Poglejte na Itevilke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
/
tisi slovenskih - delavcev^ Ameriki.

Telephone: CHelsea 3-1242
Bwatered m Second Claw Matter September ZMh, 194« at tbe Poet Office a> New Xorik N. Y„ under Act of Cngrem of March 3rd, 1879.
J TWC KOT
HA DAN DOBIVATI
C "GLAS NARODA"
ro poŠti nakatnost nt i 1
svoj dom OMitnmU nM i ^	MMJ |B ynoflwr).	(|(
v:: Citajte, kar VM zanmM^n , >,
No, 252 — Stev. 252
NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 26, 1941—PETEK, 26. DECEMBRA, 1941
Volume XL1X. — Letnik XLIX.
MANILA ODPRTO MESTO
HongKong se je predal
Po 16-dnevnem obleganju, se je mesto predalo. Holandske podmornice potopile 13 japon. ladij. — Hudi boji v malajskih dzunglih.
DA ZA5CITI PREBIVALCE PR3LD NAPADOM BOMBNIKOV OBSTRELJEVANJE ARTILERI JE JE BIL IZDAN PROGLAS
IN
General Douglas MacAr-tlnir, i>ovoljiuk ameriške ar-made na Daljnem Lztoku, je včeraj Manilo razglasil za od-p rt o nu'!-lo, <la dbvaruje mesto in njegovo okolico uničenja iz
zraika ali s kopnega*
Vsled teg;i vojna ne bo nit* ponehala, temveč so bo nadaljevala z isJto silo in isto odločnostjo kot dosedaj.
Dva francoska otoka zasedena
Pristasi "svobodne Franci je" so zasedli otoka St. Pierre in Miquelon blizu Nove Fundlandije.
Posadka "svobodno Pranoi je'' se je pod poveljstvom <ad
mirala Krnilo Mhiseliera včeraj izkrcala na f a umskih oto-(kiij St. Pierre in Miquelon bli-
Pred dvema dnevoma so Ja-1 v. ponci na Luzonu izkrcali 200	Wf Hmdlandije rtb ka-
ti«o£ vojakov in prodirajo >"^skl dbah.	_
proti Manili z vseh strani. Ne-! N P''stani*ee so priplule stikaj vojaštva ^o je izkrcalo pri n ,M,-,no lmiJe in inornar'i v: Mairtmnu, 50 milj severno od |P°*>oIni vojni opravi so poska-
Manile in pri Nasugbu, 15 milj!Kah na st.,ho* Xa"'° so južno od vhoda v manilsko pri-' 3<>vernerjevo palico, policijsko stan išče	ipo; tajo, brzojavno in radijsko
Manila, prestolica Filipinih	šmarno in druge
ima približno 600,000 prebivalec v. Mesto ni utrjeno, četudi je blizu Manile stara španska trdnjava, ki jo rntbijo samo !kot bivališče za vojake. Besedilo izjave generala Mac-
Arthurja se glasi:
44 Da obvarujemo okolico metropole morebitnega uničenja
strateške kraje.
Prebivalci so na«;lo pri h Šteli v pristanišče in so pričeli
klicati: 4'Vive de danile! Vive admiral (Muselier!"
Komaj pol ure zatem, ko je prvi mornar stopil na suho, sta bila oba otoka v vojaškem smislu popolnoma zasedena brez kakega prelivanja krvi.
Admiral Muselier je za oba otoka odredil plebiscit, v katerem bodo prebivalci od 18. •leta daFje odločili, ako hočejo ,s pada ti pod vlado *'svobodne Francije" pod generalom de < ranile, ali pa pod vlado v Vichvju.
NEMCI DEZERTIRAJO NA NORVEŠKEM
' UMIK NEMŠKE ARMADE
Ruska armada, ki podi pred seiboj razbito nemško armado ! po' sneženih cestah, po katerih j stoji sto in ?to razinh nemških motornih vozil, je dospela do milj južno od M o-
ROOSEVELT IN CHURCHILL SPODBUJATA NAROD
Predsednik Roosevelt i n Winston OhurcliUi sta v sredo
zvečer z južno vettande Beie hi- j^>rla ->oo še, gledajoč na bazično drevo J
na vrtai pod selrfj, pozivala a- j (}ei)er{|j Heinz (>„<^1 jan. ki n.eriški m an-lc&ki narod, da vp,j| 7a najVcčjega nemškega
izvedenca v (bojevanju s tanki
Iz Stockholma poročajo, tla nemški vojaki trumoma deizer-. tirajo s fronte "in najbrže za-. v	„ radi velikih porazov, ki jili je
potom uničevalnega napada iteniška arnimia doživela v Rn-zraka ali s kopn'ega, je tedaj j - j
Manila s	oskolico razgla-
šena za odprto mesto <brocz kale* z tcilnega vojaškega predme4«. 44Da ne bo mogoče najti ka
ke^ca izgovora s 'kako morebitno napako, bodo iz njene Oko-lieo čim najhitrejše mogoče odstianjeni ameriško visoko poveljstvo, vlada Common-wealtha in vse vojaške ustanove.
"Mestna uprava bo še dalje poslovala^ policija bo ojačena z vojaštvom, da bo varno življenje in Obvarovana posest.
44 Meščani so naprošeni, da nilxlr/.e pokorščino postavljenim oblastim ter normalno gredo za svojim poslom."
Božični večer so japonski aeroplani leteli nad Manilo, toda bomb niso vrgli.
Japonski tanki, 'ki prodirajo 35 milj v notranjosti otoka od Lingeyana, so že prišli blizu filipinske poletne prestolice Baguoo, drugi oddelek pa je prišel do Binalolana, 100 milj od Manile.
« Predsednik Emile Quezon je naznanil, da se bo vlada izselila iz mesta Manile.
Tudi ameriški visoki komisar Francis B. Savre je naznanil, da bo svoj urad prenesel iz Manile.
General Rommel poklican domov
Zaradi umikanja nemške vojske v Uibiji je Hitler nafo-Po norveških mestih so "na- vit gcncrn+n-Hr*nffr»ftwiuiN'fti,
biti razglasi, ki svarijo prebivalce, da naj ne nudijo n2ka-kega zavetja iti pomoči nemškim dezerterjem.
V Innviehv, severno od Ber-gena, je bil n. pr. nabit naslednji razglas:
"Na povelje okraj, poveljnika von Strvna mora biti objavljen naslednji ogla?: Nikdo ne sme pomagali Nemcem, ki skušajo dezertirati; ne smejo jim dati prebivališča, ne brane, ne obleke in niti drugače pomagati. Vsakogar, ki bi na kaik način pomagal kakemu Nemci* dezertirati. je treba naznaniti policiji. Kdorkoli pa se ne bo zmenil za to povelje, bo kaznovan tpo nemškem prekem sodu/'
Štirje nemški vojaki so de-zertirali iz vlaka, ki jih je vozil na Finsko. Ti dezerterji so povedali, da je več častnikov in vojakov s-karšalo pobegniti čez mejo na Švedsko in se pustiti internirati.
da si reši kozo za vsako ceno.
General Rommel je najboljši general za tanke v Nemčiji in ga Hi'tler, ker je sam prevzel vrhovno poveljstvo na ruski fronti, zelo potrdbuje.
Ameriki preti nevarnost. Vsak državljan je dolžan, da po svoj! zmožnosti kupi Defense Savings Bonds in Stamps.
Nemci bodo vpadi v Anglijo
Nemški propagandni urad, čegar ravnatelj je dr. Ubob-bels, je po radio naznanil, da .-o zadnjih 18 mesecev Nemci ob atlantski obali v Evropi u-trdili mnogo kraje in jih pripravili kot oporne točke za vpad v Anglijo.
se trdno zavzame za pravično stvar in naj oboroži srce za delo, pomanjkanje in za kone-i"nn zmago.
Na tisoče mož Bil žena je po-i-iuš-ilo velika voditelja dveh narodov, radio pj* je njune besede ponesel okoli celega sveta.
Predsednik BoOs^velt je stal na verandi medu dvema srednjima stebrema, na njegovi levici pa Churchill, ki je tudi prvič jjtvno goviml, odkar je prišel v Amerike^ da se s predsednikom RoosevcHom dogovori o skupnem vodstvu vojne.
Najprej je govori| predsednik Roosevelt in je hvalil narode. ki se v tej veliki vojni bore za ddbro in žrtvujejo tudi svoje življenje zd boljšo bodočnost.	;
Japonska podmornica blizu San Francisca
in poveljuje tej armadi, je bil baje že pred nekaj dnevi poklican v Berlin.
Rusi imajo sedaj v svojih 'rokah železnico lvalu<?a-Tula-Orel ter križišče cest nad Ore-lom in Še vedno podijo pred seiboj Nemce proti zapadli.
G ude ri.au ova druga tanona armada je izgubila in pustila na cesti ]000 tankov, oklopnih avtomobilov in drugih motornih vozil.
Y Ziidnjih dveh dneh so Rusi zajedi i i >4 vasi in trgov in so tudi zaplenili dva vlaka municije ter -eno veliko zalogo petroleja.
Na osrednji ruski fronti je
Japonci so včeraj zavzeli Ilong Kong, kolonijo angleške krone. Japonci so otok in mesto istega imena oblegali 16 dni, nakar je governor sir Mark Young od svoje vlade prejel naročilo, da se z Japonci pogaja za premirje, mesto da bi mesto branil do zadnjega.
Oiblejra nemu mestu je bilo najhujše pomanjkanje vode. \ odovod so Angleži večkrat mogli popraviti potem ko so
u;a japonski letalci razstrelili na več krajih. Zadnje dneve jo pa vodovod poi>olnoma odpovedal in v obleganem mestu je bilo veliko pomanjkanje vode.
V visokih gorah in džunglih severne Malaje so v teku zelo vroči boji med Angleži in Japonci. Angleži Japoncem povzročajo posebno velike izgube z aeroplani.
Uradno je bi-lo poročano, da so se angleški in ameriški aeroplani spustili v bitko, ko je oO do 60 japonskih aeroplanov napadlo Rangoon v Burmi, in so razbili formacijo japonskih aeroplanov. Devet japonskih bombnikov je bilo uničenih in en lovec, mnogo pa jih je bilo poškodovanih.
Angleški oblasti v Sinarapu- \//-\ikja W AtTDTkfl ru so sporočile, da bo najbrže j VUJI\/\ V /\t KllVl
izgubljeno glavno mesto na i y Librji pa so Angleži zopet Borneu, Sarawak. To pomeni, j dosegli velike uspehe, ko so da Japonci potiskajo zavezni- zavzeli Benghazi ter so očistili
ke proti Singapuru.
