13 Campanelle 7 3 2 2 15:12 11 Lucinico 8 3 0 5 14:15 9 Strassoldo 7 2 2 3 13:13 8 Mladost 7 1 3 3 8:10 6 Chiarbola 7 2 0 5 8:21 6 Poggio 3 0 3 4 8:14 3 Villa 7 0 2 5 4:12 2 Fiumicello 8 0 1 7 8:21 1 PRIHODNJI KROG (18. 11 ) Audax Sanrocchese - Sagrado, Aurisina - Mladost, CGS - Chiarbola, Gaja - Lucinico, Poggio -Montebello Don Bosco, Strassoldo - Fiumicello, Villa - Campanelle 2. AMATERSKA LIGA Aquileia - Turriaco 0:0, Moraro - Zarja 0:3, Opicina - Mossa 0:1, Primorje - San Canzian 1:0, Pro Staranzano - Breg 1:3, Romana - Villesse 2:0, S. Andrea S. Vito - Piedimonte 1:1, Torre -Roianese 1:1 Breg 10 Fogliano Turriaco 10 S.Andrea S.Vito 10 Aquiliea 10 Piedimonte 10 Roianese 10 Torre 10 Mossa 10 San Canzian 10 Romana 10 Primorje 9 Zarja 9 Villesse 10 Moraro 10 Staranzano 10 Opicina 10 9 0 1 32:7 27 8 1 1 20:4 25 6 3 1 12:6 21 6 2 2 19:6 20 5 4 1 15:9 19 4 4 2 15:10 16 4 3 3 11:13 15 4 3 3 12:15 15 4 0 6 15:18 12 3 2 5 8:14 11 3 1 5 10:16 10 2 3 4 17:15 9 2 2 6 9:14 8 1 4 5 6:14 7 1 0 9 6:22 3 1 0 9 3:27 3 PRIHODNJI KROG (18. 11.) Breg - Primorje, Turriaco - Pro Staranzano, Mossa - Moraro, Piedimonte - Torre, Roianese - Aquileia, San Canzian - Opicina, Villesse - S. Andrea S. Vito, Zarja - Romana / TRST Torek, 13. novembra 2012 15 Mattia Coretti Košarkar pri Bregu bi želel postati ladijski inženir Mattia Coretti (letnik 1996) se je po dokončani nižji srednji šoli odločil, da se bo vpisal na geometrsko smer tehničnega zavoda Žige Zoisa, ker mu je všeč tehnično risanje. Letos obiskuje 3. razred. Všeč so mu tudi topografija in gradbeništvo. Mattia rad hodi v šolo in se tudi rad uči. O svoji študijski karieri in službeni prihodnosti ima mladenič, doma iz Domja, že dokaj jasne ideje, čeprav ima še dve leti časa, da se odloči, kam bi se vpisal na univerzo. »Vpisal se bom na ladijsko inženirstvo, saj bi rad postal ladijski inženir.« Mattia se ukvarja s košarko. Igra pri Bregu v prvenstvu elitnih under 17. Na koš je začel metati, ko je bil star 9 let, saj mu je ta šport bil vedno všeč. Ukvarjal pa se je tudi s kara-tejem, ki ga je nato opustil in se posvetil izključno košarkarski žogi. V športu ima Mattia kar visoke ci lje. »Nekoč bi rad igral vsaj v italijanski košarkarski B ligi,« nam je zaupal 16-letnik. (and) ft. ® £ (P HS ... da bi bil goriški kolesar, «azzurro» Jurij Uršič (Giorgio Ursi, letnik 1942) lahko edini naš športnik vseh časov, ki bi na olimpijskih igrah osvojil zlato kolajno, moral pa se je zadovoljiti «le» s srebrom. Zgodilo se je, da je na OI leta 1964 v Tokiu na dirkališču v zasledovalni vožnji v polfinalu s fantastičnim časom 4:56,64 premagal celo svetovnega pvaka, Nizozemca Tiemna Groena (5:01,36). Finale za zlato kolajno je nato istega dne (zelo utrujen od polfinala) prevozil le v 5:05,96 in izgubil proti Čehoslovaku Jiriju Dalerju (5:04,75). Neizkušenost, ki je stala našega kolesarja zlato odličje. Uršič je umrl zelo mlad leta 1982, bil je star le 40 let. (lako) sk devin in sk brdina - Obisk smučarskih sejmov »Hit«? Smučarski čevlji! V pričakovanju prvih snežink in začetka zimske turistične sezone so se pretekli vikend številni ljubitelji smučanja posvetili nakupu rabljene opreme. Pobudnika posebnega trženja sta v našem športnem okolju že vrsto let smučarska kluba Devin in Brdina, ki sta tudi letos priredila tradicionalna sejma rabljene smučarske opreme, kjer obiskovalec lahko bistveno prihrani in hkrati si zagotovi tudi kakovostno opremo. Obiskali smo tako sejem SK Devin v dvorani kriške gostilne Bita, kot sejem SK Brdina v istoimenskem domu na Opčinah in preverili kdo in kaj vsega oblikuje uspešnost tovrstnih pobud. Sejmi rabljene smučarske opreme so v prvi vrsti odličen marketinški mehanizem, ki zadovolji čisto vse, od prireditelja do morebitnih kupcev in prodajalcev. Sami organizatorji priznavajo, da se preko takih sejmov lahko boljše predstavijo ljubiteljem smučarije, zraven pa s tečaji šole smučanja privabijo v svoje vrste nove člane, predvsem najmlajše. Ob učinkoviti propagandi na prvi pogled izpade tako še drug dejavnik smučarskih sejmov: otroška oprema. Pri radovednem očetu, ki je pazljivo preizkušal »stanje« otroške bunde, smo slišali za pravi aksiom sejma. To je načelna sezonska uporaba ali na grobo »rabi in odvrzi«. Tako prepričanje pa sloni predvsem na izredno vabljivih cenah. Resnici na ljubo med kriškim in openskim sejmom nismo zabeležili nobenih večjih cenovnih razlik. Nekateri starši so odšteli 200 evrov za tekmovalne, 100 evrov pa za solidne otroške smuči, pri katerih jih je večina že opremljena z vezmi. Pri odraslih lahko zgoraj omenjene zneske kar podvojimo in dobili bomo primerljivo ceno z iskanim kakovostnim razredom. Poleg smuči se obiskovalci še najbolj zanimajo za smučarska oblačila. Tu povprečni otroški komplet (bunda in hlače) znaša lahko tudi 60 evrov, boljši pa okrog 100 evrov. Pri drugem družinskem očetu smo izvedeli, da je že vrsto let redni obiskovalec in da si je skupaj z mlajšima hčerkama še sam privoščil moški komplet, obiskal pa je oba sejma. Razlik med dvema pobudama nismo občutili le po splošni udeležbi in prostorski zmogljivosti. Pri SK Devin ciljajo nedvomno na večjo razpoznavnost dogodka, ki je hkrati ovekovečena s pestrejšo ponudbo. Slišali smo celo za take, ki so svojo opremo ponujali iz Montebellune ali Gornje Radgone. SK Brdina pa svoj sejem pojmuje nekoliko bolj v smeri društvenega delovanja, ki pa prav tako vzbuja lepo zanimanje. Predsednik openske-ga kluba Marko Piccini je izpostavil dejstvo, da razmerje med ponudniki in kupci teži nedvomno v smer prvih. Tudi Dario Štolfa v devinskem taboru je občutil manjše zanimanje kupcev, čeprav trdi, da je nihanje pri obisku teh pobud zelo običajen dejavnik. Gotovo nekateri pogrešajo vrste ob vhodu sejma, ampak razlogov ne smemo popolnoma pripisati trenutnemu ekonomskemu položaju, saj prav taki sejmi nudijo res zavidljiv prihranek ali zaslužek. Nedvomno je tudi slednji del ustroja, ki lahko zadovolji posameznika in hkrati društvo. Pri tem naj omenimo, da si prireditelji pridržijo provizijo, ki pri SK Brdina znaša 15 %, pri Devinčanih pa 25 % končne cene prodaje. Ko bi lahko izdelali končno lestvico najbolj iskane opreme, bi se na prvo mesto uvrstili smučarski čevlji. Takoj za Pri Biti, kjer je sejem organiziral SK Devin, so opremo ponujali tudi prodajalci iz Montebellune, Gornje Radgone in še od marsikje kroma njimi smučarska oblačila, nato smuči in čelade, kjer večjo težo zagotavlja zače-tniška in otroška oprema. Na dnu lestvice pa samevajo tekaške smuči, saj se je redko kdo odločil za njihov nakup. Prevzem in prodaja smučarskih desk sta letos na obeh sejmih doživela občuten padec. Na Opčinah so jih bistveno pogrešali, v Križu pa je lahko obiskovalec z oranžnim bankovcem odnesel domov nekaj precej dobrih primerov. Sejmi rabljene smučarske opreme pa niso izključno domena zamejskih društev. Če ste pretekli vikend zamudili priložnosti v Križu in na Opčinah, se lahko prihodnji konec tedna odpeljete v Se- žano. Tudi tamkajšnji smučarski društvi prirejata sejma rabljene smučarske opreme. Ob zaključenem sejmu Smučarskega kluba Sežana bo v soboto, 17. in nedeljo, 18. novembra, v prostorih sežanske Ljudske univerze na vrsti še pobuda Smučarskega društva Kras. Andrej Marušič atletika - Veterani Fabio Ruzzier z 2. najboljšim časom na svetu Na zadnji letošnji tekmi Pokala Alpe/Adria v hitri hoji, ki je bila v Zagrebu ob Jarunskem jezeru in je veljala za Memorial I.Stareka, je med 27 tekmovalci iz petih držav (Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije in Madžarske) na razdalji 5 km nastopil tudi Lonjerc Fa-bio Ruzzier. Čeprav je bil že pred to tekmo prvi na končni lestvici Pokala, je tudi tokrat dal vse od sebe in v letos rekordnem času 23:48,0 dosegel drugi najboljši čas na svetovnih lestvicah svoje starostne kategorije in to kljub temu, da bo čez dva meseca že prestopil v starejšo kategorijo. Na tekmi se je Ruzzier sicer uvrstil na 2. mesto za mnogo mlajšim Madžarom Miklos Srp (21:43,0), tretji pa je bil Slovenec Vladimir Ver-šec (24:10,0). Tekmovanja se je udeležila tudi zelo številna skupina mlajših tekmovalcev tržaškega kluba Trieste Tra-sporti, ki jih je v Zagreb napotil prav Ruzzier. □ Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da so na razpolago mesta za zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Dodatne informacije tel. št. 3475292058. SK DEVIN prireja tridnevni Openday v Innichenu v Pustriški dolini od 8. do 10. decembra 2012. Vpisovanje do 15. novembra. Za informacije : info@skdevin.it, ali 340 2232538. mladinski nogomet - Na Goriškem in Tržaškem Najmlajši Združena NARAŠČAJNIKI Sovodnje - Pro Romans Medea 0:5 (0:1) Sovodnje: Medeot, Terpin, Pas-son (Trogu), Lateano (La Pira), Černic, Pintar, Kosič (Čavdek), Bruzzecchese, Lo Piano, Leban, Peric (Winkler). Trener: Feri. Naraščajniki Sovodenj so proti favorizirani ekipi Romans Medea sicer izgubili, a sam rezultat tokrat ne odraža realnega dogajanja na igrišču. Domači so prejeli zadetek v 35. minuti, a se je minuto za tem, napadalec Peric po lepi podaji Černica znašel v lepi priložnosti za zadetek, vendar so odšli gostje na odmor s prednostjo zadetka. V drugem delu pa so Sovodnje imele celo vrsto priložnosti: s Pintarjem in Lebanom. Tik za tem so gostje po podaji iz kota dosegli še drugi zadetek in nato izkoristili padec koncentracije domačega moštva, tako da je do konca srečanja moral domači vratar še po tri žoge v svojo mrežo. Union 91 - Juventina 3:0 (2:0) Juventina: Ferro (Barone), G. De-fornasari, Pljiuc, Barbiero, Clancis, Ca-deddu (P. Defornasari), Cosani (To-madin), Antonini, Visentin (Falanga), De Santis, Forchiassin. Trener: Ledri. Prvouvrščeni Union 81 je pričakovano premagal Juventino, ki pa se je kljub temu vseskozi dobro upirala. Prvi gol je sicer padel že v prvi minuti, kar je nekoliko vplivalo na končni razplet tekme, v drugem polčasu pa so na Goriškem uspešni ekipa naraščajnikov kot valjar Nogometaši združene ekipe naraščajnikov Krasa kroma igralci Juventine zadržali pritisk vse do konca. Tretji gol je namreč Union dosegel šele v podaljšku po 11-me-trovki. Ta konec tedna bo Juventina igrala doma proti Villi in lovila tretjo zmago. Kras - Montebello Don Bosco 6:0 Strelci: Stefanovic 2, Marocco, Maio, Caselli, Racman. Kras: Toscan, Racman, Krizman, Renar, Miniussi, Košuta, Marocco, Costa, Stefanovic, Petracci, Maio, San-cin, Caselli, Bovino, Kovacic, Grego-ri. Trener: Makivič. Združena ekipa Krasa je brez težav premagala tudi nedeljskega nasprotnika Montebella Don Bosca. Varovanci trenerja Dejana Makiviča, ki so še naprej prvi na lestvici, so bili boljši v vseh elementih igre. NAJMLAJŠI Azzurra - Sovodnje 0:3 (0:2) Strelec: Simon Čavdek 2. Sovodnje: Pahor, D. Pavletič (Fa-ganel), Frandolič (Persolja), Piva, N. Pavletič, J. Petejan (Bacicchi), D. Petejan (Lakovič), Trevisan, Gergolet, Čavdek, Soban (Vinciguerra). Trener: Cijan. Igralci Sovodenj so povsem zasluženo zmagali sosedski obračun ter razveselili svoje privržence na tribuni. Z organizirano igro, podajami po tleh v širino, so imeli možnost uporabnih globinskih podaj. Nasploh so narekovali ritem igre na sredini igrišča, če pa so samo malo popustili, je domača ekipa takoj zagrozila iz (pol)protinapadov, vendar so vse žoge končale v rokah tokrat zanesljivega sovodenjskega čuvaja mreže Pahorja. Vse tri sovodenjske gole je dosegel Simon Čavdek. Juventina - Gradese 6:0 (4:0) Strelci: Antonini 2, Liberti, To-nani, Michele, Waccher. Juventina: Barone, Lutman, Falcone, Impastato, Waccher, Komjanc, Antonini, Marchesini, Tonani, Di Michele, Liberti, Malič, Rigonat, Mo-setti, Michele, Nicola, Markovič. Trener: Bucciol. Tekma v Štandrežu je bila povsem enosmerna. Najmlajši Juventine so brez težav premagali nogometaše iz Gradeža, ki so nastopili z mlajšo in manj izkušeno postavo. 16 Torek, 13. novembra 2012 ŠPORT 36g stopinj - Simon Plesničar Morski akvarij in go-kart Ime in priimek: Simon Plesničar Kraj in datum rojstva: Gorica, 27. decembra 1987 Kraj bivanja: Štandrež Študij, služba: prevozniško podjetje Go riziana Stan: prost KDO SE/H Borben, konkreten, prijazen, na igrišču spektakularen. Odbojkar Simon Plesničar je eden izmed stebrov združene odbojkarske ekipe Val Soča, ki igra v moški de želni C-ligi. Mladenič, doma iz Štandreža pri Gorici, se v prostem času rad ukvarja s številnimi dejavnostmi. Lani je vzljubil go-kart, rad pa tudi kolesari. Všeč mu tudi morski akvariji. • Impulziven ali preudaren? Preudaren • Strog ali popustljiv? Popustljiv • Družaben ali sramežljiv? Malo sramežljiv, ampak tudi družaben • Sanjač ali konkreten? Sanjač • Delaven ali len? Delaven • Altruist ali egoist? Altruist • Osvajaš ali se pustiš osvajat? Osvajam. Športna panoga: odbojka Vloga: libero Matično društvo: odbojkarski klub Val iz Štandreža Sedanje društvo: OK Val Na igrišču/telovadnici sem trikrat tedensko na treningu in enkrat na tekmi s > > 8 S « > ¡H 3 •a. >U 1- va d 3 c o ÈS C š /n CN ZL S ~ 2:95 3 e- s m S- ^ « 3 cr t* O < & X. 02 w i "-t k O N' t s r < o ■• n< p * S- ? 