Defense
BUY
united states savings bonds andstanps
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
!1LTJME XXIV.—LETO XXIV.
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
lEFENSE
BUY
UNITED STATES SAVINGS BONDS UiD STAMPS
OS SAIL XTHX® POSTORITE OR BANK
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) SEPTEMBER 4, 1941.
ŠTEVILKA (NUMBER) 208
BERLIN PRIZNAVA TRPLJENJE NACISTOV NA RUSKI FRONTI
^toci so pričeli prepevati novo pesem, s katero priznavajo nečloveško trpljenje, Pomanjkanje živil na fronti in neprestane ruske protinapade.
»
\aENTRIJ S0 POTISNILI RUSI NEMCE 30 MILJ NAZAJ IN ZOPET ZAVZELI 22 RUSKIH VASI Rusk0
poroča d armadno poveljstvo Ljeningradom, ki je skoraj po-eta]a an6S' da so ruska bojna j polnoma obkrožen.
v srditih zračnih bitkah |"Neverjetno trpljenje" Nemcev hot	nem§kih letal, ki; Nemški propagandni poroče-
e & uničiti antiletalsko o- j valeč poroča, kako je v nekem
Leningrada.
"Ljubi svojega bližnjega!"
Rusi bijejo Nemce
sektorju tri dni deževalo in pravi, da so nacijske čete izpostavljene "neverjetnemu trplje-
^ čete So bile vržene tri toih dJ iz.sv°jih naPreJ Po- jnju-"
na 102lClj pred Ljeningra-j "Tisti, ki niso z lastnimi očmi iska ko°^ntralni • fronti pa je j videli teh vojakov, si ne morejo ^ ^ofenziva potisnila ! predstavljati, koliko morajo Fiusku yd 'J° milJ nazaj.	slednji pretrpeti na ruski fron-
Posesti vsega svojega ti," pravi nacijski poročevalec. P,;nsl(o ozemlja	j "Deževje je neznosno, pomanj-
Poroča d Vrhovno poveljstvo ' kanje živil je trpljenjapolno, kar Hi 'fra so bile ruske čete na j pa je najhujše, je to, tla Rusi in°nti "odločilno prema- j napadajo brez oddiha in odrno-Z(kjzop /ia Je Prišla Finska Ira. Toda naši fantje bodo vzdr-% kate V posest vsega ozem- žali, ker morajo vzdržati. Oni Hojnjztep Je izgubila v svo- samo upajo, da bo prišla kmalu Vi2 svij0-	pomoč." (To je popolnoma dru-
gačna pesem od one, ki so jo
JAPONSKA PRED NAJVEČJO KRIZO SVOJE ZGODOVINE
Japonskim vodam se bližajo štirje ameriški parniki, natovorjeni z oljem za Rusijo. — Kaj bo storila Japonska?
PREMIER KONOYE OPOZARJA JAPONSKI NAROD NA VELIKO PREDSTOJEČO KRIZO
WASHINGTON, 3. septem * bra. — Japonski se bliža z usodno naglico njena odločilna ura, ki bo odločila mir ali vojno, ko se bližajo ameriški parniki, natovorjeni z najfinejšim gasoli-nom za Rusijo in na potu v Vladivostok, japonskim vodam.
Opazovalci položaja menijo,
Clev. delavska federacija indorsira-la A. H. Day-a
Slika na levi prikazuje nacijske ujetnike v ruskem taborišču, ko jim Rusi delijo hlebe kruha. Na desni pa vidimo dvoje nemških vojakov, ki dajeta ranjenemu Rusu prvo pomoč. Obe poveljstvi, rusko kakor nemško, radi razpošiljata take slike v svet.
Čudne izjave generala Milana Nediča
M2jX**>. da so zajeli > 300 t koniev> ducate tan-%ter/jP0v in mnogo druge-
General Nedič izjavlja, da bo sedanje stanje v Srbiji .privedlo do državljanske vojne v državi.
Važno!
nacisti doslej prepevali! edništvo).
U-

tli
_^vizija črnosrajčnikov
lo s?edn0 st°Pnjevaje o-0J0 kontraofenzivo, v na centralni fronti
_____	_____vr-
N ? 30 milj nazaj in Ss7Zeh 22 ruskih si. V „Sčili Centralni fronti so Ru-i| 4 tUdI g nernškega vojaš-»flV en° divizijo črnosrajč-
Kultura
novo pesem >etent\ 3" septembra.
da
so
so srditi rus-in deževje ustavi-
DRAMSKO DRUŠTVO "ANTON VEROVŠEK"
Naznanja se članom dramskega društva "Anton Verov-šek", da se vrši redna mesečna seja v petek, ob 7:30 uri zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Prosi se vse člane in članice, da ste gotovo navzoči, ker se bodo razdelile vloge za prihodnjo igro "Baron čevljar", ki se bo vršila dne
j^^^Jitemških čet pred 12. oktobra. — Tajnica._
era'Nedič je stopil na čelo n°ve, po Nemcih kontrolirane vlade
S* Ned* -—I
»i
»k,
BUDIMPEŠTA, 2. septembra. — Tukajšnji časopis Pest pravi-danes, da je general Nedič, srbski voditelj in bivši minister vojne v jugoslovanski vladi, izjavil: "Preko vse Jugoslavije teko reke krvi in valovi -nasilja grozijo uničiti edinstvo in obstoj srbskega naroda."
V govoru, ki ga je imel snoči po radiu iz Beograda, je general Nedič dejal, da meji sedanja situacija že na civilno vojno in da si "kopljejo Srbi svoje lastne grottove."
"Srbija je izgubila' svojo neodvisnost v aprilu (ko je Nemčija pregazila Jugoslavijo), in če
Danes ob 8. zvečer se vr-,ši važna seja državljanskega odbora 23. varde za izvolitev Franka Lauscheta za župana mesta Clevelan-da. Na tej seji, ki se bo vršila v prostorih kampanjskega kluba na St. Clair Ave. in E. 68 St. (zraven Prijateljeve lekarne), bo organizirana skupina prostovoljnih delavcev, ki so pripravljeni obiskati državljane v naši okplici.v, avrhd.prispevkov za pokritje kampanjskih stroškov.
Tem potom se apelira na vas, da se odzovete in pomagate. Vsakdo je dobrodošel !
Velika unija podpira politiko preds. Roosevelta
Clevelandska delavska federacija je snoči indorsirala Arthur-da bo usoda teh parnikov, ki so ja H Dayja kot svojega župan-neoboroženi in ki plovejo pod a- gkega kandidata. meriškimi zastavami, odločila o ( Da ni indorsiraia sodnika miru ali .vojni med Japonsko in Franka j. Lauscheta, je najbrže
Ameriko.	' vzrok njegov pogon proti delav-
Officijelni Washington je med skim= raketirjem, katerim je bil tem zanikal poročila, da je ja-jgtrog ^ neprizanesljiv, toda ponski premier princ Konoye jpravičen sodnik .Kakor znano, je povabil predsednika Roosevelta' godnik Lausche pristrigel pero-h konferenci, ki naj bi se vršila v. mnogim tičem, ki so v svojepi
i med njim in predsednikom na! gvo;jstvu delavskih voditeljev
-J	. j neki japonski bojni ladji na Pa- |nesramno izkoriščali tako sploš-
Unija, ki je ena izmed petih; cifiku.	no javnost kakor tudi samo de-
največjih v deželi, je z! Ameriški parniki na potu v Vla-ogromno večino podprla i	divostok
Roosevelta ter izrazila s tem nezaupnico Lewisu.

RUSKI LETALCI NA
POTU V SEATTLE
CAMDEN, N. J., 2. septembra. — Narodna konvencija U-nited Electrical Radio and Machine Workers of America C. T. O. unije je s 382 glasovi proti 5 odobrila danes politiko predsednika Roosevelta, da se da vso pomoč Veliki Britaniji, Rusiji, Kitajski in sploh vsem državam, ki se bore proti hitlerizmu. V resoluciji, ki je bila spreje-
lavstvo, ki jih je postavilo v njihove urade, kjer naj bi —
Sredi avgusta je odplulo proti; po§teno in nepristransko — ču-
1"_____i- — 1__- y ~ v a -M rt rt	rt 111 In n	____M .	.	mm.	m
Vladivostoku četvero ameriških tankerjev, napolnjenih z najfinejšim gasolinom, kakršnega se rabi za letala. Ti parniki bodo koncem tega tedna dosegli ja-
vali nad delavskimi interesi, pa so si mesto tega basali svoje lastne žepe. Med znanimi rake-tirji, ki so imeli opravka s sodnikom Lauschetom, je bil tudi
ponske vode. Opazovalci sojprogluli Rud(Iy, ki je priznal mnenja, da ne bo japonska via- |SV0j0 krivdo, nakar je bil poda skušala blokirati njihove slan tj-aj kamor spada, plovbe, kljub temu, da jo milita-
risti ščuvajo na to. Svarilo japonskega premierja
TOKIO, 3. septembra. — Napeto pričakujoč prihoda ame-
Himen
V soboto se bosta poročila v cerkvi Marije Vnebovzetje Miss Margaret Jartz in Mr. Anthony
ta brez vsake diskuzije, konven- *}®kih parnikov z gasolmom za. yadnak Nevesta je hči Mrs.