Odkar se je pričela vojna na Pacifiku, so holandske podmornico že potopilo l.'{ japonskih ladij, štiri pa so zelo poškodovale.
Holandsko uradno poročilo
bil ubit generalni poročnik | Judi pravi, da so včeraj lio 'Friederich Bergmann, ]x»velj-nik Lnfanterijwke divizije.
^Zad&jo- poročilo iz Boclina in preko Rima pravi, da bo ^nemško umika nje v zimske postojanke kmalu končano.
Umrljivost med nemškimi vojaki
Poročilo, ki prihaja i z Stockholma pravi, da i-zmed petih en nemški ranjeni vojak u-inrje, ker jim -zaradi hudega mraza v poljskih bolnišnicah mi mogoče Vbrizgati sveže krvi.
Celo manj nevarno ranjeni vojaki zelo umirajo, ker se jih navadno loti pljučnica, katere pa vsled svoje osla'l>elosti no morejo prenesti.
Japonska podmornica, katero so ljudje ob oft) rož j u smatrali za ribiško ladjo, je drzno vozila po morju, kjer je velik pomorski promet blizru kal if orni j jskega obrežja. Na nek ameriški ttovorni paruik je izstrelila [ torjie<lo, nato pa se je naglo potopila, ko so prileteli bombniki in so vrgli globinske bombo.
Tor ped i ran i pa mik je bil Absaroka, ki je sedaj že drugi, ki je bil v dveh dneh blizu kalifornijske o/bali torpediran, in je voziJ les. Parnik se je potopil, en mornar je pri tem utonil, kapitan Louis Prindle s pos'adko pa se pa se je rešil z rešilnimi čolni.
landske podmornice pri Borneo potopile tri japonske trans Po rt ne_. pwrnikfT in f>q Ifuftw., Mnogo JaponcevT je utonilo in, se je ž -njimi tndi potopilo mnogo vojnega materjala.
Cirenejko in vzhodni del Libije Nemcev in Italjanov.
Japonske ribiške ladje
General Frand'isco Mugica, governer mehiške Dolenje Kalifornije, drži posadko dveh japonskih " ribiških ladij" Jo-šira 'Moru in RionosMaru.
Preiskava je dognala, da je mogoče obe ladji, prenarediti v zelo hitre bojne ladje s torped-nimi cevmi. Ladje imajo tudi mnogo prostora za petrolejske zalogo.
Trije nemški feldmaršali l^aje odstopali
Neko poročilo iz Bern a v Švici pravi, da je že več nemških fold marša lov odstopilo,
ker ne verujejo v Hitlerjevo | božičnem "-iWoru l azviL načrt "navdahnjenje", ki po njego- po katerem bi Ijilo m0go<-e Vem zatrdi hi vodi vojjie opera- peniti mir imki, obsega 5 točk. cije v Rusiji.	Papež je govorit po vatikan-
Po tem poročilu je odstopil >&em radio ter rekel, da v -bo-feldmaršal Ritter von Loel), ki dočem sveta ne smejo biti naje poveljeval nemški armadi slednje stvari:
Zadnjo poročilo pravi, da je ameriški bomtbnik vrgel globinsko bombo na japonsko podmornico, ki je torpedirala ameriški tovorni parnik Abso-roka blitau San Francisca. Podmornica se je potopila, kajti morje je na obrežje vrglo dele potopljene podmornice.
POTOPLJENA JAPONSKA OKLOPNICA
Zavezniško vojno posvetovanje
Kanadski minisrtjrski predsednik \V, L. Mackenzie King je na pntu v Washington, kjer l>o iniol s predsednikom Roo-seveltom m angleškim ministrskim predsednikom Churchillom vojno posvetovanje glede vodstva vojne na Pacifiku in drugod. •
Iz tega je razvidno, da sta Roosevelt in Ohurchill prišla že do popolnega sporazuma in da želita, da se temu sporazumu tudi pridruži Kanada,
pred Leningradom. Armada se umika in bo popolnoma uničena, ako v kraltkem. ne dobi o-jačenja. Poleg njega sta še odstopila feldmaršal Fedor von Bock, poveljnik pred Moskvo in feldmaršal Kari von Run-todt, ki je poveljeval v Ukrajini in kjer se njegova armada umika že skoro en mesec.
Še prodno je Hitler odstavil .vrhovnega poveljnika feld-maršala Walterja von Brau-chitscha, je odstopil feldmaršal von Runstedt. Ko jo Hitler ods-tavil feldmaršala von Branch i tseha, je skušal najti mesto njega kakega drugega acnerala in ker pod sedanjimi okolščinami ni hnftel nik<lo poveljstva prevzeti, se je Hitler sam imenoval za svojega geno-i alissimusa.
Pet papeževih pogojev za mir
V božični poslanici je papež izdal 5 točk za mir. Govor je bil broadcastan po vsem svetu.
Papež Pij XII. je v svojem
J2.30 popoldne pred velikim številom poslušalcev. t
Na jpogl a v it ne jše j)a, kar je papež i^ekel, je, da je državam osišča podrl A*sako upanje, da bi katoliška cerkev podpirala "križarsko vojno" proti boljševizmu.
()b koncu je papež podelil apostolski blagoslov vsem ljudem na zemlji, posoibno pa «e onim, ki vsled sedanje vojne največ trpe.
Kot vsako lelto, je tudi letos dopoldne v konsistorjalni dvorani sprejel kardinale, ki so se mu za Božič poklonili in mu prinesli svoja voščila.
slednje
1.	Nol»ene agresivnosti.
2.	Zatiranje manjšin.
3.	Da bi izvoljeni narodi hoteli dobiti monopol nad svetovnim bogastvom.
4.	Splošna vojna ali oboroževalno tekmovanje.
."). Preganjanje verskih sekt ali cerkev, kajti vera ---pada •med pravice človeštva.
Papež je govoril v sredo ob
Japonska oklopnica Kirišiana, ki je imela 29,330 ton, so ame rnški letalci potopili nedaleč od Luzona, največjega otok a v Filipinskem otočju.
Kanadski poveljnik ubit pri napadu Hong Konga
Kanadski dbramibni urad naznanja, da je bil v Hong-Kon-gu ubit poveljnik kanadske armade brigad ni general J. K. Lnwson. Isto poročilo tudi pravi, da so bile izgube med kanadskimi vojaki zelo veliko.
Ubit je 'bil Hudi polkovnik 'P. Heime.«y, ki je dodeljen Lawsonoveniu št'bu.
Law son je kanadsko arniado peljal na Daljni Iztok sredi novembra in njegovi vojaki .«o bili prvi, iki, so se ibojevali v sedanji vojni.
Progi d s o sovražnih inozemcih
Regulacije in omejitve za inozemce nemškega, italjanskega in japonskega rojstva. — Preko miljon prebivalcev je prizadetih vsled vojne. Stroge kazni za pregrešek teh regulacij,
V treh bistveno enakih proglasih ji p, oJsedniik Združenih-držav objavil prvo serijo regulacij in omejitev, pod kate-
najo po zakonu in regulacijah, se nimajo' ničesar bati.
Manj kot 2,500 inozemce v iz rimi hiorajo živeti tukaj na-jvseli treh sovražnih držav je stanjeni i nožen Ki nenuškega, , bilo-zapit i h tekom potih dni pO italijanskega in japonskega ■ napadu Japonske in vojni na-rojstva toliko časa, dokler tra- 'povedi Nemčije in Italije. Kajn vojn proti osovinskim dr- kor trdi generalni pravdnih, žavarn. Približno 1.1000,OCO ivooina teh ljudi je bila že leto ljudi, živečih v Združenih dr- {dni pod posdbno pažnjo obla-
žavah, se se<laj smatra kot "sovražni inoizem<'iM (enemy alien.)
Izvajanje teh regulacij je poverjeno generalnemu pravilniku (Attorney General) Bid-«dle-u, ki je že zagotovil inozemce in tujerodne Amerikance, da bodo njihove ustavne pravice varovane, in iizjavil, da oni inozemci, ki se vestno rav-
Kdorkoli iamed nji trdi, da ni imel nakakega posla z nelojalnim delovanjem, bo po po-voljni preiskavi izpuščen brezpogojno ali na parolo. V vseh slučajih se bo vodila obravnava tam, kjer inozemec živi, in le, ako priče dokažejo resnico, na podlagi katere je bil d^tič-nik aretirani, ga more;' ' ro-Nadaljevanje na 2. si ....i.
*CLA8 N A BO Di" — New I«fc
Friday, December 26, 1941
TITANOTLJIN
66
GLAS NARODA
CTOICS or TBI noril)
99
owned and mouihed by Stewalc PoMJakla« fintniT. (A Oerporati«) Prank Hakaor, President; i. Lopstia. Sec. — Place of baslneM Of tU« wrpOMtloa ud rtdHMM of ibo?i officer*: 21« VMT 1SU» BTRin.
NEW YORK, N. X.
491^ Year
HHaa Naroda- la issued every day except Batordays. flondaya and Holidays. Bnbscrlptloa Yearly ««.—. Adi
Za celo leto velja Uat aa Ameriko In Kanado I«.— ; aa pol lota *j aa Četrt leta %1.50. — 2a New York aa celo leto fir-; M pol leta fUI. Za Inoaemstvo aa celo leto f7.—; aa pol leta fS.80.
"GUi Naroda" lahaja iaU daa
■obot, nedelj In praanlker.
-GLAS NARODA." ti« WEST
1M STBEET, NEW IOIK, H. X. CBetm t—1X41
Kako je Hitler razdelil predvojno Jugoslavijo
b021c v času vojne
To/.Ivm je imeti božično razpoloženje v času vojne. Člo-veško f-rco Je že od nekdaj nagnjeno k slabemu in dosedaj ssC ljudem, ki >o dobrega srca, še ni posrečilo, da bi bilo zlo na svetu odpravljeno. In ravno v toni času izg'eda mnogo slabši* kot kdaj j>oprej.
Tudi Amerika je proti svoji volji bila potegnjena v vojno. Mikijt' o krivi te vojue, mnogi so nedolžni nad njo. Trpeti pa morajo njene posledice krivi in nedolžni.
Vsn <do izmed nas pa bo do neke inert imel odgovornost, če nc že za vojno samo, pač pa za njene posledice. In to je breme. ;,i so nam ga naložile na naše rame okolsčine. Na to u» mislimo radi v božičnem času, toda moramo.
Vsakdo izmed nas more nekoliko olajšati to breme, ako se pripravimo na oni dan, ko ibodo prošnje za mir vslišane. V dnliu božičnega Čas« bomo skušali odpraviti sovraštvo med narodi. To bo naloga današnje generacije, to bo naloga onili, ki bodo sedeli pri mirovni muzi in se bodo pogajali za mir. Težko bo 6bdržati hladno kri, preveliko je bilo trpljenje narodov, pa vendar bo treba obdržati nekoliko ;botži£nega duha, božičnega razpoloženja, ako bomo po tolikih žrtvah hoteli zares enkrat za vselej doseči mir na zemlji.