3 s s. I C fi » S 53 n io -3 • iS "3 o S > ¿■8! 3 | c £ Ë H i I lil t H >8 a £ ? s U ÍH O "H £ i X .3 ë£ u g 2 U.E >!" > > -O ^ cg . ^ >N O ' a g 3 m S o li le it 01 fZ P^rt^Kr a> ■S ç-B * 5 3 £ -2. «1 S o . g> c g- < m S" 3 Î á m. 2. o 3 ft> "" 2 2! O o •M. vam. lt e i: g O v N p i o" S a r o S j 3 S v e h r j č i o ž O b j • o O C < g v !jJ2 2 EUo o'e . . op e g i b ln ol o i tIn a ** i. 3. ^o rt-* M N b alo o l i tj a 7T o ae en s oho ti dp V le m top h li ea >N = Gledališče ali kino? Kino Dnevniki, revije, TV dnevnik, TV-oddaja: Primor ski dnevnik, Gazzetta dello Sport; Focus; Studio Sport, razni televizijski dnevniki; Che tempo che fa Spletna stran: youtube Najljubša knjiga, pesem, film, predstava: La vita e bella, Wish you were here Dnevne informacije črpam od časopisov in tele vizijskega kanala Sky 24 V avtu poslušam Virgin Radio in izbrano glasbo po ključku je j m n _ ga ni vž j 3 ¡SE ba : i m <=: d ji i: ž i S S a i lj HOjdsBU A9}snip UT AO>[TUJOqpO 'A9ÍJ9U9J} IJTSBU OqZBjqOZT UT }SBJ A T}bSb|A 39A 9S :|0SSZ ez 6o|p3,id 0 u9Í|qojpzBj o>[b;( |iq iq su 93 'usjsjtibaji i|oq |iq o>[ijB| iq ep 'iuj|Sjiu nj-iods lus^sfsiu -ez o • T-[T>[siidujT^o bu i>[poSop iu}jods Bd títzta9|9^ oj 'nuijnx a murnpBis srnusA -nj UJ9AOU bu BsrnusAnj oatz a buj>[9;( :e|jsnpAeu f|oqfeu af aiu oajz a j|e ai oj 0 jBusp iprn ut 9Í|tsbu 'Suidop :ejJods ubjjs euiusi 0 sn;(U9Anj ut (|ba) oa1§ -njp 9Íoas :ez luefjAeM 0 SBismoSou sjoSorn |;q pe,i jq 'ej-iods eßafoAS |e,iqzj ¡q su 0 'síusjsopBZ ouqsso 'Asjusojds 'BABqBZ 9Í }iods :j.iods jusiuod jiu fe» ribe Najljubša jed: ^Ods Najljubša pijača: coca cola Druga država, v kateri bi rad živel: Španija Priljubljeni kraj/izlet: Španija Triglav? Še ne, ampak je v načrtih. / TRENERJEVIH 11 Košarkarski vaditelj Erik Pic-cini je na 11 vprašanj odgovarjal po naročilu Petre Dilli. Kateri jadranovec vas je v otroštvu najbolj navduševal? Kar tako na hitro rečem Boris Vitez. S kom ste se na treningih najraje postavili v par pri vajah za dvojice? Sem večkrat spreminjal, nisem imel fiksnega para. Kdo je vaditelj, pri katerem ste se največ naučili? Ta je lahka: Andrej Vremec. Kateremu trenerju bi bili najraje pomočnik? Pri nas bi poskusil z Walter-jem Vatovcem, drugače pa bi bil pomočnik Ettoreja Messine. Koga predlagate za naslednjega predsednika ŠD Polet? To je težko vprašanje. Recimo, da bi bil lahko končno nek nov. Koga predlagate za naslednjega predsednika italijanske republike? Predsednik ima tako vlogo, da mora držati pod kontrolo vse, kar je tam: parlament itn. Nekoga, ki ima prave lastnosti za to. S kom ste preživeli najlepše počitnice? S taborniki. Čigave filme najraje gledate? Kar nekaj filmov je, ki jih večkrat gledam in se jih nikoli ne naveličam, na primer The Big Le-bowski. Kdo je športnik, ki vam ni niti najmanj simpatičen? Gotovo jih je precej, zdaj se je težko spomniti. Precej je nogometašev, recimo Ibrahimovič ni ravno simpatičen. S katero znano osebo bi šli na večerjo? Recimo z Valentinom Rossi- jem. Kdo je naslednji trener, ki ga moramo izprašati? To je edino vprašanje, ki sem ga pričakoval. Pomislil sem na soigralca, prijatelja in kolego Marka Švaba. (p. v.) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA rešitev v naslednji številki na strani radio in tv sporedov ÉV k. sestavil lako sl. prote-stanski šolnik in slovničar občutek telesnega, duševnega ugodja poobla-stitelj beri športno prilogo pd ameriški filmski igralec (george) predsednik zda reagan za prijatelje anton petje roman fr. pisatelja emila zolaja državna blagajna italijanski filmski igralec spencer ameriški pisatelj (stephen) vrv, konopec teniški rekvizit spodnji del prostora amer. košarkar, ki igra v nba, armstrong kem. znak za natrij član vlade shakespearov junak slov. turistični biser skrb, briga televizija ► temeljna listina, zakon države arabsko moško osebno ime foto lako nekdanji odbojkar olympie (igor) likovna upodobitev ritual skopljenec am. pisatelj in pesnik ... allan poe letovišče v hrvaški istri napoleonov maršal it. igralka miranda odb. delavec peterlin mirko novosel kosilo in tako dalje reka v rusiji ivan lendl koš. trener nikolic lončena posoda ilka vašte sposobnost mišljenja nekdanji predsednik jadrana grškacrka nekdanji jug. nogometni as (dragoslav) italijanska igralka maltagliati gorati deljužne palestine naša operna pevka jankovič etiopski naslov SLOVARČEK - HAARIS = arabsko moško ime • MSTA = reka v evropskem delu Rusije • NEY = francoski Napoleonov maršal Mnogo jim dolgujem(o)... Neda Miot Ko gledam tekme naših odbojkarskih ekip (predvsem ženskih) in ko opažam statičnost igralk v obrambi, pomankanje požrtvovalnosti, borbenosti, vsakič pomislim na naše «škovacere». Tako smo namreč nazivali Borove igralke, ki so v letih šestdeset z zvrhano mero požrtvovalnosti, zagrizenosti in borbenosti prav z obrambo gradile svoje največje uspehe, tako da so celo napredovale v italijansko A ligo. Če je bila Olga Pavletič, glede tehnične in telesne priprave, lider tega moštva, pa je imela v ekipi zelo pomembno vlogo simpatična, vedno nasmejana, soigralkam in vsem, ki smo jo poznali, zelo priljubljena Neda Miot. Neda (rojena leta 1943) je začela z odbojko septembra 1958 pri Boru, torej od same ustanovitve te ekipe, ki je pod vodstvom trenerja Bojana Pavletiča dosegla največje uspehe, ki jih je kdaj zmogla kaka naša odbojkarska (in ne samo ženska) ekipa. Kot marsikatera njena soigralka je tudi Neda začela svojo športno pot kot telo-vadka. Igrala je tudi namizni tenis. Tako v odbojki kot pingpongu in drugih športnih panogah je nastopala za svetoivanski Škamperle na mnogih Slovenskih športnih igrah in bila oster boj predvsem s tradicionalnimi tekmicami šentjakobskega Cankarja. Miotova pa ni bila le zelo dobra odbojkarica. Pri SKD Škamperle je bila tajnica; imela je zelo lep glas in je zato pela v pevskem zboru. Bila je članica folklorne skupine in ker je odlično obvladala «svetoivanščino», ji je njena teta, naša priljubljena pesnica Marija Mijot, na mnogih prireditvah zaupala recitacijo svojih pesmi. Nedo sem bolje spoznal na raznih prireditvah (novinarski in pustni ples, razni turnirji), ki smo jih pri Boru skupno prirejali člani raznih sekcij. Čeprav je bila nekaj let starejša od nas košarkarjev, ki smo bili najmlajša sekcija v društvu, nas je vedno spodbujala z dobro besedo. Vedro, nasmejano. Tako mi bo ostala tudi v spominu. Umrla je za neozdravljivo bolezen leta 1976, stara komaj 33 let. (lako) Borove odbojkarice (1963), od leve: Neda Miot, Pia Hmeljak, Xenia Niebrandt, Milly Regent, Miranda Batista, Olga Pavletic, Norci Zavadlav, Nadja Svab o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu doberdob - Za vse več Madžarov romarski kraj Kapelica prava atrakcija, ministrstvo izdalo vodnik Pri Vižintinih tudi večjezični informativni pano - Pobrateni Ujfeherto predaleč Neredko se dogaja, da se jih na do-berdobski Kras pripelje cel avtobus. Pred kapelico se zberejo v tišini, nato zapoje-jo nekaj domovinskih pesmi in se padlih spomnijo tudi z molitvijo. Madžarska kapelica pri Vižintinih postaja namreč prava turistična atrakcija, saj jo obiskuje vse več Madžarov, katerih predniki so se med prvo svetovno vojno borili na tem predelu Soške fronte. Mnogi med njimi so na tukajšnjih bojiščih padli. Da vlada na Madžarskem veliko zanimanje za odkrivanje sledi, ki so jih ogrski vojaki pustili na Goriškem pred nekaj več kot sto leti, dokazuje tudi turistična publikacija, ki jo je že nekaj mesecev mogoče dobiti tudi na županstvu in v nekaterih javnih lokalih v Doberdobu in okolici. V sodelovanju z doberdobsko občino je namreč madžarsko vojno ministrstvo izdalo vodnik, ki je sicer podoben reviji in na katerem so zbrane številne informacije, ki se jih madžarski turisti lahko poslužujejo za obisk Doberdoba in njegove okolice. V publikaciji - v madžarskem jeziku - je največ pozornosti namenjene kapelici pri Vižintinih, objavljene pa so tudi fotografije madžarskega spomenika na Debeli griži in grobov madžarskih vojakov na raznih vojaških pokopališčih; ob tem so opisani kraji, kjer so se madžarski vojaki borili in umirali. Kot pojasnjuje doberdobski župan Paolo Vizintin, so pred časom ob madžarski kapelici namestili večjezično informativno tablo, na kateri so zapisane glavne informacije o zgodovini objekta. H kapelici redno prihajajo tudi uradne delegacije iz Madžarske, nazadnje se je to zgodilo ravno prejšnjo nedeljo, ko je venec ob prisotnosti doberdobskega občinskega odbornika Nordia Gergole-ta položil madžarski vojaški poveljnik Istvan Gorog. Doberdobska občina se je pred leti tudi pobratila z madžarskim mestom Ujfeherto, od koder so bili doma številni vojaki, ki so se borili na do-berdobskem Krasu. »Na žalost je mesto Ujfeherto precej daleč, kakih osemsto kilometrov, nahaja se na meji z Ukrajino, tako da stiki s tamkajšnjimi upravitelji niso ravno pogosti,« pravi Vizintin in ugotavlja, da predstavlja tako velika oddaljenost veliko oviro. Kakorkoli, na pobratenje opozarja tudi napis na tablah, ki so nameščene ob začetku ozemlja do-berdobske občine. Na njih piše, da je občina Doberdob pobratena z občino Bledom, krajevno skupnostjo Prvačino in mestom Ujfehertom. Skupine madžarskih turistov redno opažajo prebivalci Vižintinov. Po njihovih besedah si madžarski obiskovalci ogledajo kapelico, stare vaške hiše, vodnjak, kjer so v preteklosti napajali živino, mar- sikdaj pa se odpravijo tudi do sosednjih ostalin nekdanjega vojaškega pokopališča, sredi katerega stoji spomenik posvečen karlovaškim vojakom. V prejšnjih letih so madžarski gostje večkrat izrazili željo, da bi pri Vižintinih uredili muzej. Doslej svoje zamisli še niso uresničili, zato pa bi bilo vredno, da bi krajevni upravitelji razmislili, kako jim priskočiti na pomoč. Pri vseh pobudah, ki se bodo zvrstile ob stoletnici bojev na Soški fronti, bi bilo namreč treba upoštevati, da vlada za to obdobje na Madžarskem veliko zanimanje, kar bi na Goriškem treba izkoristiti tudi na turističnem področju. (dr) Informativni pano pri Vižintinih (levo); madžarski vodnik po doberdobskem Krasu (desno); Doberdob je že nekaj let pobraten z Ujfehertom (spodaj) bumbaca ¡jg comwne di 'S-Sz* ct prvačina .J / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 14. novembra 2012 17 APrimorski ~ dnevnik V Doberdobu o krajah Na sedežu društva Jezero v Doberdobu bo jutri ob 18. uri javno srečanje, ki ga prirejajo karabinjerji v sodelovanju z občinsko upravo in bo namenjeno krajam in goljufijam. Karabinjerji bodo pojasnili, kako se jim izogniti. Za vsa igrišča ne bo denarja »Za vzdrževanje vseh športnih struktur, začenši z nogometnimi igrišči, ne bo denarja, zato bomo športna združenja in nogometna društva spodbudili k sodelovanju.« Tako pravi Beppe Ciotta, ki mu je goriški župan Ettore Romoli poveril nalogo vzdrževanja stikov z nogometnimi društvi. Na kulturnem področju bo 25-odstotkov manj denarja, zato gre pričakovati, da bo treba tudi v športu paziti na vsak evro, pravi Ciot-ta in dodaja: »Društva bomo pozvali k sodelovanju na mladinskem področju, katerega cilj naj bo sestava ene boljše ekipe.