SEATTLE, Wash., 3. septem-1 kooperacije
ffinirrrMO
cija nujno priporoča politiko z vsemi sovražniki
bra. — Dve ogromni ruski mor-
fašizma, "da se enkrat za vselej
u , . . . ,f f , nariški letali, na katerih se na- i odstrani in uniči nevarnost, ki se bosedanje brezzakomto sta-, ^ ^^ ^^ ^ pretl tudi nasi deželi." nje nadaljevalo, vas vprašam, i J	^----------■>—
kovnjakov, bosta prispeli v
Ogromna večina glasov v prid
kam nas bo to privedlo? Ali ni- ■ ^ ^ ^	ameri§. resoluciji pomeni klofuto Johnu
so nase zivljenske žrtve se do- ^ j	;l. Lewisu, bivšemu predsedniku
volj velike ? Ali želi srbsko ljud
sv0-	je bil pred zlomom Jugoslavije zaradi
Jega hrabrega odpora imenovan za jugoslovan-
če]g0L maršala ali vojvodo. — Kako je prišel on na < tC Vlade? 1
stvo izzvati državljansko voj-
ke baze Sitke.
Danes so preleteli Rusi 600 c- L organizacije, ki je od-milj, in iz-Kodiaka preko Zaliva , ločno obsodil Rooseveltovo poli-Alaske v Sitko. Sodi se, da po- «ko ter priporočal Zedinjenim Drugo madžarsko časopisje tujeta sovjetski, letali z naglico državam, naj drže svoje roke poroča, da je bil župan kraja 170 milj na uro.	Pr°č od konflikta v inozemstvu.
no

ur^1 doni"' (JK) — Tu-Uradne nemške
kJ' ^ J* noc°j izjavil po 1 br,0 e Poslal v Berlin sle-
%ski 0 Vest: Bivši ju-. »IfcNce vmmister vojske in ,	Milan Nedič
brenjem nemške-
I'HiSk,,
guvernerja letal.
;ov,>na sestavil no-SSl2"blji- P"državši sebi 1 Ačil° Vlade je postavil
^ovi
v °a za notranje- t^.^ -------------
j L	Kuzmanoviča pa za jega "življenskega prostora"
tukaj uradno objavljeno osnovanje nove srbske države z vojvodo Milanom Nedičem na čelu. V duhu zaključkov konference med Hitlerjem in Mussolinijem in v smislu točk, ki sta jih ona dva objavila za preureditev bodoče Evrope, dokazuje to osnovanje srbske države dovolj jasno, da so osiščne sile pri. volji dati priliko vsakemu poedinemu narodu za to, da prevzame popolno odgovornost v obsegu svo-
h
bistra.
^iuio
viaf ve*t o Nedicevi
NtT^ 1 V lie°Kr:ulu
UrS aVgUsta (JK) -
ott, ^adno
po radiu s se-
: \
o J
Opomba uredništva. — Gornje vesti nam je doposlala žugoslo-vanska radio-agencia "Jugoslovanski kurir" iz Chicaga. Z naznanilom, da je general Nedič načelnik nove vlade v Beogradu, so deloma pojasnjene njegove izjave, ki jih objavljamo na drugem mestu prve strani, o katerih se poroča iz Budimpešte.
A, ^NWOODSKI ODBOR ZA LAUSCHETA
S C ste
> 'S
ga imela Hitler vHa Je danes govornik >Vi, + ^an.l'ega ministrs-e: Včeraj je bilo
Ujbideka umorjen na cesti po petih strelih in da je morilec pobegnil. V isti vasi so bili ju-stificirani štirje Srbi in trije židje, in sicer zaradi "raketir-stva."
Madžarska časopisna agencija poroča iz Zagreba, da se vrši ob južnoiztočni meji Hrvatske "čiščenje" po osem dni trajajočih težkih bojih.
Poročilo iz Zagreba naznanja, da je štirideset upornikov ubilo v Hrvatski v ponedeljek nekega hrvatskega častnika in težko ranilo dvoje njegovih mož.
NOVA NALOGA DIESOVEGA ODBORA
Washington. — Kongresnik Samuel Dickstein, demokrat iz New Yorka, je nocoj zahteval, naj Diesov odbor nemudoma u-vede preiskavo o delovanju "A-merica First Committee, Inc.," češ, da hoče ta organizacija organizirati ameriško ljudstvo za fašistične cilje. Dalje kongresnik zahteva, naj Diesov odbor ugotovi, kje dobiva ta organizacija potreben denar za svojo propagando.
Omenjena unija, ki krije s svojimi kolektivnimi pogodbami 316,000 delavcev, je ena izmed petih največjih unij CIO organizacije.
Rusijo, je japonsko ljudstvo da nes iz ust svojega premierja Konoye-a slišalo resno svarilo, da stoji Japonska pred največjo krizo svoje zgodovine.
Prihod indijske armade v Singapore
SINGAPORE, 3. septembra. Danes je prispel semkaj en popolnoma opremljen in z vsem potrebnim oskrbljen indijski ar-madni zbor, ki bo ojačil že itak številno posadko te važne angleške mornariške baze na Daljnem vzhodu.
"»ik	V kateremkoli od-
> C*00* Citizens Com-
K
^ 0USChe''. ste proše-
S
g0tov° zglasite v pe. eitlbra, od 7. do 8.
^A <W V Sl°venskem delav
V

na Waterloo Rd.
Vse nabiralne listi-
ne, karte in vstopnice za Lau-schetov dan v Collinwoodu, v soboto, 20. septembra. Ta sestanek je važen, torej pridite in prinesite s seboj Vse, kar ste nabrali v kampanjski fond do tedaj. Z odbor — Joseph A. Si-skovich, predsednik nadzornega odbora.
ANGLEŽI BOMBARDIRAJO S ČAJEM HOLANDIJO
London. — Tekom svojih poletov dne 31. avgusta nad Ho-landijo, so angleški letalci vrgli holandskemu ljudstvu 75,000 po dve unči težkih zavojčkov izbor-nega čaja iz Holandske Indije. Čaj je bil darilo holandske kraljice v Londonu, ki je praznovala tega dne svoj rojstni dan.
Nocoj ne bo slik
Mr. Anton Grdina sporoča, da se ne bo nocoj kazalo slik v Collinwoodu, kot običajno, in da se je prenehala sezona za kazanje slik na vrtovih. Prihodnjič se bo kazalo slike v dvoranah naših Domov, kar pa bo ob času poročano v časopisju.
Naznanilo
Dr. James W. Mally, jugoslovanski konzul v Clevelandu, nam naznanja, da bo darovana v soboto ob 11. dopoldne, ko bo 18. rojstni dan jugoslovanskega kralja Petra, slovesna peta maša v cerkvi sv. Vida.
PAVKLIO ŠE VEDNO DIVJ/if. V HRVATSKI
Bern, Švica. — Depeša DNB nemške agencije iz Zagreba naznanjajo, da je "poglavnik" Pa-velič motoriziral del policije, da
Dvojna poroka
Na Delavski praznik sta se poročila Mr. Al Meglen, sin Mrs. Amalije Meglen, 1562 E. 173rd St. in Miss Pauline Jereb, ter Miss Mary Jereb in Mr. James Lane. Nevesti sta sestri in hčerki Mr. in Mrs. Jereb, iz Crab-tree, Pa. Dvojna poroka se je vršila v cerkvi sv. Pavla, na Chardon Rd. — Mladim poro-čencem naše čestitke!
Vile rojenice
Te dni so rojenice obiskale več družin in pustile so hčerko pri družini Mr. in Mrs. Max Gerl
Jartz, 16110 Arcade Ave., ženin pa sin poznane in spoštovane Vadnalove družine, iz 16118 Arcade Ave., ki je aktivna na društvenem in kulturnem polju. — Anthony je tudi član Vadnalo-vega kvarteta, ki je že na marsikateri priredbi igral. Poročna slavnost se bo vršila v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd. Novoporo-čencema želimo vse najboljše!
Progresivne Slovenke
Redna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk se vrši v petek, ob 7:30 uri zvečer, v Slovenskem društvenem domu, na IRecher Ave. Članice so vabljene, da se polnoštevilno udeleže. — Tajnica.
Klubova seja
Članstvo kluba štev. 49 J. S. Z. se obvešča, da se vrši redna mesečna seja za september, jutri zvečer ob osmih, v prostorih čitalnice Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd. — Tajnik.
Ameriška bratska zveza darovala
$500 skladu Jugoslov. pom. odbora
928 E. 222 St. Mati in deklica bo bolj uspešna v preganjan ju! se nahajata v St. Luke bolniš-in pobijanju hrvatskih "komuni-1 niči, soba št. 317. Mr. in Mrs.
stov." (Vsi svobodoljubni ljudje v Hrvatski, ki se ne strinjajo z režimom izdajalca Paveliča, so namreč "komunisti").
Zadušnica
Jutri zjutraj ob 8. uri se bo brala v cerkvi sv. Vida, zadušnica za pokojno Marijo Zavir-šek, ob priliki Četrte obletnice njene smrti.