Ivo pride ea^, ko bo obdan zadnji strel, tedaj se bo razveselilo vse Človeštvo, kajti ne 'bo se mu treba več bati napadov ibodisi iz zraka ali s kopnega. Družine ne bodo več ločene in raiztrgaoie in potovati bomo mogli in obiskati one, ki smo jih vedno imeli radi. Tedaj bo v nas vsefa zavladalo veselje in zadovoljstvo, kakorŠno nas vedno obdaja o Božiču v mirnem ea>"u.
Tudi papež Pij XII. je za Božič objavil svoj poziv za mir med ljiJHmi. To je edini glas, ki je prišel iz teme in molka v Evropi letošnji Božič. Že leta 1939, ko se je pričelo veliko klanje, je podal svoj načrt za mir in letos ga je zopet poslovil. Načrt vsefbuje pet temeljnih točk in se v vsem svojem bistvu naslanja na Roosevel-Churohillovo mirovno izjavo. Vendar pa v svojem pozivu gre papež dalje, kot pa Roosevelt-t hurchillova atlantska izjava. Papež namreč priporoča, da morajo biti (bogastva zemlje enakomerno in pravično razdeljena med vse narode, medtem ko atlanftska izjava priporoča popolno razorožitev Nemčije, potem pa omejitev obrožitve ostalih narodov.
Papež je dvignil svoj glas sredi najsrditejših bojev, sredi največjih zmešnjav, ki jih še kdaj videl svet, pa tudi sredi največjega trpljenja, ki ga je še doživel s?vet. Papež pa je tudi •».lini vladar v celi Evropi, ki se more oglasiti kot Knez mipu i s 1 pozvati narode k miru v času, ko vse cerikve obhajajo rojstvo Zveličarja in ko nam od vseh strani doni na. Ušesa "Mir ljudem na zemlji!"
Papež tudi zagovarja 44pravi novi red," ki bo slonel na svobodi, pravici in ljubezni. In v tem ozi-ru se je postavil popolnoma proti Hitlerju, ki si hoče s silo osvojiti svet in vladati nad njim.
Upajmo, da 'bo prišel mir na zemljo in bomo oibčutili božično veselje, kakoršnega smo v mirnem časn vsak Božič navajeni.
(J&O.) — UJgledni bostonski list 4<rDhe Christian Science Monitor," je v svoji številki 19. deceraibra priobčil sledeči članek znanega pisatelja R. H. Markhama.:
"V začetku tega leta je bila Jugoslavija enajsta država v Evropi, po svoji površini in sedma po številu prebivalstva. Njen^ površina je znašala 95,-551 .kvadr. milj. torej približno kot država Oregon; Število prebivalstva je bilo 16,000.000.
"Sedaj je razdeljena v deset raznih delov, njeno prebivalstvo razkropljeno v osem držav ali lutk-držav.
14 4 Uradno ime Jugoslavije je bilo dolgo časa kraljevina Srhov, Hrvatov 'in Slovencev. Nje ne tri glavne pokrajine so bile: Srbija, Hrvatska in Slovenija.
Slovenija, mala, izredno lepa pokrajina z milijonom P'^-.^ja. bivalstva, ležeč v najsevernejšem delu kraljevine, je razdeljena med Italijo, naeijsko Nemčijo in Madžarsko. Hrvatsko ste si razdelili Madžarska in Italija; Srbijo Madžarska, Bolgarija in Albanija.
PROGLAS O SOVRAŽNIH INOZEMCIH
Nadaljevanje * 1. strani.
'•iti vojni upravi v svrho internacije. Iz malega števila a-retirauih osumljenih oseb se vodi, da inozomec mora biti resnično v opravičeni sumnji, predno je aretiran kot tak, in da ta sumnja mora biti bolj kot vtemeijen, predno je interniran.
Jedro regulacij .po prvih proglasih predsednika o inozera-cih, ki so državljani sovražnih dežel, je ta-le:
1. Sovražni inozemei naj o-stanejo daleč od sosedstva trdnjav, vojašnic, vojaških taborov, reservoarjev, pomolov, ladjedelnic, kalkor tudi od vseh 'tovarn, livarn, delavnic in skladišč, ki imajo opravljati % vojnim materijalom ali so »ploh v kaki zvezi z narodno obrambo.
3.	Ne smejo voziti po zraku z nikakim zrakoplovom brez posebnega dovoljenja oblasti.
4.	Nimajo pristopa do nika-ike ceste ali prostora, ki ni r»plosno pristopen javnosti.
5.	Ne smejo biti člani ali odbornik ni kakih organizacij, navedenih v seznamu, ki ibo kmalu priobčen od jnstičnega 'departments, nvtt ne smejo za-.stopatti načela teh organizacij, sodelovati ali biti prisotni na njenih sejah oziroma razdeljevati njihovo literaturp in propagando.
6.	Ne smejo .spremeniti svojega bivališča in posla ali potovati od kraja do kraja razun v skladu z regulacijami, 'ki bodo kmalu izdane v to svrho.
V sploh se ti inozemei svarijo, naj se vzdržujejo od vseh
J. Ne smejo imeti v svoji , . . , . , . ..W posuti ali Shrani nikakoga	k, toi mogh biti na sko-
orožja ali snovi za izdolova-11 jo streliva, tiikafltrk kratkova-Joy ni h brezžičnih aparatov za oddajo ali prejemanje vesfi, fotograpčnih apar altov, nari-teov vojaških naprav in česarkoli se tiče narodne obrambe.
lo Združenih držav ali v pod-IMiro sovražnika.
Kdor se pregreši proti regulacijam, je podvržen nevarnosti aretacije in v.skrajnosti internacije.
— Common Cottfteil—FLIS
važna im^ta v vseh krajih kraljevine. Slovenski voditelj je tiil med najodličnejčimi preiti je rji.
•Zlata doba Slovenije, ki je trajala malo več kot dve desetletji, je sedaj končana. V predelih, ki so jiih vzeli naciji in I Madžari, se že izvajajo k i črte mere raznarodovanja. Tisoče Slovencev so že pregnali iz teb predelov, skoraj vso inteligenco «0 hodi izgnali, bodi onesposobili. zaprte so v«e slovenske šole, da so oni prav za prav Nermci ali Madžari. Večino njih so tudi oropali posestev ki narodnosti.
Italijanska obla*t ▼ Sloveniji.
V delu Slovenije, ki ga je vzela Italija, v katerem je trudi glavnjo mesto Ljubljana, je manj nasilja in manj preganjali mverza je še odprta, stari listi še naprej izhajajo, imenovano duhovnistvo je že naprej v službi in. prirejen je bil vsakoletni vek se jem. Ker
Rojaki v James City, Pa., in okolici. ne zamudite* prireditve v Community Building. Ves* dobiček prireditve je namenjen v pomoč Slovencem v stavi domovin* polom Rdečega križa.
Z eno besedo je 4 4 neodvisna Hrvatska", ki jo je ustvaril Hitter poleg Slovenije naj&a-loetnejša, najrtezmožnejša in itajnanj' ,zakonita karikatura države v zadnji zgodovini Evrope. V njej se ogorčeno upirajo Srbi. obsojajo jo mtuslima-tli in še več, ni hotela večina hrvatskega prebivalstva. Postavile so jo izključno tuje sile, opravljajo jo ljudje brez kakšnega političnega zaledja v narodu, gospodarsko je odvisna od svojih sosedov in varno jo tako malo, da so jo zasedlo tuj»? vojske, da vzdržijo red.
Ta 4' neodvisna Hrvatska
V Los Angeles, Cat., je policiji nekdo telefoniarl:
"Nad mestnim letališčem fcekaj žari; visoko kaki h 10,000 •čevljev.''
Pa ta oeena je bik premajh-'na, kajti, kar je žarelo, je bila .večemica ali- Venera.
ČLOVEŠTVO
NBLO?
Predsednik odbora za div^ev-no hiigfcno v Chicagu. dr. Des-loges ne gleda sfcoai poaebno rožnate naočnike na človeštvo. jMSož namreč, trdi, da »o vsi ljo-4je dil^vno obremenjeni. Že leta 1928 je izjavil, da bo človeštvo v sto letih zblaznelo. Števifco duševno bolnih neprestano narašča, pravi dr. Des-loges. Le malo duševno bol-,.	.
nih pride v bolnico, presežna	kot ruska» J«	to,
večina hodi nemoteno po svetu. da	?e vedno ne morejo
Mi psihiatri poznamo vmto bol- preprečiti Nemcem, da ne bi
1 Nek nemški general je rekel časnikarjem:
4<0a je nemška vojaška sila na ruski fronti <še vedno moč-
Položaj Slovencev.
Med vsemi Jugoslovani so Slovenied pretrpeli največ — vsaj z enega stališča sodeč — iagubili so vsalko najmanjšo skd srtobode. Veeino prebivalstva t« male pokrajine so o-ropali vsake možnosti nadaljevanja svojega narodnega obstoja, Ze s* izvajajo nasilna prizadevanja, da se jih prekrsti v Madžare, Nemce ali Italijane.
Slovenci so med najnaprednejšimi, najmiroljubnejšimi in najkuHurnejšimi narodi v vsej srednji Evropi. Oni so slej ko prej najnaprednejši med vfcerm Slovani, ne izvzemži Čehe.
je ta del Slovenije edino, kar	.	,
leži med Nemčijo in Jadra- napravljena iz ru^evm Jugoshi-
nom, si Italijani prizadevajo,
Njihova prestolnica Ljubija- Madžarski. Z eno besedo, prvo na je bila vzorno mesto S 66.000 delo dfttatofjif Ante Paveliča
prebivalci, ob vznožju slikovitih planin. Njen glavni park je prehajal v Alpe. Nljene uli ce so bile čiste, javna poslopja lepo vzdrževana in njene isole so 'bile vzor prosvetnih ustanov.	:
Ljubljana je bila znamenito, glasbeno in književniško središče, bila je glavni sedež zelo razširjenega mednarodnega sodelovanja, ustvarila je boljše razmere med delavstvom in kapitalizmom kot so bile v večini drugih pokrajin in bila je vir prosvete najvišje stopnje. Ta mali gprski narod skoraj ni poznal nepismenosti in njihova večina je čitala dober tisk. Slovenske ceste, vijoč se skozi pnevl adiijoča alpska pogorja, So bile med najboljšimi v jrn^ no vzhodni Evropi.
Slava Slovenije.