« Zamolčal avtoplin Šempetrski policisti so v nedeljo dopoldan obravnavali tatvino goriva, ki se je tokrat pripetila na Petrolovem bencinskem servisu v Vrtojbi. Neznanec se je z v Italiji registriranim avtomobilom znamke Lancia pripeljal na točilno mesto in najprej nato-čil za 22 evrov avtoplina, na drugem točilnem mestu pa še bencin. Na blagajni servisa je nato plačal le slednjega, avtoplina pa ne. (km) Priprave na kongres Pri goriškem sindikatu CISL se začenjajo priprave na deželni kongres. Danes ob 9.30 bo v Europalace hotelu v Tržiču spregovorila Maria Furlan iz državnega vodstva sindikata. Monografija o Pacorju Državna knjižnica iz Gorice prireja danes ob 17.15 v dvorani Videmske univerze v bivšem samostanu sv. Klare predstavitev monografije štarancanskega kiparja Giovan-nija Pacorja jamlje - Table namestili pred petimi leti Se že luščijo Odlepljeno plastično folijo je treba zamenjati z novo Trijezične informativne table, ki so jih v Jamljah, Dolu, Doberdobu, na Vrhu in v drugih krajih na goriškem Krasu namestili pred petimi leti v okviru projekta muzeja na prostem prve svetovne vojne, se že luščijo. Goriška pokrajina je sredstva za njihovo namestitev dobila konec leta 2003 v okviru projekta In-terreg Italija-Slovenija, ki je bil skupno vreden kakih dvesto tisoč evrov. Table so nato namestili leta 2007 in označujejo petnajst krožnih poti; le-te se vijejo po sledeh prve svetovne vojne na območju približno petnajstih kvadratnih kilometrov, ki sega od nižinskega sveta Foljana in Redipulje do Komna na kraški planoti. V zadnjih mesecih so se table začele luščiti, kar še zlasti velja za tiste, ki so postavljene na bolj sončni legi. Z vrha številnih tabel se je tako odlepila plastična folija, ki bi jo treba zamenjati z novo. Zaradi tega strošek za popravilo oz. za namestitev nove folije naj ne bi bil preveč velik, čeprav je jasno, da se ob pogledu na table postavlja vprašanje njihovega vzdrževanja. Table z besedili v italijanščini, slovenščini in angleščini so bile namreč nameščene z evropskim denarjem, za njihovo vzdrževanje pa je zdaj očitno odgovorna uprava, ki je poskrbela za njihovo postavitev; to se pravi pokrajina. (dr) Informativni tabli v Jamljah gorica - Aretirali 36-letnika Iz Mirna z zalogo marihuane S svojim kombijem tipa Fiat Ducato je prejšnjo sredo privozil iz Mirna, ko je na križišču z državno cesto št. 55 zagledal patruljni avtomobil karabinjerjev. Moški se je prehoda karabinjerjev tako prestrašil, da je pritisnil na plin in skušal zbežati v nasprotno stran. To so pa karabinjerji opazili in se takoj podali za kombijem. Ustavili so ga le nekaj desetin metrov naprej in takoj prepoznali njegovega voznika. Šlo je za 36-letnega starega znanca sil javnega reda z bivališčem v eni izmed sosednjih občin na levi strani Soče. Karabinjer-ji so moškemu najprej pregledali dokumente, nato pa so ga pospremili v karabinjersko kasarno na Korzu Verdi v Gorici za nadaljnji pregled. Tu so v kombiju našli približno sto gramov marihuane, za katero se je izkazalo, da jo je moški malo pred srečanjem s karabinjerji kupil v Sloveniji. Zaradi prepovedanega uvoza opojnih substanc so goriški karabinjerji aretirali moškega, ki zdaj čaka na nadaljevanje sodnega postopka v hišnem priporu na svojem domu. krmin - Župan simbolno začel rušiti vojaški objekt Park namesto vojašnice Za ureditev območja imajo na razpolago 800 tisoč evrov, še en milijon bodo dobili s prodajo dela zemljišča Patat s krampom simbolno ruši vojašnico Amadio bumbaca Krminski župan Luciano Patat je v nedeljo simbolno začel rušiti vojašnico Amadio, ki zaseda 6,5 hektarjev površine ob vhodu v Krmin. »V nedeljo je šlo le za simbolno dejanje, saj bomo načrt za porušenje objekta pripravili do decembra, nato pa ga bomo dali v vpogled občanom, ki so sodelovali pri srečanjih Agende 21 za prekvalifikacijo območja. Šele zatem -predvidoma v začetku prihodnjega leta -se bo rušenje dejansko začelo,« pojasnjuje Patat in napoveduje, da bodo nato na štirih hektarjih površin uredili mestni park z igrali in parkirišči. »Za rušenje in za ureditev parka imamo na voljo 800 tisoč evrov; zatem bomo prodali 8000 kvadratnih metrov zemljišča, za katerega smo spremenili regulacijski načrt, tako da je zdaj zazidljivo. Računamo, da bomo s prodajo zemljišča pridobili en milijon evrov, s katerim bomo odločili, kako nadaljevati s prekvalifikacijo območja. Spomeniško varstvo je namreč zavarovalo dve večji poslopji, za kateri se moramo šele odločiti, kako ju restavrirati in ju na najboljši način izkoristiti,« pravi župan Luciano Patat in pojasnjuje, da so za pridobitev dodatnih sredstev pripravili tudi projekt Pisus, s katerim so se prijavili na evropski natečaj. Vojašnico Amadio so začeli graditi okrog leta 1930. V njej je vojaški rok skupno opravilo kakih 25 tisoč mladih fantov, ki so jih v Krmin poslali iz cele Italije. (dr) 18 Nedelja, 11. novembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Dežela okleva z določitvijo datuma zaprtja goriška - Politika Porodnišnica še ni povsem Primarne volitve odpisana, s pritiski vztrajajo predmet Zdravstveno podjetje sporoča, da odločitev ni še padla in da ne izvaja načrta za prekinitev delovanja soočenja Čeprav je v zadnjih tednih zgleda-lo, da je goriška porodnišnica odpisana in obsojena na zaprtje, prihajajo iz raznih virov znamenja, da mogoče le ni tako. Na deželi oklevajo z dokončno odločitvijo o zaprtju goriškega oddelka, očitno tudi pod pritiskom, ki ga v Gorici izvajajo odbor mamic in krajevni upravitelji vseh barv; z goriškega zdravstvenega podjetja pa poudarjajo, da niso pripravili in da ne izvajajo nikakršnega načrta, s katerim bi si prizadevali za prekinitev delovanja goriškega porodniškega oddelka v Gorici. »Glede usode goriške porodnišnice ni še nič odločenega,« so včeraj sporočili z goriškega zdravstvenega podjetja, potem ko je vse kazalo, da ima porodniški oddelek štete dneve in da je tik pred zaprtjem. »Tehniki zdravstvenega podjetja in dežele še niso zavzeli nobenega stališča glede izvajanja dogovora o zagotavljanju varnosti v porodniških oddelkih iz Furlanije-Julijske krajine,« opozarjajo iz zdravstvenega podjetja in poudarjajo, da niso pripravili nikakršnega načrta za zaprtje porodniškega oddelka. Da glede zaprtja porodniškega oddelka kocka še ni padla, je prepričan tudi goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi, ki je med najbolj gorečimi zagovorniki nadaljnjega obstoja goriške porodnišnice. »Pritiski, ki jih izvajamo, dajejo prve sadove. Dokazali smo, da so predpostavke, na katerih bi temeljila odločitev o zaprtju goriške porodnišnice, zgrešene. Kot primer bi navedel operacijske sobe, ki bi morale biti na podlagi dogovora med deželami in državo v bližini sobe za rojevanje. V resnici državne statistike pravijo, da skoraj 40 odstotkov porodnišnic ne odgovarja tej predpostavki,« poudarja Del Sordi, ki je prepričan, da bi se na deželi lahko odločili tudi za nadaljnje preživetje goriškega porodniškega oddelka. »Vse je še odprto tudi, ker pripravljajo reorganizacijo zdravstvenega sistema v sosednjem Venetu. V tem primeru je usoda porodnišnice v Latisani odvisna od odločitev, ki jih bodo zavzeli v Venetu glede porodniških oddelkov v Porto-gruaru in kraju San Dona di Piave,« pravi Del Sordi in napoveduje, da bodo skupaj z odborom Voglio nascere a Gorizia še stopnjevali pritisk na deželo, saj nočejo, da bi Gorica po tisoč letih ostala brez svojih novorojenčkov. Zaradi reforme deželnega zdravstvenega sistema, ki predvideva samo tri zdravstvena podjetja, pa deželo napada deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa. Po njegovih besedah bi tovrstna reorganizacija najbolj oškodovala goriško pokrajino, ki bi edina ostala brez svojega zdravstvenega podjetja. Brussa hkrati opozarja, da je goriško zdravstveno podjetje zabeležilo 2,6 milijona evrov upravnega ostanka. »Sprašujem se, ali gre za prihranke ali pa za naložbe, ki jih niso opravili, da bi zmanjšali čakalne dobe in zagotovili bolje zdravstvene storitve,« poudarja Franco Brussa. goriška - Dogovor o sodelovanju Gospodarski zbornici iz obeh Goric danes na prvi skupni seji Danes se bosta na prvi skupni seji sestali Trgovinska zbornica iz Gorice in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) - Območna zbornica za severno Primorsko. »Glavni namen je, da se bolje spoznamo in da se tudi seznanimo o različnosti v organiziranju in poslanstvu,« nam je pojasnila Mirjam Božič, direktorica novogoriške območne enote GZS. Obe strani bosta podpisali še dogovor o sodelovanju, ki bo formaliziral že obstoječe sodelovanje in bo pripomogel k povečanju in pospešitvi skupnih projektov. Sodelovanje bo zajemalo izdelavo projektov o teritorialnem sodelovanju, za katere nameravata obe ustanovi zaprositi za skupno sofinanciranje z namenom valorizacije in povečanja kompetitivno-sti gospodarstva na omenjenem ob- Miloš Šturm Emilio Sgarlata močju. Skupaj se namerava udeleževati projektov teritorialnega sodelovanja z namenom, da se dosežejo cilji trajnostne-ga razvoja, rast gospodarstva in zaposlovanja. »Tisti projekti, ki jih bo sofinancirala EU, bodo nadzorovani in potrjeni od obeh strani, v vsakem primeru bodo morali imeti skupen cilj čezmejnega sodelovanja, vključujoč širše čezmejno območje,« je navedeno v dogovoru, ki ga bosta danes v Gorici podpisala Miloš Šturm, predsednik Upravnega odbora GZS za severno Primorsko, in Emilio Sgarlata, predsednik goriške Trgovinske zbornice. Ustanovi bosta tudi delili čez-mejne aktivnosti, ki vključujejo omenjeno območje, in promovirali lokalna podjetja, tudi z lastnimi sredstvi. Predvidena je še stalna izmenjava informacij o možnostih skupnih programov na lokalni in nacionalni ravni, o tekočih projektih in skupna udeležba na čezmejnih ali mednarodnih prireditvah, če bodo ti v skupnem interesu. Dogovor bo veljal do konca prihodnjega leta z možnostjo podaljšanja. (km) gorica - Zbila priletno žensko in pobegnila Priznala krivdo Priletno žensko je zbila pred župnijsko cerkvijo v goriškem Podturnu. Njena prva skrb pa ni bila priskočiti na pomoč po-škodovanki, temveč pritisniti na plin in oditi s kraja. Z dragoceno pomočjo očividca so ugotovili, da gre za 39-letno Goričan-ko, lastnico in voznico avtomobila, ki je podrl 88-letno N.B. Priča je prepoznala tip avta in prvi dve številki registrske tablice, kar pa je bilo dovolj, da so goriški karabinjerji prišli na sled pobegli voznici. Najprej so preverili, če je bila za volanom lastnica avta. Ko je bilo to ugotovljeno, so 39-letnico zaslišali. Kmalu je priznala svojo odgovornost, karabinjerji pa niso želeli posredovati pojasnila, s katerim je skušala upravičiti pobeg. Zoper njo je bila vložena ovadba zaradi zapustitve poškodovanke brez pomoči in zaradi povzročitve telesnih poškodb. Voznica je sicer na prostosti, vendar se z njenim primerom ukvarja sodnik. Po-nesrečenka pa ostaja v goriški bolnišnici: v nezgodi ni utrpela hudih poškodb - le zlom gležnja in odrgnine -, spričo njene starosti pa utegnejo imeti tudi lažje poškodbe resne posledice. Nesreča se je zgodila v soboto pod večer. Vnukinja je pripeljala 88-letno babico v bližino cerkve v Podturnu; priletna ženska je izstopila pri prehodu za pešce, od koder naj bi se napotila na drugo stran ceste, saj je bila namenjena na odprtje razstave v župnijski dvorani Incontro. Tedaj se je po Lantierijevi ulici pripeljal avtomobil znamke Kia in povzročil padec peške; še k sreči, da ni dirjal, drugače bi bile posledice hujše. Voznica pa je nadaljevala svojo pot v smeri Ulice Vittorio Veneto. Babici je na pomoč priskočila vnukinja, ki je opazila le, da je za volanom pobeglega avta sedela ženska, zaradi mraka pa je razbrala le dve številki registrske tablice. Mestni redarji in karabinjerji so sprva ugibali, da je avtomobil peško le oplazil, da se voznica tega ni zavedela in da je nič hudega sluteča odšla s kraja. Po včerajšnjem poročanju karabinjerjev pa je 39-letnica svojo odgovornost priznala, zaradi česar je bila vložitev ovadbe dolžnostno dejanje. Voznici so prišli na sled karabinjerji Italijanska leva sredina bo 25. novembra na svojih primarnih volitvah izbirala kandidata, ki bo vodil levosredin-sko koalicijo na prihodnjih državnih volitvah in se bo potegoval za mesto predsednika vlade. Ker se datum primarnih volitev hitro bliža, se tudi na Goriškem začenjajo vrstiti srečanja, na katerih krajevni politiki predstavljajo peterico kandidatov in njihove programe. Eno izmed tovrstnih srečanj je včeraj v Gorici priredil krožek Demokratske stranke, še pred tem je že v soboto v tržiškem Kinemaxu potekalo soočenje med zagovorniki štirih kandidatov. V osredju pozornosti je bila tema pravil primarnih volitev, ki je tudi na državni ravni dvignila precej prahu. Za zagovornike florentinskega župana Mat-tea Renzija so pravila preveč komplicirana in bodo ljudi odvračala od volišč, za podpornike Pierluigija Bersanija so pravila potrebna, za predstavnike Nichija Vendole in Laure Puppato je treba pravila vsekakor spoštovati, predvsem pa si je treba prizadevati, da bodo primarne volitve potekale v čim bolj sproščenem in konstruktivnem vzdušju. Srečanje v tržiškem Kinemaxu so skupaj priredile le-vosredinske sile, na njem pa je Alessan-dro Fabbro zagovarjal Bersanijeva stališča, Sergio Bolzonello je pojasnil, zakaj je po njegovem mnenju najboljši kandidat Renzi, Loredana Panariti je pozvala k glasovanju za Vendolo, medtem ko se je v prid Puppatove izrekla Annamaria Pog-gioli. Zadnji trenutek je svojo prisotnost odpovedal Franco Stagni, ki bi moral zagovarjati kandidaturo Bruna Tabaccija. »Bersanijevo politično prepričanje temelji na enakosti, demokraciji in čutu odgovornosti. Vsak izmed nas se prepoznava v teh idealih, pri čemer sem prepričan, da se mora politika prenoviti in ponovno pridobiti zaupanje ljudi,« je povedal Fabbro, medtem ko je Poggiolijeva poudarila, da je Puppatova s svojo kandidaturo dokazala velik pogum. »Številne ženske cenijo njeno odločnost,« je poudarila Poggiolijeva. »Dvajset let Berlus-conisma je Italijo pokopalo, vendar tudi leva sredina v tem obdobju ni bila sposobna prenoviti sama sebe,« je poudaril Bolzonello in opozoril, da ravno zaradi tega ceni Renzija, saj tudi sam želi prenoviti italijansko politiko. Panaritijeva je povedala, da najbolj zaupa Vendoli, ker je med kandidati najbolj pozoren na vprašanja dela in okolja. Panaritijeva je napovedala, da bo Vendola v četrtek, 15. novembra, ob 17. uri nagovoril svoje volivce v gledališču v Štarancanu. Kdor se želi udeležiti primarnih volitev, se mora vpisati v seznam volivcev leve sredine. To lahko stori v volilnih uradih posameznih občin ali pri stojnicah, ki jih bodo