RAZLIČNI _odmevl i Anglija in Francija po večini odobravata Rooseveltov go-! vor, dočim Nemčija besni proti njemu. London, Anglija. — Predsednika Roosevelta otvoritveni govor, ki ga je imel zadnjo sredo pred kongresom, jc našel sirom Evrope kaj različen odmev. Vsaka država in vsaka struja ga po svoje razlaga. V demokratičnih drža-j vah je v splošnem odobravali, tern bilj pa divjajo nad ivjim j v dikt?tirskih državah, posebno še v Nemčiji. V Angliji jemlje trda konservativni! struja govor sicer za lzra* nak'onjenosti Angli- ! ^i in demokraciji, vendar pa cl>em.«)n izraža dvom, da bi se ideje v njem tudi dejansko uresničile. Nasprotno pa ga liberalna .'•vija pozdravlja, da kaže .nu.aško stališče v obrambi dov.okracije. Eden listov pravi, da bi bilo želeti, da bi prišli taki izrazi iz ust angleške vlade same. V Franciji je večina javnega mnenja edina v tem, da bo Eooseveitov nastop skrajno otežkočil delo tistim voditeljem demokratičnih držav, katerih skušajo za vsako ceno ohraniti 'mir z diktatorji, predvsem angl. min. predsedniku Chamberlainu. Odobravanja se slišijo celo iz napol fašističnih krogov. Nasprotno pa .časopisje v Nemčiji naravnost besni proti Rooseviejltu in njegovemu govoru. Nj-egove besede ponekod označa kot umazane in smešne laži ter pravi, da je z r.jimi jšal predsednik samo odvrniti pozornost od pravih problemov ter prikriti polomijo svoje domače in tuje/em-ske politike in, da se je popolnoma vdal '"judovskemu komunističnemu" pritisku. prava ploha. Mož je že prejel povabila in ponudbe iz raznih krajev, ki trpe vsled suše. i - 1 ' nemci ogorčeni nad žalitvijo hitlerja Berlin, Nemčija. — Eden tukajšnjih listov je pokazal silovito ogorčenje nad žaJitvi-io Hitlerja, katero so povzročili dijaki v West Virginiji.ko so ob neki zabavi vsi nosili hitlerjevske brke. List sarkastično pravi,če bi ne bili Nemci taki barbari, bi si dijaki heidelberške univerze pri svojih pivskih zabavah nataknili maske predsednika Roosevel-ia. ' KRIŽEM SVETA j -- I — Manila,Filipini. — Znaten potresni sunek, ki je trajal deset sekund, je občutilo to mesto v četrtek zjutraj. Ne poroča pa se o nikaki nesreči ali večji škodi. — Perpignan, Francija — I Španski nacionalistični aero-plarii so zadnjo sredo bombardirali dva vlaka, ki sta bila napolnjena z begunci, katere so vozili s katalonske fronte v notranjost. Ubitih je bilo okrog 40 oseb. — London, Anglija. — Kakor se poroča iz Avstralije, bosta imela kentski vojvoda in njegova žena tamkaj vse prej | k a k o r razkošno življenje. I Avstralci so namreč znatno znižali prispevek: governerju, katerim' je vojvoda imenovan. -o-- mož, ki zna delati dež Buenos Aires, Argentina. — Ako se bo priprava, ki jo je iznašel neki Argentinee, po imenu Juan Baigorri Velar, izkazala, da je v resnici tako učinkovita, kakor je pokazal prvi poizkus, bo mož postal zaželjen v vseh delih sveta. S svojo pripravo zna namreč delati dež; in zadnjo soboto je napravil z njo javno predstavo, Med tem, ko se je vremensko napovedovanje glasilo, da bo jasno in toplo, jc Baigorri to popolnoma na glavo postavil. Na svojem instrumentu, ki je podoben radio aparatu, je nekaj časa obračal in pritiskal gumbe in par minut pozneje se je pooblači-lo,pričelo grmeti in se bliskati, eno uro na to se je vlila pa štev. (no.) 4. amerikanski Slovenec NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.. JANUAR 1 N Novo leto o £ *me Jezove 3 T Genovefa 4 S Tit. &kof s C Simon, stolp, g « p Tri Kralji + J S Valentin _ nll^r1' >uSi j 2 C Arkadi j -a " P Veronika + 14 S Hilarij. Jkof 16 P Marceli n PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Getlo: Za vejro in narod — trn pravico te resnico — od boja do tmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO »RU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Oraan of four Slovenian Oraanizationa) chicago, ill., sobota, 7. januarja — saturday, january 7, 1939 letnik (vol). xlviii. Iz Jugostavijc Na Golniku, ne daleč od zdravilišča se je izvršil zločinski napad, katerega žrtev je postala 70 letna gospo Julika Tomič. — Skrivnost lobanje v kumljanskem gozdu pri Zagorju. — Razno. Žena je pripovedovala, da ja odšel v kumljanske gozdove nabirat maline, kakor so to takrat, delaii mnogi reveži,da ;si prislužijo nekaj dinarjev. Po razsežnih gozdovih so moža iskali, a vse iskanje je bilo zaman. Zdaj so lobanjo in ' kosti spravili v za'boj ter pokopali ostanke pet let pogrešanega moža na pokopališču ' na Dobovcu. O resničnosti izpovedi iz Trbovelj ni dvoma. -o- Požar V Ljubljani je začelo ne-I davno goreti v mizarski delavnici Ivana Paznika na Za-vrteh. Ogenj je uničil del poslopja in več mizarskega o-rodja ter povzročil precejšnjo škodo, ki bi pa bila še večja, da niso o pravem času prišli i gasilci in pogasili ogenja,pre-dno je zavzel večje dimenzije. --o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Franc Majcen, uradnik državne železnice v pokoju. —Ttet Senovem je umrla Marija Bavec, soproga prvega člana občinske uprave na Senovem in u-glednega posestnika na Malem kamnu, zelo spostoyanaj žena stara komaj 29 let. -o- Preveč pijače * V neki vinski kleti v Prera-du pri Moškanjcih j,e bila zbrana večja gruča mož in fantov, ki so pokušali zadnji vinski pridelek. Postali so že pijani in se začeli v pijanosti prepirati. Najbolj je bil vroč 78 letni Anton Jurhart, katerega so fantje razdražili, da je v jezi planil iz kleti in se kmalu vrnil nazaj z vinogradniškim kolom v rokah, s katerim je zamahnil po glavi 23 letnega Franca Tobijasa s tako silo, da je temu počila lobanja in se je na mestu zgrudil mrtev na tla. -o- ŠIRITE AMEtt. SLOVENCA" Nekaj stenskih KOLEDARJEV za leto 1939 je nam še ostalo. Ti-tt&mm sti, ki jih želijo naj pišejo po nje, dokler so na roki. Koledarje pošiljamo tudi v staro domovino, ali kamor že kdo želi. Stane s poštnino 20c kar je poslati v znamkah, ali gotovini ter natančen naslov. — Naročila* sprejema Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. Zločinsko napadena stara ženica Kranj, 12. dec. — V sbboto ~ zvečer okrog devetih je sedela gospa Tomič v kuhinji pen-siona svoje hčerke gospe Me-1 lanije Djordjevič na Golniku. Njena hčerka gospa Melanija " je odšla ta večer na Jesenice. ' Ko je gospa Tomičeva slišala, 1 da nekdo trka na zaklenjena vežna vrata, je poslala služkinjo pogledat, kdo je. Pri - vratih se je oglasil domačin r Stanko Likar, zato mu je - služkinja odprla vrata. Z Li-i karjem so prišli še trije mo-} ški. Ko šo moški posedli, so tail ko.i zahtevali pijače. Gospa , Tomičeva je povedala, da je i hčerka vzela ključe od kleti i s seboj in da ima samo dva li-, tra vina na razpolago. Ko so t moški popili to pijačo, so še zahtevali, seveda jim pa gospa Tomičeva ni mogla ustre-t či. Takrat je eden izmed mo-| ških pograbil stol, gospa Tomičeva pa se je vsa tresoča od strahu stisnila k domačinu Stanku Likarju in ga s po-vzdignjenimi rokami prosila, ' naj jo zaščiti. Likar se je urno oprostil rok starke in jo pahnil od sebe. Medtem je eden izmed moških pograbil drug stol, udaril po luči, da r jo je razbil na drobne konce. ■ Gospa Tomičeva je dobila močne udarce,služkinja pa je ■ pobegnila iz kuhinje, das< jo i je eden izmed napadalcev : hotel obdržati v kuhinji. Na i tleh ležečo gospo so moški hudo pretepali, ona pa jih je lepo prosila: /'Prosim, ne ■ u'bijte me!" Ko je po hudih udarcih ob-'ežala gospa Tomičeva kakor mrtva na tleh, so napadalci : drug za drugim zbežali iz hiše. Čez nekaji minut se je vrnil eden izmed njih in posvetil poškodovanki v obraz, če je res mrtva. Kmalu zatem I je prišla služinja, ki je našla i ' gospo v mlaki krvi. Orožni-Jkom se še ni "posrečilo, da bi zvedeli, zakaj so napadalci storili to podlo dejanje. Oči-vidno za denar niso storili tega, pa tudi iz maščevalnosti ne, saj gospa Tomičeva dva izmed napadalcev še nikoli videla ni. -o—- Po petih letih najden po-grešanec Zagorje, v decembru. — V kumljanskem gozdu so našli lobanjo, o kateri so domneva H, da je to žalostni ostanek pogrešanega posestnikovega sina Mihe Pavliča iz Završa. Poleg lobanje so bili ostanki trupla in mala košarica ter baržunast klobuk. Neka ženica iz Trbovelj je trdila, da je tak klobuk in košarico imel njen mož, ki je pred petimi leti izginil od do'ma. Ta izgubljenec . iz Trbovelj ni bil pri pravi pameti in je tudi njegov sin v umobolnici. nov sodnik imenovan Frankfurter imenovan na vrhovno sodišče. Washington. D. C. — Na sedež v vrh. sodišču Zed. držaV, ki je postal izpraznjen po smrti sodnika Cardozo, je bil ta četrtek imenovan od predsednika Roosevelta profesor na Harvard pravni fakulteti!/, Felix Frankfurter. Imenovani je star 56 let. in je bil rojen na Dunaju ter je znan kot odličen pravnik; na omenjeni šoli poučuje že od j'ata 1914. Bil je tudi eden ! glavnih svetovalcev Roosevel-! ta. Je odločno progresivno-li-beralnega mišljenja in, kakor vsakdo drugi, ki se ne drži izvožene poti starqga konserva-tizma, je bil tudi on od nasprotnikov vlade pogostokrat napadan in celo obdolžen komunističnih tendenc. --o- vzroki površnosti Chicago, 111. __ Dr. Humbert, psihijatrist za illinoiske šole, je imel zadnjo sredo ■ predavanje, pri katerem je j razložil vzroke za površnost Iti za neučinkovito življenje i nekaterih ljudi. Dejal je, da' je med glavnimi vzroki razsipno umsko življenje, riam-reč, ako se misli brez vsakega trdnega cilja, kar pomeni j miselno sanjarjenje, želje brez volje, da bi se zaželjeno doseglo, ali pa maščevalne misli. Take osebe navadno ni-. : majo spoštovanja in zaupanja do samih sebe, so lene in ! skrajno boječe. ! -o- ! borba za tujezemsko trgovino J Washington, D. C. _ V te- i kočem letu ima vlada Zed. držav v načrtu, da bo čim-i dalje bolj razširila tujezem-isko trgovino preko držav na ameriški celini. Namen je predvsem v tem, da prepreči evropskim diktatorskim državam, da bi se na tej polobli u-sidrale, kajti sklepa se, da bi njih trgovskemu vplivu utegnil slediti politični vpliv. i ——-——.