Gust Gaspari, iz E. 80 St., sta bila obdarovana s sinčkom. De-
Iz zapisnika ameriške bratske zveze, ki je imela polletno sejo v mesecu avgustu na Ely-u, Minnesota, posnemamo, da je glavni odbor ABZ daroval v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora —
Glavni odbor ABZ je odobril znano čikaško izjavo ter tudi potrdil predložena pravila JPO, SS. Glavni odbor je tudi soglasno odobril postopanje glavnega predsednika in glavnega tajnika Antona Zbašnika, ki sta sklica-
kliško ime matere je bilo Fran- pet sto dolarjev. Obenem je seja la prvi sestanek slovenskih
ces Nose. — Pri pružini Mr. in Mrs. Victor Opaskar, 6729 Bay-liss Ave. pa so pustile vile rojenice zalo hčerko, prvorojen-ko. Dekliško ime' matere je bilo Bauchar, iz Pamesville, O. Mati in dete se> nahajata v Glenville bolnišnici. — Naše čestitke!
glavnega odbora naročila glavnemu predsedniku Janku N. Ro-gelju, naj napiše na članstvo in društva ABZ poseben poziv, da naj podvzamejo iniciativo po vseh slovenskih naselbinah v Ameriki, da se organizira potrebne lokalne odbornike.
bratskih organizacij, na katerem se je organizirala pomožna akcija za odpomoč nesrečnim bratom v stari domovini.
Želimo, da bi imela Ameriška bratska zveza dosti posnemalcev med našimi organizacijami in I posamezniki.
ST^AN
ENAKOPRAVNOST
3. sepfem&a,
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
»ENAKOPRAVNOST«
• Owned >-nd Published by i THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto..............................................................—S5-50
za 6 mesecev .....................................$3.00; za 3 mesece .....—...............................$1-50
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00
za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00
Za Zedinjene države, za celo leto...................................................................................$4.50
za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50
Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev .......................................$4.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
UREDNIKOVA POSTA
Še več pomoči za Novakov gova želja: "Naj ne ve levica,
besednjak	|ka3 Poda desnica"- To vedo oni-
i ki so v onih težkih časih z ve-
V teku zadnjih par tednov |[jkim naporom vzdrževali mla-
sem prejela naročila v pomoč J <jinske zbore pri življenju, koli-
izdanju Novakovega besednja-! ko je pomenila naklonjenost g.
ka še od sledečih društev in krož 1 SO(jnika Lausche-ta do teh sku-
kov: Štev. 83 — 147 (pet izvo-1 pin
dov) 135 (dva izvoda) štev. 197 j Njegova moralna naklonje-SSPZ; krožka »štev. I in 2 Pro- nost) da si je kot častni govor-
Alžirju, skoval slavno geslo: j sedež je v Pittsburghu. Pa. Des-"Naša domovina! V svojih od- bons je povedal justičnemu mi-
jgresivnih Slovenk.
Ob tej priliki naj se prisrčno
nik, večkrat od ginjenosti in veselja, brisal solze, ko je čul slo-
KUPNA MOČ PAPIRNATEGA DENARJA
Bankovci so nastali iz prvotnih priznanic, ki so jih izdajali bankirji. Na teh bankovcih je bilo tiskano, da se prinositelju na blagajni banke, ki jih je izdala, na željo zamenjajo za zlato. — Kdor je hotel imeti zlato namesto bankovca, ga je pač dobil.
Tako je bilo vedno v mirnih časih, čim pa so začele kakšne revolucije ali vojne, tedaj so ljudje navalili na banke in zahtevali od njih, da jim izplačajo zlato za predložene bankovce. Banka, ki je imela recimo samo eno petino bankovcev pokritih z zlatom, je prišla v zadrego. Sedaj se je vmešala država. Ta je najprej dopovedovala državljanom zlepa, da ni treba zamenjavati bankovcev za zlato, ker so itak istotoliko vredni, kot zlato. Ako pa se ljudje niso dali pomiriti, je enostavno prepovedala zamenjavanje novčanic za zlato.
Na ta način se je od bankovca z zlatim pokritjem prišlo do papirnatega denarja. Zlato preneha biti plačilno sredstvo. Njega nadomesti papirnati denar z državnim in bančnim žigom, na katerem je napisano, da se zamenja po želji za odgovarjajoči znesek papirnatega denarja, ki glasi na manjši znesek ali pa za kovinasti drobiž.
V Nemčiji je po vojni sploh zmanjkalo zlata v narodni banki, pa se je kljub temu naprej kupovalo in prodajalo za papirnati denar. Zlato kritje bankovca pa prav za prav zgubi svoj pomen v tistem trenutku, čim država proglasi, da se bankovca ne more več zamenjati za zlato, ampak samo še za drugo vrsto zakonitih plačilnih sredstev. Za slehernega postane ha ta način vseeno, ali je tak bankovec krit do 50 odstotkov, ali pa tudi samo do 20 ali celo le do enega odstotka v zlatu.
Edino, kar človeka sedaj še zanima, je kupna moč papirnatega bankovca, vrednost bankovca proti blagu. Sedaj ne odvisi moja usoda več od razmerja bankovca proti zlatu, ampak od razmerja bankovca proti blagu, ki ga hočem kupiti na trgu.
Skušnja je pokazala, da postoje na tržišču posebni zakoni za tak čisto papirnat denar. Ti zakoni odrejajo kupno moč tega denarja. Razvili so se iz vrhovnega zakona blagovnega gospodarstva, iz zakona o ponudbi in potrošnji. Ako je na tržišču več čevljev, kot pa jih je ljudem treba, tedaj jim cena pada. Ako je potrebna za nakup čevljev večja količina bankovcev, kot poprej enkrat, potem to znači, da pada kupna moč bankovcev.
Za čisto papirnati bankovec velja zakon količine in kakovosti. — Njegova kupna moč je odvisna od njegovega razmerja do blaga. Ako je danes v prometu bankovcev za deset milijard dolarjev, blaga (n. pr. ene vrste) pa deset milijonov vagonov, potem bo stal vsak vagon blaga en milijon dolarjev. Čez mesec dni se natiska in j pusti v promet še novih deset milijard dolarjev bankovcev, ne da bi se istočasno povečala količina blaga, ki ga ostane še vedno deset milijonov vagonov. Sedaj ima vsak kupec za gotovo količino robe v rokah po dva bankovca, namesto enega, kakor ga je imel poprej. To spremenjeno razmerje, med količino bankovcev in blaga mora 'nujno priti do izraza v porastu cen. — Vagon bo odslej stal ne več en, ampak dva milijona dolarjev.
Imamo strokovnjake, teoretičarje* in praktičarje, ki ne razumejo, da jey papirnati denar samo po imenu bankovec. — Zato se kregajo okrog pokritja v zlatu, govore o "inflaciji," t. j. o poplavi papirnatega denarja in o preveč denarja v prometu itd. Ti pojmi pripadajo prošlosti, času, ko je bil bankovec pokrit z zlatom in se je zanj na željo dobilo zlato. V sistemu čistega papirnatega bankovca je "pokritje" v zlatu, ki leži v tresorih 1 banke, čisto bi'ez vpliva na kupno moč bankovca. Tu se | ne ve več, kje začenja ali kje neha inflacija. V tem slučaju vpliva samo količina bankovcev, ki so v prometu in količina blaga, ki je za te novčanice na razpolago. -
zahvalim vsem zgornjim društ- j vensko pesem, ki je vrela iz
vom Slovenske narodne podpor-, mia(jih grl tu rojene vaše mladine jednote in Slovenske svobo-' ae> nam Spričuje vse . . . domiselne podportie zveze ter o- j gedaj je čas, da se mu nekoli-bema krožkama Progresivnih ko oddolžimo. Slovenk za prijaznost'in naklo- j y četrtek 4 septembra ob 8 njenost, upa je, da bodo še vre uri zvečer bo sestanek vseh v 23. druge slične naše organizacije vardi> ki so prjpravijeni poma-sledile temu lepemu zgled?! kul-;?ati ginu slovenske matere, k
turne zavednosti.	! izvolitvi županom Cleveland^.
Ves denar, poslan in nabran v ! Apdiram na vse> posebno starša ta namen, se varno nalaga v! yceVj ki gQ in ki še p0;jej0 pri banko na hranilno vlogo, ki je j mladinskem peVskem zboru v zadnjem času že izdatno na- ; «slavgki» da se udeleže tega
rasla.
Mrs. Agnes Novak 2506 N. Clark Street Chicago, 111.
Euclid, Ohio
Vaša" navzočnost js
; sestanka, potrebna.
Enako prosim starše drugih mladinskih pevskih zborov, da vsestransko podpirata odbore, ki delujejo na nepolitični podia-Euclid, Ohio. — Tem potom1 gi za izvolitev Slovenca župa-vabi vse zastopnike Kluba I nom mesta Clevelanda.
se
društev, kakor tudi posamezno | člane, da se gotovo udeležite se- j je, ki se vrši dne 8 septembra, J 1941, v Slovenskem društve- j nem domu. Na dnevnem redu je j veliko važnih stvari, katere js j treba urediti.
Opozarjam tudi vse direktorje Slovenskega društvenega doma, da se udeležite te seje. Začetek seje točno ob 7:30 uri zvečer.