levosredinske stranke v prihodnjih dneh postavljale po raznih krajih goriške pokrajine. Ob vpisu mora vsak le-vosredinski volivec prispevati dva evra; vpis je možen tudi na spletni strani www.primarieitaliabenecomune.it. goriška - Napovedi delno uresničene Gradež znova pod vodo, V I v • močnega deževja ni bilo V Desklah preventivno izselili eno družino iz ogrožene hiše ajdovščina - Najem proizvodnih obratov ABK Primorje Zoper konkurenta V ožjem izboru vipavska družba Sostinno in mešano slovensko-italijansko podjetje Pro-concrete Napovedi vremenoslovcev za noč iz nedelje na včerajšnji dan se na Goriškem in Novogoriškem k sreči niso uresničile, napovedanega močnega deževja ni bilo. Noč je po podatkih civilne zaščite minila mirno, vodostaji so bili zjutraj in dopoldan normalni. Soča je zjutraj že nekoliko upadala, kljub temu pa so včeraj še ves dan spremljali dogajanje na terenu, saj rdeči alarm vsaj dopoldan še ni bil preklican. V pripravljenosti so bili tudi v Kanalu, kjer so pred tednom dni doživeli poplave hudih razsežnosti, a se tudi tam ni zgodilo to, kar so hidrologi najavlja-li. Tudi družina iz Deskel, ki so jo pre- ventivno izselili, saj bi bila v primeru močnega dežja ogrožena njena hiša, se je včeraj že vrnila domov. Civilna zaščita prebivalcem, ki so svoje domove zavarovali s protipoplavnimi vrečami svetuje, naj jih zaenkrat še prihranijo in ustrezno shranijo tako, da jih zavarujejo pred svetlobo, saj se sicer hitro razgradijo. S težavami so se v nedeljo soočili edino v Gradežu, saj je morska voda zaradi visokega plimovanja zalila del mesta ob pristanišču. Težav je bilo vsekakor veliko manj kot pred dvema tednoma, ko so visoki valovi odplavili ogromno količino peska s plaž in povzročili tri milijone evrov škode. (km, ur) Najkasneje do sredine tega tedna bo znano, kdo izmed zainteresiranih ponudnikov je bil izbran za najem proizvodnih obratov Primorja ABK v Ajdovščini, je včeraj pojasnil stečajni upravitelj Primorja, Rudolf Hramec. Med petimi prispelimi ponudbami naj bi v ožji izbor prišli vipavska družba Sostinno in mešano slovensko-ita-lijansko podjetje Pro-concrete s sedežem v Novi Gorici. Ajdovski podjetnik Marko Bandelli, eden od treh lastnikov Sustinna, je včeraj za Primorski dnevnik pojasnil, da ima podjetje določene interese do teh objektov, ki niso samo začasna najemnina, ampak tudi morebitni odkup vseh objektov. »Naš konkurent v poslu, za katerega naj bi se stečaj- ni upravitelj že odločil, da mu odda obrate v najem, slabo posluje, tako kot tudi njegov solastnik, podjetje Concrete iz Italije, ki je po preverjenih podatkih pred bankrotom in dolguje vsem dobaviteljem v Italiji. V Sloveniji išče novo žrtev,« je prepričan Bandelli. Po podatkih bonitetne hiše Bisnode ima novogoriški Pro-Concrete za lansko leto finančno oceno E2: »Podjetje slabo posluje in ima povečano verjetnost neuspeha v prihodnje. Verjetnost likvidnostnih težav je zelo visoka, vendar dosega povprečno donosnost.« Ista bonitetna hiša je za Bandel-lijevo podjetje lani izdala oceno A1: »Podjetje posluje odlično in ima majhno verjetnost neuspeha v prihodnje. Podjetje nima večjih likvidnostnih težav in obenem dose- ga nadpovprečno donosnost.« Andrej Ko-glot, direktor družbe Pro-Concrete, pa je včeraj pojasnil: »Vsako leto beležimo 25-od-stotno rast, letos bomo za dvakrat povečali promet. Naša splošna ocena bonitetnih hiš je E2, ker smo v gradbeništvu. Investitorji projektov, kjer smo sodelovali, vam lahko povedo, če smo kdaj zamudili kak dan ali če so bile kakršnekoli težave na gradbišču.« Pro-Concrete ima po njegovih besedah proizvodnjo v Italiji, v Novi Gorici pa poteka projektiranje. »Za določene izdelke, kot so PVP plošče, nimamo lastne proizvodnje, a jih kupujemo na tržišču. Z najemom Pri-morjevega obrata bi našo proizvodnjo dopolnili in bi bili bolj konkurenčni na tržišču,« dodaja Koglot. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 13. novembra 2012 19 sovodnje-rupa - Počastili sv. Martina Ob koncu suhega kmečkega leta je manj novega vina V Rupi so zapeli otroci bumbaca Tudi na Goriškem so v nedeljo s prazničnimi prireditvami v čast sv. Martina obeležili zaključek kmečkega leta, ki je bilo zaradi dolgotrajne poletne suše precej slabo. Pridelka je bilo znatno manj v primerjavi s prejšnjimi leti, kar še zlasti velja za kmete, ki se s poljedelstvom ukvarjajo ljubiteljsko in ki ne razpolagajo z namakalnim sistemom. Upad proizvodnje so zabeležili tudi vinogradniki iz sovodenjske občine, ki so v nedeljo svoje vino dali na pokušino na tradicionalnem praznovanju sv. Martina v priredbi kulturnega društva Sovodnje. Razstavljeno vino je bilo sicer kakovostno, so-vodenjski kmetje pa so ga pridelali precej manj kot lani. Sovodenjsko prireditev so zaradi muhastega vremena v nedeljo izpeljali v notranjosti Kulturnega doma, kjer se je vsekakor zbrala lepa množica domačinov. Uvodoma je zapel otroški pevski zbor kulturnega društva Sovodnje, nato pa je kmečke pridelke blagoslovil župnik Karel Bolcina. V dvorani so priredili tudi Martinovanje v Sovodnjah tržnico, na kateri so sladice prodajali starši otrok osnovne šole in vrtca, na podoben način pa je sredstva za svoje delovanje zbiral mladinski odsek domačega društva. Razni domačini so prodajali tudi čipke, likovna dela, marmelade, konzerve in med. Golaž iz srne je za vse udeležence pripravila sovodenjska lovska družina. Martinovanje so v nedeljo izpeljali tudi v Rupi. Župnik Karel Bolcina je mašo daroval pod šotorom na društvenem bumbaca prireditvenem prostoru, nato sta zapela otroški in mladinski pevski zbor Rupa-Peč. Sledilo je družabno srečanje, med katerim so ponudili pečenega prašiča in kozlička, ki sta ga vaški skupnosti poklonila Diego Grudina oziroma Albert Kovic. Zveza Coldiretti je osrednjo pokrajinsko svečanost ob zahvalni nedelji priredila v Dolenjah, kjer so priznanje za dolgoletno zvestobo kmetijski stanovski organizaciji podelili domačinki Norini Pez. gorica - Poetično ogrevanje pred mednarodno konferenco Nič ni več manjšinsko Uvod v petkovo mednarodno konferenco o perspektivi manjšinskih literatur je potekal v četrtek v čitalnici knjižnice Da-mir Feigel kot nekakšno poetično ogrevanje in uvajanje v referate, ki so sledili naslednji dan v Tumovi predavalnici goriškega KB centra na pobudo Slovenskega društva za primerjalno književnost, Fakultete za hu-manistiko Univerze v Novi Gorici in Slovenskega izobraževalnega konzorcija (Slo-vik). Večeru so prireditelji dali naslov »Manjšinska književnost danes in jutri - Kaj o tem pravi poezija?«. Glavno besedo je imelo pet besednih ustvarjalcev, se pravi dva s Tržaškega, dva iz Goriške in ena iz Nadiških dolin: Marko Kravos, Jurij Paljk, Andrej Kralj, Marina Cernetig in David Bandelj. Slednji je pozdravil pičlo prisotnost petnajstih poslušalcev - večino so sestavljale študentke no-vogoriške univerze -, predstavil v kratkih obrisih sodelujoče, ponudil iztočnice za razpravo in tudi sam sodeloval pri branju, ki je potekalo v treh izmenah, vmes pa so pisci razčlenili, na osnovi osebnih pogledov in izkušenj, odgovore na postavljena vprašanja. Prvo se je tikalo občutkov pri ustvarjanju v prostoru med osrednjo slovensko stvarnostjo in večinskim italijanskim svetom. Vsi so se strinjali s tezo, da je ana-hronistično opredeljevati nekaj kot manjšinsko. Kje, kdaj in kako je lahko nekaj manjšinsko? Roman »Čefurji raus« je v Ljubljani lahko prav tako manjšinski kot slovenski stihi v Reziji, ali pa sploh ni eno in Peterica besednih ustvarjalcev v čitalnici Feiglove knjižnice bumbaca niti drugo »manjšinsko«. Gledališke igre v Benečiji so lahko samo v narečju, saj bi jih v knjižnem jeziku ne mogli podajati: tam je torej narečje večinsko glede na literarno slovenščino in zaradi tega ni treba imeti manjvrednostnega kompleksa. Vsekakor se v predmejnem prostoru ne »zafrkavamo« z besediščem, kot se pogosto dogaja med »unejci« v osrednji Sloveniji. Glede specifik posameznih območij je bilo povedano, da se v Trstu še držimo regionalnosti zaradi bojazni, da bi poezija postala preveč globalna, če bi jo odmaknili od teritorija. Za Gorico velja, da umira, in sicer niti ne na obroke, temveč vztrajno. To mesto ni več MESTO; sicer pa to velja za vse, ne glede na »manjšinstvo« ali »ve-činstvo«. V videmski pokrajini je prišlo sčasoma do premika: do nedavnega so se pesniško in tudi sicer izražali iz sebe, sedaj so prešli na objektivnejše gledanje nase od zunaj. Za vsa okolja velja, da potrebujejo vsaj desetino mlajših ustvarjalcev - starih okrog 30 let -, ki bi pritiskali na starejšo generacijo, naj se umakne. Resnica je, da malo ljudi piše, če pa to delajo »na skrivaj«, ni od nikoder nobene spodbude, ni mentorjev, ni založnikov, kaj šele mecenov, ki bi jih priklicali na plan!? Preseči je tudi treba misel, da je zbirko dovolj napisati. Treba jo je tudi tržiti in to mora potekati profesionalno. Mnenja so se nekoliko delila glede kraja objavljanja: prav je objavljati krajevno, a tudi osrednje slovensko, vsekakor pa brez občutka obrobnosti, »zamejskosti«. Oceno nravne moči naj si postavljamo sami, je bilo rečeno s strani poslušalke iz »unejstva«. Tudi nekaj oprijemljivega se je oblikovalo: namen, da se z nekaj bližnjimi predlogi obogati prisotnost novogoriške univerze v Gorici. (ar) vrh V Lokandi Kraški utrinki V gurmanskem hramu na Vrhu - v Lokandi Devetak - bo tudi letos jesenski večer z dobrotami goriškega in tržaškega Krasa. Letošnje srečanje, ki ga je Avguštin-Uštili Devetak naslovil »Kraški utrinki«, bo jutri od 20. ure dalje. Kot običajno bo potekalo po sistemu švedskega stola z obedom ob mizi, tako da bodo gostje kar sami izbirali hrano in pijačo, uživali pa jo bodo lahko v miru sede ob mizi. Domače sire in narezke bodo predstavili kmetija Sidonije Radetič iz Medje Vasi in Andreja Ferfolje, Drejčeta iz Jamelj, kruhe različnih okusov pa bo spekla pekarna Cozzutti. Za tople hode bo poskrbela gostiteljica, Gabriela Devetak, ki se ji bo za to priložnost pridružila nova gostinska žilica Toma Oberdana, ki na Pesku z ženo Jano vodi gostilno Bak. Kras si je prislužil vidno mesto tudi na vinarskem področju. V glavnem mladi vinogradniki so s trdim delom in vztrajnostjo dosegli visoko srednjo kakovost z nekaterimi zares vrhunskimi dosežki. Lokanda Devetak sodi med tiste, ki si najbolj prizadevajo za ovrednotenje vin s tega področja, ki so skoraj izključno sad truda slovenskih vinogradnikov, in je tudi zato letos prejela posebno nagrado v Devinu, na pobudi »Morje in Kras«. Na jutrišnjem večeru bodo prisotni posestva Rubijski Grad in Ca-stelvecchio z Goriškega ter Ferluga, Kante, Lupinc in Škerlj s tržaškega Krasa. Edi Kante bo predstavil svojo novost - peneči Pro-sekar. Večer bo zaznamoval tudi kulturni utrinek: Peter Černic bo posredoval nekaj misli in zgodb o Krasu. (aw) gorica - Mednarodna konferenca o perspektivi manjšinskih literatur Univerza iz Nove Gorice uresničuje učinkovite oblike prisotnosti čez mejo Katia Pizzi med predavanjem bumbaca V petek ves dan se je nadaljevala mednarodna konferenca o perspektivi manjšinskih literatur. Po četrtkovem večernem uvodu v Feiglovi knjižnici je potekala v Tumovi predavalnici KB centra na Verdijevem korzu. Udeležba je bila večja, kar je seveda zadovoljilo prireditelje. Predstavnici in predstavnik treh ustanov - Slovenskega društva za primerjalno književnost, Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici in Slovenskega izobraževalnega konzorcija (Slovik) - so opisali pobudo, ki jo moramo uvrščati v program izven pedagoške dejavnosti in v učinkovito prisotnost slovenskega vseučilišča v Gorici. Pred dvema letoma je na podobnih postavkah potekal simpozij o pesnici Ljubki Šorli. Plenarni predavanji sta pripravili Marija Pir-jevec Paternu iz Trsta (»Vprašanje regionalizma in univerzalizma v Rebulovi prozi«) in Katia Pizzi iz Londona (»Tržaška književnost med Slovenijo in Italijo: primer neuresničene transkulturnosti?«). Prva je nastavljeno tezo razvila na opusu Alojza Rebule in jo razširila na avtorjevo dojemanje in doživljanje narave, druga je svoja izvajanja v angleščini naslanjala predvsem na Slataperju, Stuparichu in Svevu, deloma na Kosovelu. Po družabnem premoru, med katerim so prisotni izrabili priložnost za nadaljevanje razprave in izmenjavo informacij, so sledila tri zasedanja. Prvo je bilo posvečeno književnosti Slovencev v Avstriji. Andrej Leben (iz Gradca) je predaval na temo »Slovenska literatura na avstrijskem Koroškem -manjšinska ali regionalna?