—_______—... poljski obisk vnemčij1 Konferenca glede vprašanj« Ukrajine. —o— Berlin, Nemčija. — V Hit-! lerievem gorskem bivališču v | Berchtesgadenu na Bavarskem se je ta četrtek vršila konferenca, od katere se pričakuje, da bo igrala važno vlogo v bodočnosti vzhodne , Evi 'ope. K Hitlerju je namreč . prispel na obisk poljski zun. j minister Beck. Dočim se na :eni strani trdi, da je namen I njegovega obiska ta, da zo-! pet utrdi prijateljske odnoša-ie z Nemčijo, pa povdarjajo drugi, tla hoče v glavnem izvedeti natančno, kake namene ima Hitler glede Ukrajine. Kakor znano, ima Hitler namen. ustanoviti neodvisno u-krajinsko državo, s čimer bi se od Poljske odtrgal znaten del, a Poljska se tej možnosti z vso silo protivi. ZARADI DAVKOV ZAPRLI GLEDALIŠČA Pariz, Francija. — Vsa kino gledališča v tukajšnjem mestu, katerih je okrog 800, so njih lastniki zaprli zadnjo sredo opoldne, in sicer v protest proti novemu mestnemu davku. Pravijo namreč, da . pod item novim davkom, ki i znaša devet odstotkov prejemkov. sploh ne bo mogoče napravil nikakega dobička. ■ Ako se ne bo tekom enega te- • dna dosegel sporazum, se utc- i gnejo zatvoriti tudi predmest-i na gledališča ter morebiti ce-! lo po celi državi. REPUBLIKANCI V VEČINI V ZAKONODAJI Springfield, m. __ y po. slanski zbornici tukajšnje zakonodaje imajo republikanci tekom sedanjega zasedanja zopet večino, dočim so bili zadnjih šest let v manjšini. Število njih poslancev je 79, a demokrati jih imajo 74. ' < rooseveltovo priporo-' - čilo glede judov Rim, Italiia. — Ameriški poslanik Phillips je imel te dni daljšo konferenco z Mus-solinijem, ko se je povrnil z obiska v Zed. državah. Po konferenci se je iz vladnih virov objavilo, da je poslanik predložil Mussoliniju priporo- ' čila predsednika Roosevelta 1 za rešitev judovskega vprašanja v Evropi. Kaj pa vsebujejo priporočila, se ni objavilo. -o-- strog napram zako*- nodajcem Concord, N. II. — Eden poslancev v tukajšnji zakonodaji je v sredo predložil resolucijo za poostreno nadziranje nad člani zakonodaje. Zahteva, da bi se morali člani plačati od ure, namreč samo, kadar so resnično navzoči in bi morali vedno zaznamovati svoj prihod in odh-od. Na hišo, o ]ft kaze slika, so y kratkem vzidali spominsko ploščo v spomin zgodovinskega do-godka. V tej hisi, ki lezi v Cler-mont-sur-Oise, 80 milj daleč od Pariza, jo imel namreč francoski maršal Foch avoj glavni stan m tukaj ga je 28. marca 1918 obiskal am eriški general Pershing in mu javil, da je ameriška armada pripravljena, da stopi v vojno. SPOMENIK NA ZGODOVINSKEM MESTU -—o petork ne bodo pustili h kralju Callander, Ont. — Ko bo gln?leška kraljeva dvojica pri-J a to pomlad na potovanje L 5anadi, se bo morala po-h ud'« . v Callander, ako bo V, , videti Dion ne petorke. cIekiic'dr-Dafoe-se izv e,Č za(lni0 sred° odločno brazi'. da ne bo dovolil, da daiLet°rke Pot(>vale 90 milj kralf V Sudb«ry, da bi jih krM k!del- Dejal da »e d-i i • Ja' ker v načrtu, češ ! Se UataviI v Callander, kar m°ra on napraviti to, , a?u govedo, pač pa zvra- ker • ° na vlad0 v Cttawi, Pov, ykljuSi!a Callander v "Sevanje. SlRlTP----- amer. slovenca V proračunski poslanici je Predsednik označil, da se mo-! Jo računati izdatki v pri-S"361" letu na okrog devet Ja*'d dolarjev, preračunani K 7no PU b 0 d o znašali milijonov dolarjev. Pri- nari Q jaj bi bil s tem nekai s ° 3>300 milijonov dolarjev, (j0] ,mer r narastli skupni govi drgav na skoraj 4Vn,P01 "01 Za bližnjo bodočnost " Predsednik izrazil nilcake- ff ajl odPraviti, in ,icer oliko časa ne, dokler ne bo- o,lkrPnl narodni dohodki 39oq V1Žino' so stali v IjaM f1!:flreč na okro^ 80 nii- sa bo vlflHJeV» Do tiste^a ča" da hr, a vedno Prisiljena, fa b0 "zapravljala", kakoi' zr." 1' da bo trosila denar •'*rbi lTJela; 8 katerimi sluvka e' ki ne dobe za- jah pPri Privatnih industri-^ovdariimOVno pa je odlofno nikaC /Predsednik' da ^o "i da Je na3?ljanje' marveč' n ie den«? °tno varno num IT-' Prvič' ker se ^ « fa Uudi, delatrai' 86 izvršujejo tvoriir ! vreejnosti, katera b^altvu Sek k narodnemi1 lalikrs • , rnnerjalo bi se to la'Sik^datk°m' ki jih ima zidav G S P°Pravili in do-' anjem, kar pač ni nika- 40 opravljanje. fiskalno iet°' Predsob k°nca junija- J® &i-e8u k Priporočal kon- rel;r»'Lnaj se za nadaljevanje anes! Vladnih del nakaže jev q 875 niilijonov dolar-"kro tem bi Se Poskrbelo za fe;5 8 tri niilijone delavcev v se in inarcu> dočim bi zrn apriIa naprej to število nanjševalo in konCno padlo a kakih 300.000. I redsednik omenil, da bo zaradi nadaljevanja zasilnih re-lifmh del letos zopet treba računati s primanjkljajem. — Povdaril, da je potrošeni denar v resnici plodonos-no naložen. — 875 milijonov za relif do konca junija. Washington. d. c. _ Takoj drugi dan po svoji glavni etni poslanici je predsednik uoosevelt predlož/il kongresu v četrtek dve nadaljnji poslanici. Ena se je bavila s splošnim proračunom za prihodnje fiskalno leto, v drugi pa so se posebej obdelavale po-»ebe za nadaljevanje relifnih Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec Sobota, 7. januarja 1939 Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto......................................$5.00 Za pol leta ........................................- 2.50 Zu četrt leta ..................................... 150 Za Chicago, Kanado in Evropo: .... Za celo leto.......................................$6.00 Z« pol leta ....................................... 3.00 Za četrt leta .........................,............ 175 Posamezna številka .......................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. ' Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year .....'...............................$5.00 For half a year ................................ 2.50 For three months ............................ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half year .................................... 3 00 For three months ............................ 1.75 Single copy ..'..................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vraža. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Ameriki imajo Zedinjene države enako silno vitalne interese. Ameriki more pomagati pri interesih le Rusija, in Rusiji more pomagati le Amerika. Pakti so postali cunje, ampak interesi ne bodo, naj kdo še tako maja z glavo. Vprašanje pa je zopet, ali ima Rusija puške le za parade, ali bi se te tudi mogle sprožiti, ali niso morda le lesene. Amerika še nima dosti pušk, pa hudo govorijo o ti robi. Hitler, Mussolini in Japonec so podpisali in naredili pakt, baje antikomunističen pakt. Tudi to je bunk. Ako nastopijo skupno, jih ne bo držal skupaj noben pakt, pač pa jih utegnejo držati skupaj — interesi, ker le ti danes veljajo in nekaj izdajo. Kadar se dva psa grizeta za kost in pride zraven tretji in odnese kost, je to znamenje, da je tudi med psi čut advokatskega poklica. Katalonski pregovor pravi: "Kadar se kmet nahaja med dvema advokatoma je to ravno tako, kakor neizkušena ribica med dvema vidrama." Pisatelj O'Neal je nekoč zapisal: "Kdor pije vodo ne zboli, se ne zadolži, niti se ne trudi, da bi njegova žena postala vdova." Čast Nemški pregovor pravi: "Tisoči umirajo od pijače, dočim od žeje le redkokedaj kdo umrje." "Cast, komur čast". Ne gre za to. Kdor pričakuje kaj časti, mora poskrbeti sam, da kaj časti zasluži. Pesnik pravi: "Beseda dana vez velja". Nastal je izraz "mož-be-seda". Za to gre. Da kdo besedo, ustmeno ali pisano, in se drži besede. To je častno, in takemu gre čast. Kako je dandanes? Ni treba, da kdo postane pesimist. Nekaj je vedno primanjkovalo med ljudmi. Le Re-gul je držal besedo in se povrnil. So poštenjaki v navadnem življenju, dosti jih ni. Sin da besedo očetu, morda celo zapišejo, ampak že jutru poriva očeta čez prag. Morda je danes huje, ampak "snedenih besed" pa nikoli ni manjkalo. Navadno se boš opekel, ako se zaneseš na dano besedo, in pri pisani se boš morda moral zateči k sodniku. Ni treba, da skočiš iz kože. Grdo se je obrnilo v širšem svetu, na mednarodnem torišču. Francoz je veljal za gentlemana pri dani besedi, dozdaj je veljal. Pa bi bili v Prahi zadnjič, ko je šlo za dano besedo. Ni zameriti Čehom, ako so obupavali nad svetom in življenjem. Polagoma se je to vgnezdilo, da je beseda "čast" skoroda izginila pri mednarodnem občevanju. Imamo pakte, in celo še danes jih sklepajo, vsak dan vidite nekaj, da sta dva naredila pogodbo. Smešno. Za pakt, pogodbo morata biti pač dva, in če le eden ne drži besede, je pakt farsa. Svet je poln takih fars. Pričelo se je tedaj, ko je prvi nemški minister predrzno imenoval pakt "kos cunje". Zdaj gre naprej. Drug drugemu podpisujejo, pa oba smatrata vse le za cunjo papirja. Hitler in Mussolini dasta besedo, da garantirata Čehom nove meje, pa se že jutri vsedeta k mizi in odrežeta velik kos in ga dasta Mažarom. Poljaki imajo pakt s Hitlerem. Hitler ga potrebuje za Rusijo. Sicer vrlo perfidni Poljaki pa vejo, da je to le cunja, in sklenejo nenapadalen pakt z Moskvo, in Hitler že vihti cunjo v koridoru. Mi imamo Kelloggov pakt in pogodbo "devetih sil". Japonec se nam v obraz smeje. Še celo vrsto takih slučajev bi lahko navedli. Diplomacija je bila od nekdaj kočljiva pri "časti", dandanes sploh ne pozna časti. Sledi nujno, in tu vse jam-ranje in tarnanje prav nič ne pomaga, da se mora vsak pripraviti, oborožiti, ako noče, da ga sosed ne požre, in oborožiti se mora tudi, dasi sam soseda noče snesti. v danih razmerah naša diplomacija ne bo najslabša, ako se držimo proč od vseh homatij, dokler je to sploh mogoče, in se oborožimo, dasi je oboroževanje prava norost. Nič ne pomaga. Doba raznih paktov je minila, Amerika niti z Anglijo ne more skleniti pakta, ako noče, da jo Anglija ne osmuka. Te dni so šli dol v Limo, da se pogovorijo o vsi Ameriki. Dobro in prav. Ampak vsaka beseda in morda vsak pakt bo le izdal, ako bo za besedo tudi dolgi meč, vse drugo je bunk. Hudo je, ko narodi ječijo pod težo oboroževanja, pa je edino sredstvo, ako nočejo drugim pod tujo peto. TO IN ONO IZ KANSAS CITYJA # Kansas City, Kans. Ker imamo tudi v tukajšnji slovenski naselbini veliko novic, sem se zato namenila nekaj jih poročati. — Kakor so si vso prejšnji čč. gg. duhovniki trudili za obstanek in napredek fare, tako se tudi sedanji ■č. g. župnik Daniel Gnidica trudijo za čim večji uspeh, Tako sVno imeli zadnji teden meseca novembra tridnevni bazar. Vsi farani in vsa društva v fari so lepo prijeli skupaj in tako smo dosegli prav lep uspeh. Čistega dobička je prišlo nad $900.00, kar je že lepa svota za tako slabe čase. Dekleta Marijine družbe šo same na svojem štantu napravile nad $200.00 čistega dobička. Naše pridne in marljive žene Materinega društva pod vodstvom predsednice Terezije Cvirkovič so nafm postregle z okusnim puranovim kosilom, katerega so servirale od poldne do poznega večera.. — Prav lepa hvala in priznanje vsem faranom in posetnikom, kakor tudi vsem društvom v naselbini za lep uspeh. Prvo adventno nedeljo se je pri nas začel sv. misijon, katerega je vodil č. g. misijonar Rev. Vital Vodušek. Pri vseh več era; Ji pobožnostih je bjila cerkev do zadnjega kotička napolnjena; pa tudi pri sv. mašah zjutraj, je bilo lepo število vernikov dnevno pri sv. obhajilu. Z veseljem smo poslušali lepe vzpodbudne govore. Od več strani sem' slišala, da bi take govore radi kar naprej poslušali in pa, da bi radi videli, da bi vedno bilo tako lepo. Dal ljubi Bog, da bi se misijonarje ve besede poslušalcem globoko utisnile v srce. — Ob sklepu sv. misijona smo i- Dva čudna brata r? Govorilo se je celo, da postaneta debela brata Hitler in Stalin, toraj komunist