Slovenija je bila zelo prepričevalen dokaz koristnosti in vrednosti države Jugoslavije. Nikdar v svoji zgodovini Slovenci niso bili dalj^ časa svobodni. Celih tisoč let so bili pod nemškim grospodstvonv večino tega časa so bili pod Haihteburžani. A decembra meseca leta 1918 so dobili svobodo kot enakopravni del v kraljevini Jugoslaviji.
'Bee je, da so se Slovenci v teh 23 letih često grenko pritoževali zaradi razlik, ki so jib z njimi delali njihovi močnejši sonarodnjaki Srbi. In vendar so napredovali v v«akem pogledu. Mreža njihovih oee?t je postajala vse boljša. Ljubljanska univerza je 'doživela napredovanje kakor nikdaT, slovenska književnost je vzcvetela, življenjski standard se je dvignil in Slovenci so dobivali
da bi Slovence d onekih mej zadovoljili kot podtožnike.
[Po številu so bili drugi narodni element v Jugoslaviji Hrvati z nekaj manj kot 5 milijonov prebivalcev. Po uradnih
štetjih v Jugoslaviji je bilo 5.217.847 katoličanov. Od teh je bilo približno 1,100.000 Slovencev, drugi stotisoči pa Nemci in Madiiari — Jugoslavija je imela oelo nekoliko Albancev katoličanov —-pa je tako Število Hrvatov "nekoliko manj kot 4 milijoni.
Od teh jih nekaj manj kot 2.500.000 živi v novo ustanovljeni ''neodvisni Hrvatski", o-stali del pa so dali Italiji in
vije in "sviobodna Slovaška" iz razvalin Čeh o slovaške, so prvi plodovi Hitlerjevega novega *4evropskega reda."
SIVALKE
za otroške klobuke — dolga, sezona in dobra plača — ddbe delo pri:
IRA G. KATZ 395 — 4th AVE., NEW YORK • Vogal 28. ceste.
(3x)
pri ustvarjanju* ^neodvisne Hrvatske," je bilo, ete preda oelo tretjino svojega naroda njfigo-vint večnim sovražnikom; da jih oropajo narodne samobitnosti. A del naToda, ki ga je obsodil v sužnjost — je najbolj moeki in najbolj tvo-ren.
Klasična Hrvatska, zibelka Hrvatske, planine, s katerih so prišli slavni hrvatski voditelji, deli, v katerih je bilo nekoč proglašeno edino neodvisno hrvatsko kraljestvo, so bili izročeni v snžnjost Italiji. Voditelji "neodvisne Hrvatske" fSo dajajoč najlepše dele svoje zemlje. skoraj vsa svoja pristanišča, največji del ozemlja svojih narodnih svetinj Italiji, poudarili, da ima Italija "pravico do teb predelov." "feSkim
zločinom so ti "narodni prvaki" dodali tudi temeljno iada-jo.
Vteda-lutka.
4 4 Neodvisna Hrvatska, ki j? lutka Nemčije in Italije, je o-stala brez enega samega primernega pristanišča. Obdržala je nekatere pravice do I>u-brovnika, ki leži ob koncu dolge vijugaste, po ozkih tračnicah se vzpenjajoče železnice, pozimi često žameten« s snegom, ki vodi dolge milje skozi divje in nerodovitne predele.
lAnte PaveHČ, vstažki voditelj Hrvatske, ki je vec kot eno desetletje bil brezpravni terorist in italijanski plačanec- često izjavlja, da ima njegova nova država sedem milijonov prebivalcev, kar je pa težko pretiravanje. Meje njegove države so še vedno nejasne, do-čim jo velik del njegove zemlje pod italijanskim gospod-stvom, t^ko da je zelo težko reči, kje zanes začne "neodvisna Hrvatska." Vendar bi" po najbolj širokem presojanju dali Paveličevi Hrvatski največ pet milijonov prebivalcev. Od teh je 2.500.000 katoličanov, okrog 1,500.000 pravoslavnih in nekaj manj lcat 1.000.000 muslimanov. To pomeni, da so Hrvatje v Hrvatski manjšina.
RABfA BI IZVETX13LA. V "Glasu Naroda" sem brala dopis h Bart>ertona, O., in v njem je bila omenjena neka Mary Pavlovi?. Mislim, da je doma iz Metlike in je hči moje pestne Ivanke Pavlovič.
Jaz sem doma iz Kočevja in sem pri svojih otrocih pod naslovom 1S38 E. 18th St., Cleveland, O.
lADco je omenjena Mary Pav-lovič prava, jo prosim, da se mi oglasi. .
Jožefa Jare.
nib. ki jih nfuČijo resnične ali dozdevne skrbi in te se navadno pozneje i spremene v pravo fiksno idejo preganjanja. Ta bolezen ranči bolj višje premožnejše sloje, nego siromašne ljudi, ki morajo tivlo delati.
Dr. Desloges pravi, da ima tudi nagli tempo dela težke posledice za Človeštvo. Ljudje naših dni se mnogo hitreje obrabijo in izčrpajo svoj živčni sistem, kakor je bilo to v prejšč njih časib. Ti škodljivi pojavi se pa poapefiujejo 5e z načinom , našega življenja.^ J7A& j 1 ali k o
dvojih čet umaknili."
Prebivalci •aas.ušnoenah držav so po radio letošnji Božič slišali zagotovilo zavezniških državnikov, da je letos zadnji Božič, ko se človeštvo kolje raed seboj.
Zatiranim narodom je bilo naročeno, .da zdtže vse trpljenje, kajti dan odrešenja se bliža.	:_
Ksrol hoče na presto)
Bivši rurwunski kralj, ki živi v Coyacami v Mehiki upa, da bo po končani vojni, ako zmagajo zavezniki, zopet vrnil na prestol na željo svojega naroda.
Karol namerava priti tudi v &dužene države in je že vložil
prošnjo za vizum za sebe in svojo 44ženo" Magdo Lupesou. Svetovano mu je bilo, da naj bi vložil prošnjo za vizum samo za sebe.
Karol pravi, da je bil prisiljen odpovedati se rumunske-mu prestolu in da njegov sin kralj Mihael vlada; Rumunski samo kot njegov »amestnik, vsled česar bo po končani vojni zasedel prestol.
Postni department naznanja, da bodo v prihodnje vse pošiljke, namenjene za vzhodne dele Azije, poslane najprej s prekokoceansko pošto v Afriko, odstam pa na določeno mesto.
To je zopet en slučaj, ko je najdaljša pot najbolj kratka.
Novoletni čas je čas za po-novljenje dobrih resolucij. Upravnik Hbta bi najbolj ve-
preneteemo svoje misli v nekaj seknndab po telefonih ali radiu j eel, ako bi rojaki, ki so zao-
iz New Yorka v Melbourne.letali » naročnino, se zavzeli Prej je rabil človek ^ato več poravnati dolg m obnoviti na-mesecev. Ko pridemo pogosto	- --1 1 -" h
z velikim naporom do razjasnitve te ali one skrivnosti, jo ne moremo praktično izkoristiti ker nas je znanost ta čas že prehitela in tako stojimo zopet pred novimi problem^. Edino tfdravilno sredstvo je po mnenju tega učenjaka povratek k enostavnemu, mirnemiu življenju in mitslenju.
Ce bo človeštvo živelo in delalo v sedanjem naglem tempu, mora v doglednem česu 'zblazneti.
Memšld poslanik Reinebeck odpotoval
Br. Otto "Reinebeck, nemški poslanik pri sreonje-ameriških vladah, iki so vse napovedale Nemčiji vojno, je odpotoval iz Guatemale s posebnim vlakom s 44 osebami svojega urada. Kam je odpotoval* ni znano.
KOMTK DEFENSE SAVINGS BONDS te STAMPS
Tereztaka Polka Na pteBlncab—vsHSe*
Štv. M 575
torn, cenltc in
M 571
plo«5
Za
obrnite na: MS West 42nd Stnet, New York
IIHflHIIIHWIHflffldHHIIWIWIfflHIH||
Note 1
za ..• PIANO-HARMONKO
ali	m
KLAVIR
SLOVENIAN DANCE
VAN D A POLKA
PO JEZKRD ODO
OHIO VALLEY SYLVIA POLKA
Ham na vbtni gredi
lUBOOi WALTZ
SPA VAJ a^ILRA MOJA ORPHAN WALPZ
DEKLE NA VRTU OJ, MARIČKA. PEOLJAJ ^"DANA &UHELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka)
BARČICA
MLADI KAPFTANE
KQ PTICICA TA MALA ZVEDEL SEM NEKAJ
POJDI Z MENOJ DOL R PLANINE
OREMO NA ŠTAJERSKO STAJERIS
35 centov komad 3 2a $t.
MOJA DEKLE JE ŠE MLADA Pa ttm 1
NaroČite prt
"GLAS NARODA'
ročnmo za vsaj pol leta. Potemtakem bi mu odpravljeno nehvaležno delo posojanje o-pominov in listu mnogo stroškov.
a " - \
Ika faaate foooeraffiki aparat aH novo vrstni električni aparat, ki Jr zveza« s radio, bo Vaa Tanka« 1 nO vi rekord Mr. Jerry-ja Koprivšek>a. — PloWa je Sooart izdelka, str. 575M. Na- eal strani Je rriM: -N» pbada-tak", aa okratei strni pa "Tmdnka polka." — Cena i« 75 cmKov. Vprmžajte trrovea s ploUamt, A za
Vaa ta rekord imtfTm, ★
Ko so časnikarji hoteli izvedeti nekaj o Churchillovem potovanju, jim je rekel, da je bila vožnja 'bolj varna, kot pa pot čez Fe»to aveno na 57. cesti.
Prod desetimi leti je predaval ^Churchill v Združenih tdržavah in ga' je neki dan na tem vogalu podrl avtomobil. — Pravzaprav je to že tretji obisk angleškega ministrskega predsednika.
*
Židovski častniki in vojaki v 20 vojaških taborSščih so se ponuditi, da bodo čee božične praznike ostali pri svojih polkih, da bodo mogli krščanski Vojaki za l^ožič iti na dopust.
Ni prostora za verske in ple-menske zagrizenosti v ameriški armadi. — Vsi so za enega in eden za v«e.
*
dolenjska zdravi ca
Prijatli, zdai vesel' bodUno, Težave, skrhi posahlmo; Najle^M je dan Za dofenjsko stran: Čast Bogu za to recimo.
Le hodite, Gorenjci, v snefnlnata V svojih gorah in pečinah. Ž Žalost je vse. Kamor ozrem se. Po vaših gorato te- peSHlk
Vse dragaf Dolenjcem sWteoe sije,
Kol'kokrat brez skrbi aa vpije:
Ljubi bratec uaA.