Andrew Ogrin, začasni tajnik Kluba društev.
Narodni pozdrav! Za odbor:
Louis Seme
GESLA V ZGODOVINI
Gibanje "V for Victory," ki je započelo na Angleškem, da se podjarmljeni narodi v Evropi vzpodbudijo v odporu proti svojim totalitarnim gospodarjem, spominja na okoliščino, da so gesla igrala veliko vlogo v iz-T j. jvedbi popularnih gibanj tekom Sodnik Lausche in mladm- zgodovine in so bili slikovit de ski zbori
zornosti splošno znano.
zlasti v zgodovini Združenih dr-
Cleveland, Ohio. — Da je g. | sodnik Lausche prijatelj mladi-! . Usodepolm dnevi, ki so dov<rff-ne, in da je posvečal veliko po- lh do ameriške revolucije 1. 1770 ■lovenski mladim, je|f°blh značilni za ogorčenje Daje posvečal; 1Judstva' kl Je bll° neprestano
veliko pozornost mladini pri mla i dinskih pevskih zborih, mogoče ; kih .mogočnih
1	■ i ■ i so bih Samuel Adams, Patrick
ni toliko znano, razen onim, ki ■
so bili v neposredni bližini teh skupin.
Obiskoval je vaje< govoril o-trokom. Obiskoval je koncerte, govoril je nam. A tudi mi, ki nam je znano, je dobro, da si
nošajih z inozemskimi narodi naj ima vedno prav; ali naj ima prav ali ne, je vedno naša domovina!" (...but our country, right or wrong!")
Drugače so bila taka vzpod-bujevalna gesla vedno kratka in jedrnata. Taka je geslo, ki je navduševalo Houstonovo vojsko v vojni z Mehiko leta 1840, bilo le: ''Remember the Alemo." Ale-mo je bila stara misijonska hiša, v kateri so bili nekateri Amerikanci poklani od vojakov generala Santa Ana. Houstonovi vojaki so zaobljubili maščevanje in kasneje so šli v boj s tem geslom v ustih, porazili Meksi-kance in ujeli Santa Ano.
Jako podobno je bilo geslo, ki je vznetilo ljudsko ogorčenje za špansko vojno 1. 1896. Vojni brod "Maine," ki je bil odposlan v pristanišče Havane v obrambo ameriških pravic za časa kubanskega upora' proti španski nadvladi, je naenkrat eksplodiral in mnogo življenj je bilo zgubljenih. Dasi odgovornost španske vlade ni bila nikdar dokazana., je dogodek takoj razljutil ameriško ljudstvo, ki je zahtevalo napoved vojne proti španski. Ogorčenje je ostala živo pod geslom: "Remember the Maine."
Gesla svetovne vojne so znana. Izmed najbolj znamenitih so: "The Yanks are coming," ^Lafayette, we are here" in "Make the world safe for democracy."
Vojne pa niso bile edini vzrok populariziranje znamenitih gesel. Osvajanje zapada je porodilo mnogo gesel. Morda najbolj znan je nasvet slavnega žurnali-sta Horace Greeleya na tedanjo mladino: "Go west, young man." To geslo je bilo tedaj jako po-membno, ko' je divjina vabila ameriško mladino, da si poišče srečo v obetajočem zapadu, in. dasi danes ne pomenja mnogo, se še vedno sliši to geslo vsepovsod. — Common Council — F.L.I.S.
nistru, da jetniki niso teroristi; temveč patriotje. Ker je Hrvaška dobila 'neodvisnost", ni nobenega vzroka, da bi še nadalje ostali v zaporu.
Italijani odnašajo iz Slovenskih krajev hrano
Medtem ko so v začetku italijanske zasedne oblasti in vojaštvo plačali za hrano v gotovini in kupovali samo za pokritje svojih dnevnih potreb, sedaj plačujejo s kuponi, katerim ni nikakor odločen rok odkupa (čas veljave). V poročilu se pravi: "Kako dolgo bo še za nas domačine zadosti hrane, da se preži-vimo, težko je reči, kajti sedaj moramo v prvi vrsti hraniti toliko drugih in takih, kateri niso niti tukaj kot naši gosti." — Posebno možje težko občutijo skoraj popolno pomanjkanje vsake vrste tobaka za kadenje.
Mlada lepotica sedi s šim gospodom v res ^ Gospod hoče plačati J® J
gleda račun, se z;
ačudi.
rac
unate
saj S3
i
vneto od gesel, skovanih od t.a^ govornikov, kot
drugih.
Henry, James Otis in Take fraze so šle od ust do ust in časopisi so jih ponatiskovali.
Nepravični davki, naloženi od britanske krone na rame ameriških kolonistov, so povzročili slavno geslo: "Obdavčenje brez pokličemo v spomin njegovo pri-1 zastopništva je tiranstv?." V jateljstvo do mladinskih zborov, j gami revolucijonarni vojni je Gmotnih prispevkov ne bom , nagtal <znak zavite kače z napi_
omenjal, ker je bila vedno nje-
Vesti iz zasužnjenega ozemlja
Strela ga je ubila sredi zime
Nad Šibenikom je divjala na Svečnico huda ura, z gromom in treskom. Med viharjem je udarjala strela kakor sredi poletja. V dalmatinski vasi Podglavici je strela udarila v hišo posest nika Mata žiškoviča in na me
Kradenje umetnin iz ljubljanskega muzeja
Med ostalimi predmeti redke umetniške in zgodovinske vrednosti, katere je posedoval Ljubljanski muzej in katere je leta in leta zbiral in drago plačal, nahajala se je tudi zbirka rizb in slik starega italijanskega mojstra Giovanni Battista Tiepolo (1696—1770). Spravljene so bile v posebnem albumu v stekleni razstavni omari. Po prihodu italijanske vojske, je tržaški župan, renegat Fauslo Franco pohitel na čelu neke delegacije iz Trsta v Ljubljano in zahteval "iz nacijonalnih in kulturnih razlogov" od italijanskega civilnega komisarja Ljubljane, da se te umetnine odvzamejo Ljubljanskemu muzeju in izroče muzeju mesta TEsta, ki je najbližje italijansko (?) mesto, "zaslužno" da hrani takšno italijansko kulturno vrednost.
Prošnji Tržačanov je bilo takoj ustreženo. Sodeči po skrinjah, katere je ta delegacija pri odhodu iz Ljubljane ukrcavala z železniške vagone, morala je najti v ljubljanskih muzejih še mnogo predmetov, kateri bodo "boljše shranjeni" po Italiji, kakor pa v "nekulturni Sloveniji"-
"Kako to, da porciji kaviarja, naročil?"
— Vi ne, pač ga Je čila gospodična".
Mati je svoji enajstle -kici obzirno razkrila s. stvarstva in rojstva. J| pride hčerkica šele ob ? le — namestu ob ^ Mati jo vsa v skrbeh vp je tako dolgo hodila. ^
"Veš", je povedala "vse deklice sem vPjajJatere so prišla na svet. J prinesel Božiček, drUŠLji kija. Takšnih nepotre ^ sti, kakor ti » nobena druga ma»ica'
Učitelj: tri?"
'Koliko je
tn
Mihec molči.
Učitelj: "No, če i®^' niku tri koščke xneS&?„ poješ — kaj ti ostane-
Mihec: "Krompir"'
JUGOSLOVANI K* VILNEM SPREJJ1^ VODE KENTs
C \
WASHINGTON, P-'j K.) - Na veliki
ki 3°, sla»$
vilni slovesnosti, «-
Vsekako jemljejo ljudstvo v vojsko
Medtem ko so italijanske o-blasti s svečanim razglasom obljubile narodu podjarmljene Slo-
dilo tukajšnje po: ^ ^ ke Brinanije v ca-Kentskemu, odhaja, nado, je zastopal ^ svetnik jugoslovans*1
ništva dr. V. Ri^ j stvom. Poslanik dr. ' bil na poti iz Kalif°r
som: "Ne stopi name," kar je pomenjalo svarilo, da bodo ko-jlonisti znali obraniti svoje pra-j vice. Nekoliko besed iz govorov ' Patrick Henry-ja, ki je v ognje- i nenavadni nesreči se je 1 hitro j viti debati pozival v legislaturi razširila po .okolici. Ljudje so
stu ubila 13 letnega sina Anto-j'menije, da ga nikakor ne bodo
| jemali v vojsko in ko so odposi-
Oče, mati in dva druga sinova i ^ nekatere Slovence jugoslo-so dobili zelo hude opekline. Za- vanske vojske, kateri so se na radi strele so popokali zidovi in vsa hiša se je stresla. Vest o
Virginije na odpor proti angleški zlovladi, postalo je zgodovinsko geslo, ki ga vsak šolski otrok tukaj pozna: "Ako je to izdaja, pa naj bo" (If this be
prihajali kropit nesrečnega dečka in tolažit hudo prizadeto družino, ki se je morala zateči v šibeniško bolnišnico. Takšnega divjanja strele sredi zime doma-
HpHE world must | be made safe for |
democracy.
Woodrow Wilson
t
Casting aside at last his affirmations ol neutrality. President Wilson came before both branches ol Congress, assembled April 2, 1917. and in a historic speech asked lor a declaration of war against Germany in order to make the world ''safe lor democracy.''
treason, make the most of it) in spi()h ne pomnijo in si ga "Dajte mi svobodo ali dajte mi ljudje po svoje razlagajo.