in fašist. Šlo bi za to, da vtakne Hitler zapadno Evropo v žep, Stalin pa vzhodno, kolikor je že zdaj obsega USSR. Do tega pobratimstva pa ne bo prišlo, sodim. Hitler špekulira hudo na Ukrajino, te pa Sovjeti ne bodo izpustili, ako jo morejo braniti, in brata bosta tako pričela fajt, če Stalin ne bo le paradiral. Dva druga brata pa lahko prideta skupaj, dasi sta pač Čudna brata. Ni iz trte izvito, da si hudo pomežikujeta ,VSSR in Amerika, Zedinjene državen Res čudno. Kapitalistična Amerika in komunistična Rusija. Počasi. Vladna oblika je stranskega pomena, kadar gre za interese. Naj o interesih kdo sodi, kakor mu drago, stvar je ta-le: Rusija v Evropi nima interesov, to se je pokazalo pri Čehih, vitalne interese pa ima na Daljnjem vzhodu in na Pacifiku, in v Aziji, na Pacifiku in še v Centralni in Južni meli tudi 40 urno pobožnost sv. Reš. Telesa. Za to slavnost je bil oltar tako lepo okrašen, da je bil človek naravnost presenečen nad spretnostjo čč. šolskih sester, katere so zares umetnice v tej stroki. C. sestra Sabina je pa s cerkvenimi pevci skrbela za lepo petje vse dni sv. misijona. Zadnji dan sv. misijona so vsi verrijki pristopili k sv. obhajilu. Želimo Č. g. Inlisijonarju ljubega zdravja ,in božjega blagoslo,-VttJ praj njegovem he lahkem delu. Božične praznike smo pra: znova li prav lepo. Imeli smo polnočno sv. mašo s krasnim petjem ob polni cerkvi vernikov, ki so vsi pristopili k božji mizi. Pri drugi sv. maši ob 8 uri, so prav lepo pele mlada dekleta slovenske božične pesmi. Tretja sv. maša je bila ob pol enajstih, popoldne ob treh pa pete litanije. Nagle smrti je tukaj pmrla Marija Knavs. Prvo nedeljo sv. misijona je še bila, pri sv. ob-hajolu, drugi dan je pa že u-mrla. Doma je bila iz Srednje vasi, fara Draga. Iz daljnega Clevelanda so prihiteli na njen pogreb njeni dve prijateljici Mrs. .Julija Marolt in še ena, kateri imena pa ne vem. Veselilo nas je, da smo se z njima pomenili. Pokojna zapušča dve omoženi hčeri, več vnukov in eno nečakinjo ter nečaka. Pretekli teden .smo imeli v naši cerkvi zopet čuden slučaj, ko sta bili mati in hči skupno pokopani. Prva je že priletna Pavlina Šterbenc, drugi dan za njo pa je umrla njena hči Mrs. Fugina, mati več otrok. Obema večni mir in pokoj, preostalim pa sožalje. Da pa ne bo sa;m'o žalostnih dogodkov v tem dopisu, naj se omenim, kako pridna je bila zadnje čase dolgokljuna gospa štorklja. Pri mladih zakoncih Mr. in Mrs. Albert Bukovac je pustila krepkega dečka; pri Mr. in Mrs. Čmič lepo deklico; pri Mr. in Mrs. Lakomski zopet krepkega dečka; materino ima je bilo Zupan. Pri družini rojaka Mr. in Mrs. J. Tomac je štorklja pustila lu-štnega fantka. Na božično jutro se je pa oglasila pri Mr. in Mrs. Martin Muc in jim je podarila lepo božično darilo krepkega fantka. — Vsem tem novorojenčkom želimo ljubega zdravja in božjega blagoslova, kakor tudi njihovim starišem. — Končno želim vsemu osobju in vsem čita-leljem Amer. Slovenca srečno in zdravo Novo leto. Antonija Kostelc -o- OD DR. SV. DRUŽINE ŠT. 3, DSD. La Sal le, Ul. Vsemu članstvu našega društva se naznanja, da se vrši prihodnja društvena seja v nedeljo 8. januarja v navadnih prostorih in ob navadnem času. Pridite vsi. — Vsem srečno in zdravo Novo leto. Anton Strukel, preds. -o- DRŽAVLJANSKA ŠOLA V CLEVELANDU Cleveland, O. V pondeljek, 9. januarja ob 7 uri zvečer, (in tudi 16. januarja) se bodo zopet sprejemali učenci in učenke v državljansko šolo, ki ima svoje prostore v Slovenskem Narodnem Domu, sobi ši. 2. Nad 50 Slovencev je skoro celo lansko leto obiskovalo razrede državljanske šole pod uči teljstvom advokata Wm. J. Kennicka. Lansko leto je imel vsak učenec dobro priliko dobiti nekaj podlage v angleščini, ampak letošnji poulc bo pa poudarja) večinoma državljanske predmete,tako da bodo v sedanjem terminu učen ci »meli, možnost nadčiti se vsa poglavitna državljanska vprašanja. Vse nadaljne informacije dobite v šoli, ali pa na uradu Wm. J. Kenicka, 982 E. 63rd St., Cleveland, o! W. J. K. ROCKDALČANI VABIJO Rockdale, 111. Kot je bilo že poročano, bo v nedeljo 8. januarja v Slovenia dvorani v Jolietu velika prireditev z veseloigro "Trojčki", ki je v treh dejanjih, katero prirecfijo društva Federacije JSKJ. iz Chicage, 111., s sodelovanjem dr. sv. Petra in Pavla št. 66, JSKJ. iz Jolieta in dr. sv. Michaela št. 92, JSKJ. iz Rockdale. Začetek bo ob 2:30 popoldne. Rodo tudi premikajoče slike. Med igro nam bo tudi mladina iz mladinskega oddelka pokazala svoje zmožnosti. Med temi bo nekoliko članov mladinskega oddelka dr. sv. Petra in Pavla ter članici Dolores in Florence Zupančič od NEKAJ DOLENJSKIH NOVIC IZ TEMEN IŠKE DOLINE IN OD DRUGOD Št. Lovrenc o Temenci. 16. novembra se' je začela v našem gradu na Mali Loki zopet kmet. gospodinjska šola s sv. mašo. Otvoritve se je udeležil tudi naš g. ban. dr. Marko Natlačen. Na kako dobrem glasu je ta šola, ki jo vodijo redovnice šolske sestre sv. Frančiška, nam svedoči to, da se je priglasilo za šolo letos do 70 kmečkih deklet iz različnih krajev, sprejeli so jih pa 44, ker za več nimajo prostora. 23. nov. na dan sv. Klemena je bil pri nas semenj, toda letos samo krmarski in ne tudi živinski. Ta je bil namreč prepovedan zaradi živinske kuge slinavke in parkljevke, ki se je bila malo prej pojavila na Pljuski. Vendar je pa bilo toliko kramarjev, kolikor nobenkrat prej. Pred kratkim se je na Brezovem v župniji Raka smrtno ponesrečil 35 letni gospodar Franc Maruš,ič. Vozil je iz gozda steljo, pa se je voz nanj prevrnil, da je bil na mestu mrtev. Zapušča vdovo in 5 malih otrok. Na Selih pa je umrl Leopold Hruševar. V Škocjanu pri Mokronogu so pokopali 18. nov. Franca Kovačiča iz Savinka, starega 67 let. Ril je dolgo let cerkveni ključar. Pred kratkim si je oglodala v Dobrepoljah komisija banske uprave lutkarski in lesnoobrtni tečaj, ki imata ravnozdaj veliko naročil, da morajo delati fantje večkrat do polnoči razne lesuie igrače. V Metliki so dobili novega g. župnika Alfonza Klemen-čiča, ki je Eelokranjec. 18. dec. pred Božičem pa bodo imeli novo maišo, ki jo bo pel g. Anton Vukšinič iz Božako-vega. 17. nov. pa so pokopali ženo bivšega poslanca g. Ma-karja, ki je umrla v najlepših letih in je bila velika dobrot-nica ravežev. 10. dec. je bila otvorjena nova dolenjska železniška proga Tržišče — Sevnica, po kateri je Dolenjska toliko let lireoe-nela in jo težko pričakovala. S .tve.m bo za nas °dprta najbližja pot, v Sevnico, Brežice in Zagreb. < V Litiji je umrl v 85 leti starosti g. Franc Sajevic, bivši dolgoletni starešina litijske gasilke ž upe. Kakor je pisal "Slov." je pridelal posestnik g. Martin Drnovšek nad Ponovičami 5 kg 90 dkg, toraj skoraj G kg težko repo. Res nenavadno. V Ribnici je bil izvršen velik vlom v noči na 24. nov. Tat je vlomil v blagajno lesnega industrijca Marko Rude-ža in je odnesel okoli 3000 din v bankovcih in 25 austrij-skih cekinov po 10 kron, ki so vredni danes po 155 din Dogodki med Slovenci po Ameriki Zaroka Cleveland, O. — Tukaj sU se pred kratkim zaročila M'' Frank E. Magdalene s Princ* Ave. in Miss Elizabeth & Meyers z East 112th Street Frank je sin mnogim dobi'« poznane družine Mr. in Mr& Frank Magdalene iz NewbuP ga, zaročenka je pa z Mapi' Heights. Mrs. John Petrovčič operirana Chicago, 111. — Včeraj je bil» operirana radi vnetja slepič" Mrs. Sofija Petrovčič, soproga Mr. Johna Petrovčiča, tajnika Slovenske posojilnice in hranil' nice v Chicago. Blagi ženi želimo, da čimpreje okreva in s? povrne k svoji ljubljeni druži* niči! Rojenice Whiting, Ind. — Pri mlad) družini Mr. in Mrs. Mike Kobe, Jr., so imeli na božični praznik prav vesel dan. Ta dan je bil namreč krščen v cerkvi sv. Jurija v So. Chicago njih prvorojenec. Častit-ke! Kap Cleveland, O. — Pred kratkim je za kapjo umrla Mar? Gerl, stara komaj 30 let, stanujoča nil East 200th Street-Zapušča žalujoče starše Andreja in Marijo roj. Kovači&l ki sta doma iz Šmarja pri Ilirski Bistrici; štiri brate in ene sestro. Oropan Cleveland, O. — Dan pred božičem je bil na ulici oropan za svoto $42.00 rojak Lovro Bardi, šofer avtotm*«rr- Btrn-' dit je skočil k njemu ko je Lovro ustavil truk ob signalni [ luči in mu pobral denar. Smrtna kosa v Penni Braddock, Pa. — Tukaj je pred kratkim umrla rojakinja Katarina Nemanich, v visoki starosti 74 let. Doma je bila blizu Metlike v Beli Krajini-Umrla je za srčno hibo, na kateri je bolehala že več let Bila je pijonirka in je živela v Braddocku 56 let. Zapušča dva sinova in dve hčeri. Vest iz domovine Girard, Kans. — Tukajšnji rojak Gorenc je pred kratkim dobil iz stare domovine žalostno vest, da mu je v Mirni peči na Dolenjskem umrla njegova sestra Marija Parke!, ki zapušča moža, brata in dve sestri, tukaj v Ameriki pa žc omenjenega in enega brata na \yillardu, Wis. So; '1 Pr ga le jo p daj a leto. ver j; pa j tlim; zno\ stop sem kovi se d mes vilo veri več, čan ki i dal. 1 in : V del me let lec 19 go zli da či. P< če je d' lj P v u dr. sv. Michaela iz Rockdale, j Rudež trpi 6.875 din škode v Vsem kličemo na veselo svi- denarju, na polomljeni bla- denje v Jolietu. Frank Muha Oglasi v "Am. imajo vedno uspeh! gajni pa 2000 din Pri nas popravljajo zdaj. ko je takn ugodno vreme, ce-. Slovencu" I-sto "a Dolgo njivo, ki jo res lprepotrebna razširjenja in po- pravila. Za popravo bo dala banovina 4000 din. Tudi za popravilo ceste ,od Korenitke do nas, kolikor je že ni popravljeno, je obljubila bano1 vina pod'poro. (Dalje na 3. str.) "TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO" (22) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlUTOUghs •Nekoliko so sc spogledali nad tem, kar jim je Tarzan povedal, da jih bodo namreč, na potu doletele razne ne-'varnosti. Vendar se Magra ni tako prestrašila, kajti prepričana je bila, čc bo vse to res, kar je Tarzan povedal, bo to jih bo precej zadrževalo, da Ataxia Thoma sploh ne bodo srečali; Toda v nasprotju z njenim mnenjem je bila čuječuost, ki jo je zapovedal Tarzan, zato ni bila tako brezskrbna, kajti nevarnosti, ki so jih čakale, niso bile majhne. Vzljubila je pa tudi belega velikana in bala sc je, da bi se navsezadnje vendar kje ne srečali g Thomom, to bi uc bilo dobro . . ■ . , . Nekako v istem času jif- Atan Thonie stopal s svojimi ljudmi po neprijazni poti proti svojemu cilju mestu Athijir. S seboj je imel Heleno, kot talko. "Dokler me boš držal kot talko," reče dekle, "moj oče ne bo odnehal, da me reši." "Ba," odgovori Atan; "oil me nikdar ne dobi, prestar jc žc," f'Čc te moj oče ne dobi v roke, te bo dobil pa Taržan," reče na to Helena. Ko Atan Thome zasliši besedo Tarzan, prebledi, kajti pred Tarzanom ju imel strah. "Tarzan," reče v strahu; "kaj je Tarzan z njim?" Helena je vi. dela njegov strah in prikima,.Atan pa takoj pokliče Lal Taska k sebi. o C 3 ® < O S ■a o m S3 » K ca B > — 3 rv> 3 P o o " t i <-■• a i (D t* O o S3 >C3 S' S S! 3 ® S w 52- o 2 t » E < » S' ' Sobota, 7. januarja 1939 amerikanski slovenec Stran S PREROKI' PONUJAJO SVOJE NAPOVEDI ZA LETO 1938 AMERIŠKI BOMBNIK cem pa se bo vse obrnilo na bolje Gledališča bodo krizo preživela in bodo njihovi dohodki hitro naraščali. Politična kriza pa še ni premagana, 17. junija, 17. septembra in 17. decembra se bodo ponavljale vojne grožnje. Zadnje grožnje se bodo za enega izmed prizadetih slabo končale. Nesreč na morju bo največ v času od aprila do srede oktobra, posebno težko nesrečo je pričakovati 13. julija. Neki zdravnik bo iznašel uspešno zdravilo proti raku, s čemur bo ta bolezen znatno ustavljena. Leta 1939 gotovo ne bo prišlo do vojne, za 1. 