Novo mesto, 14. avgusta 1953 Stev. 32 Leto IV Lastnik t to izdajatelju Okrajni odbori 3ZIH. Črnomelj, KoCc»jt Id Novo mesto. - Izhaja vsak petek. — Odgovorni urednik Tone GoSnik. — Uredniitvo io apravaa Novo mesto, Cesta ko-mandanta Staneta 23. — Postni predal 89 — Telefon uredniilve in uprave 127, — 1'ekocl raeno prt Narodni banki * Novom mestu: ftlft.T-181. - Letna aarocnlna 500 din. polletna IM dim, četrtletna 125 din — Tltka tiskarna »SlovenukeKa pnrnrVvatra« * Ljubljani Dolenjski Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto Cena 12 M* Pismo Centralnega komiteja resna beseda vsem komunistom >Drugi plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je razpravljal o pomanjkljivosti v delu Zveze komunistov in ugotovil, da so pomanjkljivosti v delu za ideološko zgraditev komunistov in v njihovem političnem delu med ljudstvom danes naše poglavitne slabosti.< S tem uvodom se začenja pismo, ki gu je Centralni komite ZKJ poslal vsem organizacijam ZK in katerega sedaj proučujejo in študirajo v vseh organizacijah ZK. Pismo je resna beseda vsem tistim komunistom in organizacijam, ki se v svojem delu po sklepih VI. kongresa niso znašli, ki so smatrali, da sedaj kol komunisti niso več odgovorni za nadaljno graditev socializma, da so Komunisti sedaj bolj za parado kot za aktivno politično delo med množicami in pod. Pri posameznih komunistih je tudi padla disciplina Slovensko Primorje vabi na veliko proslavo V dneh 5. in 6. septembra bo ljudstvo Slovenskega Primorja v goriškem okraju med Vogrskim in Ozeljanom na Okroglici proslavilo 10. obletnico odločilnih zgodovinskih dogodkov. Na ta dan se bodo zbrali stotisoči ljudi ne le iz Primorske, temveč iz vse države. Vse jugoslovansko ljudstvo bo proslavilo 10. obletnico ustanovitve Prekomorske brigade in Korpusa ter zgodovinskega sklepa II. zasedanja AVNOJ o priključitvi celotnega Slovenskega Primorja s Trstom, Gorico in Beneško Slovenijo k ' Jugoslaviji. Ta veliki dan pomeni primorskemu ljudstvu tudi deseto oblenieto oborožene vstaje na Primorskem. V težkih bojih so zadnje dni vojne naše prekomorske brigade v sestavu NOV osvobodile vse Slovensko Primorje, Trst, Gorico in Beneško Slovenijo ter tako razvile zastavo nove Jugoslavije v vseh krajih, ki so bili dolga leta pod okupatorsko oblastjo. Pomembnost tega velikana dejstva se je pokazala po vojni, ko je naše ljudstvo odločno zahtevalo, da se Jugoslaviji priznajo pravične meje, pravico do Trsta, do Gorice in do vseh ostalih krajev, ki so z mirovno pogodbo biH priso-jeni poraženi fašistični ftaliji. V borbi za svoje pravične meje je Jugoslavija uživala široko podporo javnega mnenja t svetu in ob podpisu mirovne pogodbe je Jugoslavija slovesno izjavila, da se nepri-ključenim krajem ne misli odpovedati. Ljudstvo Dolenjske! Vrnimo Slovenskemu Primorju obisk v Dolenjskih Toplicah! Organizacije SZDL in sindikalne podrnžnice vseh dolenjskih okrajev sprejemajo prijave. V Slovensko Primorje bodo vozili posebni vlaki, zato naj ne bo kolektiva, ki bi se po delegatih ne udeležil tega zgodovinskega praznika in ne dolenjske vasi, ki bi ne izkoristila redke prilike, da manifestira bratstvo in ljubezen do naših bratov onkraj meje in bi ne poslala svoje zastopnike na ta največji praznik primorskega ljudstva! Belokranjci škrope trtje, čeprav vedo, da Jim letos ne bo obrodilo. — Treba je... na zelo nizko stopnjo, pogosti pa so tudi primeri politične nezainteresiranosti komunistov in nezanimanje za pereče politične in gospodarske probleme. Zlasti so popustili v delu in disciplini taki »komunisti«, ki so na en ali drugi način prišli v članstvo ZK iz ekonomskih razlogov, to je. ker so mislili, da jih članstvo v organizaciji ZK upravičuje do boljših služb in do raznili ugodnosti. V Statutu ZKJ, ki je bil sprejet na VI. kongresu v Zagrebu pa je med drugim jasno poudarjeno, da članstvo v organizaciji ZK ne upravičuje nikakršne privilegije Pismo Centralnega komiteja poziva vse organizacije v borbo proti takim slabostim in napakam med člani /K. V Črnomlju je bila kmalu po izidu pisma razširjena seja okrajnega komiteja, na kateri so proučili gradivo drugega plenuma CK ZKJ in tudi razpravljali o negativnih pojavili v osnovnih organizacijah. Seje, ua kateri so razpravljali t vsebini pi«ma in konkretnih slabostih v organizacijah, so imeli rudi občinski komiteji Na seji občinskega komiteja v Metliki, niso mogli priti QC zaključka, kako bi odpravili primere popolne politične brezbrižnosti in gledanja na vse dogodke samo skozi osebne materialne interese pri članih v osnovnih organizacijah na suhorskem sektorju Člani teh osnovnih organizacij že del j časa kažejo, da so daleč od lika komunista, in daleč od resničnih borcev za socializem. Za vso nedelavnost iščejo izgovor v materialnih osnovah, kot na primer, tisti je dobil srajco, jaz ne, oni je dobil odlikovanje, pa je manj zaslužen kot jaz, skratka, samo borba za materialne koristi in neko javno priznanje. Zanimivo pri tem pa je. da se prav taki komunisti najbolj otepajo javnih in oblastvenih funkcij, ter zato predlagajo in volijo ljudi nasprotnega političnega mišljenja. V teh organizacijah oziroma pri teh članih ni niti toliko samokri-tičnosti, da bi sami razčistili in pomedli z vsemi napakami in slabosti, ampak se te vlečejo iz leta v leto, tolmanče-nje političnih dogodkov in gospodarskih ukrepov pa prepuščajo klerikalno sovražno nastrojenim ljudem. Podobnih napak in slabosti je tudi v drugih organizacijah ZK in pri posameznih komunistih na Dolenjskem. Zato je prav, da pismo Centralnega Tovariš Jože Borštnar se je poslovil od Norega mesta Pred kratkim se je poslovil od nas narodni heroj, Član Izvršnega sveta Slovenije, član Centralnega komiteja ZKS, ljudski poslanec in dosedanji sekretar okrajnega komiteja ZKS Novo mesto tov. Jože Borštnar. Tovariš Borštnar, ki ga pozna vsa Dolenjska in za katero se rad zavzame, je bil na položaju sekretarja okrajnega komiteja ZKS Novo mesto od lanske jeseni. Po službeni potrebi je bil pred kratkim premeščen kot delegat Izvršnega sveta LRS v Koper. 2e v tem kratkem času, odkar je bil v Novem mestu, si je pridobil se več simpatij in spoštovanja pri prebivalcih novomeškega okraja, zato mu želimo tudi na novem službenem mestu obilo uspehov. Kot je zatrdil sam pri slovesu, bo tudi v bodoče ob vsaki priliki rad obiskal svoje drage ožje rojake Dolenjec. NOVI SEKRETAR OKRAJNEGA KOMITEJA JE ERANC P1RKOVIČ — ČORT Prane Pirkovič izhaja iz daleč naokoli znane zavedne Pirkovi-čeve družine iz Šentjerneja, kjer so imeli do vojne mehaničarsko delavnico. Ta delavnica je bila že pred vojno zbirališče napredno usmerjenih ljudi. S trdim delom se je družina po očetovi smrti prebijala skozi življenje. Dva brata sta študirala (Ivo, ki ga pozna vsa Slovenija po lepih zgodovinskih študijah in črticah, ter Franc) oba sta se vzdrževala z inštrukcijami, dva brata pa sta vodila mehaničarsko delavnico. Za njihovo družino lahko trdimo, da je bila pobudnik in organizator narodnoosvobodilnega pokreta v šenrjernejski dolini. Dva brata, Jože W Rudi sta junaško padla, domačijo so Italijani popolnoma »ravnali z zemljo, brat Ivo je bil do italijanske kapitulacije interniran v Kandijski bolnišnici, od koder je navzlic strogemu nadzoru Italijanov držal zveze s partizani, kot je to lepo opisal v zgodovinskem gradivu: »Bilo je pod Gorjanci.« Po italijanski kapitulaciji je tudi on odšel, dasi bolan, na osvobojeno ozemlje, pri partiza- nih pa sta bili tudi mati in sestra. Franc Pirkovič je nosilec spomenice 1941. Bil je prvi komandant Gorjanskega bataljona, komisar Gubčeve brigade, načelnik personalnega oddelka pri Glavnem štabu NOV in POS in na drugih odgovornih položajih med vojno in ves čas po vojni. Odlok o razglasitvi občinskega praznika Straža Na podlagi 15 člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS stev. 19-88(52) in na podlagi predloga občinskega odbora Zveze borcev Straža izdaja občinski ljudski odbor Straža. odlok o razglasitvi 13. septembra za občinski ljudski praznik občine Straža. V septembru 1943 je prebivalstvo Straže in okoliških vasi slavilo zmago nad italijanskim okupatorjem, ki ie nad dve leti te-ror.:Tiral naše ljudi. Ljudstvo je navdušeno pozdravljalo nase hrabre borce, ki so se s hribov vsul i preko žičnega omrežja, postavljenega od italijanskih fašistov v Stražo. Nato je bil veličasten miting, na katerem so govorili vidni voditelji ljudskega upora. Okrog prvoborcev se je množično zgrnilo še ostalo ljudstvo, 13. novembra pa je odšlo v partizane nad 200 prostovoljcev, ki so nato skupno z ostalimi borci priborili našim narodom popolno svobodo. Zato prebivalci občine Straža proslavljajo ta dan kot začetek novega življenja. 1. ČUa. 13. s*pMMsb«r m rjygla«a za občinski ljudski praznik oMirft Straža. 