«, Denis Poniž (iz Ljubljane) je pod naslovom »Izkoreninil se bom« razč- lenil poezijo Janija Oswalda v presečišču dveh svetov, Silvija Borovnik (iz Maribora) je pozornost prisotnih usmerila v roman »Angel Pozabe« Maje Ha-derlap kot izraz dvojne identitete, medkulturnih prvin in posebnosti. Med drugim zasedanjem je pod naslovom »Pogled navzven« Barbara Pregelj (iz Nove Gorice-Kopra) posredovala vrsto postavk s prispevkom »Jernej Basar kot izziv literarne vede«. Tretje zasedanje je bilo namenjeno obravnavi književnosti Slovencev v Italiji. Doprinos k dokaj kompleksnim pojavnostim so dali Ana Toroš (iz Nove Gorice) s poročilom o »Triestinita in trža-škosti«, Bogomila Kravos z esejem o zavedanju o lastni medkulturnosti na primeru Josipa Tavčarja na stičišču kultur in David Bandelj, ki je svoja opažanja namenil najsodobnejši beneški poeziji. (ar) 20 Nedelja, 11. novembra 2012_GORIŠKI PROSTOR / center bratuž V Ljubljano na ogled »Hrestača« Kulturni center Lojze Bratuž prireja v petek, 14. decembra, obisk Ljubljanske Opere in ogled baletne predstave Petra Iliča Čajkovskega »Hrestač - Božična zgodba«. Začela se bo ob 19.30; zagotovljen bo avtobusni prevoz v Ljubljano, odhod iz Gorice bo ob 17.30, prodaja vstopnic poteka v centru Bratuž (tel. 0481531445, kcl.bratuz@libero.it). »Hrestač - Božična zgodba« madžarskega koreografa in režiserja Yourija Vamosa je »lesketajoče zasnežena, očarljiva, vesela in pričakovanja zbujajoča predstava«, ki s svojo čarobnostjo tudi domačemu občinstvu vedno znova pričara decembrsko praznično vzdušje. Eno najlepših baletnih pravljic, ki jo je libre-tist Marius Petipa zasnoval po Du-masovi adaptaciji Hoffmannove pravljice »Hrestač in mišji kralj«, je režiser nadgradil z »Božično zgodbo« Charlesa Dickensa. V ospredju je zagrenjen ljudomrzni skopuh, ki sovraži božič. Skozi sanje spozna krivice, ki jih je storil v življenju, se po-kesa ter postane ljubeč in radodaren: človeka lahko osrečita tudi prijaznost in sočutje do ljudi. Čeprav je predstava, ki je prava paša za otroški domišljijski svet, na odru SNG Opera in balet Ljubljana od premierne sezone 2002-2003 doživela že skoraj 60 ponovitev, vedno znova do zadnjega kotička napolni dvorano, saj je kot nalašč tudi za vse tiste, ki radi uživajo v glasbi Čajkovskega in v baletnih virtuoznostih. Nastopili bodo baletni solisti in baletni zbor SNG Opera in balet Ljubljana, učenci Konservatorija za balet Ljubljana ter ženski operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana; scena in kostumi v adaptaciji Gledališkega ateljeja SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Drama Ljubljana prihajajo iz Spodnjesaškega državnega gledališča Hannover. montifilm Večer triglavske Sfinge« V Kulturnem domu v Gorici se bodo danes nadaljevale projekcije v okviru enaindvajsete izvedbe niza gorniškega filma Montifilm, ki ga prireja goriška sekcija italijanskega planinskega društva CAI. Ob 17.30 bodo zavrteli italijansko-češko produkcijo »The Wizard's Apprentice« režiserja Petra Pavlička; gre za portret enega izmed najbolj talentiranih plezalcev na svetovni sceni, Adama Ondre, ki se ga drži tudi vzdevek »Harry Potter plezanja« zaradi mladih let, podobnosti s filmskih junakom in »čarovnij«, ki jih zmore v gorah. V projekcijo ob 21. uri bo uvedel 12-minutni »Hardest of the Alps« režiserja Damiana Levatija, ki predstavlja legendarne gornike Manola, Alexa Huberja in Beata Kam-merlanderja. Protagonist nocojšnjega večera bo slovenski film »Sfinga« Vojka Anzeljca (režiser) in Gregorja Kresala (scenarist). Do druge polovice dvajsetega stoletja so alpinisti preko triglavske severne stene že speljali množico smeri. Edini del, ki je ostajal neosvojen in je med njimi zbujal straho-spoštovanje, je bila t.i. Sfinga, 300-me-trski gladki steber tik pod robom stene. Zaradi komaj opaznih razčlemb in velikih previsov je tudi najboljšim dolgo predstavljala nerešljivo uganko. Če na Sfingo pogledamo z levega roba Amfiteatra, prodnate krnice sredi stene, nam bo v profilu namreč pokazala svoj veličastni kamniti obraz, zato so jo poimenovali po starodavni znamenitosti. Spretno posneti film, ki je med drugim na tržaškem natečaju »Alpi Giulie Cinema 2012« prejel nagrado »Scabiosa Trenta«, je prežet z ironijo in lahkotnost'o, v njem zaznavamo pristnega pustolovskega duha. Vstopnina za ogled ene projekcije velja tri evre, celovečerna vstopnica znaša 5 evrov, predproda-ja poteka v goriškem Kulturnem domu; podrobnejše informacije na spletni strani www.caigorizia.it. gorica - V karabinjerski kasarni Cascino Ohranjajo spomin Pred devetimi leti je v Iraku umrlo pet karabinjerjev, junija tragična smrt v Afganistanu Včerajšnja svečanost v kasarni Cascino Trinajsti karabinjerski regiment se je včeraj skupaj s pokrajinskim karabinjerskim poveljstvom spomnil žrtev terorističnega atentata v iraškem mestu An-Nasiriyah, kjer je pred devetimi leti umrlo pet njegovih karabinjerjev. Goriški karabinjerji se 12. novembra leta 2003 še vedno dobro spominjajo. Verjetno tudi, ker jih je med letošnjim poletjem prizadel še en tragični dogodek: 25. junija je namreč v Afganistanu umrl 30-letni Manuele Braj, ki je bil ravno tako član 13. karabinjerskega regimenta, z ženo in sinčkom pa je živel na Rojcah. Na včerajšnji svečanosti so bili prisotni goriška pre-fektinja Maria Augusta Marrosu, župan Ettore Romoli, deželni poveljnik karabinjerjev Luciano Zubani ter predstavniki drugih vojaških in civilnih oblasti. V kasarni Cascino so ob prisotnosti poveljnika trinajstega karabinjerskega regimenta Claudia DAngela položili venec pred spomenik, ki je posvečen umrlim karabinjerjem. Po svečanosti je v cerkvi pri sv. Ani župnik Diego Bertogna daroval mašo, ki so se je udeležili tudi sorodniki umrlih karabinjerjev. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. À Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) razpisuje v Gorici v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica in Kulturnim centrom Lojze Bratuž, abonma za gledališko sezono 2012-13. Prva od šestih predstav bo v ponedeljek, 19. novembra, ob 20.30 uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici s premierno uprizoritvijo drame Vinka M derndorferja »Vaje za tesnobo« v režiji Jake Andreja Vojevca; vpisovanje abonmajev poteka do 19. novembra v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure; več na spletni strani www.kulturnidom.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 14. novembra ob 20.45 iz niza »ContrAzioni« nastopa Marta Cus-cunà z gledališkim projektom, ki ga je sama napisala »La semplicità ingan-nata - Satira per attrice e pupazze sul lusso d'esser donne«. V petek, 23. novembra, ob 20.45 koncert violinista Philippeja Graffina in pianistke Claire Désert; informacije in predproda-ja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticket- pointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 14. novembra ob 18. uri »Zajtrk« (Simona Hamer, Ajda Valcl) in ob 20. uri »Ro-kovnjači« (Nejc Valenti, Miha Nemec). 15, in 16. novembra ob 20. uri »Rokovnjači« (Nejc Valenti, Miha Nemec); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. □ Obvestila GORIŠKA PREFEKTURA obvešča, da bodo 16. in 30. novembra uradi pre-fekture, ki bodo odprti javnosti, zagotavljali samo osnovne storitve zaradi izpopolnjevalnega tečaja večjega dela uslužbencev. HIŠA PRAVLJIC organizira tečaj poslovne slovenščine in slovenščine za odrasle; informacije po tel. 3341243766 ali ivanasolc@gmail.com HIŠA PRAVLJIC v Sovodnjah organizira mini šolo slovenščine, italijanščine in angleščine (otroci skozi pravljice, besedne igre, glasbo, ustvarjalnega giba in likovne umetnosti razvijajo komunikacijske in motorične spretnosti) ter tečaj masaže za dojenčke od 3. do 12. meseca; informacije po tel. 334-1243766 (Martina Šolc), ivanasolc@gmail.com. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je tehnični urad na razpolago za katero koli pojasnilo in pomoč v zvezi s poplavo, ki je prizadela občinsko ozemlje. Vsakdo, ki je utrpel škodo, lahko predloži na županstvu seznam škode z navedbo točnega kraja in vrste poškodb s prvo okvirno navedbo obsega gmotne škode. MAŠA V SPOMIN NA MIRKA ŠPACA-PANA bo v soboto, 17. novembra, ob 18. uri v cerkvi sv. Justa v Podgori. SKPD F.B. SEDEJ vabi na 26. redni občni zbor v ponedeljek, 19. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Sedejevem domu v Števerjanu. H Čestitke Jupajdi, jupajda, LUCIANO jih danes 40 ima. Še letos jih v Cerovljah slaviš, kajti za streho že v Doberdobu skrbiš. Vse najlepše in najboljše ti želimo letniki '72 iz Doberdoba. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Skyfall - 007«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 21.45 »Hotel Transylvania«. Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 21.40 »Un giorno speciale«. DANES V KULTURNEM DOMU: »Montifilm« 17.30 »The Wizzard's Apprentice«; 21.00 »Hardest of the Alps« in »Sfinga«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Skyfall - 007«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Ar-go«. Dvorana 3: 17.30 - 20.15 - 22.00 »Hotel Transylvania«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Red Lights«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il rosso e il blu«. Razstave V DVORANI OBČINSKEGA SVETA V ROMANSU bo danes, 13. novembra, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Arrivi/partenze - Immagini dell'emi-grazione dalla provincia di Gorizia«; na ogled bo do 7. decembra od ponedeljka do petka 11.00-13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi 16.00-18.00, v soboto, 17., in v nedeljo, 18. novembra, 10.00-18.00. »JUKE BOX & THE BEATLES. EXPO ANNI '60: OGGETTI, IMMAGINI, SUONI E INCONTRI« je naslov razstave, ki bo na ogled v muzeju Sv. Klare na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Sv. Klare v Gorici. Odprli jo bodo v četrtek, 15. novembra, ob 18. uri. »VAE VICTIS - GORJE PREMAGANIM« je naslov fotografske razstave, ki je na ogled na sedežu kulturnega društva Societa cormonese Austria v Ul. Matteotti 14 v Krminu in je posvečena vojaškim pokopališčem na območju nekdanje Goriško-Gradiš-čanske in bližnjih pokrajin; do 30. novembra od torka do sobote 17.0019.00, ob nedeljah v jutranjih urah. ~M Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI v sredo, 14. novembra, ob 20.15 kaligrafska plesna predstava Loredane Zega in Aleša Bajca z naslovom »Zapleši črke« (»Art sredica«). 17. novembra, ob 20.15 koncert skupine Sedmina, nastopajo Veno Dolenc (glas, kitara), Melita Osojnik (glas) in Božo Ogorevc (violina, viola). 27. novembra, ob 20.15 koncert skupine The Tzar Blues Band iz Slovenije (»Jesenski glasbeni tris - Blues«); informacije po tel. 003865-3354013, www.kul-turnidom-ng.si. CECILIJANKA - 54. revija goriških pevskih zborov bo potekala v soboto, 24. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 25. novembra, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodelujejo tudi zbori s tržaške in videm-ske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Revija je posvečena glasbeniku, kulturnemu delavcu in duhovniku Mirku Fileju ob 100-letnici rojstva in 50-letnici smrti. S Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v nedeljo, 18. novembra, avtobusni izlet v srednjeveško Istro po vonjih in okusih; informacije in vpisovanje vsak dan po 18. uri po tel. 329-4006925 (Vincenza). KD OTON ŽUPANČIČ organizira v nedeljo, 25. novembra, martinov izlet v Škofjo Loko. Program: ogled mesta in gradu, martinovo kosilo, ogled vinske kleti, sirarne in kmetije, ki se ukvarja s predelavo sadja; informacije in prijave najkasneje do sobote, 17. novembra, po tel. 338-7956855 (Erika). 0 Prireditve OBČINA TRŽIČ s pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice iz Gorice prireja niz predavanj na temo vzgoje v mladinskem centru na Drevoredu San Marco 70 v Tržiču: v sredo, 14. novembra, med 16.30 in 18.30 bo predaval psihopedagog Dino Del Ponte na temo prvih korakov samostojnosti v otroštvu; nujna najava, več na www.co-mune.monfalcone.go.it (news). VRT ČUDEŽNIH PRAVLJIC za otroke od 4. do 7. leta v knjižnici Sandro Pertini v Ronkah (Trg Unita) od 17. do 18. ure: v slovenskem jeziku ob četrtkih (15., 22. in 29. novembra), v italijanskem jeziku ob sredah (14., 21., 28. novembra ter 12. decembra). Med pravljičnimi uricami bodo pripovedovalci zabavali otroke z animiranim pripovedovanjem čudežnih in zabavnih zgodb ter ustvarjalnimi delavnicami med katerimi se bodo posluževali barvic, temper, pisanega papirja in podobno. KD OTON ŽUPANČIČ IN ZTT v sodelovanju z ZSKD vabita na predstavitev knjige »Misliti s telesom« (Tolja in Speciani) v četrtek, 15. novembra, ob 18. uri v prostorih doma Andreja Bu-dala v Štandrežu. Z avtorjem knjige Jaderjem Toljo se bo pogovarjal Aldo Rupel. LITERARNI ČETRTEK s Primožem Čučnikom bo potekal v četrtek, 15. novembra, ob 19. uri v Čitalnici Babel KC Mostovna v Solkanu. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 15. novembra, ob 17.30 predstavitev knjige »Skupaj lažje rastemo« profesorja pedagogike, igralca in ani-matorja Stena Vilarja. Na predstavitvi bodo poleg avtorja sodelovali tudi gojenci Dijaškega doma iz Gorice ter ilustrator Klavdij Palčič iz Trsta, ki je ilustriral zbirko otroških pesmi. ZDRUŽENJE FORUM CULTURA prireja srečanji na temo urbanistike na sedežu Fundacije Goriške hranilnice, Gosposka ulica (Ul. Carducci) 2 v Gorici: v četrtek, 15. novembra, ob 17.30 »Besede, besede, besede - Gorica in Nova Gorica, mesti 20. stoletja« in v sredo, 28. novembra, ob 17.30 »Nora Ideja. Gorica in Nova Gorice, mesto drugega tisočletja«; več na forumgo-rizia.blogspot.com. SKRD A. PAGLAVEC, SEKCIJA VZPI IZ PODGORE IN SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL vabijo na srečanje z naslovom »Ekonomska kriza in perspektive za bodočnost« v petek, 16. novembra, ob 16. uri na sedežu društva Paglavec v Ul. 4. novembra 39 v Pod-gori. Prisoten bo pokrajinski tajnik sindikata upokojencev CGIL-SPI Franco Vittorio. VZPI-ANPI SEKCIJA J. SREBRNIČ, SKRD JEZERO IN ANPI-VZPI SEKCIJA DOL-JAMLJE vabijo na predstavitev knjige »Vstala Primorska si v novem življenju« v petek, 16. novembra, ob 19. uri na sedežu SKRD Jezero v Doberdobu. Sodelujejo avtorji Štefan Cigoj, Branko Marušič in Jože Šušmelj. Za glasbeni uvod bo poskrbel moški pevski zbor Jezero. SEKCIJA VZPI-ANPI SOVODNJE IN KD SKALA GABRJE vabita v soboto, 17. novembra, ob 20. uri na sedež društva Skala v Gabrjah na večer z naslovom »Da ne bi pozabili«. Gost večera bo bivši glavni urednik Primorskega dnevnika Gorazd Vesel, ki bo pripovedoval o svoji mladosti med 2. svetovno vojno in o obdobju, ki ga je preživel v nemškem koncentracij -skem taborišču. Nastopila bo vokalna skupina Sraka. ZSKD IN KD OTON ŽUPANČIČ organizirata v nedeljo, 18. novembra, delavnico o EFT-ju, tehniki doseganja čustvene svobode. Delavnica bo v domu Andreja Budala, v Ul. Montello 9 v Štandrežu od 15.30 do 19.30 pod vodstvom Barbare Zetko, usposobljene predavateljice metode EFT pri mednarodni organizaciji AAMET; informacije in prijave po tel. 0481531495, e-mail: gorica@zskd.org. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v torek, 20. novembra, ob 19. uri v novo športno dvorano v Rej-čevi ulici (1. nadstropje) v Novi Gorici na predavanje »Preko modrega planeta« Matevža Lenarčiča, ki je s Pipistrelovim 290 kg težkim letalom v treh mesecih in pol preletel več kot 90.000 km; vstopnice (5 evrov) na sedežu društva (Bazoviška 4, tel. 03865-3023030) v času uradnih ur (torek in četrtek 15.00-18.00) in pred prireditvijo. 0 Mali oglasi GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot hišna pomočnica ali varuška za otroke in starejše osebe na Goriškem; tel. 328-2076389. Pogrebi DANES V LOČNIKU: 11.30, Loris Vi-sentini (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠLOVRENCU: 9.55, Livio Grion iz hiše žalosti v Ul. Isonzo 24 v cerkev, sledila bo upepelitev. DANES V ROMANSU: 14.30, Florinda Bergamasco vd. Liva v cerkvi in na pokopališču. / KULTURA Torek, 13. novembra 2012 2 1 film - Izročitev bo 22. novembra v Kulturnem domu v Gorici Režiser Karpo Godina dobitnik Kinoateljejeve nagrade Darko Bratina Nagrado Darko Bratina, ki jo goriški Kinoatelje podeljuje na področju filmske ustvarjalnosti, letos prejme Karpo Godina za celovitost vsestranskega avtorskega dela kot režiser in direktor fotografije ter za pedagoško delo pri usposabljanju novih filmskih generacij. Nagrado mu bodo izročili 22. novembra v Kulturnem domu v Gorici. Opus Karpa Godine se od ljubiteljskih začetkov pa do zrelih del odlikuje po stilistični tankočutnosti in drznem eksperimentiranju, ki ju avtor uveljavlja kot nerazdružljivi vrednoti. Na isti način opazuje družbo, pri čemer poetične ravni nikoli ne ločuje od politične. S tem doseže svojevrstno osebno ekspresijo, ki jo označuje tako ironična distanca kot iskreno sočutje do človeka v večkulturnem prostoru. Kot so zapisali v Kinoateljeju, njegovo izjemno delo prispeva, najprej v okviru jugoslovanskih kinematografij, potem pa v slovenskem filmu, k oblikovanju kritične in človekoljubne zavesti, ki si prizadeva za svobodno in pluralno družbo. Pregled Darko Bratina - poklon viziji 2012 bo med 21. in 28. novembrom potekal v Novi Gorici, Gorici, Ljubljani, Izoli, Trstu, Divači in Vidmu. Med drugim bodo prikazali filme Zgodba gospoda P.F., Splav meduze, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Umetni raj, Godini pa bodo nagrado Darko Bratina izročili na slavnostnem večeru 22. novembra v Kulturnem domu v Gorici. »Če sem kakšne nagrade vesel, sem te. Ko sem izvedel, se mi je nekako odvrtel celoten film. Vsa srečanja z Darkom, vsa lepa druženja. To popotovanje me spominja na nekakšen 'road movie', ker bomo vzeli v culo filme in obredli celoten prostor. Zanimajo me reakcije gledalcev po tolikem času, še posebej na italijanski strani; kako bodo zaznali zgodbe, ki so nam bolj, njim pa manj znane,« se je odzval Godina. Filmski, gledališki in operni režiser, scenarist, montažer in direktor fotografije Karpo Godina se je rodil leta 1943 v Skopju. Sredi 60. let minulega stoletja je s serijo kratkih eksperimentalnih filmov potoval po jugoslovanskih festivalih in tam spoznal kolege, s katerimi je pozneje sodeloval kot direktor fotografije: Želimirja Žilnika, Bata Čengi-ca, Lordana Zafranovica, Dušana Ma-kavejeva, Živojina Pavlovica, Vojka Du-letiča in Filipa Robarja Dorina. Leta 1968 ga je Želimir Žilnik povabil k filmu Zgodnja dela (Rani ra-dovi) kot direktorja fotografije, snemalca in montažerja. Film je zmagal na Berlinskem filmskem festivalu. Kot režiser, direktor fotografije, snemalec in montažer je Godina leta 1980 posnel svoj prvi celovečerni film Splav meduze. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je dolga leta poučeval najprej filmsko režijo, pozneje pa predmet Filmska in TV kamera. Prejel je več kot 40 najpomembnejših domačih in tujih nagrad, med njimi leta 2006 Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Darko Bratina (1942-1997), sociolog, filmski kritik in senator itali- janske republike, je filmskemu in televizijskemu mediju pripisoval posebno spoznavno in sporočilno vrednost. Menil je, da je najboljše sredstvo za razumevanje družbe in njene zgodovine ter kulture. Kinoatelje v spomin na svojega ustanovitelja podeljuje nagrado Darko Bratina na področju filmske ustvarjalnosti, s katero želi spodbujati medkulturno komunikacijo in sodelovanje med filmskimi institucijami v skupnem medregijskem prostoru. Nagrado podeljuje že 15 let. slovenija - Koncert v razprodanem Cankarjevem domu TPPZ navdušil tudi v Ljubljani Tržaški partizanski pevski zbor je z Iztokom Mlakarjem nastopil tako v Trstu kot v Ljubljani kroma Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič je po jubilejnem koncertu v Kulturnem domu v Trstu navdušil tudi poslušalce v Ljubljani. Pod taktirko Pie Cah je v nedeljo nastopil v razprodanem Cankarjevem domu, kamor se bo znova vrnil v soboto, 1. decembra. Tudi za ta koncert v nizu prireditev ob 40-letnici zbora vlada že veliko zanimanje in karte so skoraj pošle. Vzdušje v Cankarjevem domu je bilo enkratno. Pevkam in pevcem TPPZ so se tudi ob tej priložnosti pridružili ženski pevski zbor Kombinat, Gojmir Lešnjak-Gojc in Boris Kobal, Vlado Kreslin, Drago Mislej-Mef ter skupine Dirty Fingers, Kraški ovčarji in The Freakwaves. V osrednjem ljubljanskem kulturnem hramu so na odru Gallusove dvorane TPPZ spremljali taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice. Posebno ganljiv je bil nastop partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane. Zbor, ki nosi ime po narodnem heroju Pinku Tomažiču, se je pisani publiki starejše in mlajše generacije predstavil z raznolikim in svežim pevskim programom, ki je v občinstvu obudil spomine na preteklost, a ga tudi opozoril na pereča vprašanja sodobnega časa. Mir, prijateljstvo, sožitje in spoštovanje različnosti so namreč ideali, za katere se je treba še vedno boriti v Italiji, Sloveniji in v širšem evropskem okolju. wunderkammer - V nabito polni baziliki sv. Silvestra Žlahten temnomodri koncert Skupina Deep Indigo nas je popeljala v svoj umirjen, skoraj temačen zvočni svet, z občasnimi prameni svetlobe »Prihodnost je negotova....pa tudi preteklost... « je geslo, ki zaznamuje letošnji, po vrsti že sedmi festival stare glasbe Wunderkammer. Čarobna kamrica, ki jo oblikujeta čem-balistka Paola Erdas, rojena na Sardiniji, a že več let aktivna v Trstu kot pedagoginja, v tujini pa kot zelo cenjena interpretka, ter Andrea Lausi, po poklicu fizik, ki iz svojega zornega kota bogati vsebine koncertov, je tudi letos privabila veliko število ljubiteljev Baroka, pa tudi glasbe iz bolj oddaljenih obdobij. Koncerti se odvijajo na različnih lokacijah in bazilika sv. Silvestra je bila kar pretesna za občinstvo, ki se je odzvalo mikavnemu vabilu skupine Deep Indigo: globoko modra barva z vijoličastimi odtenki, kot so globoke barve glasbil, ki so se pridružila čembalu za koncert, ki je pod nekoliko turobnim naslovom De profundis ponudil zanimiv prerez glasbe na prehodu med polifonijo in monodijo s spremljavo generalnega basa. Čem-balistka Paola Erdas, romunski čelist Ciprian Campean, avstralski basist Ja- Z nastopa ansambla Deep Indigo mes Munro, ki igra na violone, ter norveški mojster Thomas Boysen na tiorbi so nas popeljali v svoj zvočni svet, oddaljen od sodobnega hrupa, pretežno umirjen, kadar ne ravno temačen, prameni svetlobe pa so večkrat zbistrili ozračje. kroma Andrea Lausi je v svoji predstavitvi obravnaval teorijo o barvah, ki se je v tisti dobi spreminjala po zaslugi velikih znanstvenikov: če so Newto-nove raziskave visele med znanostjo in alkimijo, so vsekakor razjasnile marsikateri pojem, še posebej o barv- nem spektru, ki se s številom barv lahko vzporejuje z glasbeno lestvico. Tudi Goethe je globoko preštudiral zadevo ter zgradil čisto svojo teorijo, ne glede na vzporedja in razhajanja pa je temnomodri koncert natresel kopico zanimivih izhodišč: pot so začrtali Dietrich Buxtehude, Girolamo Frescobaldi, Domenico Gabrielli, Robert De Visee, Antonio Vivaldi, Johann Sebastian Bach, Claude-Benigne Balbastre in Jean Barrierre, po značaju in slogu zelo različni skladatelji, ki jih je kvartet Deep Indigo izbral za program, ki je neprekinjeno lil med različnimi instrumentalnimi kombinacijami; žlahtna kakovost muziciranja je skupna vsem štirim poustvarjalcem, ki znajo poslušalcem posredovati svojo ljubezen do stare glasbe, zato so se navdušeni aplavzi večkrat utrgali med koncertom, na koncu pa naravnost zasuli kvartet. Za dodatek so instru-mentalisti povabili medse tržaškega lutnarja Fabia Accursa, s katerim so živahno podali Ciaccono neznanega španskega avtorja. Katja Kralj koroška Slovo od Andreja Kokota Slovenska narodna skupnost na Koroškem žaluje ob izgubi enega njenih uglednih kulturnih osebnostih. V soboto so se v Trnji vasi v Celovcu poslovili od pesnika, pisatelja, prevajalca in kulturnika Andreja Ko-kota, ki je prejšnji ponedeljek umrl v 76. letu starosti. Posebno odmevna je bila njegova spominska knjiga o otroških doživetjih v pregnanstvu Ko zori spomin (1996), ki je doživela ponatis v letošnjem letu ob 70. obletnici prisilne izselitve, v dveh nakladah pa je izšel tudi prevod v nemščino pod naslovom Das Kind, das ich war. Nekatere njegove zbirke so izšle v nemškem in angleškem prevodu, Ko-kotove pesmi pa so objavljene v številnih antologijah in izborih. Andrej Kokot je v nemščino prevedel mdr. pesmi Srečka Kosovela in Neže Maurer, v slovenščino pa mdr. dela Petra Handkeja, Ericha Frieda in Michaela Guttenbrunnerja. Leta 1983 je Andrej Kokot prejel Nagrado Prešernovega sklada. Andrej Kokot se je rodil 23. novembra 1936 v Zgornji vasi pri Ko-stanjah blizu Vrbe ob Vrbskem jezeru na severnem robu slovenskega naselitvenega območja na Koroškem. Kot šestletni otrok je bil aprila 1942 med tistimi družinami, ki so jih nacisti nasilno pregnali v Nemčijo. Do leta 1945 je bila njegova družina internirana v taboriščih Rechnitz, Rastatt in Gerlachsheim. Brata Jožeka so leta 1944 usmrtili v koncentracijskem taborišču Mauthausen. Ljudsko šolo je obiskoval na Kostanjah, zaključil pa je še Slovensko kmetijsko šolo v Podravljah. Najprej je delal kot šofer, nato pa od 1960 do 1980 pa pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu, od leta 1963 naprej kot njen tajnik. Med leti 1980 in 1991 je bil urednik za kulturo pri tedniku Slovenski vestnik v Celovcu. Bil je tudi član koroškega društva pisateljev, slovenske pisateljske zveze in tudi slovenskega PEN-cluba. Andrej Kokot je pisal predvsem liriko. Svojo prvo pesniško zbirko »Zemlja molči« je objavil leta 1969 pri založbi Drava. Sledile so zbirke Ura vesti (1970), Pesniški listi (1972), Čujte, zvonovi pojo (1972), Onemelo jutro (1974), Nekje pa pesmi pojo (1976), Kamen molka (1979), Kaplje žgoče zavesti (1982), Ringaraja (otroške pesmi, 1983), Pastirjevi rajmi (pesmi v slovenskem narečju, 1996) ter Pozabljeno sonce (2007). Večina od njih je izšla pri založbi Drava v Celovcu. 