1941 ali 1942 pa tega ni mogoče reči s tako gotovostjo. PROBLEMI PRISELJENCA Zadnji prihod je odločilen za ' ODGOVOR: Po danih podat-priseljcnca ; kih se nam zdi, da ste bili čez VPRAŠANJE: Prišel sem za- 21 let stari' ko se js Vaš oče na" ' iraliziral. Ako je to tako, niste Eden najnovejših ameriških bombnih aeroplanov, imenovan Vultee V-12. Prirejen je za -tri može posadke in opremljen s šesterimi strojnimi puškami; bomb lahko nosi v teži do 3000 funtov. Predsednik francoske republike Lebrun bo moral iti na potovanje po morju, ker bo zaradi smrti v angleški hiši potreben njegov žalni obisk. 4. marca bo v veliki nevarnosti, pa ji bo ušel. Nato se bo umaknil v pokoj, ker I. 1939 poteče njegova doba. V Angliji bodo kraljevi bratje dobili važne naloge. Za vojvodo Windsorskega pa bo važno in odločilno šele leto 1941. Opozicija proti takratni angleški politiki zraste, pa nima sreče. Poljska se bo spet vrnila k Franciji in polkovnik Beck bo moral svojo politiko izpremeniti, ali pa se bo moral umakniti novim smerem. Papež bo Rim zapustil in bodo izvolili novega. Italija se bo vrnila k političnemu in gospodarskemu liberalizmu. To leto bo tudi konec intervencij v Španiji. Za Romunijo bo to leto zelo srečno ker bo šla za svojim starim nagnjenjem k zahodnim državam. Tudi za Holandijo bo novo leto zelo dobro in se bo bližala čimdalje večjemu blagostanju. V drugi polovici leta se bo Roosevelt obrnil na Društvo narodov, naj prepreči vojno. Skoro soglasno bo ponovno izvoljen za predsednika Združenih držav. Judje v Palestini ne bodo našli "obljubljene dežele", kljub temu pa bo vprašanje beguncev rešeno. Konec koncev bo 1939. leto oddiha, vojne ne bo prineslo še nobene, čeprav bo že metalo njeno senco. Vsekakor pa bodo v tem letu zagledali luč sveta mnogi bodoči veliki državniki, o katerih pa bodo šele naši vnuki mogli reči, ali je bilo njihovo delovanje za človeštvo blagodejno ali ne. železni mož Lord'čuvar britskega državnega pečata, sir John Anderson, mož petdesetih let, se lahko ponaša s tem, da je izmed mož angleškega javnega življenja, gledal smrti najčešče v oči. Dvakrat so vlak, s katerim se je vozil, pognali v zrak — pa ni bil sedanji lord čuvar državnega pečata niti malo ranjen. Ner ki fanatični Indijec ga je hotel nekoč ustreliti. Na smrt obsojenega atentatorja je Anderson pomilostil, po dveh letih ga je spustil v svobodo in mu je "končno omogočil študije na londonske vseučilišču. Ko je 1. 1932. postal guverner Bengali je, je bil vsak dan v smrtni nevarnosti. Pravi, da se mora za svoje življenje zahvaliti svojemu dobremu humorju in globoki veri v človeštvo. gov. Oblečen je bi! vedno zanemarjeno, njegovo stanovanje je obstojalo iz ene same sobe, v kateri ni nikoli kuril, a bil je tudi lakšen stiskač, da si je pustil brado rasti, samo da bi mu ne bilo treba plačevati brivca. -o-- 60 letni novomašnik Meseca decembra 1. 1. je imei v cerkvi sv. Luka v vasi Lanoy pri Lille-u, (v Franciji) novo mašo 60-letni dominikanec, ki je šele pred nekaj leti stopil v red. Pri prvi sv. daritvi sta mu stregla njegov sin in nečak, oba duhovnika. Udeležili pa* sta se je tudi dve hčeri, obe redovnici iz reda benediktink. "Duh veje, kjer hoče . . ." -o- ugotovitev učenjakov o opicah Richmond. Va. — Med raznimi pasmami opic se more smatraf.i šimpanz najbolj inteligentnim in se v svojem vedenju in življenju najbolj približuje človeku. To ugotovitev je izrazil pretekli teden na zborovanju zveze za pos- ( peševanje znanosti Dr. R. M. Yerkes, profesor na Yale u- , niverzi. Take zmožnosti pripisuje ta mož šimpanzom, da pravi, ako bi imeli še domišljijo razvito, da bi lahko celo govorili. Kakor pa so, občujejo med seboj _ z raznimi kretnja- , mi in gibi in se pri tem prav , dobro razumejo ter so zmožni , celo, sodelovati, med seboj pri j raznih podjetjih ter si poma- . gati, kar se pri drugih živalih ne opazi. Za mladega šim-panza skrbe njegovi starši več let, toda dognalo se je, da se ta mladič, podobno kakor človeški otrok, več nauči od drugih mladih šimpanzov leskor pa od svojih staršev. Da imajo dobro razvito zmožnost mis. liti, se izprevidi iz tega, ker v pretepih ne igra vloge samo in-stiktivni obrambi čut, marveč, da skušajo drug drugega prekaniti z raznimi samostojnimi triki. -o- načrt za kraljevo potovanje Ottawa, Ont. — Kakor že poročano, namerava angleška kraljeva dvojica obiskati to Tako ta Maurice Privat telovadi po bodočnosti. V političnih napovedih ni mogel prikriti, da nagnjenjem neke določene skupine želi več uspeha, kakor pa drugim skupinam. Kakšni nagibi so ga vodili v drugih točkah, je pa seveda preširoko polje za raziskovanje in mor;la tudi premalo pomembno hrvatski mjiymm1 V prodajo smo prejeli sledeče hrvatske molitvenike in knjige: BISERJE SV. ANTE, lep ličen molitvenik, srednji tisk. Lepo vezan z zlato obrezo .............................................................................. $1.25 Z rudečo obrezo ................................................................................90 KRUH NEBEŠKI, priličen cerkveni molitvenik z rudeče^ obrezo, drobnejši tisk ...........................................-............................................ 85c Vrata NEBEŠKA, molitvenik za starejše z malo večjim mastnejšim tiskom, zlata obreza ................................................................$1.25 Rudeča obreza .....................................................................................90 pUT V NEBO, lep priličen molitvenik, drobnejši tisk, zlata obreza ...................................................................................$1.75 ^ RTIČ GOSPODINJI, manjše oblike, vezan v usnje, droben tisk, zlata obreza ............................................................................$1.75 Molitveniki z večjim mastnejšim tiskom so samo tisti, pri katerih je to označeno, drugih se z mastnejšim tiskom ne dobi. Za večja naročila k°t misijone itd. se mora naročilo donoslati vsaj šest tednov preje se m°litvenike potrebuje, drugače jih ne'moremo pravočasno preskrbeti. HRVATSKO SVETO PISMO — Novi zakon. Evangeliji in dela Apostolov. Spisal Prof. Dr. Franjo Zagoda. Lična v platno vezana knjiga, ki bi jo morala imeti vsaka hrvatska družina v Sv"ji hiši. — Stane s poštnino ..............'...........................................$1-00 Naročilom za navedene knjige je treba pridjati potreb-111 znesek. Po C.O.D. teh knjig ne pošiljamo, razven če naročnik želi, da stroške za C.O.D. nakažemo njemu. Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. -o- nove vrste bombe Na zadnjem zborovanju angleške družbe za kemično industrijo v Londonu je tehnični svetovalec notranjega ministrstva Ashbury poročal o novi vrsti za-žigalnih bomb. Po njegovih navedbah bi moglo veliko bombno letalo vzeti tudi 2000 teh bomb s seboj, ker tehtajo vsaka po 1 kg.Vsebujejo med drugim lahko vnetljiv magnezij. Vsako sekundo more letalo odvreči po dvajset takšnih bomb, ki razmečejo kose gorečega magnezija na ve-iko daljavo. -o-- ogromna skala V kamnolomu neke solnogra-ške družbe za pridobivanje mra-morja pri Parschu^so ločili ogromen blok mramorja z razstreli-tvijo od njegove podlage. Osem mesecev so delali, preden so to skalo razgalili, potem so jo razstrelili^ 60 kg črnega smodnika in 5 kg amonita. Skala je tehtala 6 milijonov kilogramov. miš ustavila promet Na zelo prometni, cesti v Londonu se je ves promet ustavil za pet minut — zavoljo majhne miške. Miška je bežala pred mačko. Pred borzo je stal mešetar, ki je mirno čakal, da sporočijo nove tečaje. Nenadno je začutil, da mu je skočila miš v hlačnico in mu začela plezati po nogi navzgor. Mož se je smrtno prestrašil. Za čel je kričati in skakati po hodi-šču, kakor, da ga meče božjast. Seveda so se ljudje začudeno ustavili, menili so, da je mož znorel. Kmalu je bila cesta tako polna ljudi, da se je ves promet ustavil. Šele po petih minutah je mogel mešetar miš stresti iz hlačnice. In je ušla. pomlad Kanado in za njuno potovanje se'je že sestavil načrt v glavnih obrisih. Prispela bosta 15. maja, prepotova la, po veČini z vlakom, celo Kanado, obiskala tudi Zed. države, na kar bosta odpotovala 12. junija. -o- nov postopek konser-vira.nja Da je mogoče z mrazom ohraniti cvetlice in sadje dolgo časa sveže, je že davno znano. Sedaj pa so v agrarno kemičnem zavodu v Turinu preizkusili novo mcilnost za konserviranje teh stvari. ■ Vrtnice, nageljne in banane so zaplinili. V ta namen uporabljajo razne mešanice kisika, dušika in ogljikovega dvokisa, 'poskusi pa so pokazali, da se banane v mešanici dolgo držijo, ne da bi dozorele. Kadar je p 1938 je napovedal nekatere do-godke, ki so se potem res zgodili, * zlasti je do dneva točno napove- k dal priključitev Avstrije k Nem- ^ čiji- Koledar za 1. 