Vzemi v roke glaž,
Pij na xxlravje tovarSlje.
Tnkoj se život red) te pase. Kjer nam vinska trm rase-; Sladek je njen sad, Vsak ga viiva rad In gre tebi in meni v lase.
Le primi, bratec, kupico v roSco, In trdi c nami dolenjsko pravico! čisto ga Upi j. Pa najprej nalij.
Saj imaš modro giatlcd.
_ (NMtodSW.)

53235323535348532353484853485349232323484848485353
Friday, December 26, 1941,
sayt Vesti iz slovenskih naselbin
vas nate fltatelje in m i ajlsd mM rajnki
JUGOSLOVANSKI POMOŽNI ODBOR
Prispevki do 15. decembra 1941
Glavni blagajnik slovenske lekcije JPO, L»eo .J ur jo vec mi poroča, da so prispevki do 16. decembra na rast li do vsote $12,«31.79. Za<fa*je poročilo, ki je bilo zaključeno z dnem 17. oktobra, je izkazevalo vsot« 705.15. Po tem datumu so' prispevali sledeči:	*
(Hrust v o *t. .ifj ABZ $26.00; Frances Jalovec, A'.|?o, HI. #6.; Anton Ivrapenc. Chicago, 111.
Društvu K&KJ (Jo*. Za-lar) $70.00 Salida, O., od veselice $155.88.; Shebovigan Wis. TP0. sir. št. 4. $725.00; Ely, Minn. .JPO, ss. nt. 6. $1454.30; Neimenovani, Marenisco, AJleh. $1 \f. Šimenc, (Highland Park, 111. $10; John R
i m ene. Chicago,4 ni. $5; Fed«racija ABZ (BI. Wis. in Ind.) $25; Cleveland, O.. JPO. ss. št. 2. $1,000; Poslano po Jo«. Zalarjn $20.10; Liberty Boll M. 70. ABZ $&>; FY. Ovijach, Ohicatro, 111. $2: Amer. Slovenec $63.06, Rock Parings, Wvo.. JPO. s-«. št. 17. $325.55, Buitte 3Hont. JPO. št. 11. $125.; Slovenie Pribl. Ho.. New York. \T.Y. $95. Slov. Nar. Podpor. .Tednota $5.000; SNPJ društva po V. Oainkar-jn $1.300. Skupno $12.631.79.
Od skupne vsote so že odjste-ti stroški $12.50 za premijo blagajn i ko ve v »nščine, kar je bilo že poročano v prvem ponoči!«.
To je že lepa v*»ota. Kakor vidite, >o se oglasila mesta Ely, Minn; Sheboygan. Wis in Rook Springs, Wyo., Salida, Colo. V SalLdi, Colo., so naša slovenska društva napravila »kupno vesel Loo ter Čisfi preostanek iste poklali na glavnega blagajnika. Za njimi se je oglasila slovenska naselbine Cleveland, ki je poslala $1.500. Potem je u-rednik Amerikan«kega Slovenca J. Jerioh poslal $63.06. Nato ste se oglasili naselbini Rook Springs, Wvo.. in Butte, Mont., kakor kažejo številke. Tudi od časopisu "Olas Naroda" je prišel pri-pevek. Največji prispevek je prišel od Slov. Nar; Podporno Jednote $6.300. Obenem so da t o val i 'še posamezniki, društva KSKJ in federarija ABZ.
iHvala win in vsakemu.
Do 36. novembra so bili u-stanovl.ieni še sledeči lokalni odbori: goek Springs. Wyo.. ■št. 17; Barberton, Ohio, št. 18: Aspen, Colo., št. 19. in Piieblo, CoK, št. 20.
Iz Butte, Mont., mi piše taj-1 Neimenovani $5; Rev. Albin nik JPO. ss. lokalnega odfbora Gnidovec $10; -pio Barp (Tiro-M. 11. Ignac Oražemv da^ pri-
redijo zopet veselico dne 4. ia nroarja 1942 ter da bodo sklicali skupaj uradnike društev za Večjo agitacijo in nabiranje prispevkov. PosameEniki ko bili sledeči, ki no že darovali:
Lousen Bros. $15.00; Avgust!
lec) $2.; Fr. Ru-sblan Sr. Home-dale, Idaho $3; Frank Grum $1.50; Mrs. Urban Taucher $2. Skmpaj $325.55.
Z nabiranjem še nismo pričeli, ker čakamo, kaj bodo napravila društva na glavnih letnih sejah. Hvala vsem. ki so
Mrvos $10.00; Dtiroštvo SSPlZ ka-i darovali, posebno pa god-št. 149 $5; Društvo Št. 105 ABZ cem kub«iricam in Mr. Plemelu $5; Mr. in Mrs. Charles Propp za 1<VP program na odru." $5; Mr. in Mrs. Ignac Oražem Iz Jenrrv TJnd, Ark. sem do-$5; Mr. in Mrs. A. Loskovar Sr. bil pismo od rojaka Mike Pike, $5; Društvo št. 190 ABZ $2.50; ki mi pošilja $5.00, da naj jih
izročku slovenski sekciji JPO. Likalni odbor št. 2. v Cleveland, O., se prav iskreno
za-
Mris. John Malerich $2.50; Mrs. Terezija Mihelich $2; Mr. in Mrs. J. Petritz. $2; Mi«. Frank Jank, $2; Mrs. Mary Tomazieb hval.tuje osobju Glasbene Mja-$1.25; Mrs. Mary Konda $1; \8rjtice, ki je ponovila opereto Ci-in Mrs. Matt Otonkar $1; Mrs. gan-baron V korist .TPO. Skuip-Mary Stnkel $1; Mrs. Frances I nih prijemko vje bilo $1,765.55 KHz $1; Mr. Frank Sever $1. Skupaj $69.25.
Iz Rock Springs, Wvo., s m dobil pismo od tajnika tam-kajšnegu lokalnega odbora .To* Gosarja, ki pLše:
"Pošiljam vam poročilo o naši veselici, katero .smo napravili v pomoč našemu narodu v Jugoslaviji. Vršila se je 15. novenfbra. Skupni dobiček od veselice $277.05. Darovali so sllede'-i: Društvo št. 122. KSKJ $25;
a čisti dobiček je bil $903.11. Zbor Ivan Cankar je priredil igro 44Z vero v vstajenje". Skupnih dohodkov je bilo $860.40 a pieostanek je bil $510.40, katerega se je oddalo v blagajno lokalnega odbora •TPO. Hvala vsem in vsakemu delavcem in igralcem.
Olavni odbor Jugoslov. Pomožnega Odbora slovensko sekcije se pray toplo zahvaljuje vs-em darovalcem v imenu trpečega naroda v donvovini.
Janko N. Rfcgolj.
VESTI IZ CLEVELAND, OtfiO
Ehve 22. decemtbra je preminila Anna Karliager, v starosti 49 let. V Ameriki je bivala 32 let. Rojena je bila v 6a-metth na Gorenjskem. Zapu-i3ča žalujočega moža Jožefa, sina Jožefa, tri brate- Franka Johna, in Toneta, ki je- council-mail, ter dve sestri: Johanmo Pečlak v Geneva, O. in Albino.
Po kratki bolezni je umrl John Turšič, star 59 let in doma iz Blok, odkoder je prišel v Cleveland pre d31 leti. Tukaj zapu&ča soprogo Mary, 2 hčeri, Frances in Ros>e, v West Virgmiji pa brsuta Antona. Z ud njih df^t let je bil brezposeln.
Po dolgi in mučni bolezni je preminil v Lakeside bolnišnici Poljak Joseph Mihell, star 58 let. Zapušča žalujočo soprogo Antonijo, roj. Poli« in pet otrok ter več drugi hsorodnikov.
Na banke tu. ki je bil prirejen v počast 40 letnice, fare sv. Lovrenca, je bil med drugimii tudi 82 letni bivši predsednik American Steel & Wire Co., A. W. fBtz, zelo naklonjen Slovencem, še zlasti pa cerkvi sv. Lovrenca. Bil je budi pozvan, d« spregovori par besed. Komaj ie tvoj govor začel, se je zgrudil. Na pomoč je takoj
pi<fcfkct&il dr. Oman, ki je bii
tudi navzoč pa je bila vsaka pomoč zaman.
V soboto dne 13. decembra je bil pred svojim domom o-kraden rojak John Stupka. Neki neznanec je prišel mimo njega in ga poprosil za vžigalico. Takoj nato ga je pograbil aa
očala in mu obenem tudi vzd denar ter izgradi v temi.
Per dolgt m nsafcni bofeani je preminil aa svojem donim John Bajuk, star 69 Jet Tukaj zapušča žalujočo soprogo MfWy, roj. Kovačič, doma ia Žarij in pet otrok. Rojen je bil v fa-ri Metliki, vas Boz&kovo v Beli Krajini, kjer zaptiSea vec1 sorodnikov.
BAN HRVATSKE OB BOŽIČU LETA 1941
Važna izjava hrvatskega barka proti Pavelicevemu izdaj-
nižtvu.
ZALOGA SLOVENSKIH KNJIG SE DNEVNO ZMANJŠUJE. CE 2EMTF KAKŠNO KNJIGO NAROČITE JO ZDAJ
SLOVENSKE KNJIGE
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše cfc>move, odprimo ji srce . . .
(Finžffar)
AGITATOR
Spisal Janko Kersnik
(99 strani.)
Janko Kersnik je pole« Jnr-&č* naj boli man in prilinb-ljen slovenski pisatelj, kar jlti je živelo v dragi polovici devetnajstega stoletji. Njegovega "Agitatorja" 1m> sleherni Citat a užitkom.
Cena $1.—
IDIOT
Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE—NAD 669 str. Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v naj' bolj rani mladosti nagnenja k Denonbatnoetim. Opto je živa* hen ln ne utruja kot netate rl dragi romani Dostojevake-
Cena $2.25
LISTKI
Spisal Kaarar Meiko,
(144 strani.)
Cena 70c MARKO SENJANIN —
SLOVENSKI R6BINS6N
Cena 75c
MILIJONAR BREZ DENARJA
Spisal Phillip« Oppenhetm.
(92 strani.)
Do skrajnosti napet roman Iz modernega življenja. Oppen-h«ia» Je znaml angMM romanopisec poena n po celem svetu.
Cena 75c
MOŽJE
Spisal Emerson Htogh.
(20» strani.)
Zanimivo delo, ki bo ngaialo vsakemu CUateUu. Paevod pmv
nlff ne zaostaja za originalom.
Cena $1.50 MED PAD AR JI IK
MALENKOSTI
Spisal 1|M» Albreht.
(120 strani.)
Cena 75e
NADE2NA
NIKOLAJE VNA
Spisal V. M. Gariin. (112 strank)
Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo Življenja. Vzpenjajo se kvOSiu, a sredi pota omagajo.