22 Torek, 13. novembra 2012 ITALIJA, SVET toskana - V Capalbiu smrtna žrtev Vremenska ujma se je hudo znesla na Toskano Povsod poplave in velika gmotna škoda na infrastrukturi FIRENCE - Zaradi slabega vremena so imeli v nedeljo in včeraj težave marsikje po Italiji. Tako je moralo v To-skani domove zapustiti kakih 200 ljudi, o močnem deževju pa so poročali tudi iz Ligurije. V Maremmi so morali zaradi obsežnih poplav zapreti avtocesto, ekipe gasilcev in civilne zaščite so morale kar naprej izseljevati ljudi in jih reševati pred naraslo vodo. Najhuje je bilo v Grossetu in Or-betellu, kjer so morali ljudi ponekod reševati s helikopterji, medtem ko je bilo veliko hiš izoliranih.V kraju Albinia so reševalci spravili na varno skupino devetih turistov, ki jih je v hotelu zalila voda. V Capalbiu pa so včeraj imeli smrtno žrtev. Gre za 73-letnega kmetovalca Giovannija Serratija, ki so ga našli poleg avtomobila v kraju Chia- bari Agencijam Fitch in S&P grozi sojenje BARI - Italijansko tožilstvo, ki je vodilo preiskavo zoper vodilne v ameriških bonitetnih hišah Stan-dard&Poor's, Fitch in Moody's zaradi suma manipuliranja s finančnimi trgi na škodo Italije, je predlagalo uvedbo sodnega postopka za pet managerjev S&P in dva vodilna v Fitchu.S&P in Fitch sta po ugotovitvah tožilstva manipulirali s finančnimi trgi z objavljanjem izkrivljenih ali napačnih informacij o stanju v italijanskih javnih financah, poročajo italijanski mediji. Preiskovanci v Moody's so se sojenju že izognili, saj tožilci dokazov proti njim niso našli. Tožilstvo ugotavlja, da so tendenciozne objave agencij škodovale ugledu in oceni kreditne sposobnosti Italije tako na nacionalnem kot na mednarodnih finančnih trgih, kar je povzročilo občutno spremembo cene italijanskih državnih obveznic in oslabilo evro. Tožilstvo je sodni postopek med drugim zahtevalo za predsednika finančnih storitev S&P med letoma 2007 in 2011 Devena Sharmo in poslovnega direktorja Fitcha Davida Michaela Willmot-ha Rileya, ki naj bi skupaj s še petimi vodilnimi kršila pravila poslovanja bonitetnih agencij. Sporne so predvsem grožnje agencij Italiji z znižanjem bonitetnih ocen in domnevno neutemeljene izjemno negativne ocene o stanju v italijanskem bančnem sistemu, še posebej z vidika izpostavljenosti Grčiji, poročajo italijanski mediji. O uvedbi sodnega postopka bo zdaj odločal preiskovalni sodnik. Preiskava, ki jo je o sumih manipulacij ameriških bonitetnih agencij uvedlo italijansko računsko sodišče, je nedavno pokazala, da so agencije s tem povzročile za okoli 120 milijard evrov škode, še poročajo italijanski mediji. rone. Vračal se je domov iz torkle, v kateri je bil zaposlen, a ga je nenadoma narasla voda zajela, odplavila njegov avtomobil in tako mu ni bilo rešitve. Vsa dežela Toskana je včeraj doživela poplave, kakršnih dolgo ne pomnijo. V težavah so bili na severu in jugu dežele. poplavljenih je bilo na stotine kmetijskih posestev, povzročena škoda je ogromna. Po pripovedovanjih je deževalo z neverjetno silo, povsod se je nabrala neverjetna količina vode. Gasilci, pripadniki Civilne zaščite in vojske so iz poplavljenih krajev evakuirali nekaj sto družin, več tisoč gospodinjstev je bilo včeraj ves dan brez električnega toka. Toskana je bila včeraj dejansko izolirana, kajti zaradi škode na železniških progah je bilo ukinjenih večina vlakov, pa tudi cestno omrežje je doživelo vrsto plazov in udorov. Vremenoslovci napoveduejo za današnji dan delno izboljšanje, a predvidevanja za bližnjo prihodnost zaenkrat ne dajejo veliko upanja. Zaradi visoke plime in močnega južnega vetra so bile Benetke v nedeljo poplavljene, raven vode v beneški laguni pa je bila šesta najvišja, odkar so pred 150 leti začeli meritve, poroča ameriška tiskovna agencija AP. V nedeljo je bilo pod vodo 70 odstotkov Benetk, saj je plima dosegla 150 centimetrov. V Benetkah sicer načrtujejo mobilne pregrade, ki se bodo dvignile z morskega dna in preprečile poplavljanje mesta med plimo, vendar te ne bodo začele delovati pred letom 2014. washington - Po odstopu direktorja CIA Davida Petraeusa Spor med ljubicama izdal generala preiskovalcem WASHINGTON - Zvezni preiskovalni urad (FBI) je izvenzakonsko ljubezensko razmerje šefa ameriške obveščevalne službe Cia Davida Pe-traeusa odkril med preiskovanjem elektronskih sporočil, ki jih je njegova ljubica pošiljala neki drugi ženski, poročajo ameriški mediji. Upokojeni general Petraeus je v petek priznal razmerje, ga označil za plod napačne presoje in odstopil s položaja. Petraeus je imel razmerje s svojo biografinjo, 40-letno Paulo Broad-well, po poročanju medijev pa so zadevo odkrili preiskovalci FBI, ki so preiskovali grozilna sporočila Broadwel-love. »Ni se začelo s Petraeusom, temveč so v preiskavi naleteli nanj,« je po poročanju časnika New York Times dejal neimenovani predstavnik kongresa. Broadwellova, sicer poročena in mati dveh otrok, je menila, da je neka druga ženska, 37-letna Jill Kelley, njena tekmica za 60-letnega šefa obveščevalcev. V sporočilih je med drugim uporabljala navedbe, kot so »Vem, kaj si storila«, »Umakni se« in »Pusti mojega tipa«. Kelleyjeva, sicer zaposlena v vojski, je bila že dlje časa v prijateljskih odnosih s Petraeusom. Elektronska David Petraeus in Paula Broadwell sporočila so jo prestrašila, zato se je pred nekaj meseci obrnila na FBI. Ta je kmalu odkril dopisovanje med Pe-traeusom in Broadwellovo, ki je eksplicitno kazalo na spolno razmerje, zato so se sprva bali, da je nekdo vdrl v zasebno pošto generala. Pred dvema tednoma so šefa Cie zaslišali, najtesnejše sodelavce predsednika Baracka Obame pa so o zadevi obvestili prav na volilni dan 6. no- ansa vembra. Predsednik je za zadevo izvedel šele v četrtek. Medtem republikanci omenjajo možnost političnega ozadja. Petraeus bi moral namreč prav ta teden pričati v zvezi z napadom na ameriški konzulat v Bengaziju 11. septembra, v katerem je bil ubit ameriški veleposlanik v Libiji. Po njegovem odstopu bo zdaj pred kongres stopil njegov namestnik Michael Morell. Izrael znova obstreljeval Sirijo DAMASK/JERUZALEM -Potem ko je v bližino izraelske vojaške postojanke na Golanski planoti s sirske strani meje padel topniški izstrelek, je izraelska vojska včeraj s topovi obstreljevala tarče na ozemlju Sirije. Kot so po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočili iz vojske, so pri tem »neposredno zadeli sirsko topništvo« oziroma »izvor izstrelka« .Kot so sicer sporočili, je bil izstrelek s sirske strani meje izstreljen v okviru notranjega konflikta v Siriji in ni bil naperjen proti izraelskim tarčam. Povzročil tudi ni nobene gmotne škode in ni terjal žrtev. A kot so opozorili, vojska ne bo to-lerirala streljanja iz Sirije in bo nanj ostro odgovorila, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po več podobnih incidentih v minulem tednu je izraelska vojska v nedeljo prvič z opozorilnimi streli odgovorila na topovske izstrelke s sirske strani meje - čeprav so ti, kot priznava, posledica državljanske vojne v Siriji in niso naperjeni proti Izraelu. Nedeljski streli so bili prva takšna poteza izraelske vojske po vojni med državama leta 1973. Izrael se je zaradi incidentov pred tem že tudi pritožil Varnostnemu svetu ZN. bruselj - Ocena šefa evroskupine Junckerja Poročilo trojke glede položaja Grčije je v osnovi pozitivno BRUSELJ - Poročilo trojke mednarodnih posojilodajalcev o Grčiji je »v osnovi pozitivno«, saj so Atene izpolnile obljube, je ocenil šef evroskupine JeanClaude Juncker. Sedaj moramo tudi mi izpolniti obljube, a najprej potrebujemo pojasnila o vzdržnosti grškega dolga, je dodal in potrdil, da končnih odločitev o nadaljnji pomoči Grčiji danes ne bo.Trojka Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je poročilo o izvajanju fiskalnih ukrepov in strukturnih reform v Grčiji članicam območja evra po Juncker-jevih besedah predala v noči z nedelje na danes, torej takoj po potrditvi proračuna za leto 2013 v grškem parlamentu, ki predvideva za okoli 9,5 milijarde evrov rezov. Od tega poročila je odvisno, ali bo Grčija dobila naslednji, 31,5-milijardni obrok posojila, ki ga potrebuje do 16. novembra, ko ji zapade v plačilo za pet milijard zakladnih menic, sicer ji po navedbah grških politikov grozi bankrot. V EU sicer zatrjujejo, da 16. novembra »ne bo nikakršnega bankrota«. O poročilu bodo razpravljali finančni ministri držav v območju evra, a odločitve o sprostitvi omenjene tranše še ne bodo sprejeli, saj so številna vprašanja še odprta. »Dokončne odločitve Jean Claude Juncker še ne moremo sprejeti,« je dejal Juncker in spomnil, da je v nekaterih članicah pred sprostitvijo tranše treba počakati še na odobritev parlamentov. To velja tudi za Slovenijo. A francoski finančni minister Pierre Moscovici je ob prihodu poudaril, da je treba doseči politični dogovor o nadaljnji pomoči Grčiji, četudi ne bo mogoče rešiti vseh težav. Srečanje po njegovih besedah ne sme izzveneti »ne negativno ne nevtralno«. Napredek, odločna dejanja so nujna, Grki si to zaslužijo za »pogumne, ogromne žrtve«, je še izpostavil. Temeljitost je pomembnejša od hitrosti, pa je znova opozoril nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. V Berlinu so pred tem sporočili, da končno in celovito poročilo trojke še čakajo ter da so za zdaj na voljo le nekateri tehnični deli poročila, veliko vprašanj pa je še odprtih, zato je odločitve danes nerealistično pričakovati. Glavni problem sta dve dodatni leti časa za izpolnitev fiskalnih ciljev, ki naj bi ju Grčija dobila v zameno za nov, drakon-ski varčevalni sveženj. Podaljšanje roka z leta 2014 na 2016 namreč pomoč draži, po neuradnih podatkih za od 20 do 30 milijard evrov, tako da se je treba dogovoriti tudi o tej dodatni pomoči. (STA) ansa L ZLATO (999,99 %%) za kg 43.675,98€ -73,30 SOD NAFTE (159 litrov) 109,07 $ -0,30 ■ EVRO 1,2735 $ +0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. novembra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 12.11 9.11 ameriški dolar 1,2735 1,2694 japonski jen 101,13 100,44 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,366 25,396 danska krona 7,4577 7,4579 britanski funt 0,80200 0,79725 madžarski forint 283,60 284,40 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6963 0,6962 poljski zlot 4,1706 4,1714 romunski lev 4,5293 4,5287 švedska krona 8,5809 8,5745 švicarski frank 1,2057 1,2054 norveška krona 7,3030 7,3015 hrvaška kuna 7,5300 7,5330 ruski rubel 40,2398 40,1422 turška lira 2,2900 2,2760 avstralski dolar 1,2200 1,2251 braziljski real 2,6053 2,6145 kanadski dolar 1,2725 1,2730 kitajski juan 7,9333 7,9277 indijska rupija 69,8830 69,5440 južnoafriški rand 11,0900 11,1168 / RADIO IN TV SPORED Torek, 1B. novembra 2012 2B ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Zobec/Sup-pani 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 21.05 Nan.: Criminal Minds 23.25 Dnevnik, sledi Tg2 Punto di vista 23.40 Dok.: La storia siamo noi V" Rai Tre 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Sentieri selvaggi (vestern, ZDA, '56) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. May a) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Questo nostro amore 23.15 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 6.40 Risanke: Cartoon Flakes 8.10 Nan.: Il nostro amico Charly 8.55 Nan.: La signora del West 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.45 Nan.: Senza trac-cia 15.30 Nan.: Cold Case 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.30 Nogomet: Nazionale U21 Italija - Španija 20.30 Dnevnik 21.10 Film: Terra di confine - Open range (vestern, ZDA, '03, i. Kevin Costner) 0.051 bellissimi di R4 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spaziolibe-ro 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 11.30 Rubrika: Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik, sledi Tg3 Fuori Tg 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, slediTgr Piazza Af-fari 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro (v. G. Floris) 23.20 Aktualno: Volo in diretta (v. Fabio Volo) 0.00 Nočni in deželni dnevnik u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 7 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (11. novembra 2012) Vodoravno: analfabet, Coppi, Valentino, Ulian, Ačko, Teoman, krt, neandertal ec, Ir, t. l., ERM, ažiotaža, Uno, USA, S. N., nad, Primož, Triestina, tlak, mie, Amaral, Matera, Santrač, Erika, Alamut, Serena, inč, Nan, kolobocija, Itačani, PC, A. M., nanule, aker, De Ni-ro, kader, lomot, čatež, tun, Irec, as, Na, estri, Ana; na sliki: Primož Trubar. 