1939 je izdal 0 Pod naslovom "Leto presene- c čenj", kot uvodno misel pa mu 1 je dal besed publicista Barbeyja s d'Aurevilly: "Tu pobijajo velike 1 ■Judi". Koledar je izšel pozno j Poleti 1938 in obsega že napo- 1 vedi za jesen in so se nekatere 1 uresničile, nekatere pa tudi ne. 1 O novem letu se napoveduje 1 sledeča "presenečenja": 21. j.a- s nuarja 1939 bo neki francoski J Parnik na vožnji v domače pri- k stanišče doživel brodolom, mo- 2 stvo in potnike pa bo rešil neki ! fingleški parnik. Mesec pozneje 1 bo izbruhnil oster spor zaradi 1 kolonij. Kljub grožnjam z voj- : no napovedjo pa jih nihče nikomur ne bo odstopil. L. 1939 v nosnem primeru še ne bo prišlo < ° vojne. Italija bo imela gospodarske težave in bo skušala voj-v Afriki zaključiti. Tudi Nemčija bo zašla v kočljiv gozdarski položaj. Pretrgala bc vezo z enim izmed zaveznikov, bil cbi S tem ka-i velik0 Prido- j a- Sovjetska Rusija bo posla-hA SV.oje čete v Azijo. Japonska hn/ ,U§ala skleniti mir- V za-oamh evropskih državah bodo h Jale otr°ške bolezni. V poli->cnem svetu bo prevladoval boj - ™ kolonije, pa brez izida. Združene države Severne Amerike (0 na novo znižale vrednost ^o.]ega denarja, Zveza narodov 0 živela, komunizem bo povsod "a umiku. Letalstvo bodo po-vzctigmle velike iznajdbe, ven-ar Pa bodo v letu 1939 11a tem Jjj'Ju tudi velike nesreče. Dan d ^arca, ko je bila pred letom ČiT u trija Priključena k Nem-Jl> bo spet odločilen. Z 21. mar- 50let! Varnega in uspešnega poslovanja, ne da bi kak vlagatelj zgubil kak dolar. StPaul Federal Savings&Loan Association of Chicago 2116 W. CERMAK RD., - CHICAGO, ILLINOIS Naša hranilnica in posojilnica je izplačala nad $40,000.00 v dividendah po obrestni meri: 4% TO V LETU 1938. Premoženje nad $1,500,000.00 Rezerve nad____$92,000,00 Vsaka vloga zavarovana pro izgubi do $5,000.00 POD FEDERALNIM NADZORSTVOM. Naš zavod je včlanjen pri: FEDERAL HOME BANK — UNITED STATES BUILDING & LOAN LEAGUE — ILLINOIS BUILDING & LOAN LEAGUE FRANK P. KOSMACH, pomožni tajnik AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 7. januarja 1939 prihajajo, a o slapu pa le ni sledu.. Nekako dve tretjine poti smo še vsi lahko zdelali, a tu je prijazna klo/ica in hladna senca, lepa zelena ravnica, ir. tu je v nekaterih slučajih korajže zmanjkalo. Le lažji, urnejši in korajžnejši so nadaljevali pot; nekateri so se zadovoljili s klo-pico in senco. V kaki poldrugi uri smo se vrnili izletniki od slapa in bili, seveda, vsi polni hvale o svojih doživljajih, o svoji korajži in moči. Pripomnim naj še, da Savinja kmalu pod slapom izgine med peskom in skalami, in potem zopet pride na dan v dolenjem delu Logarjeve doline in potem nepretrgoma teče naprej po površju do svojega izliva v Savo pri Zidanem mostu. Po povrnitvi k Aleksandrovem domu, smo se še malo ohladili, okrepčali in podprli ter se odpeljali nazaj ob Savinji preko Solčave, Luč in Lju.bnega proti Rečici. - Ob Savinji smo videli vse polno žag in velike skladni-ce hlodov in desk, kar priča, da je lesna industrija zlasti ob gorenji Savinji glavni vir zaslužka za tamkajšnje prebivalstvo. Ker je bila voda tedaj precej nizka, je na mnogih mestih ob- stalo veliko hlodov, ki so čakali da voda zopet naraste in jih od nese naprej doli do žage, kamoi ao bili namenjeni. Ker smo dobili od naše sopot nice in gl. predsednice, Mrs Prisland, povabilo za kosilo ' njenem rojstnem kraju — Reči ci, in ker smo se že nekoliko za kasnili, je Rafko precej hitr vozil od Ljubnega doli po "Zf lenem Štajerju", kjer imajo kc rajžne in vesele fantiče, kako poje njihova pesem. In ker j bila naša lepa slovenska pesei glavna spremljevalka na vse poti od New Yorka dalje, se r i zume, da nas tudi ta dan ni z£ pustila. Pesem je sledila pesn in med njimi je bila tudi "Sei fantič z zelenega Staj er j a, ser vedno korajžen vesel, a kdor s pa jezno in kislo drži, ta štajei ski fantič pa ni . . ." Da, resni« no je zelen in lep ta štajersl kos slovenske zemlje. 8. V Kranjski gori in naprej do Logarske doline. Piše Simon Šetinci, Joliet, lil. Ker sem tudi jaz bil med izletniki SŽZ., me je gl. predsednica Mrs. Prisland povabila naj opišem pot od Kranjske gore do Logarske doline, "da se bo slišal tudi moški glas", je rekla. Rade volje sem se njenemu vabilu odzval. Kraji, skozi katere smo potovali, so bili meni že nekoliko znani izza mladih let, nekoliko pa tudi iz mojih prejšnih obiskov v domovini, kljub temu sem pa pogled na nje znova vžival, Ozka, a krasna je dolina ob Korenski Savi gori od Jesenic naprej. Le škoda, da je začelo počasi deževati. Toda to ni bog-vekaj motilo našega veselega izletniškega razpoloženja.Bili smo pod streho in gospodična Nežka Lah iz Clevelanda je intonirala "Pri Jtaljančku . . ." in pridru-1 žil se ji ostali korus in nato se j nihče ni več zmenil za dež. "Ita-ljančku" je sledila druga cleve-landska: "Dekle, kdo bo tebe troštal" in nato so prišle na vrsto še druge, in ko jih je Nežki zmanjkalo, ji je prišla na pomoč j gospa Albina Novak z neko no- j vo ribniško in nato je prišla na j vrsto še ta in ona. In še predno jih je gospej Albini "zmankalu", jih je imela, že organistka Mrs. Fritzel pripravljenih celo sklad-nico. Toda še preclno so bile naše pevke do polovice gotove, smo bili že v Kranjski gori, kjer je pa še hujše deževalo. Ker si nismo prenočišč vnaprej reservirali in to zato ne, da nismo bili nikjer vezani in smo lahko ostali v kakem kraju, kakor dolgo smo hoteli, je bilo treba sedaj najprej najti stanovanje. Ker pa je Kranjska gora vi-sokoležeč planinski kraj, kamor se prihajajo zdravit iz cele Jugoslavije bolni na pljučih, in ker je ta kraj tudi Hrvatom in Srbom zelo priljubljen, so bili vsi hoteli in privatna stanovanja polna. Bili smo nekoliko razočarani, ker smo se bali, da bi morali iskati prenočišče v kak drug kraj. Toda po polurni ekspedici-ji se je naš skrbni voditelj Mr. Zakrajšek vrnil z veselo novico, da je našel prenočišča za vse v prijazni vili na drugem koncu vasi. Odpeljali smo se tja in tam dobili nepričakovano lepe sobe in udobne postelje. Pripravili so nam tudi večerjo in tako je bil naš stanovanjski problem zopet enkrat rešen in kolikor jaz vem, v popolno zadovoljnost vseh. Omenim pa naj, da je bil tukaj naš načrt odpeljati se naprej na Vršič, ki ima okrog 1500 metrov (4500 čevljev) nadmorske višine in da bi prenočevali kot pravi hribolazci v planinskih kočah. Tam sta namreč dve planinski koči, koča Na gozdu, ki je nekaj sto metrov pod Vršičem, in pa Erjavčeva koča, ki je tik pod vrhom. Zaradi dežja pa ni kazalo nadaljevati pot v gore in tako smo ostali v Kranjski gori. Določeno pa je bilo, da naslednje jutro zgodaj odrinejo v na Vršič in sicer samo oni, ki se ne boje hoje, a vse seveda le s pogojem, da ne bo dežja. Sicer je nas vse mikalo, da bi bili gori na teh mogočnih vrhovih, toda vprašanje je bilo: kako priti gori. Srce nam je nekam skočilo. Vse pojasnjevanje od strani našega vodje Mr. Zakrajška, da se z avtobusom lahko peljamo clo Ruske kapelice, to je več kot polovico pota ter da je sončni zahod, zlasti pa jutranja zarja in vzhod na gorah nekaj nebeško lepega, nam ni dalo zadostne korajže, da bi se vsi upali gori, Logarska dolina. nami nekoliko napetosti, a kc smo prišli na vrh, je bil naš "bunch" takoj zopet v svojem elementu. Zadonela je pesem ter se razlegala po prijaznem gozdu, skozi katerega smo se vozili. Od tu naprej se je zopet pelo in pelo, najprej slovensko in potem angleško. Ko smo dospeli do Luč, se je pričelo že mračiti, in ker od tu naprej pot zaide k strugi Savinje in se potem vije sedaj na desni breg Savinje in potem zopet na levi breg in tako dalje kakor kača, in to prav gori do Logarjeve doline, je moral Rafko bolj počasi voziti. V Logarjevo dolino smo dospeli že precej pozno zvečer ter dobili prenočišče v Aleksandrovem domu, ki obstoji iz treh stanovanjskih hiš, to je, iz stare planinske koče, Vršnikove (upam, da se prav spominjam) hiše, in nove planinske koče. Nastanili smo se v vseh teh treh hišah. Dolina ob gorenji Savinji se nepričakovano zelo razširi, gore se nekako razmaknejo, ali kakor da bi se svet odprl in tu dobite lepa polja in travnike, višje gori pašnike, nato šume in še vržje gori gole gorske vrhove. Očividno je, da je moralo tu biti enkrat jezero. Ako bi bilo še jezero tukaj, bi bil ta kraj precej podoben Bohinju. Tudi tukaj vlada božji mir in ko stojite v sredi te doline, se vam zdi, da sploh ni izhoda iz nje. Za naslednje jutro je bil napovedan izlet k slapu Savinje, ki je oddaljen skoro dve uri od našega stanovanja. Toda ker smo se "ta-bojeci" lepšali, ker nismo šli na Vršič, smo se sedaj vsi pridružili izletnikom in tako je nas cela karavana korakala proti izviru Savinje. Samo par jih je ostalo doma. Toda ta sala-menska pot se vleče in vleče, po pesku in po kamenju, po senci in po soncu, in je kar noče biti konec. Vedno strmejši oddelki poli Triglava. Na Jesenicah smo se ustavili samo za oddajo nekaj brzojavk in za nakup kart in nato nadaljevali pot skozi Begunje, kjer je znana ženska kaznilnica, kjer je rojstni dom pok. nadškofa Jegliča. Zadaj za vasjo pa smo videli razvaline starega gradu Kamen. Tu se pot zelo dvigne in vozi potem visoko gori v hribih nad Brez j ami proti Tržiču S te poti je krasen razgled na vso blejsko okolico, Radovljico, doli preko Kranja proti Šmarni gori in proti Kamniku. Naslednja naša postaja je bila v Tržiču ,kjer so v starem delu taka ozke ulice ,da je samo za debel las manjkalo, da ni naš avto obtičal med stenami. Mesto leži ob Tržiški Bistrici, ki je dovolj obilna in ima dovolj padca, da nudi dovolj sile za raznovrstne obrate, ki rabijo gonilno silo. Tržič je zato precej živahno industrijsko mesto. Po kratkem postanku smo od tu nadaljevali vožnjo preko vasi Naklo in kmalu zavili na levo poti, ki drži na Brdo nad Kranjem, kjer ima jugoslovanski regent, princ Pavel, svoj dvorec, dalje skozi veliko vas Šenčur, obdano od vseh strani z rodovitnim in skrbno obdelanim poljem, ter okrog petih dospeli v Kamnik. Tu smo se ustavili v gostilni bivšega Čleve-landčana Mr. Jos. Birka, kjer smo se podprli z izvrstnim hladnim pivom, okusno šunko in salamo, ter tudi z dobro kavo. Iz Kamnika je šla naša pot proti Gornjemu gradu na Štajersko. Ker je treba priti čez precej visoke hribe, se pot vije v mnogih ovinkih. Ker pa ta pot ni bila grajena za avtomobile, čeravno so jo sedaj že na mnogih mestih razširili in izboljšali, je imel Rafko precej truda, da je našega "konja" prignal do vrha brez vsake nezgode. Zaradi ovinkov in prepadov, je bilo med kajti tukaj so gore res gore, a ne krtine. Poleg tega pa trdijo Gorenjci: gora ni nora, nor je tist' k' gre gor. — Kljub tej re-čenici pa Gorenjci ljubijo svoje gore bolj kot kdo drugi in neprestano hodijo nanje. Naslednje jutro je bilo kakor nalašč — prekrasno. Goli skalnati vrhovi so se svetili kakor srebro in sneg v kotlinah pod njimi se je iskril kakor kup di-jamantov. Jutro je bilo sveže kakor sama pomlad in zrak čist ko kristal in počutili smo se lahki kakor peresa. Več nas "ta boječih" bi se premislilo in šlo na gore, tocla bilo je prepozno. Vsa mladina in precej starejših se je namreč že precej zgodaj odpeljala proti Vršiču in tako "smo mi ostali v dolini. Porabili smo ta čas za ogled Kranjske gore in okolice in za nakup,-spominkov. Okrog dveh pop. so se vrnile naše hribolazke z Vršiča. Pričakovali smo, da se bodo vrnile tako utrujene in zbite, da ne bodo za nobeno rabo, toda pripeljale so se s petjem in vse v zelenju in z velikimi šopi planinskih cvetlic, zlasti rodendrona. Moji vnukinji sta kar žareh veselja, tako tudi druge. Pripovedovale so nam o gorskih lepotah ter da bi ne hotele obiska na gore zamuditi za nobeno ceno in mladina pa je trdila, da je dobila "thrill of their life". Bile -so prav gori, kjer je italijansko-jugoslovanska meja, da so pile čaj z rumom v Erjavčevi koči, da so videle črede živine, ki se čez poletje pase v gorah itd. Povedale so tudi, kako je Mrs. Smoltz zgubila svojo peto na poti na vrh in potem brez ene pete hodila do koče, kako si je sposodila druge čevlje pri oskrbnici Erjavčeve koče