Cena 30c NA POLJU SLAYS
Spisat HENRIK S&ENKKWMfe
Pisatelj popbraje sijajno m«sn poljskega kralja Jana Sobleake* ga nad Turki pri Hottou m s tem osvobojen je Poljske. S to zmago je bila bonCana tur£ka sila, pod katero so toliko trpeli ttadi slovenski kraji.
cena ft.—
OGENJ
Spisal Henry Bkrbusse.
(337 strani.)
Pretresljiv opis prisorov is svetovne vojne. Ediaole mojster kakor je Barbnaee je mogel napisati tako knjigo.
Cena
OTROCI SOLNCA
Spisal IVAN PREGKljJ
Poznani slovenski' ptAtelj popisuj« Čudovit svet tned tarkostjo
jaineg* solnca - In senco Uiadae severne noM.
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Tistto knjigo, ki jo bi radi brali to zimo, napočite še danes!
cena
$K—
SODNIKOVI
Spisal M8V STRfTAR
pisateljev ia
S ca posta pravzaprav oCe pravilne sio-ven&Hne v tem svojm romanu ifvo in zanimivo poptsbjfe iivljeaje
cena
$1.75
(117 atrani.)
Štajerski rojak Ka« ni do svojega Štiridesetega leta stopil v javnost Nato Ja uM pisati krajto «rUos, ki jih vsebuje ta zbirka, nato Je pa zaslovel a svoJBB romanom — "Gruntom."
Cena 85c
TJSOČ HI ENA NOC
SAMO n. ZVEZEK Zbirk« pravljic t Jatora-— odriuto prirej Aadrej Bape.
Vsaka knjig* — ^1.25
-.............— "■ ■' , ■■■■.!. .......>
Naročita knjige Se -1 danes?
V	ROBSTVU
Spisal Ivan Matitt*.
(255 strani.)
Ivan SaatiCld je eden tistUi redkih nafiih ljndi, ki ne pozna sa* no vojne ln njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati.
Cena^
V	ZARJE VIDOVE
Spisal OTON ZUPANČIČ
NajbolJBI In Se živeči slovenski pesnik podaja m to zbirko ' sope t nekaj umotvorov, fmul so posvečene njegovi1 ieni Ani.
cena — ZADNJI VAL
Spisal IVO SORLl Poznani slovenski pisatelj nam- v tej knjigi podaja salo zanimive podatke o svojih doživljajih v RogaSkl Stotini.
cena —
ZNANCI
Spisal RADO MURNIH Poznani humorist v tej knjigi kale razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti in orisi"
LJUBITELJEM LEPOSLOVJA
V zalogi imamo se nekaj spisov najbolj- j ših slovenskih in tujih pisateljev. Imena so navedena v tem seznamu.
Kdor bi tedaj Kotel Še kako knjigo, oz. bi ^ ^ jo želel prihraniti za razvedrilo za zimske $ $ & večere, naj si jo naroči'čimprej, predno za- 4}
•g loga poide.
ROMAN
(arol Maya
BROŠIRANO


$1.25
PO DEŽELI SKIPETAKJEV
Brata AJaiiJa; Kote v sate-skh Miridit; Ob Tardarjn.
_$1.50
SPISI JOSIP JURČIČA
Cena .25
IV.	ZVEZEK:
Cvet in sad; HQ mestnega so-dalfaa; K oslovska sodba v Vi-Snji gori; Dva brata.
V.	ZVEZEK:
Sosedov sin; Sin kmetakega cesarja; Med dvema stoloma.
VI. ZVEZEK:
Dr. Sober; Tugomer.
VIII.	ZVEZEK:
Ivan Enaaeia Tatenbab; Bojim se te; Črtica iz Življenja političnega agitatorja; Telečja pečenka; Sest pftw klobasa Po tobaku smrdiS; Ženitev iz nevoBajivostl; Spomini sta-' rega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK:
Rokovnjačl; Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko Je krompir kradel; Ponarejeni bankovci.

STRAHOTE VOJNE ^
Spisala Berta pL Snttner - 228 Btrmd Cena 50 centov
Pnepričan se, da bodo tudi ot> ietasnjem Božiča naša, čustva in nase m i<?li pri naši stan domovini, v našem starem kraju.	»
(Ko pravim naš dom v starem kraju, solim pcfv-edati vrne tisto, kar jo s tem rodnim domom povezano : vse življenje nasrch naj-dra-ajiih in v»si grobovi nasših o-žetov, dedov in pradedov, vsa lepota in častna agodovina na-naroda. . Nja&a eostva bodo zlasti leto« zatcipljena v preteklost zaradi nesrečne in težke sedanjosti, zaradi pohojene časti in poštenja in zaradi zasdižnjene svobode Ln pravic.
A kadar bodo misli in čustva najgloblja v svoji bok<Ani in trpljenja, naj vsak izmed nas zbere svoje moči in jih da vse in brece pomislekov borbi za svobodo, pravičnost in človeško dostojanstvo, za pravico, dostojanstvo in svobodo vsake ga naroda in vsega človeštva. V vsakem tremrtkn in na vsakem kraju imejte pred vašimi očmi bojno zastavo te anrtlje in vdani in verni bodite resnih ni boroi za zrnato demokracije in njenih načel, ka.it i e tem najboljše iztpopolnffujete doH-
rodn in naroda, ki mu s svojo krvjo, pripadate, ter tako tudi važi novi domovini, veliki in močni -Agaeriki in Kanadi. Srečen Božiči
Ivan Šulbašič,
ban Hrvatpke.
"ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . .
V Joliet, 111. je pred dnevi umrl ^Tos. Novak, star 73 let in doma od Novega mesta. Pred leti je bival v nekem malem, mestu v Minnesoti, kjer je bil j poštar ia mirovni sodnik, 15 1 let je bil pa v Jol&et. V Aine-riki je bival 45 let,	t
t
T Ohicagu. Dl. je na svojem domn umrl 19. dfc. John Vo-Rrie, bivši glavni blagajnik SNiPJ. Star je bU 65 let in ro-j?n v Masori, občina Otalež pri. -Cerknem na Got4skem_ Za njim iakije žena, sin in tri hčere ter drugi sorodniki.
t
fV Denver, Colo., je 25. nov. umrla Agnes Sadar. Pokojni-ca je prišla v Aineriko 1. 1889 in sicer v Cleveland, O., poene-
jih rodbin prav tako- kakor do
je pa gta se z možem podala v nostl Tn OtfVftze, do sebe in sVo-» Denver, kjer šta mnogo let vo-
NOVE GfiAMfCBPONBKiE PDOfiC-E.
(Kakor vam je že gotovo znano, je naš rojak Jerry K opri v-šek ravno dokončal svojo prvo slovensko ploščo. Na eni strani je "Na planinah" valček in na drogi pa "Terezinka"^ polka. V valčku je zraven "Na planinah*' tudi "Čez tri gore" in "Bod* moja, hod* moja, 6om lesenke da v." V "Tere-zinika" polk* se pa tudi igTa "O, MariSka pegiaj" in "Moj očka ima konjička dva". Vse te znane slovenske narodne pesmi je Mr. Koprivšek posebno »ustavil za orkester brez petja.
To ploščo je založila Sonart Recoid Co. in se lahko igra na vsaki fono graf ski maši ni. Cena ene plošče je 75 centov. Te plošče sedaj prodajajo v Cle-velandu pri M. Merw na St. Clalir Avenne, v New Yorku pa pri Mr. John Marsicdi, ki ima oglas v listu "Olas Naroda'* kakor tudi v upravništvn Glasa Naroda, 216 W. *8th St.. v Brookljrnu pa pri Joseph Ekn, 90-30 — 70fch Drnse, Forest Hilte, L. L in v Ritowood v Slov. Nar. damiu in pri Btody^s Music Shop, 5666- Myrtle Ave. (iblissu Geneoa Ave.) Ridge wood Brooklyn, N. Y.
Ako pa želite te plošče dobiti po poeti, pa laitfko pišite naravnost na Mt. Koprivček, 1325 Oreene Ave., Brooklyn, U. Y., ali pa kateremu koli gori omenjenemu, ki prodaja Mr. Koprivt^kove plošče.
tZa pojasnilo vam sporočamo, da zaradi poštnine cene je nemogoče poslati po pošti manj ploSč kakor pet naenkrart. ker potem je poštnina cenejša in jc bolj sigurno, da * plošče ne zlomijo, ko jih je več pkupaj.
■Tipamo, da vam bode Mr. KofprrvSkova prva plošča nga-sjala in jo vaaa priporočamo, da si jo dobite.
dila znano gostilno in boarding house. Zapušča soproga štiri sinove in dve hčeri.	•
t
V	Chisholm, Minn, je nedavno umrla Leopoldina Zevniik, ki je bila doma ne?kjc od Orno-mlja v Beli Krajini.
t
V	Wakenbung, Colo., je dne 12. de«, pri delu v premogovniku naglo umrl Anton Stajdfci-har, star 48 let in rojen v Razdrtem na Notranjskem; Tukaj zapušča ženo, dva sinova in hčer.
t
V	Bridgeport, O., je dne 15. decembra po dolgi in težki t*>-kzni umrl Jos. Straus, star 66 let in rojen v Tlebčem pri Žn-ženoiberki na Dolenjskem* V Ameriki je bival 48 let in zapušča ženo, 2 sinova 2 hleeri in tni brate.
t
|Y imperial, Pa., je bil od nekega avftomoibila do smrti pobit 5-ktni sin Mr. in Mrs. Joirn Kosenina. Pokopan je bil na 9t. ^8ary^s pokopalinče v Imperial, PsL
t
V	Dtakitii, Mian., je 12. dec. v &L- Mary's bohiišnici un*la Anna Lampe v stararti 84 let. Biocjena je bila v Ljubljani in leta 1909 je prišla v Ameriko k svojemu bratu nusijonai(ja Rev. Simonu Laimpetu, ki je misLjonaril med Indijanci v Minnesoti Pokojna je bila samska.	'
f
V	Buenos Aires, Argentina, je pred nedavnim preminil v bolnišnici rojak Mohor Tista, v starosti 44 let. Zaspušca ženo & letnega sina, enega brata in eno sestro.
f
'V Btfenos, Aires, Argentina, je dne? 17. nov. bil pri etelu obit Jože Mežriamie, mizar po pokKcu in doma od Žužemberka na Dolen jskem. Padel je s visokega odra ia bil je sa ifie-etn mrtev. Zapušča ženo in dva otroka.	*- ^

DLAB NARODA"*- New f«Hi
Friday, December 26, 1941
T8TANOVI, JIN L lili
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: L WINDER.