2. člen. Ta odlok stopi v veljavo od dneva objave na občinskih raz-glasnih deskah občine Straža in od dneva objave v Dolenjskem listu. Smrt fašizmu - »vobodo narodu! Straža, 23. V. 1953 Stev. 16-53 Predsednik obč. (Stok Albin s. LO: r.) VREME Domnevno vreme za prihodnji teden: Pretežna k»po vreme r delno obtaČDOttfO in krajevnimi padavinami komiteja vzamejo vse organizacije in posamezni komunisti kar najbolj resno. Potrebno je, da ga podrobno preuče in preštudirajo vsebino in da se kar naj resneje lotijo borbe za odpravo napak in slabosti, ki jih nakazuje in ki negativno vplivajo na celotno politično stanje pri nas. Res je, pismo, ki je pisano zgoščeno in nakazuje le najbolj kritične pojave ter ima tudi nekaj tujih izrazov, je za povprečnega komunista na podeželju dokaj težko in se je treba v vsebino res poglobiti, zato pa naj vodi študijski sestanek najbolj razgledan član. Osnovnim organizacijam pa so pri tem dolžni nuditi pomoč tudi člani občinskih in okrajnih komitejev, kar dejansko tudi že izvajajo. Kdor priznava Statut ZKJ, kdor je resničen komunist tudi v svoji notranjosti in ne >amo na jeziku, mora vsebino oisma samo pozdraviti, ker nakazuje prav vse tiste slabosti in napake med komunisti, ki močno slabijo našo borbo n\ razvijanje socialistične demokracije I ruŽbenih Vsem tem bodo zaključki pis •na Centralnega komiteja o •lavnih nalogah komunistov v današnji dobi družbenega razvoja samo krepka osnova za 'lodoče delo. zato se naj študija njegove vsebine in izvajanja sklepov lotijo z vso resnostjo. in socialističnih odnosov pri nas. Gorjanske kosenice spet vabijo 5. junija 1921 na Gorjancih Popoldne 5. junija je in krasno sončno vreme. Ceste so polne meščanov in kmečkega prebivalstva, na vozeb so ljudje in peš gredo. Kam se odpravlja Sokol z vsem svojim naraščajem? Kam korači staro in mladoi Na Gorjance! Veseli ljudje hite praznično razpoloženi v zeleno naravo, kamor jih je povabila novomeška podružnica SPD. Vabilo velja za vse prijatelje Gorjancev in še posebno za Trdinove častilce. Ta dan mu hočejo postaviti skromen spomenik v osrčju pogorja, kamor je Trdina najraje zahajal in ki ga je tako toplo opisal v svojih znamenitih bajkah in povestih. ^ Nekje v ospredju ljudskega vrveža hiti prirodoslovce in pisatelj Ferdo Seidl in že z balkona pri Cimermančiču pozdravlja množico in otvarja slovesnost. Saij je ravno profesor Seidl tisti, ki je dal predlog, naj se najvišji vrh Gorjancev (1181m) preimenuje. Toda že govori višji šolski nadzornik Josip Wester o življenju, delovanju in pomenu Janeza Trdine za slovenski narod, šestnajsto leto že počiva veliki mož na novomeškem pokopališču. Bil je jeklenega značaja in se je raje odpovedal službi in borno živel s skromno pokojnino, kot pa da bi klonil Nemcem in Madžarom. V prostem času je najraje zahajal med podgorce in na Gorjance. Med košatimi bukvami in na sončnih košenicah je pozabljal na skrbi in težave vsakodnevnega trdega življenja. Ob čistem in mrzlem studencu »Gospodični« se je morda spominjal svoje prve deklice, svoje prve ljubezni. Profesorski stan si ie izbral sam, ker je vedel, da potrebuje slovenski narod značajnih mož. In res je nato vsa leta vzgajal mladino v ljubezni do domovine in slovenskega jezika. Morda je tudi danes med nami, častitljiv starček s sivo brado in dežnikom v roki. Govornik nam ga riše tako živo, da ga čutimo nekje v naši sredi. Trdina se je Še v poznih letih boril za svoje ideale. Ljubil je naravo, svojo zemljo, svoj narod, sovražil pa hinavščino in neznačajnost. Nato se izpod zastora pokaže plošča iz belega marmorja z velikim vklesanim napisom: JANEZ TRDINA slovenski pisatelj, rojen 1830. r Mengšu, umrl 1905. v Novem me- Prebftvalcl Loškega potoka so slovesno otetncM praaatk dne 31. Julija. Na sliki spominske plošče osemnajstim proslavili svoj prvi Jih vidimo pri odkritju talcem v Sodoln stu, je v svojih »Bajkah in povestih« proslavil Gorjance, Podgorje in Belo krajino. Čast in slava njegovemu spomiu! Podružnica SPD v Novem mestu v juniju 1921. Na predlog prof. Seidla zbrana poltisočglava množica z navdušenjem preimenuje najvišji vrh Gorjancev v »Trdinov vrh«. Sledijo recitacije, moški naraščaj novomeškega Sokola nastopa s prostimi vajami, pevski zbor poje pesem za pesmijo, a godba novomeškega obrtnega društva neumorno igra. V mraku šele se pogorje prazni. Ljudje odhajajo v dolino. Krst »Trdinovega vrha« je bil 15. avgusta 1923 z veliko planin- sko slavnostjo. Prišlo je ogromno ljudi od blizu in daleč in tudi Hrvatje so bil vmes. Pod »Trdinovim vrhom« je vladalo na košenicah izredno veselje in živahnost; topiči so pokali, harmonike so se oglašale na več krajih, petje se je razlegalo na vse strani. Slav-nosati govor je imel ravnatelj Wester, botrovala pa je Trdinovemu vrhu Dora Staretova iz Ru-perč vrha. Ljudstvo je vztrajalo do pozne noči na vesel ičnem prostoru. Ponosni vrh Gorjancev je dobil uradno ime. Po zapiskih vis. veter, svetnika Otmarja S kale t a star. S. s. Podružnica Planinskega društva v Novem mestu pripravlja za 16. avgust veliko planinsko zgodovinsko slavje na Gorjancih: praznovanje 30-letnice, odkar je bil vrh sv. Jere, (ali Gere) preimenovan v Trdinov vrh. V soboto zvečer 15. avgusta bo na Malce-vem krču planinsko kresovanje, drugi dan ob 10. uri pa planinska slavnost prav na Trdinovem vrhu. Ob tej priliki bo tudi pot, ki gre od Gospodične na Trdinov vrh, dobila ime po velikem prijatelju Gorjancev, pisatelju Janezu Trdini. Pridite v čim večjem številu! Gorjanci vas vabijo! Pred desetimi leti v Kočevski Reki Priprave za proslavo desete obletnice prvega zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda, ki bo od 1. do 4. oktobra letos v Kočevju potekajo dobro. Pripravam sledijo živahne diskusije, ne samo v kočevskem okraju, temveč se vsa Slovenija pripravlja na ta veliki, pomeb. ni in zgodovinski praznik. Povsod prisluhneš pozdravim: »Oktobra nasvidenje v Kočevju!« Kako tudi ne, saj bo Kočevje spet po desetih letih sprejelo stare borce in aktiviste, sprejelo jih bo v razpoloženju, prežeto z isto ljubeznijo, kot takrat — pred desetimi leti! Dnevno čisopisje prinaša članke, reportaže in vesti iz Kočevja, kjer omenja le eno — praznik slovenskega naroda — praznik Kočevske se nam približuje, zato delajmo vsi, da bomo ta zgodovinski dogodek pričakali čim bolj pripravljeno! Tudi mladina okraja Kočevje se pripravlja, na to proslavo. Na vseh mladinskih sestankih, posvetih in raizgovorih je opaziti veliko zanimanje volje in revo. lucionamnisti do dela. Mladina se uči in kulturno izpopohjuje, da bo v dneh proslave v rrjzinih kulturnih, fizkiuilturnih in lipovi. nih prireditvah pokazala, de ne zaostaja za drugimi, kulturno bolj razvitimi okraji. Vendar poleg v*ega dela, ki ga vidimo pri naši mladini, človek postoji in se vpraša. Ali je naša mladina res pozabila na svoj zgodovinski praznik? Ali smo pr»zaibili, da je bil prvi kongres Zveze slovenske mladine od 10. do 12. oktobra 1943 ravno v kočevskem okraju to je v Kočevski reki? Res je, da bo Ob deseti obletnici V. kongres I,MS v Mariboru, vendar naša mladina je pričakovala še več, da bo 'V .kongres v sklopu proslav desete obletnice prvega zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda in prepričani smo, da bi to zamisel toplo pozdravila vsa slovenska mladina. Obudimo nekol/Uco spomine na 10., 11. in 12. oktober 1943, na naš prvi kongres Z voze slovenske mladine. Svobodna Kočevska. Skozi jesensko meglo so brneli motorji kamionov, zaviihrale so zastave, iz mladih grl pa je mogočno za-donela naša pesem. Kočevska reka! I^po okrašena dvorana, slike, zastavo, zelenje do zadnjega kotička nabita z mladostjo in veseljem mladih ljudi iz vse slovenske zemlje, resne besede in resni otarasi, navdušenje, nove naloge, pa spet prešeren smeh in visoka narodnostna zavest, to je bil nas prvj kongres. Borci, invalidi, ranjenci, aktivisti naši najmlajši.pionirji, vsi so se udeležili kongresa. Kongres je pozdravila mladina iz Koroške, Primorske in drugod. Prav iz vseh krajev naše Slovenije so prišli zastopniki in delegati. Naš prvi kongres §o pozdravili: Lidija Sentjurrc v imenu CK KPS, predsednik IO OF Slovenije Josip Vidmar, v imenu GIO SP2Z Angelca Ocepek itd. Tovariš Stane Kavčič, sekretar Pokrajinskega komiteja Zveze komunistične mladine ie v svojem referatu jasno prikazal pravrlmost borbe in poti mla- dinske organizacije pod vodr* stvom Komunist učne partije fei njene naloge v NOB. Vilma Bebler, sekretarka Glavnega odbora ZSIM p,a je v svoji diskusiji prikazala razvoj mladinskega pokreta in nastanek ZSM. Govori, pozdravi, diskusije so se nadaljevalo, v mladih srcih Pa je prevejaia le ena misel: mladina se ne bo ustavKJala pred nobenimi žrtvami, prezirala bo smrt in bo brezobzirno zadajala nove udarce okupator, ji. in domačim plačancem. Z navdušenjem in vzkliki je mladina potrdila, da se pridružuje sklepom Zbora odposlancev slovenskega naroda, saj je bilo v sktepdh kongrosa 2MS rečeno« »... Z občudovanjem zremo n* ustvarjalne sile slovenskega, naroda, ki je doseglo svoj najvišji izraz v Zboru odposlancev v tem prvem narodnem, demokratičnim predstavništvu vseh Sloivencev. Vsi se pridružuj «mo sklepom Zbora, v ka* terem smo tudi mi včlanjeni, saj se zavedamo, da je Zbor spregovoril iz *rc vseh Slovencev ..,« Navdušenje se je stopnjevalo. Klici in pesem so polnili dvo-(Nadaljevanje na 2. strani) Tudi kočevski gasilci se pripravijo Deseto obletnico Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju bodo kočevski gasilci posebno lepo praznovali. Glavne svečanosti bodo, kakor smo že poročali prve dni meseca oktobra letos, gasilstvo pa, ki bo imelo v dneh glavnih proslav varnostno službo, ho ta zgodovinski dogodek proslavilo že M, septembra. 