itd. Ugotovili smo, da je bilo vse to resnično, toda prinesle so seboj precej "fish stories", ker pa na'gorah ni "rib" in tudi na Vršiču ne, potem si lahko mislite, koliko je bilo resnice v njih "storjah". Sicer pa naj resnici na ljubo povem, da je bilo nam, ki smo ostali v dolini, res žal in smo zavidali naše hribolazke, in to brez tega, kar nam je hotela gospa urednica natveziti, kako je po klinih in vrveh plezala na vrh. Menda ja! Po kosilu smo jo odrinili nazaj proti Jesenicam in med potjo občudovali mogočno gorsko skupino Martuljak ter siap istega imena. Vozili smo se tudi skozi Dovje in Mojstrana, kjer je vhod v dolino "Vrata", ki vodijo k toliko opevanemu slapu Perič-niku in dalje k Aljaževemu domu, M stoji pod severno steno V bolnici j Teden dni ie ležal v krški: bolnici nezavesten med življenjem in smrtjo samski kmet: ski delavec Martin Kartuš iz Dren ovca, kateremu je neznani zločinec zdrobil glavo. ŠIRITE AMER. SLOVENCA Mr. Simon Šetina nekaj že zato, ker sem se veselil dobrega vtisa, ki so te pokrajine napravile na naše Amerikan-ce. Vse so občudovale, vsega se veselile. Kar se je meni čisto na-•avno zdelo, je bilo, posebno za mlajše, nekaj "wonderful". Potovanje v domovino je bilo irav prijetno in moja hčerka Josephine in vnukinji Olga in Mildred sta rekli, da sem se vsaj a deset let pomladil. Kako bi se ie, saj se nam je dobro godilo ji v prijetni družbi človek vse '.eriže in težave pozabi. Upam, da bo Ženska Zveza še kak izlet 7 domovino priredila in istotako ipam, da bom tudi jaz s svojimi domaČimi med njimi, ker tako vesele družbe še nisem imel. —■ Najlepše pozdravljam vse moje opotnice in sopotnike, kako1 udi Mr. Zakrajška, ki nam je se tako lepo oskrbel. Sedaj pa naj pričnem z dolo-: enim popisom. Po ogledu modernega in raz-.ošnega Bleda, mirnega in skrivnostnega Bohinja, prekrasnega /intgarja in mične blejske okolice, smo izletniki nekako milili, cla smo tedaj videli približno vse naravne lepote slovenske emlje, zlasti še, ko smo gledali mogočnemu Triglavu tako z Bleda kakor iz Bohinja naravnost v obličje, seveda od zdolaj gori. Toda naš voditelj Mr. Zakraj-i;ek nas je zagotavljal, da je še veliko lepote skrite v Triglavskem pogorju, in g. prof. Ter-lan je pa še z večjim oduševlje-ijem podpiral ta zagotovila, češ, a pojdite, le pojdite, ste še "ma-u" videli. Tako smo postali radovedni, kaj nas še čaka v ti-otem kotu od Jesenic naprej iroti severo-zapadu. Šofer Rafko je pritisnil na gas in v takem razpoloženju smo se odpeljali iz Bleda nazaj skozi Lesce proti Jesenicam. Sicer je druga, dosti bližja pot iz Bleda do Jesenic na desni strani Save, toda Rafko se je bal, češ, da je naš bus pre-, .velik in pot nekoliko prestrma. Tedaj je že vedel, kaj pomeni "Safety First", kar mu je naša vrhovna komanda zabičila, Pripomnim naj, da smo na Jesenicah zgubili zabavnega profesorja dr. Terdana, ker je moral radi važnih opravkov nazaj v Ljubljano. Raci bi šel z nami še naprej in tudi naša sku'piria bi ga imela zelo rada seboj, da bi nam razkladal svojo bogato iemjjepisno in zgodovinsko zna-• no«t. "Prav rad bi šelvz vami še naprej, toda dolžnost / je dolžnost," je rekel. Pri kolodvoru smo se prisrčno poslovili in on se je odpeljal z vlakom proti Ljubljanr, a. naš auto je oabrzel proti Kranjski gori. molitveniki , ki jih ima v zalogi vaša Knjigarna. Kadar naročate mo-litvenike, vedno omenite, kakšno vezavo želite in pa točno ime molitvenika. Z večjim tiskom so tiskani samo tisti mo-litveniki, pri katerih je to omenjeno. Drugih se ne dobi v posebnem večjem tisku. SLOVENSKI MOLITVENIKI: ' praktični za starejše in mlajše. DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v Jetu in obenem mašne molitve in vse drugo. Stane rudeča obreza, v platno vezan ..................................................— 85c Lepo vezan, zlata obreza......................................................................$1.25 MARIJA POMAGAJ, tepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven za može in žene, stane rudeča obreza........................................ 75c Zlata obreza ...................................................................................$1.00 NEBESA NAŠ .DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlar ____^ to obrezo, stane ......................................................................................$1.50 NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko, stane rudeča obreza ........................................................................ 95c Lepša vezava, zlata obreza ........................ ........................................$1.50 POT iK BOGU. Zlata obreza.................................-............................$1.50 Rdeča obreza ......................................................................................... 95c RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ......................................................................................$1.50 ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike, stane rudeča obreza............................................................................. 75c Lepo vezan, zlata obreza.......................................-.............................$1.00 SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Najsv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane: Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato obrezo..............$1.50 Vezan v tino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza................$1.25 Uineino usnje, zlata obreza...............................................................$1.00 VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo ...........................-..................$1.50 VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne oblike, Križev pot s podobami, stane rudeča obreza------------------- 85c Zlita obreza ...........................................................................„..$1,25 VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza...................... 65c V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven za starejše' ljudi, z primerno žepno bliko, stane rudeša obreza.. 95c Zlata obreza ......................................................................................$1.50 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: "THE DEVOUT CHILD", (za otroke) male oblike....:..................„...15c CHILD'S PRAYER BOOK", (za otroke), maša ilustrirana s slikami, lepo vezana.................................................................................... 25c "KEY OF HEAVEN", (za mlajše in starejše), v umetno usnje vezan, rudeča obreza .............................................................i............. 50c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), umetno usnje, zlata obreza.... 80c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle) v usnje vezan, zlata obreza....$1.25 "KEY OF HEAVEN", (za fante in dekleta ter odrastle sploh), fino vezan, zlata obreza .......................................................................$1.50 "KEY OF. HEAVEN", (za odrastle), fino vezane vatirane platnice, vde?an križec na platnici odznotraj, zlata ob rezil__________________$1.75 "KEY OF HEAVEN", (za dame in moške) v najfinejše usnje vezan, biserni križec vdelan znotraj na platnicah, zlata obreza........$2.50 "KEY OF HEAVEN", (lep molitvenik za ženske in dekleta) vezan v biserne platnice, biserni križec vdelan znotraj v platnice, zelo pripraven za darila, zlata obreza................................................._...$2.75 Druge knjige in molitveniki: "THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE", molitvena knjiga zelo pri- "* priporočljiva za dekleta, rudeča obreza............................................$2.00 V fino usnje vezana, zlata obreza....................................................$2.50 "THE SMALL ROMAN MISSAL", sv. maše za vse nedelje in praznike, rudeča obreza .....................................t............................... 50c Boljše vezane, zlata obreza.................................................................$1.50 Fino vezane, zlata obreza...................................................................$1.75 SVETO PISMO V ANGLEŠČINI: "THE NEW TESTAMENT" (1011-Ar> of Our Lord and Saviour Jesus Christ, evangeliji in evangelijske prilike po grškem originalu, z zemljevidom svete dežele, tiskan na finem papirju, 950 strani, trdno vezan................................................................................$2.50 "THE HOLY BIBLE" (1011) (Sveto pismo stare in nove zaveze), z zemljevidi svete dežele, tiskan na finem tankem papirju, 1360 strani, trdno vezan .............................................................................$2.75 Ko naročate te knjige vedno navedite točno jasno sme molitvemika ali knjige, ki jo želite ter ceno, da bo tako mogoče pravilno po želji po- streči. H naročilom je treba pridjati potrebni znesek, katerega je poslati na; Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois r0žnivence za vse razne slučaje si lahko naročite iz naše Knjigarne. Nekaj izbere objavljamo iu. Za kake posebne slučaje, kot darove za obletnice porok ali kaj drugega imamo v zalogi še boljše in dražje. Za take slučaje nam pišite in postregli vam bomo po želji. Štev. 34. "ALL STERLING SILVER ROSARY" (krasen srebrni rožnivenec, v črni barvi, pripraven za moške in ženske ...........................................................$2.50 Štev. 17. "KRASNI SKIOPIČNI ROŽNIVENCI", ki • imajo v jagodah za očenaše vdelane skiopične slike Križevega pota. Dobijo se v črni, plavi, vijolični in zeleni barvi...............................................................$1.50 Štev. 108. "KRASEN PEARL ROSARY" z lepim posrebr- nenim križem, pripraven zlasti za žene in dekleta $1.35 Stev. 97. LEPI "THE GUARD RING ROSARY" iz belih pearl jagod, posebno trpežno okovani, z lepim križem, pripraven zlasti za žene in dekleta............$1.25 KRASNI ROŽNIVENCI, delani iz lepega barvanega stekla v beli, rudeči, rumeni in zeleni barvi. Pripravni za moške in ženske, fante in dekleta. Priprostejši po........................ 75c Bolje kovani z lepšimi križi......................................................$1.00 LEPI ČRNI ROŽNIVENCI z pozlačeno ali posrebrnjeno vdrižico za ženske in moške. Priprostejši........................... 50c Bolje kovani z lepšim križem^............................................... 75c DRUGI CENEJŠI RAZNI ROŽNIVENCI: Štev. 38. Črne barve, z okovanim lesenitn križem............ 60c Štev. 105. Pearl Gold Rosary, z lepim križcem................ 50c Štev. 106. Lepe vijolične barve,- z lepim križcem.............. 50c Štev. 102. Beli rožni venec z lepim križem......................... 50c Štev. 146. Lep črn rožnivenec, za moške in fante............ 