'smrt" (Give me liberty or give	_
me death). Ta gesla so krožila Morilci kralja Aleksandra apeli-od ust do ust, bila napisana na:	raj() za svobodo
zidovih, tisočkrat ponovljena naj
shodih, ravno tako kakor se Zdaj> ko 3e HrvaŠka po milo
Swept l;"iiid 'bi' InbcrtyoKthcer L;sipg
hajali v zasedene«1 j . so se vračali iz vojs^ ^
krajev Jugoslavije,
zvijača razkrinkana-
so zaupali bivsiin^aj d«
/
v
skim Vojakom. aH jo v svojo armado n ^S te, kateri še nikako^ vojake iz celega vincije Lubiana"- ^ I
niči 16. jugoslovans ^
rijskega polka v w pravili so nedavno ^ ^ polaganja prisege
sti diktatorja Hitlerja postala "neodvisna država", ali bolje rečeno "italijanska kolonij^"," se je pričela kampanja za osvoboditev treh hrvaških ustašev, ki so bili obsojeni v dosmrtno ječo
znak "V" sedaj ponavlja po vseh pokrajinah podjarmljene Evrope.
Večina glasovitih zgodovinskih gesel se je porodila za časa vojne ali za časa velike politične agitacije. Vojna 1. 1812; v Franciji na obtožbo sokrivde ni bila izjema. Iz nje je nastalo "mora jugoslovanskega kralja geslo: "Ne predaj ladje" (Don't Aleksandra in francoskegi zu-give up the ship). Te famosne nanjega ministra Louira Barth-besede so bile baje zadnji izrek 'mija v Marseillesu leta 1934. Ti i kapetana Lawrence, ameriškega so Mio Kralj, Ivan Račič in Zvo-Prisili so jih na bojni nimir Pospešil. Apel za izpusti-
oficirja.
kri ui voda! Mi naj molčimo, prap0r kapetana Perry-ja in bile t.ev iz ječe je bil vložen pri franke« kamni kriče?! Le ameritiki go v vzpodbujo njegovemu mošt-! coskem justičnem ministru po
nesrečai- Vu, ko je porazilo britansko Georgcsu Desbonsu. Slednji
t n^ONIGHT, the S •*■ American flag floats from yonder hill or Molly Stark sleeps a widow!
General John Stark
General Stark spoke these words to encourage his men just before he led the charge against the Hessian mercenary troops entrenched nrw Bennington, N. Y.. in August, 1777. llis maneuver provra a brilliant victory which thwarted Burgoyne's campaign to separate New England Irom the other colonies.

krutov.
Vsled slabe Pred'5i, ve in želje po Par* utov se je, da večina re' gC < šila kretenj, katere pričakovale, kajti P $ glas kakor tudi bil čitan edino le v. jeziku, katerega o"1 jo. Smešni so ^ so nekateri sneli ko so drugi isto^1 ke v zrak.
Kri ni voda! Prisil bo čas, ko je bo pomoč potrebna m unjjia
Kadar je moteno sorazmerje med količino papirnatega ^^^^klad sloven- Jbrodovje na Erie jezeru. Nekoli- bil zagovornik obtožencev na o- jBodi.no pripravljeni! Darujte V novca in količino blaga, tedaj se to izraža V skoku ali ;ske sekcije jugoslovaiiskfega po- ko let kasneje je komodor Ste-|bravnavi pred sodiščem, najela (sklad slovenske sekcije Jugoalo-
padanju cen blagu.
možneka odbora!
phen Decatur, junak bitke pri pa ga je Hrvatska zveza, katere vanskega pomožnega odbora!
\
Membra, 1911'.

STRAN 3
VOLILNA PRAVICA IN NASA RODBINA
ki ako Berad pišem o predmetu, ^ je položen na mizo. Tu so JJa_ obziri familiarnega zna-
io !' m0rem tudi mimo Pri" J nfcga spoštovanja do ženske-JJ spola vobče; prav potuhnje-Pa se piazi okrog mene strah ea zamero. Toda dolžnost, po-nos, je ena naj-St]. ; P® naj bo, kar bo!
pfc ric' ki Je že celo življenje ^ °ni' ki ima znača;j in
k n ^ Piane nePričakovano
pri v VeS P°trt' sPlašen- Ze kai rat,lh vPraša: Ali imamo naJ gorke§a za jesti? Prihod Sai n°SUpne' vPrašanje še bolj. teta eJride drugače, kakor če
lami tokrat ne pojde! Vse vas čaka samo en izhod: ali ste za žensko volilno pravico ali ste proti. Nato jaz kot dresiran za-
lo mogoče ustreči, naj potrpijo, ker tudi Rim ni bil sezidan v enem dnevu. Tudi' pri nemero-dajnih je že bila. Pa kaj bo pozicija! Saj je sama kakor naslikan pes. Zija, kaže zobe, ugrizniti pa ne more. Začudeni jo vprašajo kakor delajo naglušni ljudje: Kaj, volivno pravico hočete? Od nas? Saj je še sami ni-
mamo! Pa se ne obračajo le na konski mož: Seveda sem jaz j politične stranke, kajti hočejo osebno kakor vsi moški člani|novih metod. Pravi: Misliš, da
naše rodbine enodušno za žen-! bi bilč vojske na svetu, če bi upravo je obiskala. Rada bi dog
njihovimi volilnimi pravicami, v strokovnem oziru pa da so jim noč in dan na razpolago in kadar bo treba pogreba, naj kar telefonično naroče; pogrebno društvo bo svojo obrt v redu in z veseljem izvršilo. Pri Ribar-skem društvu pa bi bila rada izvohala, kako je s tisto stvarjo "v kalnem ribariti," pa so tam gospodje molčeči ko ribe. Vse kaže, da je tam riba subjekt in ne samo objekt. Celo muzejsko
i že razdelile poslance, senatorje,' vsi smo na dilci; vse dosežete!
Otr,
'°ci so
Pa bi ušla papiga.
^vita 26 davno iz Snezda' te sta ®režno in zadovoljno, in
va . kanarček in papiga zdra-
BaJ; Jsem štirim dobro. Ne-
vprasa • * prihod in hlastn0
čutll0 k36 1)0 g0rki jedi nam ob" voij0 U^6 na živce- — Za božjo &' ' aJ Pa je? Hitimo v zboru.
Stri,
' Sede, se plašno okrene na strani
sko volilno pravico! Še več! Sem celo zato da voliš ti namesto mene. Po takem uspehu, doma se spusti na delo. Na seje, od tam na konference, s konference na zborovanja pa na manifestacije pa v deputacije pa v ankete in v agitacijo okrog različnih organizacij. Najpoprej pa seveda obišče merodajne. Kuhamo nič, kanarčka in papigo opravim sam. Vsako zlo pa ima tudi dobro stran. To le "nič kuhati" je edino uspešno sredstvo zoper draginjo in verižništvo. In če bi vsi tako ravnali, bi bilo draginje konec.
—	Pa kako ji gre? Kaj pravi teta?
—	Pravi, da imajo lepe uspehe. Saj veš, kako je z moškimi;
-jy- V	t	. |	--%J	>	t)
vfatom . 111 se Posebej proti I vsak
se boji zamere! Eden me S°iZaprta' pa začneprodajnih — ta, ki vse obljubi, Sreca ! Kakor strah iz j pa nikoli nič ne napravi — je
dejal, kako mu ženski pokret imponira, da so na pravem potu, da naj kar nadaljujejo! Kdor se bori, ta zmaga. Kdor trka, temu se odpre, kdor prosi, ta dobi škorpijona, pardon — kruha. Morda naj še ne bo uspeha, posebno pasivna volilna pravica da je nedosegljiva, ker je toliko moških kandidatov, da se volitve sploh ne morejo vršiti, da se jim apetit kako ne pokvari. Neki drug merodajni pa pravi, da je njihova stranka še poprej, ko je bila samskega stanu, bila vedno in jako odločno za žensko volilno pravico. Naše dobro, verno ženstvo to v polni meri zasluži. Matere, ki rode že pol stoletja tako dobre volilce, za-# služijo, da tudi osebno mečejo kroglice v tiste škatle, ki jih bodo postavili po vseh farah prelepe slovenske zemlje. Če bi pa zdaj iz višjih ozirov še ne bi- (
-o ■ Udaril° k nam. Bog prišlo'-9 razvozla- od kod je
Prav o h čez noč! Brez Pri" žeiie. d ne nekega jutra iz ^ je suženjstva in trpijo . (e' konec bodi našemu Sariio J,- Previdno čakam in ki &naCi intoniram na vpra-% ? pa hiti z nekje nauče-°rom- Zakaj bi ne bite
t0i5in5i!nOpravne v vsem z na-^ftim?