2e na predvečer tega dne bo slavnostni koncert, po koncertu pa množične nočne vaje. združene r reševanjem ljud; i/, gorečega poslopja z vrvmi Naslednji dan bo zjutraj bud- nica in ob osmih sprejem gostov, povorka in nato gasilsko zborovanje. Sledilo bo tekmovanje med gasilskimi društvi Postojna, Krško. Črnomelj In Kočevje. Ob tej priliki prosimo vsa ostala društva, ki bi bila pripravljena sodelovati na večerni gasilski akademiji, naj se prijavijo nn OGZ Kočevje do 10. avgusta letos. Vabimo vse prijatelje gasilstva, da se velike gasilske proslave ob zgodovinskem prazniku Kočevske udeležite! Kočevski gasilci. Stran 2. DOLENJSKI LIST Stev. 32 Kočevj e raste iz ruševin Se bo Kočevje z letošnjimi deli gospodarsko povsem ppomogl o? — Rudnik in tekstilna tovarna plavata; rudnik toliko, daše zajema sapo, tekstilna polzi pod vodno gladino — Živila se cenijo, toda gostinska podjetja zaračunavajo hrano še vedno po 4.500 dinarjev — V Kočevju reže les le ena žaga; kočevski gozdovi spet svobodne je dihajo, toda kje naj Kočevje črpa vire za svojo gospodarsko obnovo? — (/ločevsko delavstvo, da si bo z lastnimi silami moralo pomagati iz gospodarske zaostalosti Prava jesenska ro&a se seseda na šipe. Jutro je že, le sonca ni od nikoder. Ure se stekajo v šesto. Lokomotiva sope vse brezmoeneje v breg pod Velikimi Laščami. Prozorna megla se razliva mid vasmi po dolini in tu pa tam omota tudi naših šest temnozelenih vagonov, ki jih vleče zadihana lokomotiva zadnje mesece z vidnim najpo- rom med kočevske hribe. Pogled mi brodi po izsekanem pisu gozda na vsaki strani pro. ge in sp.:t mi misel splava na laško »kulturno ekspedicijo«, ki je prišla e zažigalnimi bombami razsvetljevat Balkan in naj bi se ji pri tem ob železnici za-hotelo le dvesto metrov razgleda na vsako stran ln ne naših gozdov in našega lesa. »Zmanjkalo nam je cementa Nasproti mi sedi prileten mož in se pri odprtem oknu »brih-ta«. »Noč sem preslonel ob čakal-niških mizah v Ljubljani, pa mi glava kinka. Težko je nekje kimati in čakati na vlak, toda treba je.« »Zakaj vendar?« »V Trbovlje sem moral po cement. Bili smo že do vratu v godlji in direktor se je držal samo z.1 glavo, češ kar bo, pa bo. Dolžni smo ga povsod, največ »Zidarju«. Brez cementa ne gre, cement je te dni v Kočevju zlato. Pisali smo ponj v Trbovlje, pa ne bev ne mev. Poslali so me tja. Dvajset let sem delal v cementarni, zato poznam vse ljudi kot stare krajcarje. ,0, glej ga, lepo, da prideš kdaj pogledati' me ogovarjajo, a ko zinem o cementu, mi pa vsi od-kimavajo: ,Nj tako enostavno. Prj nas gre po planu.' Kakor da bi na« praznik v oktobru ne bil v planu! Nisem se dal! Potrkal sem na vsa trboveljska vrata to — cement bo!« Neprespan, toda si prižiga cigareto. zadovoljen »Prve d:»i mi je bilo hudo, ko sem dobila dekret za Kočevje« Dekle pri nasprotnem oknu •i mane oči. »Dooro jutro In nikar mi postaje ne zaspite!« »Se je ne da, ker grem do zadnje!« »Potlej pa imava Isto pot, samo da jo jaz merim prvič.« »Res? Niste se bili v Kočevju?« »Ne!« »Potem le previdno Izstopite, da vas nazaj ne vrže!« »Kdo neki?« »Postaja. Je namreč pravo čudo. Nizka m neometana čepi ob tirih. Saj se ne razumem, toda strah me je, da bi je kaka lokomotiva ne povozila.« »Pa ne mislijo na novo?« »Ne samo to. Celo gradijo jo že in čas j e, da jo. Podjetje »Zidar« koplje temelje in pravi, da jo bo do proslav postavilo pod streho.« »Ce jo bo!« Tiho je. Jaz tudi. Lokomotiva previdno tiplje po Ribniški dolini. Zavore spet škripljejo. Vlak se ustavlja. Tik proge zraste Iz jarka baraka Na rjavi steni je nabita deska: ZlebičI »Kaj neki to pomeni?« »Postaja je vendar!« Potem gledam brez besed v rjavo barako, ki ton? za ovinkom ln kakor v sanjah slišim njen glas: »Prve dni mi je bilo hudo, ko sem dobila dekret za Kočevje. Toda danes je tam že mnogo bolje.« Vsa dekleta so taka, pomislim, ko morajo prvxč od doma. »Rad foj videl kočevski grad »Kod pelje pot do kočevskega gradu?« vprašujem, ker se spominjam, kako mi je partizan Drago v mkem zimskem večeru razlagal, kako so ga n-spadali. »Top je moral na sto metrov, potlej pa smo*, jim pošiljali granato za granato. Samo petnajst nas je bilo in vse mogočno zl-dovje se je stresalo.« Rad bi ga zato videl. Morda se še danes poznajo sledovi granat. Vprašujem, a delavec se mi smeje: »Ga ni! Roie rastejo tam, kjer je še pred letom štrlelo pokonci razmajano zidovje. Toda podrli smo ga, material razvozili in na prekopanih tenu 1 j ih uredili park.« Na glavno, delno že tlakovano cesto pluskajo iz stranskih poti in ulic vedno novi obrazi. Kočevje vre. Povedali so mi, da je mesto v zadnjem č.asu že navsezgodaj pokonci. V uho ti neprestano udarja brnenje strojev in avtomobilov, ki dovaža-jo gradbene potrebščine. Skoraj vsaka druga hiša je obiti z zidarskimi odri in vajenci nepre- stano mešajo malto. Branjevke morajo z vozički po ozkih raz-lmjenih stezah ob novo tlakovani cesti, ker jo posipujejo s peskom. Nehote se mi prikradejo pred oči spomini iz topli-ških dni. Prav tako, kakor so lani Dolenjske Toplice kipele v nemirnem pričakovanju in grad. njah, kipi dan.* Kočevje in gradi, obnavlja, zida in spet gradi. Celo Kočevje nemirno drhti, le Rinža leži leno sredi mesta in čaka sopare, da bi spet za-vdarjala. Ni kredita. Vajenci kleparskega podjetja pleskajo most in tu pa tam kane kaka kapljica sive barve na motno vodno gladino. »Vam je izdala direk cija dovoljenje?« Seveda ga ni, saj nit; potrkal nisem tam, zato sedim sedaj pred direktorjem rudnika. Ponudi mi cigareto. »Kaj vas pa vse zanima?« »Vse! A ogledal bi si rad Pred deset mi leti v Kočevski Reki (Nadaljevanje 8 L strani) rano. Ta je bil prvi in drugi dan kongresa. Tretji dan. Nič utrujenosti — svečan trenutek prihaia, s w-n-ika mladina voli prvič svoje v i.stvo. Sog.asn > med v/.mnenjem in - ploskanjem potekajo volitve. Ssmo še trenutek — Z.veza slovenske mladine ima svoj Glavni odbor. Volili so naj. bo jše «z svoje srede — poznate jih: Stune • 'av>!ič, Majda Sile, Vilma Bebler, Mitja Vosu Jak. Zdenka Rupe, Pavla Bojc-Stjen. ka. Vlnfeo Hafner, Maruša, Zora iin ie in še. V svoie vodstvo Je mladina izvolila 36 tovarišev, 8»mih mladih preizkušenih borcev in bork ter aktivistov naše borba. Poleg volitev Glavnega odbora so bile tudi volitve delegatov, ki bi zč,stopali slovensko mladino v USAOJ. Zopet resna obrazi — pomislek, izvoliti naj. boljše: Vinko Hafner, Stane Kavčč, Pn.lda Kastelic, Komel in drugi. Pozdravna pisma tov. Titu. CK KPS, IO OF Slovenije, Glavnemu štabu NOV im POS. USAOJ-u, mladini Hrvatske, ki je kongresu poslala po radiu pK»7drave. Ni š> končamo. Podeljena bn Je prehodna zastavica. Navdušenje. Dvorana se pomiri, na-ItatM nestrpno pričakovanje, katero okrožje bo prejeU prehodno zastavico? »Ne damo je iz rok. če io dobi nase okrnile, naš3 bo dn popolne osvoboditve«, si slišal Andrejo, sekretar. k,-> okrožnega odbora vraiine je menila isto. »Morda pa jo dobi sončna Gorica, ki ye bila vedno naša«, se je izvL glas iz gr'a mlademu partizanu — doma iz Gorice. Nestrpnost se poleže šele, ko na pudlagi tekmovalnih poročil za kongres ugotove, da prejme zastavico Škofjeloško okrožje — Gorenjska, kjer mladina kljub najhuj. šenvu terorju gestapa ni klonila in je iz nič ustvarila 120 terenskih odb »rov ZSM in dala naši voJSfei 800 borcev. Tovariš Vinko Hafner, sekretar pokrajinskega iniciativnega odbora ZSM za Gorenjsko je sprejel zastavo in se za njo pri. srčno zahvalil, vsj delegati pa sr> z živahnim pritrjevanjem odobravali ta sklep, toda vsakemu dtelegatu se j« pri tem izvi! vzdih: »Naše okrožje jo dobi na drugem kongresu ZSM, saj sm-o na 'em kWn*fre*U dobili no vih moči, novih smernic za de o.« Sprejeta je bila ie resolucija in proglas vsej slovenski mladini, zaključne besede Bo zado-nele v slovo, pesem je spet napolnila srca in zapavala čez svobodna po'ja i!*1 daleč v svobodne gozdove. Delo je klicalo, borb j je zahtevala svoje. Ln ipet so zabrneM motorji kamionov, polna borbenega poleta >e odhajala mladima na vse strani. »Nasvidenje tovariši!« »Nasvi-demja v svobodni domovini!« To je le bežen pregled pote ka prvega^ kongresa Zveze slovenske mladine, ki Je bil od 10. do 12. oktobra 1&43 v Kočevski reiki <■» V okraju »"CoJev-fe. Ne pozabimo na njegovo de. ZSM I s eto obletnico! dnevni kop in tudj v jamo bi rad. Nekako do desetih utegnem.« »Ej, prekratrk bo za vas ta din! Enkrat bi morali priti v Kočevje samo, da si ogledate rudnik. Toda naredili bomo, kar se v tako kratkem času narediti da!« Ze telefonira: »Tovariš Po. Lajnar! Naša iz evidence vam bo pripeljala tovariša, ki bi si rad ogledal dnevni kop.« Potem greva z »evidenco« po stezi med ozkimi tiri in za nama in pred nama venomer ro počejo majhne lokomotive in poskakujejo prazni vagončki. Tiri so razmetani podolgem in počez, tako da se mi zdi, da še v Nevv Yorku nimajo večjega prometa. »Koliko ljudi neki dela v rudniku?« »Dobro, da ste name naleteli,« se mj smeje »evidenca,. »Vse številke inwm v mezincu. 126 jih zaposluje dnevni kop, okrog 300 pa jih vsak dan požira jama, medtem ko jih dela 80 na separaciji in kakih 50 po delav. niča h.« Toda že si z obratovodjem Polajnarjem stiskava roki. Ljubljana. Tudi Hilda iz Beie »480 metrov nad morsko gladino stoj iva ... toda zemlja se je doslej že za IS metrov ugreznil-i in se še seseda. Vsa premogova kotlina Ima obliko eLpse; daljša os je dolga 1200 metrov, krajša 800. Pod nama se nahaja med jalovino šest premogovih plasti; tretja plast se konča na 415 metrih nadmorske višine. Do tja se verjetno z dnevnim kopom ne bomo pretolkli, ker pritiskajo pobočja izkoriščene kotline z ogromno silo na najnižje predele izkopanega predela. Zato tudi ne izkoriščamo varnostnega pasu. Najnižja točka dnevnega kopa, ki smo jo doslej do. segli je 447 metrov nad morsko gladino.