—=^156-
• •
Ta čas, ko je avtomobil z umirajočima v<oiziil proti konaku,-se je razvil na vogalu Franc Jožtfove ceste boj za Principa. Strup, ki j?a je bil zaužil takoj po atentatu, ni učinkoval. Nekaj civilistov in redarjev nru je izvilo kadečo se pištolo s katero se je hotel ustreliti. TJkirihali po njem, hoteli so ga ubiti. Mahoma «o se začuli klici: '"Pozor! Bomba!"
V s« je prhnik) vsaksebi. Ob Princ ipovih nogah so zagledali bonrfbo. Ker se ni zanesel na učinek Mrupa, se je bil hotel ubiti z bomfbo. ^ Toda bomiba je bnez učinka obležala na tleh, kajti kapica se je bila prva dotaknila tal; dno bonibe je bilo debelejše od -stranskega dboda, tako da je ležalo težišfče nad sredino njene višine, in bomlha. ki je udarila ob tla s šini ko etra njo, se ni razletela. Princip je stekel nekaj kiora-kov proti drugi strani Franc Jožefove ce?te.
Zdaj ga je zgrabilo mnogjo rok. Strahoviti udarci «o kakor toča padali po njeni. Veliki kamni so leteli proti njegovi glavi. Branil se je obwpno, in dva mlada mo&ka, ki ju ni nihče poznal, sta nru izkulšala pomagati in ga iztrgati napadalcem. Neki poročnik, ki je spadal k preetolonasledniko-vemn sprentetvu, je izbiri sabljo in dvakrat usekal po Princip«.
"Ne <kxtikajte se ga! Glejte, da se spravite!" je krik-nil eden izmed Principovih branilcev, ter k palico udaril poročnika po čeladi.
Policija je končala boj. Principa, ki je krvavel iz nyno-gili ran, so prijeli. Ranjen je bil tako hudo, da so mvdili, da ne bo nčakal večera. Njegovia branilca sta ušla. Tudd «07a-otniki so pobegnili. Nihče izmed njih se ni več pokazal v Sarajevu..
Ko je avtomobil prestolonaslednike dvojice obstal pred konakom, je bila Zofija žt mrtva. Zdravniki, ki so preiskali njeno rano v dimJjah, so ugotovili notranje izkrvavljenje. Franc Ferdinand, ki mu je bila svinčenka pretrgala vratno odvodnico, je živel Še nekaj liiimUt. 1 Zrenice so se le še slabotno odzivale, utrip žile je Ibilo koaitlaj čutiti. Kri nta je neneho-ma lila iz ust in iz rane rta vratu. : Ko je prišel čez deset minut sarajevski .nadškof, da bi dejal umikajočega v sveto olje ni bilo Franca Ferdinanda več med živimi.
Činovni red mrtvih.
Cesarjevega generalnega pribočnika grofa Paara. so \ cesarski vili v IscliUi takoj nujno poklicali na telefon, da se je moral on, ki mu je bil teletVn takisto mtrzek kakor njegovem-u gospodarju, odločiti in oksninsiti pirvo nedeljo v seMki letni rezidenci s telefonskim razgovoront Po temi telefonskem razgovoru so jo stare noge generalnega pribočnika čudno proč-110 via<irno ubrale proti cesarjevi delovni sobi. Celo to bleščečo krasno nedeljo s Salzaodkamintergutu je sedel cesar za pisalno m'izo in reševal uradne spise..
Generalni pribočnik je loetal pri cesarju pol ure. V tej pol uri se je novica o umoru preatolonaslednifcke dvojice že razvedela po Iseblu. General baron Maigutti, ki je bil dodeljeni generalnemu pribočniku, in drugi visoki častniki in uradniki cesarjevega dvora, so napeto čakali, da se grof Paar vrne iz eewjeve delovne sobe. 1 Nazadnje se j^ pričakovani pokazal. Na vseh obrazih si čltal: "Kaj bo »daj?"
1 Grof Paar je gledal veselo in zadovoljno. "Da," je rekel •gospoda, torej že veste. Sejour v Ischlu se jutri prekine. A le za malo časa."
General Margutli je vprašal, kako je cesar sprejel novico iz Sarajeva. Grof Paar ni takoj odgovoril. Napeto se je •zamislil. Potem je rekel, da je cesar dejal:
"Groeno!" TSTato da je cesar izrekel besede: "Vsemogočni se ne da izzivati. — Višja moč je obnovila tisti red, ki ga jaz na žalost nisem mogel ohraniti." —
Poslušalci so komaj utajili nasmeh. V«i so si mislili-Tasko nabuhlo cesar ne govori. Tciga patetičnega napeto-licja cesar ne spravi čez ustnice. — A zdaj so poznali uradno sodbo o smrtni novici, ki je bik loesarju po godu.
Dvorna kamarila se je oddahnila. Nenadna smirt Franca Ferdinanda jo je bila rešila velike eki^bi. Zelo mnogo ljudi ^e je oddahnilo; visoki dvorni dostojanstveniki in uboge'na-biraike d-račja v iwn«rjeiw"evih goadovih, mnoge stranke in limoni narodi. Le malo ljudi je Žalovalo. Nedoletni otroci, ki so bili na mah izg-ubili očeta in mater, so jokali. Polkovnik pl. Broeacih je žaloval in si želel smrti. Obupno je žalovala nadvojvodinja Marije Terezija, prtstolonaslednikova mačeha, ki nra je bila postala mati. ,
Srbi *o pričakovali maščevanja Avstrije. V Sarajevu so Srbi okusili maščevanje že nekaj ur po atentatu.
Hotel "Evropa*", sedež srbskih društev, je ob šestih zvečer obkolila rjoveča mtnožica. * Kamenje je letelo proti šipam v oknih, tuleč je množica utrla hišna vrata. Podivjana drhal je vdrla v poslopje, razbila zrcala, krožnike, kozarce, steklenice in vso opravo. Hotelske postelje, zofe in omare so znveifcfiK na cesto. Natakarje in goate, ki niso bili za ča*a pobegnili, so pretepli. Pričela se je gonja na Srbe.
■Pobijte srbske svinje!" je rjovela nftiožica in ropaje vdirala v prodajalne e rbdkih trgovcev, v delavnice srbskih rokodelcev. Vso noč in ves ponedeljek je trajalo ropanje. V ponedeljek je poslal general Potiorek vojaštvo, da je poseglo vmes. Malomarno je nastopilo, zdaj, ko ni bilo več kje ropati. Nato so pioglasili v Sarajevu- naglo sodbo.
Se .zvečer dne 2$. junija je jel preiskovalni sodnik zasliševati gimnazijca Principa in črkostavca Čabrinoviča. i Krvavela sta iz liwiogih ran, toliko "da sta se zbudila v ži vljenje, ko se je p ričela muka zaslišanj. Zasliševali so ju po dvakrat m po trik raft na dan, po cele ure, trpinčili «0 ju z lakoto in ju pogosto pretepali. Včasih so tndi lepo ravnali z njima; preiskovalni sodnik jima je hotel hitro izvabiti imena vseh zarotnikov, njegov posel je bil težak.
Princip je trdovratno molčal, samo nagib svojega dejanja te odkril, rekoč, da je bilo vzrok dejanja zatiranje njegovih bratov; prestolonaslednik je foil najnevarnejši sovražnik Jugoslovanov, zato je moral umreti.
"In kdo ti je pomagal?" Čabrinovic j« vse priznal. Ča-»jrinovio je že navedel vsa imena. I Priznaj še ti!"
{Nadaljevanje prihodnjič.)
Junaška dela Jugoslavije
Dogodki zadnjih tednov so jasno pokazali veliki delež, ki ga je Jugoslavija prispt vala narodom, ki se bore proti o-sLšču s svojo junaško borbo
proti bolj močnim nemJškjan ar-mijam v letošnjem apriln. Brez azirov na moč Nemčije, ki se je zavedal, je jugoslovanski narod 'icBzval ICitlcrjeve armije, s svojim postopanjem v igel \z tira ves nemiški vojni načrt in mnogo prispeval k porazu, ki so era naciji doživeli v Rusiji, prvenl nemškem neuspehu na bojnem polju.
Ko se je marca s prevratom izročila oblast v Beogradu vladi, ki je bila trdno odločena upreti se osiščnim grožnjam in pritisku osišča, so bile nemške priprav? na ostalih bojiščih malone končane. Nemške divizije so bile zbrane vzdolž turške meje. morali so jih vrniti in razporediti 7,a na^pad na -Tn-goslovijo. Priprave za napfld na Jugoslavijo so stale Nemčijo deset dni. pravi boji ki so sledili na Balkanu, pa so pomenili azgubo štirih def šestih t»;dnov. Namesto da bi neovirano korakal skozi Turčijo, je Hitler moral svojo delavnost v tej smeri omejiti. Ponesrečena vstaja v Traku, ki so jo Angleži zadušili, je pokazala, do česa bi moglo priti, če si N^mlčija ne bi z boji morala utirati pot na jug skozi Jugoslavijo in Grčijo.
Zastoj nemjških akcij v Rusiji je še bolj važen dogodek. Priznava se, da so vremenske razmere bile največjega pomena za ol)rezm očenje nentških tankov in zmanjšanje koristnosti neniSkili zračnih sil. 0? bi Hitler mogel napasti Rusijo j maja meseca namesto oib koncu j junija, bi teh nekaj tednov to-.pleiga vremena in suhih cest 'moglo povzročiiti padec Mosk-;ve. Torej je vse leto vreme, , ki ga je jugoslovanski narod kupil za ceno surove in krute zasedbe, bilo neoeenljive vrednosti za sedanje zaveznike A-irt?rikc v borbi proti osišču.
čeprav premagana, je Jugoslavija nadaljevala borbo in tako dala pokorjenim narodom Evrope srijajen zsrled. kako more mali in odločen narod bo-jovati se proti sovražnim silam v <=voji zemlji. Naciji so bili prisiljeni priteeniti svoje čete z drugih bojišč. kj"r sohile več kot potrebne in jih uporabiti
40-LETNO preiskušnjo

AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY. MINNESOTA
KI IMA 22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni a rad, Ely, Minnesota.
Kratka Dnevna Zgodba
RINS:
Novoletni strah opolnoči
V čuvajnic&i celici slavnega naravno, vendar v tem položa-
pri prizadevanjih da zaduše duh jugoslovanskega odpora.
Ti načini, ter strašenje grožnje in teror, ki je ž njimi Hitler aprila meseca hotel doseči o-svojitev države hrtz krvi, .«o o-stale neuspešne in Jugoslavija še naprej koristi zavezniški stvari neobotavljajoč se s krvjo in trpljenjem svojega naroda plačevati odpor, ki ji bo o-stal kot neporuŠno jamstvo.