21.10 Film: La peggior settimana della mia vita (kom., It., '11, i. Fabio De Lui- gi)23.15 Film: Commediasexy (kom., It., '06, i. P. Bonolis) O Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Grey's Anatomy 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Camera Caffe 13.50 Risanka: Futurama 14.20 Risanka: Simpsonovi 14.45 Risanka: Dragon Ball GT 15.10 Nan.: Fringe 16.05 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Film: X-Men le origini - Wolverine (akc., ZDA, '09, i. R. Reynolds) 23.20 Film: Daredevil (akc., ZDA, '03, i. B. Affleck) La 7 LA 6.00 7.30 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.30 Nan.: Il commissario Cordier 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Grey's Anatomy 0.00 Aktualno: Omnibus Notte ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.35 16.30 Dok.: Italia da scoprire 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.35 20.55 Dnevnik Agenparl 12.40 Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.05 19.30 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 23.02 Deželni dnevnik 23.30 Rubrika: Il caffe dello sport (T Slovenija 1 6.05 Kultura (pon.) 6.10 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Studio Kriškraš (pon.) 10.35 Kulturni brlog 10.40 Poučna nan.: Ali me poznaš? (pon.) 10.45 Zgodbe iz školjke 11.05 Kratki igr. film: Ljubezen je bolezen 11.20 Nad.: Čudežni copati 12.00 Poročila 12.05 Ars 360 12.15 Umetni raj 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio City 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.45 18.35 Risanke 16.15 Nan.: Ribič Pepe 16.45 Dobra ura 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 18.00 Odd. za otroke: Infodrom 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Odkrito 21.00 Dosje: TEŠ 6 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.35 Dok. odd.: Louis Theroux pri skrajnih sionistih (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Odd. za otroke: Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.15 Dobra ura 11.45 Dobro jutro 15.00 Aritmija 15.35 Kviz: Moja Slovenija (pon.) 17.25 Mostovi - Hi-dak (pon.) 18.00 Glasnik 18.30 Slovenski vodni krog 18.55 Dok. serija: Amerika, zgodba o ZDA 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Nan.: Očetje in sinovi 20.45 Glasb. odd.: Muzikajeto 21.15 Film: Joy 23.20 Brane Rončel - Izza odra (t Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 22.00, 23.55 Sporočamo 6.05 0.00 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.10 10.40, 21.30 Žarišče 7.50 11.55, 12.05, 17.50, 19.40, 21.45 Kronika 8.00 9.30, 10.30, 11.00, 12.30 Poročila 8.25 18.40, 19.25, 21.25 Beseda volilcev 9.35 Tedenski pregled 11.05 Tednik 13.30 Prvi dnevnik 14.50 Redna seja Odbora za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo, prenos 16.40 20.40 Na tretjem... 17.25 Poročila ob petih 19.00 Dnevnik 20.00 23.10 Aktualno 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - zahod 14.50 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.45 Sredozemlje 16.15 Artevisione 16.45 „Meridiani" 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 23.45 Vseda-nes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes - vzgoja in izobraževanje 20.00 „Q" - Trendovska oddaja - vodi Lorella Flego 20.45 Nautilus 21.15 Glasb. odd.: Boben 22.20 Biker Explorer 22.45 Istra in... 23.15 Vas tedna 0.00 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Naredi sam! 18.00 Brez panike 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Izberi svoj študij 20.30 Konji in konjeniki 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.55 Risane in otr. Serije 8.0017.50 Dok. serija: Larina izbira 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 14.40 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 16.40, 17.10 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Najbolj zeleni domovi sveta 14.35 Dok. serija: Najlepši kraji sveta 17.00 24UR popoldne 18.50 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR -novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Zdrav- nikova vest 22.00 24UR zvečer 22.30 Nan.: Na terapiji 23.05 Nan.: Precej legalno Kanal A 7.40 Risane serije 8.10 Svet 9.0517.05 Nan.: Teksaški mož postave 10.0018.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: VIP 13.50 Nan.: Frasier 14.20 Nan.: Moja super sestra 14.50 Film: Jackie Chan - Mr. Nice (akc., '97) 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Maščevanje (akc., Kan., '11, Madaleine Stowe) 21.45 Nan.: Imperij pregrehe 23.45 Film: Operacija Delta (akc., ZDA/Niz., '97) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Boris Devetak in Tamara Stanese; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Jože Peterlin, garaški idealist; 11.00 Studio D; 11.15 Z žlico v Benečijo; 12.15 Ahoj Terst! Pripravlja Borut IKabjan; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Jesenska abeceda; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Antonio Tabucchi: Navaja Pereira - prevod Mojca Šauperl, režija Marko Sosič - 13. nad.; 18.00 V sinjo brezkončnost. Pripravlja Vili Prinčič; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na radiu Koper; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Iz sveta glasbe; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il piacere di uscire; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 11.00, 18.00 In minoranza; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 21.30 Dorothy e Alice; 13.35 Ora musica; 14.00, 20.30 Il diario di Athena; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35, 21.00 Glasbena lestvica; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Pic nic electronique; 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vre- me po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice (pon.); 6.00 Glasbena jutranjica; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Torek, 13. novembra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla vremenska slika C Te dni se bo nad deželo zadrževal sredozemska fronta, ci- klonsko območje iz Alžirije pa bo v smeri proti Vzhodnim Alpam prinesla zelo vlažne sredozemske tokove. Danes se bo zaradi povečanega ^ zračnega pritiska vreme izboljšalo. ~ " Nad severno Afriko in zahodnim Sredozemljem je plitvo ciklonsko območje, nad zahodno in srednjo Evropo pa je območje visokega zračnega tlaka. Oslabljena fronta se je pomaknila vzhodno od naših krajev. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 16.36 Dolžina dneva 9.34 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 6.20 in zatone „ ob 16.14 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo močno obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. V noči bo obremenitev postopoma slabela. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 17 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.00 najnižje -29 cm, ob 9.08 najvišje 61 cm, ob 15.49 najnižje -66 cm, ob 22.16 najvišje 31 cm. Jutri: ob 3.36 najnižje -21 cm, ob 9.41 najvišje 56 cm, ob 16.26 najnižje -63 cm, ob 23.01 najvišje 26 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........15 2000 m............6 1000 m ..........12 2500 m............3 1500 m............9 2864 m............0 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu 2. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg IM sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 8/11 CELOVEC O 8/10 O 5/7 KRANJSKA G. O 7/9 S. GRADEC tržič iv^ 8/10 o KRANJ ^ LJUBLJANA 9/11 POSTOJNA O 7/8 KOČEVJE REKA 10/13 CELJE 8/10 O MARIBOR o 8/10 PTUJ O M. SOBOTA O 9/12 N. MESTO 8/10 O ZAGREB 9/11 O ¿h, ÍNAPOVED ZA DANES Zjutraj bo verjetno še naprej zelo oblačno s posameznim Danes bodo padavine ponehale, popoldne se bo na Pri-šibkejšim deževjem na zahodu, na vzhodu pa bo še obilno morskem delno zjasnilo. Tam bo zjutraj začela pihati šibka deževalo. Čez dan se bo vreme izboljšalo, ponekod se bo do zmerna burja. tudi zjasnilo. Začela bo pihati burja, ki bo proti večeru Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, ob morju močnejša ob morju in na vzhodu. okoli 13, najvišje dnevne od 8 do 11, na Primorskem do 18 stopinj C. O GRADEC 2/7 CELOVEC O 2/5 TOLMEČ O 3/7 £ TRBIŽ O 2/6 O 3/8 KRANJSKA G. ŽIČ J-^i o TRŽIČ 4/8 t> .. V VIDEM O 6/17 O PORDENON 7/16 ČEDAD O 7/16 «L o KRANJ o 0/6 S. GRADEC CELJE 3/8 O MARIBOR O 4/7 M. SOBOTA O-/- PTUJ O o ^ LJUBLJANA N GORICA O O N GOR,« postoJNA 6/10 N 9/17 ----9/13 Q4/7 ---- ^ O - PORTOROŽ O * —- ^ ^ ČRNOMELJ 9/15 , _ REKA 8/11 OPATIJA ZAGREB 7/10 O (NAPOVED ZAJUTRI ^Jutri se bo vreme izboljšalo, povečini bo zmerno oblačno. Jutri bo na Primorskem in v gorah precej jasno, na Primor-Ob morju in na vzhodu bo pihala zmerna burja. Tempera- skem bo pihala šibka burja. Drugod se bo večino dneva tura bo čez dan še vedno zmerna. zadrževala nizka oblačnost. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE * fk / M ABONMAJSKA KAMPANJA ZA SEZONO 2012/2013 SE IZTEKA. POHITITE! - 3 DNI - 4 DNI - 5 DNI za abónente reda T za abónente reda A za abónente reda K in prostega reda pripelji s seboj prijatelja ali sorodnika in uveljavi 25% popust na oba abonmaja!! k Blagajna Slovenskega stalnega gledališča-ul.Petronio, 4 - od ponedeljka do petka 10.00-15.00/ v torek in četrtek tudi 18.00-20.00 tel. 040 362542 /brezplačna: 80021430 Kraji in urniki dodatnih prodajnih točk na www.teaterssg.com BERLIN - Vodstvo koncerna bo odgovorilo na očitke Švedska Ikea naj bi se okoriščala s prisilnim delom v nekdanji NDR BERLIN - Švedski pohištveni velikan Ikea bo ta teden objavil poročilo, s katerim bo odgovoril na očitke, da se je družba okoriščala s prisilnim delom v nekdanji Nemški demokratični republiki (NDR), so včeraj sporočili iz podjetja in skupin, ki združujejo žrtve.Poročilo, ki sta ga pripravila neodvisna nadzornika, obravnava očitke, da je Ikea od 60. do 80. let prejšnjega stoletja sodelovala z vzhodno-nemškimi dobavitelji, ki so zaposlovali zapornike, med njimi tudi politične oporečnike. »Upamo, da bo to prvi korak k širši preiskavi o uporabi prisilnih delavcev v nekdanji Vzhodni Nemčiji,« je za ameriško tiskovno agencijo AP dejal vodja skupine žrtev UOKG Rainer Wagner. Dodal je, da je Ikea »le vrh ledene gore«, in pojasnil, da podobni očitki letijo tudi na pošto v nekdanji Zvezni republiki Nemčiji (ZRN) in številna vzhodno-nemška podjetja, ki so bila v državni la- sti. Wagner, ki je bil tudi sam v 60. letnih zaprt v NDR, je sicer pohvalil Ikeo za hiter odziv na očitke. Švedski pohištveni velikan je izdelavo poročila naročil, potem ko so junija predvajali švedski dokumentarec o teh očitkih, ki so prvič prišli v javnost lani v Nemčiji. Skupina UOKG je nemško vlado kot pravno naslednico vzhodnonem-škega komunističnega režima pozvala k izplačilu odškodnin žrtvam prisilnega dela. (STA) ZAGREB - 335.000 brezposelnih Na Hrvaškem nihče noče delati kot pastir ZAGREB - Nihče od 335.000 brezposelnih na Hrvaškem si ne želi redne službe pastirja, ki zagotavlja 3000 kun (400 evrov) mesečne plače ter stanovanje in hrano, so se medijem pritožili hrvaški kmetje, ki redijo velike črede ovc. Kot so opozorili, zaposlovanje pastirjev iz drugih držav ni tako enostavno.Na Hrvaškem podcenjujejo pastirsko delo. Nekateri se prijavijo na razpis, a zavrnejo ponudbo, ko jih seznanim, kaj obsega delo pastirja, je za tabloid 24 sata povedal Franjo Jukic, ki redi 500 ovc v Bedeniku pri Bjelovaru. Kot je pojasnil, od pastirja pričakuje, da ovcam prepreči, da bi zašle na polja sosedov ali naredile škodo, živali pa je treba tudi pomolsti. Dodal je še, da delavcu zagotavlja osemurni delavnik, proste dneve tedensko in dopust, kot to določa delovna zakonodaja. Nekaj ljudi je sicer sprejelo službo pastirja, a zgolj za tri mesece, da so na zavodu za zaposlovanje izpolnili pogoje za denarno pomoč, je še razkril Jukic. Dodal je, da bi sam redil še več ovc, če bi lahko redno zaposlil pastirja. Najbolj zadovoljen doslej je bil s pastirjem iz Romunije, ki si je dela želel in ga je tudi obvladal, a je delal na črno in ga je Jukic moral odpustiti in plačati kazen. Več sreče je imel Jukicev kolega Ratko Aščic, ki ima 1300 ovc in slovi kot največji pridelovalec ovčjega mleka na Hrvaškem. Uspelo mu je namreč urediti delovno dovoljenje za pastirja iz BiH. Lev med predstavo ušel iz cirkusa SKOPJE- Obiskovalce cirkusa v makedonskih Kavadarcih je v nedeljo zvečer zajela huda panika, saj se je cirkuški lev med predstavo odločil pobegniti, pri čemer mu je uspelo podreti varnostno ograjo.V cirkusu je bilo takrat več ljudi, nenadna odločitev leva pa je med njimi sprožila hudo paniko. Začeli so vsevprek bežati, otroci so glasno jokali, nekaj žensk pa je celo omedlelo, so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP povedali očividci. Leva so kaj kmalu obvladali z uspavalno pištolo, še dva leva, ki sta sodelovala v predstavi, pa so ujeli krotilci. Predsednik odredil aretacijo svojega sina BANGUI - Srednjeafriški predsednik Francois Bozize je odredil aretacijo svojega sina, kapitana Kevina Bozizeja, ker ta ni poravnal hotelskega računa v višini okoli 12.000 evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Predsednikov sin je v hotelu preživel nekaj dni, ko pa je vodstvo od njega zahtevalo, naj poravna račun, je to zavrnil. O zadevi so seznanili njegovega očeta, ki je sina prisilil, da se je vrnil v hotel in plačal račun, nakar so ga policisti izpustili. Kot še poroča AFP, je predsednik od direktorice hotela izvedel, da tudi drugi visoki predstavniki države pogosto počnejo isto kot njegov sin, zato je od vseh zahteval, naj takoj poravnajo hotelske račune, sicer bodo predmet sodnega pregona.