« Pogled mi objema visoke nasipe na obrobju kotline. »Vso tisto zemljo je premetala roka kočevskega rudarja. Danes pa jo prerašča koruza in krompir.« Spuščava se vse niže po razhojenih stezah v osrčje ve-likanske kadunje. Ropot dveh bagrov vse bolj stresa ozračje. »Tu delajo rudarji! Ze sva med njimi. »Srečno!« »Srečno!« Počrnele roke prebirajo med lavino kose premoga in ga mečejo na vagončke. Ogromna les. na baraka na tračnicah in kolesih se vrti okrog svoje osi. Bager. Z dvo-kubično »žliro« zajema jalovino in jo stresa na vozičke. »Ta dva bagerja sta dar rajnke Avstrije. Moderni so na go- senicah, a v Kočevju jih ver. jetno še dolgo ne bomo videli!« Po pobočju polagajo cevi in ne znam si razlagati, čemu bi služile. »Ko pride naliv, je kotlina v nekaj urah zalita. Lepka glina se razleze med premogove kose in delo je takrat zelo težko. Zdaj pa bo črpalka vlekla vodo iz doline, kadar bo treba.« »Pa morete konkurirati na trgu?« »Toliko, da plavamo! Podjetja iz Bosne z modernejšimi stroji ponujajo premog v Ljubljani znatno ceneje kot ga moremo prodajati mi. Največ ga odkupijo železnice. Kolikor bolj nas gospodarska konkurenca potiska k tlom, toliko manj možnosti imamo, da bi z lastnimi sredstvi modernizirali rudnik.« Pogovor in čas potekata. Stisneva si roki m že sem sam ob ozkih tirih rudniške železnice. Pri predsedniku me s t ne občine »Kočevje je še danes razdejano mesto. Od tod stanovanjska stiska. Večina stanovanjskih zgrado je las+ mestne občine, a skoraj vse so v takem stanju, da kličejo po temeljitem popra, vilu. Stroški za popravilo ene (Nadaljevanje na 4. strani) Organizacije SZDL* razpravljajo o jesenskih volitvah in kandidatih Kot je znano, bodo to jesen volitve v okrajne Zbore proizvajalcev, v Zvezno in v republiško Ljudsko skupščino. Čeprav datum volitev še ni točno določen, se predvideva, da bodo volitve v okrajne Zbore proizvajalcev okrog 1. novembra, volitve v Zvezno in republiško Ljudsko skupščino pa okrog 15. novembra. Zvezni Izvršni svet je sprejel zakona o volitvah in ljudskih poslancih, ki je še bolj demokratičen, kot dosedanji. Zlasti je poudarjena vloga ljudskih poslancev in njih odgovornost napram volivcem. Po tem novem zakonu ljudski poslanci ne bodo mogli več opravljati drugih funkcij, ampak bodo morali biti res samo prava živa vez med volivci in organi ljudske oblasti. Volilni zakon in zakon o ljudskih poslancih, ki ga je osvojil Zvezni Izvršni svet, bo sedaj republiški Izvršni svet delno izpopolnil z nekaterimi novimi predlogi za poslance republiške Ljudske skupščine, nakar bo objavljen v Uradnem listu. O obeh zakonih bodo razpravljali še člani množičnih organizacij na svojih sestankih in tudi zbori volivcev. Dasi nas ločijo od volitev samo še slabj tri-ie meseci, smo dosedaj o pripravah in samih volitvah mnogo premalo govorili. Volitve so najbolj važno družbeno dejanje, pri katerem neposredno sodelujejo vsi odrasli državljani. Ce to velja na splošno za vse družbene ureditve, velja še toliko bolj za naš družbeni sistem, ko vedno bolj odločno prenašamo naloge državne uprave na same volivce, oziroma proizvajalce. Posebno naše organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva bi morale o volitvah in Izbiri kandidatov odločno več razpravljati. Re« je, po novem zakonu morajo kandidate izbiratj jn predlagati zbori volivcev. To pa ne pomeni, da gredo lahko zaradi tega volitve in izbira kandidatov mimo naših množičnih organizacij. Nasprotno! Tehnično izvedbo volitev bodo opravili oblastveni organi, SZDL pa mora dati volitvam politično vsebino, seveda napredno socialistično vsebino! Prav o tej po-litiČTij vsebini pa so naše organizacije dosedaj mnogo premalo razpravljale. To kar smo do- M. K. i slej zamudili, Je treba z aktiv- nim političnim delom vseh članov čimprej popraviti. V novomeškem okraju so na občinskih konferencah in vaških sestankih SZDL nekoliko že razpravljali o volitvah in tudi kandidatih. Tako so člani množičnih organizacij Novega mesta in občine Gotna vas mnenja, da bi za kandidata za republiško skupščino ponovno predlagali tovarišico Vido Tomšič, ki jo vsi dobro poznajo, saj rada pride med svoje volivce, če ji le čas dopušča. Ker v bodoče kot rečeno ljudski poslanci ne bodo imeli drugih funkcij, bodo ti obiski med volivci veliko bolj pogosti in pomembni. Volivci občine Velika Loka in okolica bodo spet predlagali splošno priljubljenega narodnega heroja tovariša Jožeta Roršt-naria. Množične organizacije in volivci šentjernejske doline z vso gotovostjo računajo, da bo njihov kandidat domačin tov. Franc Pirkovič-Cort, sedanji sekretar okrajnega komiteja ZKS Novo mesto. Organizacije občine Dolenjske Toplice ln okolice zastopajo stališče, da naj bo njihov kandidat za republiško ljudsko skupščino domačin tovariš Viktor Zupančič, sedanji predsednik okrajnega ljudskega odbora. Iz drugih krajev še nimamo poročil, če so že kaj razpravljali o tem izredno važnem dogodku v današnji dobi socialistične graditve pri nas. Novomeški okraj bo v celoti izvolil najmanj 6 poslancev za republiško Ljudsko skupščino in enega v Zvezno Ljudsko skupščino. Cas za pripravo na volitve je izredno kratek, važnost jesenskih volitev tako za našo na-dalnjo notranjo izgradnjo in odno.šaje z drugimi državami, pa ni mogoče dovolj poudariti. Tam, kjer organizacije SZDL ne bodo opravile političnih priprav, jih bodo opravili naši nasprotniki. Ti ne spe, ampak so že na delu. V neko vas v okolici Mokronoga je že pred tedni prišel na »dopust« neki duhovnik in imel v vasi več sestankov, seveda tajnih, na katerih je govoril o volitvah, češ, da se bo po teh volitvah marsikaj spremenilo. Natvezil je tudi še več znanih starih trditev In prerokovanj, ki še nikdar niso imela in tudi danes nimajo nobene osnove, vendar je to dokaz, da je sovražnik že na delu, Cesar naše množične organizacije ne smejo podcenjevati. Gustav Mura 80-letnik Kdo Novomeščanov ne pozna vedrega in vedno nasmejanega Murna? Kljub svojim 80 letom je 'se zelo gibčen in z lahkoto opravlja vsa dela. Tovariš Murn je bivši obrtnik Dolga leta je samostojno opravljal obrt sveČarjev in lectarjev. Ni bih sejma brez Murnove stojnice, saj so njegovi izdelki sloveli ddeČ, in l]udje so zelo radi kupovrli njegove izdelke, posebno se. kei je imel za vsakega kupca prijavno besedo, nasmejan obraz in dobrr dovtip. Njegova postrežba je bila res kulturna. Prav tak se je pokazal tudi kot gostilničar. Pred kakimi 40 leti je namreč prevzel gostilno Brunner na Bregu, ki jo je vodil do konca vojne. Gostilna si jc po njegovi zaslugi pridobila velik ugled in je zaslovela daleč naokoli zaradi lepega senčnega vrta in resnično izborne postrežbe. Še danes, ko se tov. Murn že dolgo več ne peča z gostilno, se hiše oziroma gostilne se vedno drži vzdevek »pri Murnu na Bregu*. Pred dnevi je tov. Murn v krogu svoje družine praznovtl 80-let-nico svojega rojstva, pa ne samo rojstva, marveč trdega in težkega dela in borbe za obstoj. Tovariš Murn izhaja iz kmečke družine z 14 otroki. Ze kot mlad dečko je moral po svetu s trebuhom za kruhom, šel se je učit obrti, potem pa je ves čas pridno delal, si ustvaril dom in družino, ki mu je narasla na 8 ljudi. Kakor vsa- kega pridnega človeka, je tudi Murna usoda kruto tepla. Ze v rani mladosti sta mu pomrla dva sinčka, prva svetovna vojna ga je kajpada potegnila v svoj vrtinec, kateremu je vendarle srečno ušel in ostal živ. Tudi druga svetovna vojna ga je zelo prizadela, saj mu je bombardiranje Novega mesta močno porušilo hišo na Ljubljanski cesti. Leta 1942. mu je umrla žena Ana, leto kasneje pa starejša hčerka Mila, ki je po materini smrti prevzela gospodinjstvo. Komaj je to prebolel in kot dober napreden Slovenec vendarle dočakal osvoboditve, se mu je leta 1946 pri prevozu vina smrtno ponesrečil sin Berto. Tako sta mu ostala od 6 otrok samo ie sin Ljubo, matičar v Novem mestu in hči Anica, ki je poročeni z direktorjem Mestnega čevljarskega podjetja, tov. Kovarikom Janezom. Kljub trdim udarcem usode pa tov. Murn ni nikoli klonil. 2 železno voljo se je postavil življenju po robu. ln če ga, grčo suho-kranjsko — doma je namreč iz žužemberške okolice — danes pogledaš, kako vzravnan sedi na vozu, ko vozi gnoj na njivo a'i pospravlja pridelke, kako se mla-deniško kreta med ianjicami in jim ob malici razdira »vice*, ali če ga srečaš, ko kolesari, bi mu nikdar ne prisodil 80 let. Še vedno je zelo rad vesel, ljubi in želi imeti okoli sebe le samo vesele ljudi. Ob njegovem visokem jubileju mu tudi mi kličemo: Tovariš Murn, še na mnoga leta! Šef laburistične stranke v Jugoslaviji 3. avg. je prispel v Jugoslavijo šef laburistične stranke g. Klement Attlee. V Jugoslaviji bo ostal do 23. t. m. kot irost predsednika Tita. Doslej je obiskal več naših industrijskih središč in kmetijskih zadrug v spremstvu Svetozarja Vukmanoviča in drugih vidnejših predstavnikov naše oblasti. Obiskal je tudi Crno goro, Cetinje in Dubrovnik. Jugoslavijo je obiskal tudi prvak laburistične stranke Velike Britanije g. Aneurin Bevan s soprogo jennv Lee. Visokega gosta sta sprejela podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Milovan Djilas in Vladimir Dedijer. V Jugoslaviji bo ostal nekaj dni kot gost Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Tudi lord Reading bo prispel 24. avgusta v Jugoslavijo na zasebni obisk. V Domu lordov zastopa vlado Velike Britanije glede zunanje-politič-nih vprašanj. V Jugoslaviji bo preživel svoj letni dopust. Ali res kaže. da se bo pocenilo tudi tekstilno