HIV611* odhiti v kuhinjo, V)gr Pripravi za pod zob. Vodr\bodi omenjeno, da je hi Ju ..meni jako prijeten.
no^sanje pride, da ne fk j ne kako. In ali naj °%mml eje ubogemu stricu o-^ k0 s-1RSki kamen okrog vra-:tl0?11Ze kravato veže tako
ženske imele besedo?! Ali bi bila draginja mogoča. Če bi me imele oblast ? Ali bi imel sladkor to ceno ali morda ondulacije, če bi me bili ministri? Kdo bi bila vlada trdno v naših rokah? Ali pa tiste smehljajoče se stare samce? Boste že videli policijsko uro kadar pridemo! Povišanje plač bi šlo pa vsak teden mehanično od rok. Skratka: program je jako simpatičen. Tudi taktika jako odlična. Nikogar ne izpusti. Že je bila pri rejcih velikih, srednjih in malih živali. Na vprašanje, ali so za žensko volilno pravico, dobi odgovor, da to ni v pravilih, priporočajo pa se za podporo, če bodo prišle do moči. Reševalno društvo ji odgovarja, da ne more politično ničesar reči, da pa je vedno pripravljeno priteči na pomoč če se akcija ponesreči. Še ljubezni-vejši je odgovor. Pogrebnega društva, ki jih v prvem delu pošilja k svojim višjim, ki ob vsakih volitvah razpologajo z
nala, kaj se je našlo v glavah in pod kožo bivših politikov, ki jih tam drže v nagačenem stanju. Ženske mislijo na eno samo stranko in zato zbirajo vse mogoče podatke, kako bi preprečile bodoče razkole. Članstvo bo pogodbeno. Vsaki šarža naprej utrjena. Ne sme se — pravi — dogajati kakor pri moških — če kdo ne more postati ban, pa da reče: se pa ne grem, zapik! In že ustanovi novo omizje. Pripoveduje časih^ zvečer, da je njeno mesto že zasigurano. Mestni župan — pravi — da bo. To ji najbolj ugaja. Blizu je: na kanarčka in papigo bi lahko pazila. Pa ima že tudi nove ideje. Predvsem nov kroj in slog za čepice mestnih uslužbencev. S čepico najložje zabiješ v glavo tudi novo prepričanje. Teta je najskromnejša. Druge pa so
OGLAŠAJTE V
"ENAKOPRAVNOSTI"
bane in ministre. Kajti brez položaja je nemogoče delo za narod ! Ali bom še kaj časa vzdržal to stanje, ne vem, zato te lepo, lepo prosim: ti si pri uradniški organizaciji jako vpliven odbornik. Poskrbi, da dobe primeren odgovor na postavljeno vprašanje, ali ste za žensko volilno pravico! —
Stric Pepe globoko vzdihne. Med tem prinese žena nekaj jedi na mizo.
Čez nekaj dni pa sestavim odgovor za uradniško organizacijo. Nekako takole.
Visokocenjeno in neumorno žensko gibanje! Prejelo vaš dopis in takoj hitimo z izjavo: soglasno smo za žensko volilno pravico. Že iz praktičnih razlogov. Ko so upokojenci in invalidi vprašali svoječasno pri nas za svet kaj naj store za zboljšanje svojega položaja, je bilo čuti nekaj nepremišljenih glasov: štrajkajo naj! No, lepa je ta! Kaj pa bolj žele različni režimi, kakor to da bi prišlo do takega štrajka?! To je skoro taka medica, kakor da bi opozicija štrajkala pri volitvah! — Toda če bi vi — visoko cenjeno in neumorno žensko gibanje! — štrajkali, je uspeh poražen. Mi
Čemu torej siliti vas, da uporabite to strašno orodje?! Toliko v načelu! Formalno pa mislimo, da volilna pravica sploh ni pravica in uradniki imamo skušnje, da je tudi to samo dolžnost. Dolžnost, ki prinaša nesrečo na-
! -
Kri ni voda! Prišel bo čas, ko bo pomoč potrebna in nujna. — Bodimo pripravljeni! Darujte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora!
«vet
veš, na
kaj pravi? Ali bi
^jala, t njem življenje še ob-Ne tla? ne bi me žene vršile
S biio hlSke dolžnosti? Ka"
ce v • i Proda se
a>Ho v P ko noči organi-! %Vti.yseh petih delih sveta na 10512 Glenville Ave., sever-Strajk? Zato se dobro no od St. Clair Ave,, moderno •»oči pa°' Pravi, svojih moči. Iz hišo za 2 družini, 5 sob vsako igrajo pravice. Višek stanovanje; garaža. — Se lahko 'otiar.eskih pravic, takorekoč takoj selite. — Dober nakup za lik, JeSovih užitkov, pa da je/$5,500.
a Pravi Proklt
rne
te^vica. Tako zdaj zara-| 494 East 110 St., 'severno od ete pravice že tri dni St
Ž ^Skuha.
^ stri!.tnim sočutjem poslu-Slino Da bi ......- —

-v - — izrazil ni,, Cutja, vprašam v po--^»basu:
kaj poskušal zleoa %avitj Sed° pri teti da dosti

ta

v • i
SP0litiki'Jm .na VeSd° p0t'-] ta "za "kleparska dekJ- Mora i-
I0?86"1' Če Vam meti tudi nekaj znanja pri delu b0st p P°lnoma v roke.
a
yf da sem! Toliko let ako bogate skušnje!
Clair Ave., nasproti parka, moderna hiša za 2 družini; 5 sob in kopalnica vsako stanovanje. Dobra investicija. Hiša je na o-gled samo po dogovoru. — Zgla-site se ob večerih, na 21349 Lake Shore Blvd., ali pokličite KEnmore 3021 J.
Išče se
izkušenega moškega ali fan-
C Pičlo Z kaj dosegle! Še H od ur° na plesnih prire-jjSfo k°*n°či do ene, ko da-.N se j Vsega ne počneta!
V^m3?10' kaj ste delale
s Po 1 za nezakonsko iSn 7ci in senatorji!?
V glbčru
r ^traake v stranko in s« Pa tiar h politična modrost
- dov blagor. In kako eni uri
Nato ona: S šo-
Clj očitati'da niso
iz 111 elastični, če je
na fornezih in strehah. — Vpraša se na 1118 East 77th St., — ENdicott 0439.
Poštenemu fantu
se odda v najem sobo; s hrano. — Naslov se poizve v uradu "E-nakopravnosti."
V najem
se oddajo dve sobi in garaža. — Pripravno za pečlarje. — Naslov pe poizve v uradu "Enakopravnosti."
THE MAY CO. BASEMENT
Posebna RAZPRODAJA
Vrednosti od $3.99 do $6
Arch čevlji
vključivši dobro znani izdelki!
+Suedes
*Kidskins
*Combinations
*Oxfords
+Stepins
+Straps
2-66
mm par
Vzorci za cestno, športno in praznično nošo
Udobni, čedni "arch" čevlji, za takojšnjo ali bodočo nošo... vsi vredni veliko več! Po tej nizki ceni... boste želeli imeti več parov za nošo tekom jeseni in zime! Mere 4 do 10, ozke ali srednje širokosti. .
Ne prejemamo naročila po pošti ali telefonu
Razstavljeni so na mizah za lahko izbero! The May Co. COOL Basement
2 veliki posebnosti na "Drapes"
$3.95 kakovosti 36 in. 'Ruftex' Drapes
.95
šemu stanu. Le pridite v naš arhiv! Zato vas rotimo ob dvanajsti uri: odnehajte, ne silite v nesrečo! Če bi pa nikakor ne mogle nazaj, odnosno imate že volilno pravico v žepu, potem,
izposlujte vsaj to, da se vam da ta volilna pravica, ki jo imamo uradniki nas pa da razvežejo bremena. Daljše in mirnejše bo naše življenje za vas pa naj velja pregovor: kakor si kdo postelje, tako leži!"
F. F.
Kri ni voda! Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze! Darujte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora!
Ko je igra končana .. .vzemite odmor in
POSLUŽITE SE OKREPČILA
( .<• r< frt>s^e'l
Fo vsakem naporu, je odmor dobrodošel. Dvakratno bolj, če se medtem veselite steklenice ledeno-mrzle Coca-Cola pijače. Ledeno mrzla Coca-Cola je čista, zdrava pijača. Okusite njeno kvaliteto... čutite njeno okrepčitev. Torej, ko imate tekom dneva odmor, naj to bo ODMOR, KO SE OKREPČATE z ledeno mrzlo Coca-Cola pijačo.
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY
PRospect 0333
Jamčeni proti soncu in pranju! 2VZ jardov dolgi! 'Pinch pleated' vrhi! Trakovi iz istega blaga. Krasni vzorci cvetlic na ozadju iz "natural," zelene ali rozaste barve!
par
$4.95 kakovosti 50 in. 4Rjiftex' Drapes
.95
Nova jesenska zaloga! Lepi "printed" vzorci! "Natural," zeleno, modro, rozasto ali rdeče ozadje! Trakovi iz istega blaga! "Pinch pleated" vrhi! 2Vz jardov dolgi!
par
The May Co. COOL Basement
KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIK!
Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek!
Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Naročilna nakaznica na Cankarjev
Glasnik
IME: _________________
NASLOV: ______________
Zastopnik: _____________
Plačal $______c____ Dne
.19-
BAIR-BREADTH HARRY
.....
k) JS^SOWED.
SSgsjst
u.' V'SEE ISu^AM HAD' I
^MAM^ BUMPED BEC°ME KIMG
^ ... li -
STOPI HALT! DESIST 11
itv; a dizzy show See that the?