UPORABA KOSTI.
^Eaščobe in vlage proste kto-j sti ostanejo približno tri četrt ure v navadni vodni pari, da se očistijo zadnjih ostankov bencinskega plina. Med to proceduro se močno segrejejo in povsem po sušo. Potem gredo kosti v drug> oddelke, kjer jih začno piedelovati. Iz njih izdelujejo klej. krmo, gnojilo,
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY
PISATELJA LOUIS-A ADAMI&A ZA NAVADNO CENO
$2.50
Pri naročbi seposlužite naslednjega kupona
- Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $......
Moje ime----------------------------------
/
Št., ulica ali Box št.---------------------------------------
Mesto in državta ———..............._______
Naročite lahko to knjigo pri: -
KNJIGARNI
"Glas Naroda
99
21C WEST lfith STREET
NEW YORK
pofiabno oglje za rafinerijo sladkorja itd. Klej iz kosti se da uporabiti različno in povpra sevanje po njem je veliko. Krma iz kosti je izredno važna. Kot gnojilo je kontna moka važna zlasti za to, ker vsebuje 4 do 5 odst. dušika in 20 odet, žvepla. Razmeroma malo je znano, da se rabijo zdrobljene kosti tudi za strojenje in v jek-larnah kot najboljše sredstvo za dosego večje trdote kovine. Kostno oglje se rabi za čiščenje sirovega sladkorja in izdelovanje črnega laka za avto-' mobile. Tudi ostanki kosti po predelavi v klej ne gredo v izgubo. Služijo nam lahko kot dobro gnojilo, ali pa se izdeluje iz njih krmno apno.
(Parklji. kopita in rogovi, ki jih ne prnštevamo med kosti, se olxfcdujejo posebej. Iz parkljev »zdelrujejo v prvi vrsti dragoceno parkljevo olje, ki se rabi za mazanje ur, pisalnih in šivalnih strojev itd. To olje je zelo važno za fino mehaniko. Razen tega so parklji in kopita izborao gnojilo, mmJotgo boljše od drugih umetnih gnojil. Rogovje se lahko zmelje in z uspehom uporablja zlasti za gnojenje vinogradov. Pa tudi v industriji se rabi ta moka z uspehom zlasti pri brušenju nil, da se doseže veča trdota. Rogovje se izkorišča na najrazličnejše načine. Iz tostov se izdelujejo glavniki, gmmlbi, držaji palic in dežnikov, platnice nožev itd.
Kostno maščobo v tovarnah za pnedelavo kosti destilirajo. Tako odstranijo iz nje vso nesnago. Čista kontna maščoba Je najboljša sirovina za izdelovanje mila. Razen tega so pa v nji še druge važne snovi, tako glicerin, »tearin za izdelovanje sveč. olje za izdelovanje strojnega papiria. raznih .krem in podobno.- Tudi za laik i ran je se rabi kostna maaičo-ba. Spitio v eni nomški tovarni predelajo v=ak teden vec ti-f*og centov kosti. Pomen kosti kot sirovine je tem večji., ker jih ima Nemčija doma in jih ni treba uvažati. .
panoptika, madame Tussaud v Ijondonu — bilo je leto dni pred svetovno vojno — je nemirna stenska uia pravkar v naglici /drdrala dvanajst udarcev novega leta.
•čuvaj Joe Riggs, mlad, po fiportu kot jeklo utrjen človek,* je vstal, da bi nastopil svoj obhod jw> panoptiku, ki ga je obnovil vsako uro. Vzdih nil je. Sil vest rova noč! Pa še to, da tak obhod ponovi po panoptiku, kjer «e dozdeva, da sobe. ki so že podnevi grozotne, ponoči kar oživijo in postanejo strašila, zares ni prijetna zadeva. in je sploh le nekaj za možakarje jeklenih živcev.
Njegova preglednlška -ot ga je kot navadno — vodila »kozi vrsto dvoran s stotinami sob
in nekoč odličnih glav. ki jih je bila dobila ustanoviteljica med francosko revolucijo po Robe«pierrovem naročilu kar naravnost izpod giljotine, da jih je dala posneti. Dokler ni čuvaj prišel do tistega*dela hiše, ki mu je bil zmeraj najbolj neprijeten, do galerije zločin cev in do mučilnice.
Na obeh straneh precej dz-kega hodnika so tu staii in sedeli skoraj vsi prosluli roparski in večkratni morilci, narejen? iz voska, in so prežeče in porogljivo bolščali v samotnega popotnika. Na koncu hodnika pa so bila grčava hrastova vrata: vhod v mučilnico.
V hiši je bilo vse mrtvaško tiho. Le zunaj je divjalo Se ponočno vrvenje.
(Mrtvaško tiho? Riggs se je za hip zdrznil. AH n- bilo slišati ralilega šustenja iz mučilnice?
IZ lučjo svoje laterne. ki je svetila po vsem prostoru, je o-tipal vse te strahotne post p ve. Toda — nič.
Dalje.
Odprl je vrata na zarjavelih tečajih za v mučilnico. Y.-topil je in v naglici oplazil s pogledom vsa tista orodja, ki jil: je bil njih strahotni pomen na slehernem zapisan.
(Slednjič so se nra nehote za-pičile oči v enega, ob straneh stoječih zgodovinskih likov rabljev. Saj je vs? te sobe natančno poznal. Ta, ki jo je zdajle opazoval, pa se mu je kaj čudna zdela.
- : ■
Defense Savings Bonds, serij« E, J« mogote dobiti najnižje za $25*— r zrelostni vrednosti, za katere se plača le $18.75. Lastnina serije E bondov je omejena na $5,tM zrelostne vredno, sti za vsako leto.
_K U P I T E
DEFENSE SAVINGS BONDS in STAMPS
Tedaj pa. — Križ božji! Kaj je bilo to? Riggs je začutil, kako so mu kolena klecnila. Oči v tem obrazu, dvoje satansko žarečih oči, so se premikale!
Riggs je nehote kriknil.
*"Rok« kvišku!" je za vpila navidezna voščena lutka in je hkrati stopila niadol s svojega podstavka in grozeče vihtela veliko rabeljsko sekiro, ki se je bila doslej opirala nanjo.
®.iggsu je bilo, kot bi ga kdo davil. A njegovo mišljenje se ni ustavilo. Skoraj trezno je dognal, da fa plečata postava 2 namrgodenim izrazom v obrazu ni bil noben strah, amipak človek iz mesa in krvi. Norec, ki se je bil dal zapreti — je šinilo Rigigsu na misel.
In zares! Ob steni je ležala voSčena lutka brez vrhne halje in kapnee. Norec se je bil oblekel vanjo.
Riffgs je dalje epoznal, da Ibi se bilo za zdaj zaman upirati. Pneden bi bil potegnil svoj samokres iz torbice in ga pripravil na strel, bi ga njegov nasprotnik že zdavnaj pobil s sekiro na tla. Pa še nič nKu ni bilo videti, da ne misli zares.
"Kdo ste?" je Riggs slednjič vprašal, ko se je necanec postavil k vratom. Netmogoce je bilo ubežati pred njim.
"Rabelj Njegovega Veličanstva, kralja Henrika VIH.
"Tn kaj bi radi?"
"Usmrtiti vas moram.** Zakaj pa?** je Riggs Čisto
ju precej t opoglavo vpiašal.
"To bi morali vendar sami vedeti. Ali vas ni državno so-idialee zaradi veleizdaje obsodilo na smrt he? Njegovo Ve" ličanstvo je čakalo spredaj."
iRiggs je v duhu videl spredaj pri kraljih debelega strahotnega kralja, kako se je režal zraven satanske, železne maske. ki mu jo je bil podaril nemški cesar.
"'Sodni dvor je tudi že tu." Pokazal je nazaj skozi odprta vrata, kjer je bila vidna takio živo bolščeča družba zločincev. Zdaj je — vzel nekakfsno uro iz žepa. "12 in 12 minut. Torej še tri minute.**
Ripgs je začutil, kako mu je znoj kapljal s čela. Tn kakor človeški duh v trenutkih velike nevarnosti, če se le pokaže kaka mrvi ca rešitve. Riffgsovi
možgani so tipali s tako naglico in bistrostjo, kakršni sta v normalnih razmerah nemoetoči, krog vseh mogočih rešilnih o-kolnosti.
Še dve minuti. Množica rešilnih načrtov, vsi s trenutno naglico z matematično natančnostjo izvedeni, kakor Šahovske partije preigrani — in kot neuporabni zavrženi, je vrvela skozi njegove misli.
Se ena minuta! NV>beriejra izhoda še ni dobil! Rabelj je gledal na svojo nro na dlani.
(Riggs je še enkrat štel do 40, do 50 — 55 — 58 — 59. Brez dvoma, zdaj je konee. Kakor težke svinčene kaplje so padale sekunde v morje večnosti. Tedajci iwu je hušknila slabotna lučka po obrazu in hrbet mu je vzravnal.
Rabelj je uro vtaknil v žep in robato namignil.
"V redu" je dejal Riggs. vdan v svojk> irsodo, "katera roka?"
"Kako — katera roka?" ■"No, pravite, da ste rabelj iz Londona, pa še ne veste ne, da se mora veleizdajalcem najprej odsekati roka. Če pa nočete, pa pustite."
(Norec je bil za hip ves os:a-močen, češ, kako da sme kdo zdvajati o njegovih strokovnih znntažnostih. Kar pobesnel je.
'"Desno, kaj pa!" je zavrnil. "Alo, položite jo na klado Čas je že!**
RiS^v5 je položil desnico na bližnjo zgodovinsko rabeljsko klado, kier je bilo vidnih več zarez. Živci so mn bili do krajnosti napeti. Bistro je o-pazoval sleherno kretnjo pleča-tega nonca.
Ta je zavihtel težko sekiro nad glavo in je z vso silo zamahnil. A preden se ie rezilo dotaknilo roke. jo je Riggs z bliskovito naglico izmaknil. Niti za desetinko sekunde prezgodaj ali prepozno. Sekira ni mogla več nazaj in se je globoko zadri a v klado.
V tistem hipu pa je mogočen boksaaski sunek s pestjo na sroltanec vrgel navideznega rablja na tla in iz zavesti. Kot bi trenil, ga je Ttigsrs z eno od vrvi, ki so ondi visele, vsega povezal.
Odpravili so ga nazaj v blaz-nico odkoder ga bili pred šestimi dnevi, češ, da je zdrav, odpustili. In tako v bilo vse spet v redu. Samo Risnrsu so po tem doživljaju za novo leto o-'siveli lasje na sencih.
Rojake prosimo, k o pošljajo n naročnino, da ae poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je ram le priroino