blago? Med potrošniki že mesec dni krožijo govorice, da se bodo cene tekstilnega blaga močno znižale. Du b<> temu res tako, so mislili ljudje posebno še, ko je Odbor za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta na sej i 31. julija sprejel sklep o znižanju stopnje akumulacije za tekstilne tovarne. Tekstilna podjetja bodo po novi uredbi plačevala manj v državno bla. gajno. kar naj bi po mnenju potrošnikov tekstilno blago za široko potrošnjo znatno pocenilo. Toda tudi ta primer dokazuje, da včasih iluzije niso na mestu. Promet se je čez noč ustavil v vsej državi Najrazličnejše tkanine so načeli v tovarnah Že spravljati na podstrešja, proizvodnja pa se nadaljuje v nezmanjšanem obsegu in daje vsak dan nove količine blaga. Tekstilna industrija dela samo s 60 odstotno zmogljivostjo in vendar je blaga preveč. Desettisoči delavcev v tekstilni stroki zasluži io zaradi tega zadnje mesece komaj 80 odstotne plače (v kočevski Tek-stilanl že od novega leta). V tovnrni Ivan Milu t i novic v Ze m un u ... imajo že polne zaloge volnenih tkanin, v vrednosti okrog pol milijarde dinarjev. V zadnjih mesecih je bila kupčija 12 m volnenega blaga naenkrat njihova največja kupčija. Maloprodajna podjetja kupu-rejo samo po 5. o m tkanine, da jim ne bi bilo treba zapirati prodajaln. Vse to je prišlo tako,daleč zaradi tega. ker so tekstilni tr, naravna svila za 20%. Ce preračunamo vse te pocenitve, bi znesek znašal 18 milijard dinarjev. Tako velike izgube tekstilna industrija nikakor ne more utrpe-ti, zato je >velika pocenitev< prazna želja potrošnikov, ki včasih mislijo, da je mogoče čez noč poslaviti vse na glavo. Grmska kmetijska šola r nisu je nare ggofence Ko smo čitali v zadnji Številki razpis Kmetijske šole M Grmu pri Novom mestu za no vi letnik 1953/54, smo se nehote ustavili ob misli, da kliče r.ove gojence ena najstarejših kmetijskih šol v Sloveniji- Prva slovenska kmetijska šola je bila namreč ustanovljena leta 1873 na Slapu pri Vipavi in sicer kot »vinorejska in v,u-djerejska« šola. Ko se je na Dolenjskem pojavila katustro-talna trsna uš v vinogradih, Je leta 1884 kranjski deželnj zbor sklenil, da prenese šolo Iz Sla. pa v primeren kraj na Dolenjsko. V letu 1886 je ta svoj b sedmih, je zbor, na katerem zvedo -si napake, ki so jih storili Čez dan in navodila za prihodnji dan. V mraku plava nad Krko petje, ob slovesnejših dneh pa razsvetljuje obrežje tudi taborniški ogenj. Tabor- V minulem kolu je bila Izplačana prva mi,ljons', vHlU presenečenje, ko je Novoine-ščan Sila premami mojstrskega kandidata Vavpotiča. Presenečenje pa je tudi zmaga Perdana nnd prvokategorni-kom Stupico. Sedaj pa še nekaj o naših igralcih. Skerlj je v A skupini slabše začel. Izgubil je s Celjanom Drakslerjem in mojstrskim kandidatom Vo-Šernikom. medtem ko je prvi uspeh zabeležil, ko je remi-zirul s Kučarjcm. Stanje v A skupini po tret jem kolu: Sicherl 2 (1), Draksler 2 (prosi), Vo.špernik 1 (1), Skerlj Malešič Vi itd. V B skupini sta Sila in Me dic. Medtem ko je Sila odličiu začel — iz treh partij je izvle kel dve in pol točki, je Medi« začel slabše in ima po tretjem kolu samo pol točke, ki jo je 'lobil s Plančakom. Stanje v B skupini po tret jem kolu: Crepinšek 3. Sila 2,5, Vavpe tič. Perdan, Tomšič, Stupica Rožič. Bolčina 1 itd M— Dolenc Luka v reprezentanci Slovenije Znani odbojkar Dolenc je .irejel od Odbojkarske Zveze Slovenije v Ljubljuni povabilo na skupen 15 dnevni trening kandidatov za republiško reprezentanco, ki se bo vršil v Ribnem pri Bledu. Upamo, ila bo Luka potrdil svoj sloves in v družbi z najboljšimi ispešno zastopal republiške barve v srečanju z Amerikanci, ki bodo med svojim gostovanjem po Evropi nastopili tudi v Jugoslaviji in odigrali nekaj tekem z izbranimi mo-štvi. V NOVEM MESTU BOMO VIDELI ZANIMIVO LOVSKO RAZSTAVO Okra'"a lovska zveza Novo mesto priredi letos 15. in l'>-avgusta veliko lovsko razstavo v telovadnici osnovne šole v Novem mestu. Na razstavi bo-do razne gozdne živali (nagn čene), lovski pripomočki, orožje, literatura in druge lovske zanimivosti. Z lovsko razstavo bo tudi na stop dresiranih Športnih psov, tekmovanje v streljanju z zračno puško, velika lovska veseli ca z bogatim srečolovom ln drugo- Lovci novomeške«« okraja Imajo v nedeljo IG. av. gusta dopoldne ob 9.110 zbrovn-nje, po tem pa skupni ogle'1 razstave. Pridite! V ENEM DNEVU TRIKRAT ČEZ ATLANTIK Na občnem zboru ameriške družbe Hadlev Page, ki izdeluje najmodernejša letala, je njen predsednik poročal, da bo novo 150-sedežno reakcijsko letalo »HP-97« v enem dnevu trikrat preletelo Atlantski ocean na propi New York — London. Vozni listek bo stal le 22.500 lir. Letalo bo kmalu dograjeno. >MLADA« NOVOPOROČENCA V Londonu sta se letos 19. julija poročila 91-letni Christophcr Cheel in dve leti mlajša Alice James. Poznala sta se že 30 let, toda šele pred nedavnim je ženin zbral toliko poguma, da je svojo izvoljenko zaprosil za roko in sta se nato poročila.' To pismo sem Ti napisal, da boš vedel, kako izkoriščajo (to so največkrat »požrtvovalni« pismonoši) Tvojo gostoljubnost, postavljajo Te pred slabo luč, ker sam s svojimi slabo razvitimi nogami ne prideš pravočasno na cilj. V upanju, da se bova v soboto ob pravem času sestala, Te pozdravlja Tvoj stalni bralec J. Č. Sievo ed Ha\ta Dne 15. VII. je v Novem mestu umrl po težki in za-vratni bolezni naš sodelavec Vrisk Kari, ki je kot odličen vinogradniški in sadjarski strokovnjak znan ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Srbiji, Bosni in Crni gori, kjer je služboval in deloval na pospeševanju kmetijstva, posebno vinogradniške in sadjarske panoge. Rodil se je 11. XI. 1895 v Strugi pri Novem mestu. Študiral je na Vin.-sadj. šoli v Klosterneuburgu, katero je leta 1915 uspešno končal. Med prvo in drugo svetovno vojno je služboval po različnih krajih Jugoslavije. Povsod, kjer je služboval, se spominjajo na njega, kot na odličnega strokovnjaka in dobrega tovariša. Ze od vsega začetka se je posvetil vinogradništvu in sadjarstvu. Svoje bogato strokovno znanje je posredoval z živo besedo kot odličen predavatelj, njegovo ime pa srečujemo pogosto tudi v naših strokovnih časopisih. Za časa druge svetovne vojne je bil nasilno upokojen zaradi svojega naprednega prepričanja. Po osuoboditvi je takoj posvetil vse svoje moči stroki za dvig našega kmetijstva. Toda zaradi telesne izčrpanosti je bil primoran ie lansko leto stopiti v pokoj. Z Vriskom smo izgubili enega najboljših naših vinogradniških in sadjarskih strokovnjakov. Slovenski sadjarji in vinogradniki ga bodo ohranili v trajnem in častnem spominu. GIBANJE PREBIVALSTVA V OKRAJU KOČEVJE Julija je bilo v okraju Kočevje rojenih 44 otrok, izmed teh 22 dečkov in 22 deklic. Umrlo je 21 oseb (9 moških in 12 žensk). Porok je bilo 15. Kronika nesreč Semič. S srpom se je ure-/ula v desno roko oglarjeva žena Frančiška Stefanič. Dol. Suhor pri Dragotušu. Z zlomljeno levo nogo je prišel v bolnišnico šestletni Franc lliidelja. S' tovarišem sta se peljala na kolesu in prevrnila v jarek. Zajčji vrh pri Dolžu. Pri vžiganju motorja je zaganjač udaril v levo nogo delavca ori okrajni cestni upravi Alojzija Vidita. Mokronog. Šoferju kmetijske zadruge Stanetu Ureku je ralatilnioa poškodovala desno roko. Kalundarji pri Šentjanžu. Huda nesreča se je dogodila oosestnikovemu sinu Ladu Pucu. Mlatil it ica mu je odtrgala levo roko., Muhobrnn pri Sentlovrencu. t voza ie padla in si zlomila lesno roko hči delavca Marija Šeper. Vnpča vas. Tvo Frankovič, sinček nadzornika proge je orijel za električno žico. Pri tem je dobil poškodbe na desni roki Ljubljana. Pri padcu s ko-'esa se je pobila na spodnjem lelu telesa študentka filozofijo Danica Knkman. Roje pri Trebelnem. Posest-nikova žena Marija Zore je "•ndla z lestve in si zlomila desno roko. Dolga njiva pri Veliki loki. iri padcu z vozička si je zlo-'ii i la levo roko upokojenka Marija Mnrolt. Drobtine iz dolenjske popotne malhe Pred odhodom iz Kočevja sem se hotel okrepčati Še^ l salamo v mestnem gostišču ki se je prej imenovalo »pri Citikl u«. Postregli so mi t salamo častitljive starosti ln vonja, da se je niti pojesti nisem upal. Tudi cena 550 din kg za ferderbano staro kravetino, je kar lepa. >Za tringcli imejte teh 55 din za deset dek smrdljive salame« sem jim št zaklical za slovo, potem som se pa podal na dolgo pot v Poljansko dolino in proti Vi niči. Komaj sem se spustil od Vidma proti Brezovici, že za-slišim tam od Nemške Loki veselo pritrkavanje. Morda se se vrnili Kočevarji in praznu jejo iludko nedeljo« sem pomislil. Dolg sprevod, ki se je pokazal izza ovinka me je prepričal, da to ni res, pačim da je to pritrkavanje pokretnoga značaja. Zagledal sem dokaj nenavaden prizor: na čelu je korakal mlad suh rnožicelj z nekim papirjem v roki. za njim najprej tri vprege, par konj in dva paru volov, na vozovih zvonovi, po 'ijih pa s sekirami pritrkavajo navdušeni možakarji. Zadaj se je vila dolga procesija, v kateri je prevladoval nežni spol. vse skupaj pa je bilo močno podobno pepelnični sredi, ko spravljajo k večnemu počitku dragega pusta. Bil sera čisto ,;if. dokler mi znanec ni pojasnil, za kaj gre. VaSČani \iisi /agozdac. Gornja in Dolnja Podgora, so se z malimi izjemami enkrat udeležili i vso požrtvovalnostjo velike delovne kolektivne akcije: z 'd rn/en i mi močmi ob pisme-ieii> blagoslovu župnika in s odelovanjem odbornika ob-•ine so napravili strateški premik cerkvenih zvonov i/. Nemške Loke v Zagozdac akoravno jih nimajo kam obesiti. Baje so tu bolj varni pred rjo. Jaz mislim, da so si s to veliko akcijo vaščani vseh treh vasi. zlasti pa mladi or ganizatorji vsekakor zaslužil: kako priznanje. Na glas pn nisem nič drugega rekel, kot »amen« na žebranje stare Ženice za procesijo: »Blagoi ubogim...