COT06 GIVE S MENTION W W9 PRESS! C'MON.GERTIE	^
NOVICA...
ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnder-son 5312.
Lahko jo sporočite našim zastopnikom
JOHN RENKO 955 East 76th Street
JOHN PETERKA 1121 F.ast G8 Street	ENdicott 0653
JOHN STEBLAJ U45 East 169 Street	KEnmore 4680YV

STRAN i
ENAKOPRAVNOST
RENE LA BRUYERE;
Hektorjev meč
ROMAN
je rekla s sesljajočim glasom. je sredi boja preselil v druge ro
"Dodajte še to, dražestna go- ke." spodična, da ne more biti bolj
"Pa vstopite, gospod oficir, in dipravov z obešenjaškimi obra» pomenite se z njima," je pristal !zi, ki so vihtili ogromne gorja-postiljon, z žalostjo misleč na če,
izgubljeno napitnino.
"Ali sta vsaj mladi in lepi?" je vprašal potnik ter si s pre-lestno podjetnostjo zavihal brči-ce.
"He, he! Ne bo vas treba po-milovati, ne. Marsikdo bi vam zavidal druščino srčka, ki sem ga davi naložil na voz. Ne pomnim, da bi bil kdaj vozil tako prikupno stvarco: pravi biserček je! . . . Zato pa je druga tem hujše strašilo."
"Hvala za pouk. Gledal bom, da obrnem oči v pravo stran."
Jadrno sem si potegnila o-glavnico na obraz in sem se naredila, kakor da globoko spim, med tem ko je neznanec z vsa-katero opreznostjo zlezel v predel. Ko je nekaj časa napenjal oči, da bi prodrl skrivnost najinih oglavnic, se je odločil za ka-nonico in je prisedel k njej.
Težka kočija se je spet premaknila in me je iznova neblago zazibala v sen.
Od samega trepetanja pred umišljenimi nevarnostmi sem skoro že zaželela resničnih
"Oho, lopovi! . . . Oho, ka-nalje! ..." je kriknil podporočnik ter sprožil svoja dva samokresa.
Njegovima streloma je odgovoril strel z nasprotne strani; toda preden so potniki v notranjosti kočije utegnili planiti na pozorišče, so se spustili napadalci v beg ter so izginili v goščavi.
"Ph!" je rekel mladi mož, "taka sodrga ni vredna, da bi jo zasledovali; pustimo ta posel kraljevskim biričem."
"Samo da se ne bi vrnili!" je
vzdihnil debel trgovec, ki se je vračal s svojim blagom, s sem- jina obraza.
časten, kakor je zaželjen," je odvrnil mladi mož.
Tako govoreč je sklonil glavo do prstov, ki jih je prošnjica dvignila k njemu, in se jih je dotaknil s svojimi zalimi plavimi brkci.
Dražestna gospodična! . . Toliko da me ni smeh posilil vzlic dozdevni resnosti položaja. Mladostna barva kanoničinega odela ga je bila prevarila. Moj re-dovniški plašč iz črne volne se je očividno slabo postavljal zraven njenih svilenih nabirkov in trakov ...
Pod vodstvom trgovca, ki nam je svetil, smo se odpravili na dokaj težavno pot po razmočeni cesti. Vzlic naporni hoji me je na moč zabavala pozornost, ki jo je vneti kavalir izkazoval svoji zreli spremljevalki.
"Kdo ve," sem pomislila, ko-likorkrat sem se spodtaknila ob kakem napotju, "kdo ~ ve, kako bi se bil odločil vljudni neznanec, da je mogel primerjati na-
nja.
"Tega se ne bojte," je odvrnil postiljon, "gospod oficir jih je preveč dobro sprejel. Taki zli-kovci se malokdaj lotijo ljudi in vzamejo podplate pod pazduho, kakor hitro nalete na človeka, ki se jim postavi po robu. V hudo
Ne imejte me, prosim, za ko-keto. Uboga Sainte Emerance se mi je zdela le tako smešna, tolikanj različne od laskavega o-pisa, ki mu ga je dal kočijaž! . .
Naposled smo potrkali pri kovaču, ki je vstal in zakuril v svoji delavnici prijeten ogenj. V
"Kako ste si mogli dovoliti to nedostojnost?" je ostrmela ka-nonica. "Kam pridemo, ako bodo mlada dekleta tako malo mislila na skromnost, ki pristoji njihovemu spolu!"
"Jaz pa menim, da so zlikovci, s katerimi smo imeli opravka, veliko bolj dovzetni za ostre in skeleče razloge kakor za lepo vedenje. Nisem taka ovčica, ne, da bi se dala zadaviti in bi jim morda še 'hvala' rekla .za to!"
"Opravičite se vsaj za svojo nesposobnost. Kaj si bo mislil gospod o vaši vzgoji?"
"Oh, gospa, gospod ve naj-brže sam, da gojenke pri Marijinem Oznanjenju ne tekajo vsak dan z rapirjem za pasom. Če pa nanese tako, da se morajo braniti, jim pač ne more biti prepovedano, da si pomagajo s tem, kar je pri rokah. Zahvalite se mi raje: toliko da nisem prebodla enega izmed nejeverni-kov, ki bi se bil morda drznil približati vaši vzvišeni osebi."
"Gospodična," se je smehoma oglasil oficir, "za moj meč je samo velika čast, da ga je držala v roki tako hrabra in krasna vojnica."
Ostala družba, ki je naš pogovor ni zanimal, se je med tem pripravljala na nočevanje. Ker
je kovač izjavil, da potrebuje preden se je izgubila v moji ki-šest ur, ako naj spravi kočijo v, ti. Pomirite se zastran mene, porabno stanje, se je debeli tr- zdrav sem kakor naš postiljon. j govec vrnil pazit na svojo prt- Hladnokrvnost tega lopova me . ljago, potnice pa so se dogovar-. navdaja, tako mi plemiške bese-. ; „ jale s kovačico zastran ležišč, j de, s sumnjo, da je bil zmenjen :
Sainte Emerance jim je vzne-! z njimi." mirjeno sledila z očmi, ko so j »Tak pribite že, Renee," je
bevskala Sainte Emerance; "nobenega prostora ni več razen e-nega."
(Dalje prihodnjič)
Za vojaško mo
ralo
ps
I
Kri ni voda! Pomagajte nesrečnim bratom in sestram v domovini! Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovan-'
Dobrodošlica
urnih nočeh, kakršna je nocoj-j svetlobi plamenov je postala šnja, zavalijo drevo na cesto in raziika med mojo spremljevaL
se okoristijo z zmešnjavo potnikov, da jim pokradejo prtljago. Najbolj žalostno je to, da so
In res. Sredi mojega spanja je | jermeni porezani in eno kolo str-nekaj zlovešče zahreščalo in voz I to; ne moremo se ganiti z me-
se je stresel tako silovito, da sem se zbala za svoje kosti. Bila sem uslišana, še bolj, nego sem želela: prigoda je dobivala tragično lice. Preplašenim vzkri-kom, kletvicam in rezgetanju konj se je pridruževalo obupno vpitje uboge Sainte-Emerance.
"Na pomoč! . . . Na pomoč!" je tulila. "Morilci! . . . Zaklati nas hočejo ..."
Najin tovariš je bil že zbujen; pravkar je napenjal svoja dva samokresa.
"Ne bojte se ničesar, gospodična," je rekel z galantno hladnokrvnostjo tistih dni. "Kdor«se vas hoče dotakniti, bo moral preko mojega trupla."
Tako govoreč je skočil iz kočije.
Strahopetna nisem bila nikoli. Ne da bi utegnila pomisliti, kaj delam, sem izdrla oficirjev meč, ki je ostal na sedežu, in sem planila za najinim branite-Ijem.
Tema je bilo kakor v rogu; dež je lil izpod neba; toliko da sem razločila pet ali šest nepri-
Kri ni voda! Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze! Darujte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožne-j jo spremil, ga odbora!	i "To je za vas časten posel,"
sta.
Tarnanje se je vzdignilo z vseh strani. V globini kočije je zajokala Sainte Emerance, češ da umre od strahu, ako bo morala prenočiti na cesti.
Neka debelušasta, vesela meščanka, modistka po svojem poklicu, neka pravdarica, ki se je zdela takisto pergamenasta kakor spisi, ki so ji gledali iz potne torbe, in neka redovnica-karmelitka, ki je tudi potovala z nami, so jele kakor v en glas prositi, naj jih spravijo v kako zavetje, kjer bodo varne razbojnikov in burje.
Trgovec, ki je poznal okolico, je nato predlagal, da bi šli vsi v bližnje selo, kjer je živel spreten in pošten kovač. Med tem, ko bi nam on popravljal škodo, bi se gospe posušile in odpočile. "Rad jih popeljem tja," je dodal, "a ne čisto sam. Odločnih mož, ki bodo čuvali voz, se tu ne manjka. Gospod oficir naj gre z nami, zakaj malopridneži bi se utegnili lotiti dam, da se znesejo nad njimi in jim pobero nakit."