« Prav gotovo bodi /a to vsi udeleženci dobil1 najmanj papežev blagoslov Upam, da bodo tak«> složni /»rubili tudi popravilo vaških potov. Na Sinjem vrhu sem priporočil ženici, ki jo bodejo zgo dovinski podatki v Dolenj skem listu, da bo tudi »izposojenih bicikelj dobil svoje mesto, če ne v zgodovini, po v sodni kroniki, če ne bo lepši vzgajala svojega sina. Brž sem zdrčal v Vinico čestitat za družnikom. ne. upravnem" odboru kmetijske zadruge in njenim uslužbencem za njih uspeli kmetijsko strokovni iz- let v Opatijo z zadružnim avtomobilom. Upam, da so s. spotoma temeljito ogledali velika in vzorna posestva na kraških poljih in visoko razvito živino v Opatiti. Res Škoda, da niso uspeli z istim avtomobilom tudi na izlet na /egnanje v Prilešče in sem še jaz hud na avtobus, ki je pra\ gotovo iz nelojalnih konkurenčnih razlogov opravil to vožnjo namesto njihovega av-tomobila. V Gribljah In Podzemlju sem zastonj prepričeval poslovodji, da je ireba vpisovati vso prodajo sproti v bloke »Vse stranke si bomo i tem odbili sta mi zatrjevala raz pa nato: Tako pa je vsaka kontrola nemogoča!« Navzlic temu jih nisem mogel prepričati, akoravno je poslovodji v Podzemlju vsled tega ker ni nikamor zapisal, nekje iied prsti zdrknilo kakih 4b kilic medu. da sam ne ve ka ko. V Gribljah pa prav take noslovodja ne gleda na vsake bagatelo in se mu-ne zdi važ no, če pozabi v predalu neka i deset tisočakov. >Knjiži: pet kil bonbonov 'a pisarno in stranke.« je naročil poslovodja KZ v Sedičn knjigovodji. »Pa kako bomo to upravičili,« je skromno pri- pomnil knjigovodja. »Oh, to je vendar malenkost in bomo kaj lahko noter prinesli. Pri prevzemu drv bomo malo bolj natančno merili, pa bomo še več profitirali,< tako je poslovodja zaključil trgovski razgovor, jaz pa sem jo jadrno ubral naravnost v Otočec ob Krki. Lepega /lomka sem napravil zadnjič, ko sem mimogrede omenil njihov KUD. Poglejte, kaj so mi pisali: »Prav je, da nas [anez Popotni večkrat obišče, vendar pa mu moramo to pot ibjasniti. da se je glede našega KUD. ki že leto dni aja uošteno zmotil.« Potem še navajajo, da je njihov KUD med najdela vnejšimi v okraju, da je v dveh letih priredi1 6 iger. s katerimi je gostova' v Prečni, M. Slatniku, Straži Smarjeti, Gabrju itd., od povsod pa se je vrnil s košaram1 oohvnle Pod njegovim klobu kom deluje kar 5 mladinski! iktivov. sedaj pa že tudi breri-ka mladinski tamburaški zbor Ce ne verjamen, pa da na • pridem in mi bodo zaigral' ingleški valček, jaz imam pa -aje kranjsko polko, še rajši >a kranjsko klobaso s kislim /eljem. in zato verjamem, da so pridni, tako kot sami trdijo iu navajajo. Želim, da bi bili še bolj pridni in to vsi člani KI!) ne samo posamezni. Od tu se mi je mudilo v Celevec pri Zburah, kjer še vedno verujejo v »cuprnije*. Na njivi so žanjice našle jajce, in da ne bi prineslo nesreče, ga je gospodar pokril s slamo in zažgal. Kdo je potem pojedel pečeno jajce, ne vem, le to mi je še znano, da je ravno v trenutku, ko je gorela slama prišel mimo co-ornik, ki je z jajcem hotel škodovati gospodarju, pa ga ie pekla vest. Skoda, da ni bilo zraven še tistega čarovnika iz Pijavskega, ki ima tako čudodelno ogledalo, da z njim odkrije vsakega krivca ln kaka škoda 5e. ker nimajo takega ogledala naši kriminalni organi. Prav gotovo bi odkrili kakega krivca tudi med "arovniki in njihovimi častil-"i. zagotovo pa mnogo takega, kar strahovito smrdi po zaostalosti. V Smnrjeti bi^ se jih hiliko nabral kot berač uši, toliko so mi jih nasuli. Mimogrede so mi porinili v malho nekega bivšega uslužbenca, za katerega pravijo, da se je skregal 4 kruhom in da mu gre kos« mnogo bolje, kot svinčnik Tudi kuharica Tina, da je ? pomijami iz kuhinje mladin- ske kolonije delala razne čarovnije. Mastne je. dajala v desni, nemastne pa v levi lonec in je rekla, da je njej tako bolj simpatično in zakaj ne bi tudi pomije delila po simpatiji, saj to je itak vse skupaj malenkost, kot tisto navodilo okrajnega odbora ZB. komu naj da pomije. Najbrž je bilo tudi pri tem več komandantov, kot v zadružni štacuni, kjer so tudi vsak po svoje komand i rali in bodo sedaj zato ričet predelavali v gnoj, zadružniki pa bodo za izgubo kupili boljši upravni in nadzorni odbor KZ pa še zlat gumb za poslovodjo, če se jim kdaj posreči dobiti vsaj finega dovolj sposobnega. Kronovčani so skoraj pokali od zavisti, ko sem prišel k njim. »Na. le poglej Janez, če ni to hudo. V Dolenjskih Tonlicah dobijo za vsakega koloradarja pet din. pri nas bi lahko v pol ure nabral tristo komadov, pa nimamo kam prodati. Naša kmetijska za-drmra še za razkuževalna sredstva nima denarja, kaj ie za hrošče Hm, če bi bili do-lenjskolopličani tako kavalir-ski. da bi nam dali vsaj polo>-vico zaslužka, mi bi jim lahko lasmukali koše hroščev. Janez Popotni. 3965 Stran 4. DOLENJSKI GlSf Stev. 32 Kočevje raste iz ruševin CN»ottijc^ dnje i i strani) same take hiše pa znašajo nekaj milijonov.« »Bo do proslav v oktobru omiljena stanovanjska stiska?« »Bo, toda vseeno bodo vsi novozgrajeni stanovanjski bloki kot kaplje v morju pri tako veliki potrebi stanovanjskih zgradb. Pet jih bo pod streho do oktobra, ostale kasneje. Pet jih gradi Lesno industrijsko podjetje, pet Gozdno avtopod-jetje, enega gradbeno »Zadar« in enega Zadružna zveza.« »In ostala gradbena dela?« »Cesta bo kockana do gostilne pri Kajfežu. Vodovodno omrežje bo zajelo močan izvir, poleg tega pa bo Kočevje dobilo do oktobrskih dni postajo, moderen hotel in poleg urejenega električnega omrežja muzej narodnoosvobodilne borbe, a središče mesta okusne fasade.« »In dela prihodnje leto?« »Se preveč jih je in ne vem, kako 'bo. Vse kaže, da bi morali z lastnimj viri na noge, teh pa ni. Močne industrije v Kočevju ni. Kočevski rudnik zaradi zastarelosti mehanizacije toliko da životari, kako je pa v tekstilni tovarni, pa s.ami poglejte, če utegnete. Poleg modernizacije naših podjetij- kolikor jo bomo zmogli, nas čaka še ureditev kanalizacije. Vsekakor veliko dela.« »Pred leti je žagalo roški les pei žag ■ ■ > ... s tremi izmenami, danes brni le e»a v Kočevju in dve v Ribnici. Obratujejo samo po osem ur.« Na Gozdni upravi so pisarne napol prazne. Inženir se je pravkar odpeljal v Rog. Statističar mi navaja številke: »Le šest kamionov brenči letos po kotanjastih roških cestah vsak dan. Na postajo dovažajo največ drva. Izvažamo jih v Ljubljano in Bjelovar. Jelovino nam naročajo iz Vevč, a celulozo pripravljamo za Italijo in Avstrijo.« »Koliko lesa so dali doslej roški gozdovi naši industriji in izvozu?« »Povojnim letom sečnje prištej-mo še leto 1951, in to da 4,280.000 kubičnih metrov lesa! Toda če primerjamo izsekano količino lesa 574.379 kub. metrov v 1949. letu z 90.000 v letu 1952, vidimo, da smo lani posekali v kočevskem okraju šestkrat manj, kot pred 1950. letom, hkrati pa bolj skrbimo za nego gozda in njegovo rast. V širnih kočevskih gozdovih podira in žaga drevje letos le 543 delavcev. Kočevski Rog že bolj sproščeno diha.« Cas je žel »Nikogar še ni od kosila Vratar kočevske Tekstilane me v zadregi gleda: »Do dveh so bili vsi "a izredni seji delavskega sveta in upravnega odbora in zdaj šele kćsijo!« Ura je pol treh. Čakam. »Zakaj se je pa seja tako kasno zavlekla?« »Da vam povem. Na niti smo ln vsi bomo nekam zgrmeli, ko se bo utrgala. Danes so sprejeli sklep, da moramo proizvodnjo zvišati. Kako jo bomo s takimi stroji, ki jih je dala tehnika v začetku tgea stoletja, ne vem. 3 mesece morda bomo še prebrodili, potem se bo pa dvesto lju- di zastonj oziralo po zaposlitvi.« »Ne gre blago v promet?« »Bi šlo, toda trg nam odjeda konkurenca. Ko smo ponujali vzorce po Srbiji, so nam kazali enake, vendar z razliko, da so domača podjetja prodajala blago 408 dinarjev ceneje pri metru kot smo ga ponujali mi, čeprav smo ga ponujali pod ceno.« »Zakaj ne morete konkurirati?« »V prvi vrsti ne zaradi zastarelega strojnega parka. Toda tudi to bi se dalo prebresti, če ib ne bilo tako visoke akumulacije. 1550 odstotna je.« »Delavci kočevske Tekstilne prejemajo že od novega leta 80 odstotno plačo... Ce bi hoteli več, bi morali povečati proizvodnjo. Povečati proizvodnjo se pravi škoditi kakovosti blaga, ki se potem neprodano kupici na trgu. Zača. ran krog. Delavci strežejo starim strojem, kolikor se največ da, toda tu pa tam stara »mašina« klecne in nit izpade. Blago je pokvarjeno. Ljudi je treba torej spet navajati na pazljivost, posebno še, ker konkurenca zahteva kvaliteto. Kako? Z denarno kaznijo? Spet začaran krog, ki daje delavcem le 80 odstotno plačo na mesec« Vratar mi pove še, da je v delavskem svetu in da se delavstvo z upravnim odborom enotno bori s proizvodnjo in trgom, toda bodočnost podjetja je z vsakim mesecem bolj meglena. »Sekretariatu za gospodarstvo LRS smo poslali resolucijo, naj odloči, kako in kaj. Zdaj čakamo. To je vse. Obratovodja bi verjetno več povedal.« Ni ga. Prvi pride od kosila komercialni: »Kaj, od časopisa? »Zadnjič je bil nekdo, pa ni pisal tako, kot smo povedali... Na papirju je izgledalo vse lepše. Pozdravljeni!