Gospa de Sainte Emerance je stopila k podporočniku in ga je kar najbolj milo prosila, da bi
ko v njeni jabolčnozeleni oglav-nici in njenim elegantnim zaščitnikom še bolj zabavna. Poredno sem stekla k stari devici in sem ji z izrazom pretirane skrbi od-grnila plašč.
"Bog bodi zahvaljen, častita prijateljica, da vas vidim živo in zdravo!" sem vzkliknila.
Obenem sem z naglo kretnjo vrgla sama svoj plašč in oglav-nico z ramen.
Hotela sem se le pozabavati z
razočaranjem lepega oficirja; občudujoči pogled, ki ga je u-prl vame, me je osupnil.
A najin vitez se je z lahkoto izvil iz zadrege.
"Ne morem vam povedati, gospodična, kako žal mi je, da nisem razpolagal z obema rokama in nisem mogel obenem ščititi starosti in lepote. Levica o-ficirjev Njegovega Veličanstva je pač priraščena k ročniku meča."
Stoprv tedaj sem opazila, da še vedno držim orožje, ki. ga je on baš tisti mah pogrešil ob svojem boku. S smehom sem mu ga pomolila.
"Joj, gospod," sem dejala, "vaša levica je to pot zanemarila svojo dolžnost in vaš meč se
Kri ni voda! Prišel bo čas, ko bo pomoč potrebna in nujna. — Bodimo pripravljeni! Darujte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora!
Kri ni voda! Mi naj molčimo, ko kamni kriče?! Le ameriški dolar more pomagati nesrečnikom. Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega po-možneka odbora!
stopile v prostor za delavnico.
"Pustiva te strašne istorije," mi je velela, "in pojdiva za kovačevo ženo; razburjenje me je itak že skoro umorilo."
Napravila je nekaj korakov, nato pa se je premislila in vprašala, spakujoč se na vse prete-ge:
"Ali ne smem vedeti vsaj ime- skega pomožnega odbora! na svojega rešitelja?"
"Vitez Michel-Hector de Pont-guion, že osmi dan kornet pri angoulemskih dragoncih in vaš pokorni sluga, madame."
"Hvala, gospod vitez! Spominjala se bom Michela-Hectorja v vseh svojih molitvah. Pojdiva, dragica, čas je, da pomisliva na pripravno ležišče."
Le pojdite, gospa, zaspite v miru, čuval bom vaše spanje."
Sainte Emerance je veličastno odšla, meni pa se ni mudilo: zdelo se mi je, da sem opazila na vitezovi čipkasti ovratnici kri. Plašno, kakor pristoji "skromnosti mojega spola", sem dejala:
"Gospa kanonica vam obeta molitev, a jaz se bojim, da potrebujete v tem trenotku bolj posvetne nege. Ali niste ranjeni?"
"Oh, brezpomembna praska . Edina krogla, ki so jo izstrelili obešenjaki, mi je ošinila senec,
Na levi je angleški vojak, na desni pa član ameriškega marin-skega zbora, fcš, se pozdravljata na Islandiji, ob priliki prihoda Amerikancev na ta otok.
VC
Cf
Frederick H. Osborn, M* je imenoval predsednik .f velt za brigadnega za poveljnika, ki ima s* moralo vojaštva.
Posvetovanje s
sednikom
KHHjgSS
%

S
i
i m
n
m
m
w i i i i i
m
m
H! i
Lično delo
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312
I i i i i
Hi
! i
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijate- * ljem in znancem prebridko vest, da je nemila smrt odvzela iz naše srede ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta
JOHN K0M1N
ki je sprevideli s svetimi zakramenti zatisnil svoje trudne oči in za vedno v Bogu zaspal dne 23. julija, 1941 v! starosti 81 let. .Doma je bil iz Trbanjskega Vrha, fara Čatež in je bil rojen 4. julija, 1860.
Po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida smo ga položili k večnemu počitku dne 26. julija. 1941 na Calvary pokopališče.
Globoko hvaležni se želimo tem potom prisrčno zahvaliti Msgr. Bt. Rev. B. J. Ponikvarju za podeljene svete zakramente in za spremstvo iz 4. Grdina in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče. Enako tudi prisrčna hvala Rev. Louis Bazniku za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede.
Iskrena zahvala naj velja vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč na en način ali drugi v teh težkih in žalostnih dnevih.
Ravno tako iskrena hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba.
Prisrčno se želimo zahvaliti vsem onim, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Družina Mr. in Mrs. John Komin, družina Mr. in Mrs. Anton Koprivec, Mrs. Frances Bethlehem, Mr. in Mrs. Dell Bramley, Mr. Joseph Deer, Mr. in Mrs. Leroy Demming, Elwell Parker Employees Association, Mr in Mrs. Roy A. Erskine, Mr. in Mrs. David J. Gautz. Mr. Ralph H. Gautz družina Anton Grdina, Mr. Prank M. Jakšič, Mr. Prank Jurak, Miss Marie Košuta, družina John Ladiha, družina Benno B. Leustig, Dr. in Mrs. Joseph A. Neuberger, Misses Irene in Mildred Penny, Mrs. Rose Penny, Mr. Jake Pierman, družina Joseph Turk, družina Joseph N. Toth, Mr. Joseph Dutchenowski, Mr. Frank Zupančič, Mr. Pete Blaskovic, društvo Presvetega Srca Jezusovega, samostojno.
Prisrčna hvala tudi vsem. ki so darovali za svete maše zta dušo pokojnega, in sicer: Mr. in Mrs. Anton Amigoni in družina, Mr. Louis Amigoni, Mr. in Mrs. Anton Artelj. Mrs. Barle, E. 82nd St.; Dr Braidech in družina, Mr. in Mrs. John Centa, Mrs. E. Cumpa-rakis Mi-, in Mrs. Matthesi Delac, Mr. in Mrs. Jack Fajdiga, Miss Mary Ferkul, Mr. in Mrs. John Grahek in družina, Mr. in Mrs. Anton Grdina in družina, Mfcs Jennie Komin, Mr. in Mrs. John Komin in družina. Mr. in Mrs. Jim Komin in družina. Miss Mitzi Komin, Mr. in Mrs. Anton Koprivec in družina, Mr. in Mrs. Frank Krall, Mr. in Mrs. John Ladiha in družina, Mr. in Mrs. Leo Ladiha in družina, Mrs. Margaret Lesar in družina, Mr. in Mrs. Ted Leslie, Mr. in Mrs. Frank Mramor, Mr. in Mrs. Frank Nahtigal in družina, Mrs Agnes Perko, Mr9. Anna Perko, Mr. in Mrs. Louis Perko in družina, Mrs. Petrovcic, E. 72nd St.; Mr. in Mi's. Tony Pevec in družina, Prijatelj's Pharmacy, Mr. in Mrs. Nick Secollc, Mrs. Sersen. Mr. in Mrs. Rudy Smerke, Mr. in Mrs. John Strekal in družina, Mary Walter, Mr. Frank Zaversek, Mr. Rudy Zupančič in družina! Mrs. Mary Hočevar, Donald Ave.; Mrs. Anna Klančar in družina, Mr. in Mrs. Frank Komin.
Ravno tako tudi prisrčna zahvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Nadalje naj velja naša prisrčna zahvala članom društva Presvetega Srca Jezusovega samostojno, ki so nosili krsto ter ga spremili in položili k večhemu počitku in za lepo udeležbo pri pogrebu.
Prav lepa hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno naklonjenost in za lepo urejeni pogreb.
Predragi in nikdar pozabljeni soprog in oče. dokončalo se je Tvoje zemeljsko trpljenje in moral si nas zapustiti. V g'.ob ki žalosti pad Tvojo Izgubo pošiljamo prošnje k Bogu, da Ti podeli večni mir v zasluženem počitku fp večna luč naj Ti sveti!
Žalujoči oetali:
ELIZABETH KOMIN, soproga.
JOHN in JOSEPH KOMIN, sinova, in številno drugih sorodnikov.
Cleveland, O., 3. septembra, 1941.
h
Za en sam glas!
L. H. Korndorff pre tednik ladjedelnice ney^ijpMl po«^ sedniku na posvetovanj obnovitve dela. Z nji™ C. Taylor, upokojeni U. S. Steel družbe.
Svarilo rojaki

M <£-*
Kakor znano, je bila predloga \ za podaljšanje vojaške službe j sprejeta z enim samim glasom večine. Za podaljšanje službe so bili oddani 203 glasovi, proti pa 202. Na levi je poslanec Andrew May, Ky.,. ki je vodil boj za sprejetje predloge, na desni pa je kongresnik Dewey Short iz Mo., ki je vodil boj za poraz predloge.
v4"'"' I
Senatorjeva poroka
Kaname Wakasugb > poslanik v Washing' svaril svojo vlado, c ' kar ne izziva Amerik ^ nadaljuje s svojo agr ^ ker je Amerika na v$
. Ijena.
Zadnji p°'
jt
1
W

i f.
Te dni sta se zaročila senator Robert Reynolds, ki je star 57	~ p
let, in dvajsetletna Evalyn Mc- Na sliki je nemŠk0 ^ Lean iz Washingtona, hčerka so ga sestrelili Rusl j milijonarke; ki je lastnica slav- Poleg ruševine stojv nega Hope dijamanta.	j ka vojaka.