« V tem prihaja tudi obratovodja: »Niti ne vem, kje hi začel. Takoj, ko smo prišli pod Glavno direkcijo tekstila, so nas dali med lokalna podjetja, ki naj jih okraj vleče iz kaše, če si sama ne morejo pomagati. Republiška so z republiškimi investicijami izmenjavala stroje, kočevski okraj pa ni imel finančnih sredstev, da bi nas moderniziral. Sčasoma smo si tudi sami začeli dopovedovati, da smo drugorazredno podjetje, 6aj so k nam v Kočevje dovažali najslabšo volno in prisiljeni smo bili, da smo ob plauski razdelitvi surovin odkupovali odpadke pri večjih tekstilnih tovarnah. Toda vseeno smo vsa povojna leta norme presegali. Lani so nam obljubili stroje. Ob tovarni smo sezidali pro- storno strojnico, ki pa je danes prazna, ker je suša požrla devize.« Razgrel se je. »Kaj bi po vašem rešilo podjetje propasti?« »Več se iz ljudi in zastarelih strojev ne da izstisniti, kot se je. Po novi uredbi se lahko dobi kredit, če imaš močno gospodarsko zaledje. Toda kočevski okraj je po gospodarski moči v Sloveniji morda na zadnjem mestu in si z lastnimi sredstvi verjetno še dolgo ne bo opomogel. Vsa povojna leta je izsekaval gozdove, mobiliziral frontne brigade in izvažal les, ker je to zahtevala razrušena domovina. Niti utegnil ni pomisliti na to, da bi se sam gospodarsko dvignil. Nato je izšla uredba o ustanovah s samo-, stojnim finansiranjem ln prvič j v vsem povojnem obdobju srno utegnili razmišljati tudi o bodočnosti Kočevja. Pomagali bi si, če bi imeli nižjo akumulacijo, oziroma če nam bo ocenjevalna komisija pravilno ocenila zmogljivost strojev in če bo kasneje na podlagi teh ocenitev določen pravilen davek glede na vrednost osnovnih proizvajalnih sredstev.« Večer je brez oblačka. Zvezdna noč bo. Nad kočevskimi hribi le še rahlo trepeče večerna zarja. V temi se ne vidijo golicave roških host in predaleč je, da bi se slišal večerni vrvež Kočevja v kotlini za roškimi vrhovi. Iz jaška morda prav zdaj prihajajo rudarji in utrinjajo jamske leščerbe. Izpolnili so plan; zdaj gredo na večerjo in k počitku. Srečno! Vratar tekstilne zbira številke. Zadnje postave se razhajajo med mestne hiše. Med njimi so mnogi, ki jih skrbi, kam bi na zimo, če se bo tovarna ustavila. Dobro vedo, da niso sami krivi, če morajo delati na zastarelih strojih in ne na takšnih, kakor jih imajo na primer v Kranju in drugih industrijskih središčih. Jutri bomo že bliže oktobrskim proslavam v Kočevju. Vsa Slovenija se bo v prazničnem razpoloženju zbrala sredi prenovljenega mesta, da bi proslavila veliki dan. Letos poteka deset let, odkar se je prav v tem mestu uzakonila naša nova revolucionarna oblast in osem let že Slovenija svobodno diha. Ne morem pa se iznebiti vtisa, da ostale slovenske pokrajine v skrbi za svojo gospodarsko rast vse prepogosto pozabljajo na Dolenjsko, ki bi zaradi gospo- JOŽE GLONAR darske dediščine in predvojnega zapostavljanja ne smela biti ob lepšo bodočnost in industrijo. Dovolj bo, če jI bodo ostale slovenske pokrajine v obliki gospodarske pomočj vrnile zdaj, ko je Dolenjska potrebna pomoči, četrtino tistega, kar je Dolenjska žrtvovala med vojno in po vojni za izgradnjo socializma. Viniko B. UtrhMi Mož, ki trdi, da je ženino mesto doma, se počuti najbolje v gostilni. Kadar hočemo ljubiti, se izpostavljamo nevarnosti, da bomo ljubljeni. * Lepa ženska ugaja očem, dobra ženska ugaja srcu. * Stara devica je ženska, ki zna vse, pa ni bila nikoli nič vprašana. Moč navade, ali urednik na dopustu... Sedaj je treba samo vse razporediti vsakemu svoje delo, da bo številka lepa in zanimiva — (ah ne, da bo življenje v taboru prijetno in koristno, zato mislim, do bi šlo takole: Ti mali nonpareil, skoči v kuhinjo no zadnje vesti, kdaj bo kosilo. Ti polkrepka borgis, preskrbi gradivo za prihodnjo številko, ah ne za večerjo, ampak da bo čimbolj pestra in čimbolj življenjska, brez klevetanja, toda s perspektivnim razvojem,.. Ti polkrepka kolonela pomij krožnike, da se nam ne bodo razni saboterji, zajedalci in drugi ljudski škodljivci z imperialističnim pohlepom ugnezdili med žgance in nam pozneje v želodcih povzročali reakcionarne izpade. Čs take reakcionarje odkriješ, jih razmazi na debelo ,.. Ti ležeča debela garmonda bi skrbela za obdelavo decentralizacije in demokratične ureditve šotorov in taborniške opreme. Krepko udari po klinih., da bodo vrvi napete kot roman »Grof Monte Kri-sto«. Podčrtaj tudi poglobljene pridobitve okrog šotorov v obliki jarkov. To so velike pridobitve v času nalivov ...« itd. (Nonpareil, kolonela in gar-mond so imena za črke različne velikosti.) li o Prešernovi mui Rok za vpis v Prešernovo družbo poteka. V novomeškem okraju je zbral največ naročnikov, 502, poverjenik Prešernove družbe Ivan Kobše, ki bo dal od provizije 1000 dinarjev za spomenik padlih borcev, četudi je sam socialno ogrožen. Pri nabiranju naročnikov po občinah pa ima rekord mirno-peški učitelj Miloš Muc, ki je zbral v Mirni peči in okolici 101 naročnika. Vse priznanje zaslužijo tudi vsi neimenovani poverjeniki Prešernove družbe, ki sicer ne morejo navajati visokih številk naročnikov, morali pa so trdo delati, da so rezultati taki kot so, čeprav bi lahko bili še boljši. Ali je članarina Rdečega križa res tako hudo breme? Triindvajset občinskih odborov novomeškega okraja povezuje v organizacijo Rdečega križa 4500 članov- Da je število članov It K tako nizko, ao krivi predvsem nedelavni od bori in ti so v Žužemberku. Vel. Loki, Vel. Gabru, Trebul-nem, uspehe pa dosegajo v Smarjeti, Otočcu, Gotni Vasi-Smihelu, Skocjanu. Novem mestu, Sentrupertu in tudi drugje. Članarina znaša v mestu po 60 dinarjev, na podeželju po 2'1 dinarjev letno. Vplačalo jo ju doslej le 1500 članov. Med plačniki zaman iščemo tudi nekatere vidne novomeške kulturne in politične delavce, ki jini je menda 60 dinarjev letno preveč za to človekoljubno organizacijo. Te in podobne obveščamo, da so možna tudi četrtletna aH polletna vplačila, po 11> oziroma 30 dinarjev. Kljub slabim finančnim virom je Okrajni odbor RK poslal letos na obmorsko okrevanje v Savudrijo 25 zdravstveno ogroženih otrok. Prav tako je od začetka leta do danes dal 124 socialno šibkim materam pomoč v obleki in obutvi. Pro-tituberkulozna sekcija pri RK prav tako redno skrbi za svoje paciente z zdravili, obleko in Nogometaš: »TovariSica, Izgubila ste rokavico!« Iz Novega mesta v Atene POT V ATENE Takoj po vstopu v Grčijo nam razdeli po vagonih najrazličnejše prospekte in navodila po željd V angleškem in nemškem jeziku. Mi si najbolj želimo načrt Aten, in nam ga takoj prijazno izročijo. Svoje ure premaknemo za eno uro nazaj, ker imajo Grki vzhodnoevropski čas. Od prve grške postaje In. domimi do Soluna počivamo. Pozno ponoči smo prispeli v Solun, postaja je nova in vse v neonski razsvetljavi, kar ji da prijazno lice. Na posta ji stoji nekaj novih grških vlakov, ki imajo neonsko razsvetljavo. Kmalu zapustimo Solun. Z veliko hitrostjo nas pelje ameriška lokomotiva, ki jo spoznamo po značilnem piskanju. Hitimo proti Sredin ji Grčiji, ki je gorata in polna mostov in predorov. Kako zanimiva bi bila tukaj vožnja podnevi, a žal se bomo tudi vračali ponoči. Ne moremo zaspa*!, ker vemo, da bomo lahko kaj kmalu občudovali najvišjo goro na Balkanu — Olimp, ki je vis«k 2917 metrov in o katerem smo že mnogo slišali v šolah. Večina je zaspala, samo redki smo občudovali v daljavi s snegom pokriti Olimp. Vlak dTvi z veliko naglico. Venomer višje se vzpenja pot in kar prestrašiš se, ko zagledaš ped seboj samo strme soteske. Nešteto Je predorov in mostov. Ni še dolgo, ko je divjala tuikaj vojna. Ostanki mnogih porušenih mostov nam kažejo, da so boli v teh gorskih predelih težki boji. Vendar n dianes vsi mostovi novi. Amerikanci so jim jih v najkrajšem času obnovili. Zanimivo je, da so vsi ti železniški mostovi skoraj enaiki in imajo oboke spodaj. Vsak most pa straži vojak, ki ima amerikansko uniformo in orožje. Postajice na katerih se ustavimo so lepo urejene in polne zelenja. Kmalu smo mimo Postaje Larissa in, se že vozimo v bližini Lamia jezera. V goratih predelih vidimo povsod polno visokih gričev oleandra, ki z rdečo barvo lepo poživlja okolico ,kakotr pri nas v planinah ro-dodondron ,ki je seveda manjši, vendar veliko lepši od oleandrov. Ni še popolnoma svetlo, ko že pridemo v pokrajino, ki ima nekaj skrbno obdelanih njivic. Je še tema in vidimo kombajne, ki žanjejo žito. Čudimo se, ko vidimo toiliiiko strojev, saj vemo da mora Grčija skoraj vse stroje uvažati. Vsaka najmanjša njiva je najbolj zrahljana. Mno. go je tobaka, zelenjave in koruze, ki kaže stroke. Kasneje v nižjih legah opazimo že trto, ki je pa povsod zelo nizka. V daljavi vidimo tudi Pamias, visok 2400 metrov in pokrit s snegom. Nedelja je In mimo nas hite proti Sol umu motorni vlaki, po], ni izletnikov. Vsi so čedno napravljeni. Vprašam v francoščini na hodniku kupeja novinarja Grka, ki se je vračal iz Londona, kjer je bil na kronanju, kako to, da so vsi Grki lahko tako lepo oblečeni in da so tako hitro obnovili svojo domovino po strašni vojni. Odgovoril mi je, da ni vse taiko rožnato, da ima Grčija ogromno število brezposelnih, katerih število pa se še vedno veča. Amerika jim je sicer mnogo pomagala, saj so bili že popolnoma pri kraju in grozila jim je že lakota, vendar pa je ta pomoč vsako leto manjša in bodo letos dobili samo 20 milijonov dolarjev, dočim so jih prva leta po vojni prejemali letno okrog 300 milijonov. Sedaj so GTki skoraj popolnoma odvisni sami od sebe in je vprašanje, kako bodo v nadaljnem uredili svoj gospodarski položaj, Vlak hiti naprej in kmalu smo na postaji Oebe, zopet znano ime iz zgodovine. Spominjamo se tudi še znamenitih Ter-mopil, ki so v bližini. Od teh do Aten imamo še dve uri vožnje. Okolica Teb je zelo rodovitna. Imamo vtis, da so hiše čiste, saj so v večini lepo pobeljene in na nekaterih oknih smo videli cvetlične lončke, zavite v bel krcp_papir. Sonce vedno bolj pripeka, vsi smo pri oknih in opazujemo okolico. Kmalu zapazimo v daljavi Akropolo. (Nadaljevanje pride.) Suha krajina si že dolgo želi železnice in drugih prometnih zvez, kar pa je še vedno le pobožna želja. Vendar, za navadne »čiste« državljane še gre nekako. Mnogo težje je za dimnikarja... Na avtobus ga nemarajo, ker je umazan, na tovorni avto ne sme. ker je živ tovor, ti pa smejo prevažati samo mrtev tovor. Pa si je mislil brihtni žužem-berški dimnikar: »Eskimi se si okrotili za svoje prometim sredstvo severne jelene, zakaj ne bi tudi jaz kaj takega počel. Pa ker pri nas ni severnih jelenov,^*e bom lotil rilčastifa črnuharjev, ki so naša suhokrajskn špecialiteta.« In se je odpravil na svojo črno pot na črni živali, kot ga kaže slika... Našemu reporterju je celo zaupal, da bo na dan prvega aprila 1954 nekaj takih jezdecev napravilo viteški turnir... obutvijo. Zato je človečanska dolžnost vsakega poštenega človeka, da je včlanjen v organizacijo RK in da v redu plačuje članarino. ZA ZABAVO VLJUDNOST »Oprostite, da vas motim! Prosim, da bi bili tako dobri in prijazni in mi dali nekaj tisočakov. Sem siromak in nimam ničesar drugega, kakor nabit samokres.« MED NOVOMEŠKIMI RIBICI »Ali jih veliko nalovite, prijatelj?« »Če bi jih ulovil še pet, razen te, ki jo nameravam pravkar dobiti no trnek, bt jih imel baš pol ducata.« NA OBISKU »Krasen dečko je Peter. Oči ima kar materine!« »In nos očetov!« Peter: »In hlače od svojega. starejšega brata.« * »Prinesite juho, pa ne prevročo — potem dve kuhani jajci, pa ne pretrdi — potem zrezek, pa ne preveč pečenega — in potem kavo, pa ne premočno!« »Da, gospod — in kozarec vode, pa ne preveč mokre.« * Brane: »Ali nisva bila nor~ ca?« Milan: »Govori vendar v ednini!« Brane: »Ali nisi bil norec?« »Če pogledam človeka v oči, pa že vem, kaj misli o meni.« »To vam včasih pač ni prijetno!« Tovariš profesor, pet let že hodim z vašo hčerko in zdaj vas prosim ...« »Za pokojnino?« * t »V zadnjem času ne vidiru več Marte na plesu ...« »Da, zdravnik ji je prepovedal predolgo sedenje.« . * »Glejte, da izginete, saj ste popolnoma pijani!« »Tovarišica, ne bojte se, pijanost ni nalezljiva!« * Ona: »Prelomil si obljubo, da veš!« On: »Ne joči, draga, dam ti novo!« Kmetijsko-gospodinjska šbla Vinomer pri Metliki Stev. 58 RAZPIS Kmetijsko-gospodinjska šola Vinomer pri Metliki razpisuje sprejem gojenk v šolskem letu 1953-54. Pogoji za sprejem so naslednji: 1, Popolna osnovna šolska izobrazba, 2, da so kandidatke stare vsaj 17 let, 3, tla se kandidatke oziroma njeni starši, Kmetijska zadruga ali ostale ustanove, katere bodo štipendirale v tekočem letu gojenke obvezujejo, da bodo redno plačevale mesečno vzdrževalnino v znesku 2.500 din. Prošnji za sprejem je treba priložiti naslednje dokumente: 1. Kratek življenjepis, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. rojstni list, 4. potrdilo o vpisu v volilni imenik, 5. obveza staršev oziroma Kmetijske zadruge ali ustanove, o rednem plačevanju vzdrževalnine. Prošnjo je treba vložiti najkasneje do i. septembra na naslov: Kmetijsko-gospodinjska šola Vinomer pri Metliki. Upraviteljstvo Šole. 2 LOJZE ZUPANC: VELIKI DNEVI Povest A kdo stoji danes pred kovačnico? Ali ni to spet stari kovač Mike? Ob njern je Tijček z objokanimi očmi. Stari je na videz miren. Kdo bi mogel pogledati v njegovo srce! V srce, ki je otrpnilo v žalosti. Njegov vnuček Tijček še vedno zvedavo ogleduje vojake, ki se z drsajočimi, trudnimi nogami vlečejo skozi vas. Dalje, le dalje proti jugu... Le koga išče otrok z nemirnim pogledom v dolgi, nepretrgani vrsti mož, ki se nemi in sklonjenih glav pomikajo dalje? Očeta išče! Njega, ki ga je ljubil z vdano otroško ljubeznijo. Noče verjeti, da je njegov očka zares mrtev obležal v mestu ob zeleni Krki. Njegove oči iščejo, iščejo, da bi v tej množici nepoznanih obrazov zagledalo lice dragega očeta. Zaman, zaman vse tiho pričakovanje. Vojaki se korak za korakom pomikajo kakor utrujeni, pretepeni konji dalje skozi vas. Dalje, le dalje proti jugu... Stari kovač je nepremično stal z vnukom pred kovačnico. Izpod sivih, namrščenlh obrvi so njegove sive oči prav tako vrtale v množico vojakov, kakor da tudi on ne more verjeti, da Matije ne bo več domov. Nikdar več! Tako sta stala tamkaj dedek in vnuček. Nista čutila ne mraza ne burje, ki se je zdaj pa zdaj zagnala s svojim mrzlim krohotom preko Gorjancev v belokranjsko kotlino in si utirala pot skozi gole vrhove hrastovja in bukovja v Veliki lozi. Zdelo se jima je, da se tudi ledenomrzla burja družno umika z bežečimi vojaki. Le dalje, le dalje proti jugu... Samo enkrat je ta dan stari kovač stopil v hišo, ker mu je jok obupane snahe bičal razgrete možgane. Z negotovim korakom je pristopil k mladi ženi, ki se je kakor poginjajoča riba na suhem premetavala zdaj po razritl postelji, zdaj se sklanjala nad zibelko, kjer je ležala mala Rezika, in ji položil trepetajočo desnico na glavo. »Dosti, Bara...« Jo je skušal tolažiti, a v hipu, je začutil, kako se mu nekakšna grenka kepa dviguje iz prsi proti grlu, da ga je pričelo dušiti, ker je s težavo zadrževal jok. »Ne joči, Bara! Tijček in Danica sta vsa zbegana... Nisi sama, otroke imaš... Obstal je v sredini sobe in dvignil roke nad glavo. »Poglej jih! Se so močne,« je spregovoril v tišino, ko je snaha za nekaj hipov pojenjala jokati. »Poglej te pesti, Bara!« je vzkliknil s krepkim glasom in stisnil roke v žilave pesti. »Se je moč v njih! Poslej bom spet delal v Matijevl kovačnici, kakor sem delal včasih, petintrideset let. Ti j če raste ko konoplja. Pri meni se bo izučil za kovača in---«. Ne, tako lahko to n4 šio, kakor si je mislil, ko je hdtel potolažiti snaho. Nič več ni mogel govoriti. Glas se mu je sredi stavka prelomil, zatrepetal in zamrl v grlu, kjer ga je spet pričela tiščati tista nadležna kepa. Bara je spet planila v jok, on pa se je umaknil iz sobe, ker je v hipu začutil, da je preslab, da bi mogel snaho potolažiti. Odšel je venkaj in potlej je ves dan kakor mesečnik taval iz kovač-nice v hišo in spet nazaj. »Kaj naj storim?« je vroče razmišljal in se trudil, da bi pred Tijčetom in Danico skril žalost, ki mu je pojedala misli, da je bil nezmožen jasno misliti, da je v nemočni ihti stiskal pesti, škrtal z zobmi in pobliskaval s sivimi očmi. Ah, te oči, te oči! Pekle so ga in žgale, četudi ni bilo solza v njih. »Pa če rjovem in tulim, če si iztrgam srce iz prsi, Matije ne bo več nazaj...« »Matije ne bo več nazaj... Matije ne bo več nazaj...« mu je šumelo v ušesih in bobnelo v glavi, v možganih, kjer je kakor nadležen detel kljuvala ostra bolečina. Pritaval je v čadasto kovačnico in nezavedno pograbil težko kovaško kladivo ter udaril z njim po nakovalu. Trdi, jekleni zvenk je odjeknil kakor samotni krik ranjene ptice, ki se v hipu znajde v krempljih ujede. Njemu pa se je zdelo, kakor da odmeva po prazni kovačiji: Matije ne bo več nazaj... Matije ne bo več nazaj... Zdajci ga je končno le premagale. Tijček se je bil umaknil v hišo k materi. Zdaj je bil sam v kovačnici pokojnega sina, ki jo je vstajajoči mrak pričel ovijati s svojimi črnimi krili. Sam je bil, končno le sam kakor volk v lozi. Naslonil se je na kovaški meh, ki je pod težo njegovega telesa cvileč zahropel, ter zajokal. Tudi zdaj ni bilo solze v njegovih očeh. Stokal je onemoglo, hropel je v bolečini, ki ga je premagala. Z razkrečenimi prsti je grebel po prsih, kjer je drhtelo ubogo srce, kjer ga je žgalo, peklo, dušilo in bolelo. Grebel je po prsih, da si je potrgal vse gumbe na robači in pridušeno tožil kakor burja v vrhovih Velike loze. »Matija ... Sin moj! Ooooo...« Ze v trdi temi, ko je vas utihnila ln je le zdaj pa zdaj to gluho tišino zmotilo rožljanje verig po hlevih, kjer se je sita živina pripravljala k počitku, je stopil v hišo. Z objokanimi očmi se je snaha začudeno zazrla v njegov obraz. O, kakšen spremenjeni obraz! Sivi brki so se mu povesili, košate obrvi so kakor razkuštrane, obrabljene metle štrlele nad očmi, v katerih je žarel čuden ogenj. Kaj je v teh očeh? Sovraštvo? Odločnost? Oboje je bilo v njih, oboje! Stopil je k postelji, kjer je spala Danica in jo pogladil po roki. Mimogrede je narahlo pogugal zibelko, v kateri je cmokljajoč z rožnatimi ustnicami spala mala Rezika. Opotekel se je k peči, kjer je na slamjači, vrženi na klop, spal Tijček. »Zdaj boš ti gospodar na Starihovem domu,« je šepetal kakor v molitvi in nerodno pobožal dečka po laseh, mokrih od prvega sna. Zagledal se je še v snahine, od joka pordele oči in tiho, vdano izrekel: »Živeli bomo, Bara! Videla boš...« Samo to je dejal in se brez večerje z nerodnimi koraki odmajal v svojo kamro k počitku. Ponoči je v daljavi onstran Gorjancev grmel topovski ogenj. Ded je dremal z rahlim, starčevskini spanjem, da je na pol bedeč slišal, kako je za kratko minuto nekje pri Metliki zalajala strojnica. Burja se je zaletavala v hišo, da so žvenketale šipe v okenskih krilih. Šele proti jutru se je Mike Stariha, stari dobra-viški kovač, utrujen od bedenja in glodajoče žalosti okrenil proti zidu. Preden je utonil v nemirno spanje je tiho zaklel: »Prekleti, ki ste mi ubili sina!«