45c štev. 103. Lep beli, z lepim križcem...................................... 25c Pri naročilih naj vsak navede štev. rožnivencev ter kake bar-Ve se naj pošljejo, da bo mogoče pravilno postreči. K naročilom jt pridjati potreben znesek. Po C.O.D. teh pošiljatev ne pošiljamo, razven, če želi prejemnik, da se stroški za C.O.D. zaračunajo njemu. — Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois Bohinjsko jezerer. Stran 4 "" " na obisk v staro domovino zda vodnica na nebu v srcih; da vzgojimo otroke, ki bodo našli v družini, domači hiši svoj pozem-ski Betlehem z mislijo na večni Betlehem; da si otroke s srcem privežemo na starše in domačnost — to si za novo leto želimo doseči s potrpljenjem, mirno vdanostjo in v ljubezni do Boga in domovine! Če se več ne zmore tudi vsak kvoder naj bi bil dobrodošel. To je dosti malo, pa če je dosti kvodrov je že tudi nekaj. Kdor bi pa še tega ne zmogel, naj bi dal pa vsak dan vsaj le. na stran in ob mesecu bi se nabralo 30c. Če za en cent k u p i š vsak dan manj, se ne bo nič poznalo, a tam bo pa veliko pomagalo. Kdor pa lažje kaj več odrine, bo dal pa več. Naša slavna jednota šteje 35 tisoč udov in če bi vsak tako skušal prispevati, bi se zaželjena svota kaj hitro dosegla. Radi tega ne bo nihče škode trpel. oo. frančiškanom bo s tem pa le veliko poma-gano. Ker se pomoč takoj potrebuje naj se s tem takoj začne. Naj tudi drugi člani o tem spregovore. To bi 11© bila nobena posebna naklada na članstvo, to bi bilo vse prostovoljno za prispevati. Kar se tiče posojila, ki se omenja v A. M. da se bo iskalo, je pa moje mnenje, da ko bi imeli iskati okrog tujih zavodov, zakaj ne bi se dobilo posojilo rajši pri domačih zavodih. Moje mnenje je. da se naj še enkrat obrne na našo slavno Jednoto. Jaz pa mislim, da bi se to doseglo, ker članstvo bo gotovo s tem soglašalo. Zato bi tudi jaz prosila glavni odbor naše slavne Jednote KSKJ. to je predsednika, tajnika in blagajnika in vse odbornike, pojdite jim na roko v tem oziru. Pojdimo eden drugim na roko, nekaj pa z prostovoljnimi darovi, pa se bo doseglo, kar se želi. Vsem naroeniko:m! "Ameri-kanskega Slovenca" želim srečno zdravo Novb leto. Uršula Bogolin ZA SVETOVNO RAZSTAVO iSH sploh niso bili kaj prida popularni ; zatp iščejo novo dinastijo, nemara Rurike. Ti so vladali i pred Romanovci, v dobi od 862( do 1598. Moskovska veja tega rodu je usahnila, starejša veja pa baje še brsti v sedemnajstih družinah. Pristaši Romanovcev prebivajo v znatnem številu v Franciji in deloma na Daljnem vzhodu. V Parizu je centrala Mladoru-sov, ki želijo monarhijo s sodelovanjem sovjetske vlade. Na del ruskih beguncev so seveda vplivali dogodki v osrednjih evropskih državah in so nastale tudi med njimi "fašistične" struje.. Publicist Solonevič je lani opozoril v svojem protibolj-ševiškem listu v Sofiji, da so boljševiki poklonili ruskemu narodu že zadosti "firerjev". Pravi, da fašistična struja v emigraciji doslej ni pokazala še nobenega moža, ki bi bil sposoben postati vodja Rusije, pač pa se je seveda pojavilo mnogo takih, ki bi to radi bili, čeprav imajo v ta namen premalo soli. Najmočnejša je vseruska fašistična stranka v Ameriki z Vonsijackim na čelu. V Nemčiji se je po nacistični revoluciji postavil na čelo ruskih emigrantov kot bodoči "firer" Rusije neki gospod Andrej Polchau, ki je bil sicer v Rusiji rojen, vendar ruščino le slabo ovlada in si je nadel psevdonim Svetozarov. Kmalu pa je bil od Nemcev odstavljen in je na njegovo mesto prišel general knez Avalov, ki pa v resnici ni general in tudi ne knez in tudi ne Avalov, marveč se piše; Bermont. Kmalu so ga razkrinkali in je pobegnil. Po teh neprijetnostih se je organizacija spremenila v "Ruski narodni svobodni pokret" (RN-OD) poleg njega pa je zrasla še druga fašistična organizacija "Ruski narodni in socialni pokret". Njun pomen je nekaj malega nad ničlo. Iz Pariza širi svoj vpliv • monarhi stična "Ru-:ska vsevojaška zveza" (ROVS), ki ima svoje pripadnike po vsem svetu. Ta zveza je posebno stopila v ospredje pred letom dni, ko je bil ugrabljen general Miller. Pomen te zveze lahko precenimo predvsem po tem, da sta bila že dva generala, njena voditelja (Kutjepov in Miller) zapored ugrabljena po skrivnostnih mahinacijah sovjetskih a-gentov. Vse emigrantske organizacije bolehajo na ideološki razbitosti svojih članov. V posameznih državah se skupine ruskih emigrantov najrajši prilagajo vladnim strankam. Skupnost ruske emigracije po svetu bo (po sodbi kneza Nikolaja Masalskega) nastopila nemara šele tedaj, ko bo ruska emigracija končno razumela preprosto resnico, da samo strnjenost okrog gotove ideje, določenega programa in enotnega smotra lahko vodi k uspe-J hu. Dotlej je moč ruske emigracije po svetu ohromela. IZ SLOV. NASELBIN' (Nadaljevanje z 2. strani.) Zadnjo nedeljo v novembru, 27. nov., so imeli v Mirni peči 2 lepi sla'vnosti: bla goslovili so novi most čez Temenico pri Ivan j i vasi in zagorela, je prvič električna luč in bila otvorjena električna razsvetljava. Teh lepih slovesnosti se je udeležil poleg drugih odličnih gostov tudi sam g. ban dr. Natlačen, ki je imel tudi pomemben govor glede elektrifikacije naše banovine. Naj dodam zopet nekaj glede ugodnega vremena v novembru. Tudi ta mesec je bil večinoma prav ugoden in smo imeli več lepih, sončnih in pomladnih dni. Deževalo je prav malo, snežilo pa vso jesen do zadnjega nov. noben-krat. "Slov." je pisal 20. nov. da je nekdo natrgal v Murski Soboti šop zrelih jagod v hosti — in da so dozorele jagode tudi na Sv. Planini. — Ko sem šel 24. maševat na Zaplaz, sem videl v Razborih cvetoče bele in rdeče vrtnice. — V Kranju so natrgali 25. lep šopek vijolic. — V Višnji gori se je razcvetela češplja na vrtu posestnice Liže Za-vodnik. Zadnjega nov. cveto tudi pri nas še marjetice, regrat, mačehe, zlatice, troben-tice, jagode in grah. • Ta dan sem našel tudi " še zrelo jagodo. PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Ponadova juha V pol kvorta mrzle juhe namoči tri obribane in narezane žemlje ali toliko kruha; ko so mehke jih izžvrkljaj in prilij še dva kvorta juhe, prideni za nožev vrh muškatnega oreščka, pristavi na ogenj in naj zavre. V posodo, v kateri boš dala juho na mizo izžvrkljaj dve jajci, na to vlivaj počasi vrelo juho v posodo in mešaj. Polpete Zreži prav drobno, pečenko ali meso; razgrej žlico masti in žlico presnega masla, deni vanj drobno zrezane čebule in ko ista zarumeni, zelenega peteršil ja, pa žlico moke; ko se speni, dodaj zrezano meso, malo mešane dišave in limonine lupinice ter zalij z zajemalko juhe in ko se dobro prepraži, odstavi. Ko je hladno primeša j eno do dve jajci, (kolikor pač imaš mesa, več ali manj), in nekoliko drobtin; tudi desko potresi z drobtinami, na katero deneš meso. Nato meso zgneti v obliko štruce ter zreži enakomerno na koščke, katere povaljaj po obeh straneh v drob-tinah. Potem deni v ponev masti in ko je vroča, polagaj vanjo polpete drugo poleg druge; ko so rumene po eni strani jih obrni, da lepo zarumene še na drugi, nak^r jih daš na mizo na pri-kuhi ali zraven nje, lahko pa tudi kot pečenko s solato. 'imUrn Danes pa, 1. dec., sem dobil iz našega gradu na Mali Loki, kjer je kmet. gospodinjska šola, šopek zrelih rdečih malin in šopek vijolic z grajskega vrta. Vijolice cveto tudi na našem šolskem vrtu. L Šašelj Na svetovni razstavi v New Yorku prihodnje leto bo stal ta 250 Čevljev visoki stcJp, s katerega se bodo spuščala privezan,* padala. Kdor bo želel, doživeti občutfek padanja s padalom, bo lahko {o okusil v tnali meri na tem varnem prostoru. < Premislila se "e Na skrivnosten način je nekega dne izginila od doma 18 lotna Izahela Korbus iz Maribora. Doma na mizi je pustila listek, da se' nikdar več ne vrne demov, ker gre v smrt. Korbusova pa ni izpolnila grožnje, ampak se je po ne kaj dneh zopet vrnila domov, kjer so jo zaskrbljenci svojci z veseljem sprejeli. MOJE MNENJE Chicago. III. Čitala sem članek, v A. M. kako začeti v pomoč za zidavo samps:ana v Lemontu. to ■•e kar se tiče posojila. Dobra misel, ali jaz sem pa drugih misli, da naj bi k temu pomagala tudi naša slavna K. S. K, Jednota. Naj bi tudi članstvo pomagalo po možnosti. PRAKTIČNI NASVETI Nove svilene nogavice nalahno iztisni v malo mlačni vodi, preden jih. začneš nositi. Tako •;e lepše oprimejo noge in postanejo tudi trpežnej|e. * Črno volneno obleko, ki je izgubila lepo barvo tako le o-svežiš: Usedlino od kave zalij z Vodo, prekuhaj* in počakaj, da se gošča usede na dno. Potem odcedi vodo in operi v^njej obleko. Ne rabi pa prestare kovine usedline, ki je izgubila že svojo barvo. —■ Po drugem načinu pa postopaj tako le: Položi obleko na likalno desko, pomakaj ščetko v mlačno črno kavo in polagoma na ta način skrtači vso obleko. -o- Katoliški Slovenci naročajte "Amerikanski Slovenec" Naznanilo in zahvala Potrtih src naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem «1 znancem tužno vest, da je, previdena s sv. zakramenti, po kratki bolezni pljučnici, za vedno preminula naša ljuba mati, Marijana Zupec (ROJ. SMUK) v ponedeljek, 26. dec. 1938. Pokojna je bila rojena 5. feb. 1861 v Podpeči, fara Preserje pri Ljubljani. V Ameriki je bivala 13 jet. Njen pogreb se je vršil iz hiše žalosti na Brady Ave. v slovensko farno cerkev Presvetega Srca Jezusovega v Barberton, O., in potem na pokopališče sv. Križ, Akron, Ohio. Tem potom želimo izraziti vsem našim blagim sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrčnejšo zahvalo za vse, karkoli je kdo storil za pokojnico, bodisi ob času njene bolezni in smrti in ob času, ko je pokojnica ležala na mrtvaškem odru. Posebej smo dolžni se zahvaliti zlasti veleč. g. župniku Josip Medin, za lepo opravljene cerkvene obrede, kakor tudi za dušne tolažbe in za sv. zkaramente. Hvala Vam iskrena. Dalje najlepša zahvala Altarnemu maternemu društvu za peto sv. mašo, ter za oskrbo pogreba, članicam, ki so nosile krsto, molile pri odprti rakvi, skrbele za stražo, ko je pokojna ležala na mrtvaškem odru ter za lep pogreb v cerkvi. Hvala vam lepa. Zahvaliti moramo vse one, ki so naklonili ob tej priliki za sv. maše v korist pokojnice: Mr. in Mrs. Joe Župec, Mr. in Mrs. John Podlipec, Mr. in Mrs. Joe Lukežič, Mr. in Mrs. Math Usnik, Mr. in Mrs. Frank Žnidaršjč, Mr. in Mrs. Anton Divjak, Mr. in Mrs. Martin Žagar Sr., Mrs. Uršula Linton, Mr. fr. Smuk, Mr, in Mrs. Frank Smrdel, Mr. in Mrs. Joe Rogel, Mr. in Mrs. John Zupic Jr., Mr. Jakob Trojer, Mrs. Marijana Otoničar, Mr. in Mrs. Jernej Muhič, Mrs. Polona Likovich, Mr. Frank Svete, Mrs. Mary Mihelčič, Mr. Mike Tancek, Mr. Frank Zakrajšek, Mr. in Mrs. Jernej Župec. Zahvaliti se moramo tudi vsem onim, ki so darovali vence m cvetlice, na krsto pokojnice:^ Družina Platnar, družina Tancek, družina Zalar, družina Joe Župec, Mr. Frank Smuk, Mr. Joe Tancek, sosedje, družina Martin Žagar, Mr. in Mrs. Joe Gabrov-šek, družina Bolka, Mr. in Mrs. John Frances Župec, The Boiler Room Columbia Chemical Co. in nabiralkam za Sosedje cvetlice. Zahvaliti se moramo vsem, ki so nam dali svoje kare pri pogrebu na razpolago. Hvala vam. iskrena. Končno najlepša hvala vsem in vsakomur, karkoli je kdo stori. v teh dneh naše velike žalosti, bodisi za pokojnico ali za nas. Vsem hvala in Bog plačaj. Tebi, ljuba mati, pa želimo večni mir in pokoj. Spavaj v Bogu od truda in težav, ki jih je; Vam nalagalo življenje,'dokler se ne snidemo tam gori nad zvezdami, kakor nam govori sv. križ. Žalujoči ostali: JOHN'ŽUPEC in JOE ŽUPEC, sinova; y MARIJANA (por. Zalar), ANČKA (por. Tancek), MA- RIJA (por. Platnar), hčere; 21 vnukov in dva pravnuka. Barberton, Ohio, I. januarja 1939. Predstavite vašim prijateljem "Ame»r. Slovenca" in jim1 ga priporočite, da se nanj na roče! DENARNE PODUKE n Irmlt W A rln 1_________ " VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini, "o*" Dr. sv. Stefaoa ŠTEV. 1, K. S. K. J. Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino. Odbor za leto 1938: ANTON BANICH, pr'fidsednik, JOHN PRAH, tajnik ANTON KREMESEC. blagajnik. nakazujemo po dnevnem kurzu in prejemniki dobijo iste direktno na dom po pošti brez vsakega odbitka. Včeraj so bili naše cene: Za 100 Dinarjev........$ 2.50 Za 200 Dinarjev........$ 4.85 Za 300 Dinarjev........$ 7.20 Za 500 Dinarjev........$11.60 Za 1000 Dinarjev........$22.50 Za 2000 Dinarjev........$44.50 V ITALIJO: Za 50 Lir......................$ 3.25 Za 100 Lir......................$ 6.30 Za 200' Lir......................$12.00 Za pošiljke v ameriških dolarjih je poslati: - Za $ 5.00 ....................$ 5.75 Za $10.00 ...................$10.85 " Za $15.00 ....................$16.00 Za $25.00 ................"....$26.25 Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 \V. Cermak Road, CHICAGO, ILL. Sob6ta, 7. januarja 1939 AMERIKANSKI SLOV t.« EC Stran H RUSI PO SVETU Pariški proces zaradi ugra-itve generala Millerja, predsednika ruskih belogardnih bolnikov, je bil ob velikanski ^ozornosti francoske javnosti .ravkar zaključen z obsodbo so- '.roge generala Skoblina, bivše l" jperne pevke Plevicke. Jarko je ^ svetlil mračno podtalno delovanje boljševiških tajnih agentov, ria c,rugi strani pa je opozoril na .jsoSo ruskih emigrantov, raztopljenih po vsem svetu. Dvaj-let mineva, odkar so se šte-dni pregnanci iz prostrane ru-ke domovine razkropili po zemeljski obli. Dorašča že drugi ^od, ki je prišel na svet izven ^voje prave domovine. Kaj dru-i ruske emigrante? Kaj jih razdvaja? Kakšne so struje med 'azkropljeno množico, ki bi kompaktno naseljena lahko tvorila najhno državo? Kuska emigracija, ki se je pri-Sela v juliju 1917 in je dosegla pek v letih 1921 in 1922, je pravila po svetu tri milijone brezdomcev. Ta množica danes le Predstavlja v političnem po-fledu nikakšne enote. Kakor fm Pripoveduje knez Nikolaj Masalski, se Rusi v emigraciji »e vedno delijo po' politični orientaciji iz predvojne dobe. Pred [ojno so bili nekateri pristaši za Približevanje Rusije osrednjim Plavam. To so bili germanofili ^sproti večini pristašev antair-£ nf Proti antantofilom. Cela "esetletja so se vrhovni sloji ta-delili |n ta delitev se je primeroma zrcalila celo v tem, cla nekatera ruska gospoda ho-J na Počitnice v Avstrijo ali in A V6Čina Pa v Francijo LL Razlika v politični je Potem pokazala v emigraciji v tem, da se je del emigrantov ustavil v Avstriji in Nemčiji, ostali pa v državah, ki -h v vojni družila antanta. Po-eg pohhčne opredeljenosti so si sti o PrePi'icanju: monarhi-vah p"" ZnaŠH v osr®dnjih drža-blikaIVr°Pe iU V Angli-ii> repu- eS? pa,skoraj izključno »a ^lovaskem in v Franciji. V Kere sk°egfŠH tUdi vlade granti ?remiJ0 vsi oni ti agenti uZT' ^ ^ prikri" smotrni ?' Za enim sa" bi temu sfPri-f0VJet0V- Kaj S^-^iS?— po aJiS/31 ZeliJ° ustavno vlado «ega ognfem VZOru- Tretji pn-Publike PraP°r buržoazne re-vzgleHn' ,VSa'^ po francoskem ka^ovai'i H CfHi se budijo do-zen, I?,' ?a lahko edino sociali-iam fClrzi °Wast v Rusiji. Do Pristaš J* 6 naragčalo število i;daj Ve- nionarhije. Kdo ima Drut n°' Je tezko uganiti-emigra sC-10 aliko kaže politična va Ma h ^ iZVen Evr°Pe- Drža" °dstotel kU0 je sPreJ'ela visok Kita-'«kemUi"ker emifacije" Na narhisti v ' jHP°nskemS0m0-monarh?'; vPrašanje ruske na te Se venomer spotika šno da ni več Pravega splo-Vl. , Pri?na»ega pretendenta na V\TJ- PrestoL Veliki knez Ciril aimirovič. npčnl- limni' i ga ca • *°V1C' neČak um01'Jene-Pran ;|e nedavno umrl v Rom101''1' Kot Poglavar dinastije manovih se je bil dal dn'e 81. Toda 1924 oklicati za carja, vpoštlljeg0V 0klic ni bil preveii da Eni S° m0ŽUi očitali> ■^ikol Se Pred odstopom carja ne Inaja I]t- kot poveljnik gard- rdecj10'narice prišel v dumo z kot Sv i 1C°m lia prsih in se je ca,sni vhlrC1?!lar predstavil za" kalj zate Ugi so mu °P°re-tUs^g, gadelj, ker bi moral po Velika L v> a njegova mati na je b feglnja Marija Pavlov-' kot voi ,°b sinovem rojstvu Protest0, lnja Meklenburška še ga čari n Po smrti Povojne-Ski ^ Poudarjajo nekateri ru-^0ljarhisti, da Romanovi ZA NAŠE GOSPODINJE nezgrešljivo v Betlehem, v mir in pokoj duše. Vsa dela v hiši, I ves trud, vse bolečine,;,če nimajo 1 pred geboj in v tcb\ «c!syi;Ut:i zvezde z neba, hotenja po miru in neomajnega potrpljenja — so skalnata pot sredi viharja. Zvezda je: potrpljenje. V potrplje-' nju vodimo gospodinjstvo, s po- J trpljenjem ravnajmo otroke, v i znamenju potrpljenja bo naša i pot. Razmere te dobe so take, da j nas že same po sebi uvajajo v potrpljenje. Čim zvesteje pa si duha krepimo z zaupanjem v Gospodarja vseh domov, družin in otrok, tem lažja nam bo borba s potrpljenjem. Čim bolj trdno bomo stopali za zvezdo vodnico v Betlehem, tem bolj 'jasno nam bo spoznanje, da je družina tista, ki temelji domovina in narod na njej. Da bi nam ta misel na družino živela jasno kot zve- V NOVO LETO... j Minilo je leto in se je zdanilo 1 v nove dni,, v nov čas., Družina j ve, kaj je.t^ža dngva, k§j je ^rb 1 za dom, kam je pičlo število tistih odtenkov, ki se zasvetijo v veselju le za hip. Gospodinja in mati, ki vodi hišo in družino, pozna to težo leta ko velikansko breme, ki ji uro za uro ne da skoraj sesti ne leči. Zlasti po-1 slednji dnevi prošlega meseca, ! ki so bili otrokom v veselje in! oddih, so materi s podvojeno! močjo legli na telo in duha. Prav v teh dneh in praznikih se je gospodinja, mati do dna zavedala, da je njena pot ena sama odpoved. In da ji nI Iskati veselja in oddiha vizunanjostih, marveč ji je v veselje to, da more dru-girji, svoji družini pripraviti veselje. Mogoče se ji je baš v teh dneh trpko zganilo v srcu, češ, name so otroci kaj malo pomislili. A bržčas se je tudi koj zavedela, da je mladina tista, ki ima še vso pot pred seboj in ima za to pot nešteto želja in zahtev. Razumela je otroke in mladino, saj je mladina tako neizbirčna v besedah, ki naglo spolzijo na dan in so včasih krute v zahtevah, vendar niso odmev krutega duha in srca. Saj so otroci, mladina ko biser, bučeč hudournik, ki naglo hrumi dalje, naprej in naprej in le hoče, hoče in se u-miriti ne more. Mati je tista, ki naj s toplo besedo stoji zmeraj ob strani in ki nikoli ne sme obsojati kar na slepo, ampak vedno le razumeti in potrpeti. Napak bi bilo, da bi si od svojih otrok obetali dobrot in blaginje za novo leto. Tudi to leto bo v istih skrbeh zanje, v istem trudu, a tudi istem veselju. Tisto veselje pa je samo notranje, je ko zvezda vodnica Treh kraljevin sveti določno in neprestano in OR, H. M, LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal S817 CHICAGO. ILL. Telefon v uradu: Telefon v rezidenci: Plaza 4610 Hyde Park 6410 RUDOLPH P. ZALETEL, M. D. SLOVENSKI ZDRAVNIK IN KIRURG Urad v Hyde Park in Kenwood National Bank Bldg. Sobna štev. urada 516 . 1525 East 53rd Street, Chicago, Illinois Ordinira vsak dan od 1 do 5 p opoldne in od 6 do 8 zvečer. Ob sredah in sobotah po dogovoru. Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 7. januarja 1929 Tovarna novega človeka POSLOVENIL LEOPOLD STANEK Tedaj je skušala ujeti na njegovem obrazu vsaj odsev smehljaja žensk, ki jih je srečal. Toda nič takega ni videla; njegove poteze so izdajale le dolgočasje in bojazljivo zlovoljnost. S potezo trpljenja je izgubil vso privlačnost za ženske. Bil je rejen, dobro oblečen, gledal je zaspano in leno in ženske so šle mirno njega, ne da bi ga sploh opazile. Izgubil je talent, svoj edini talent, in kriva je bila tega Nina Aleksandrovna! Sovraštvo do nje, morilke njegovega jaza, je rastlo v njem iz dneva v dan in njena nežnost in skrb, s katero ga je venomer zasledovala, ga je spravljala v onemoglo besnost, njegovo hrepenenje po osvoboditvi iz te ječe pa je rastlo v neskončnost . . . Boris Pavlovič je prišel k večerji zaspan in zdolgočasen kot vedno, a z velikim tekom. Ko je spil nekaj kozarcev vina, je prijel roko svoje žene in jo božal; ko pa je nato tudi ona prijela njegovo, se z dolgim ljubeznivim pogledom ozrla nanj in pripravila usta za poljub, tedaj jo je takoj spet odrinil. Solze so ji tekle po licih, on pa ji je kratko želel "Lahko noč!" in odšel v svojo sobo. Nina Aleksandrovna si ni mogla misliti, da bo ostalo kar pri tem, zato je čakala, da se bo vrnil in jo vsaj poljubil. Toda čez nekaj minut je zaslišala škripanje njegove postelje in nekoliko trenutkov pozneje je že glasno smrčal. Ni videla, kako je služkinja pospravila mizo in ni opazila, da je bilo že vse pripravljeno za gledališče. Ko jo je služkinja spomnila, naj se obleče, ker je že skrajni čas, je dejala: "Telefonirajte, da sem bolna in da danes ne morem nastopiti!" "Toda to vendar ne gre, Aido pojejo danes! Kdo pa naj za vas vskoči?" je ugovarjala Glaša. Tedaj je zazvonil telefon. Ravnatelj je grozil in rotil in šele v poslednji minuti se ie Nina Aleksandrovna odločila za na- v stop. Prišla je seveda prepozno, se v naglici slabo našminkala in obleka.se ji ni dobro prilegala; počutila se je zbito in je pela brez zanosa. Občinstvo je čutilo, da nekaj ni v redu, in jo je odklonilo, njo, ki jo je po navadi tako slavilo. "Čudno", si je mislila, ko je stala še na odru, "dokler nisem vedela, kaj je ljubezen, sem pela o njej tako, da so bili vsi navdušeni; sedaj pa, ko moje srce krvavi v lastni ljubezni, ne morem s svojo igro ogreti nobenega človeka!" In čutila je, da ji je njena ljubezen ugrabila nadarjenost in da tava proti robu prepada ... "Golobica moja," ji je rekel ravnatelj po predstavi, "kaj pa je z vami? Saj vendar izpodkopavate svoj sloves, če tako igrate! Gotovo ste preutrujeni od dela! — Vzemite si kratko in malo dva tedna bolezenskega dopusta in stvar bo zopet v redu!" Nina Aleksandrovna je ubogala ravnateljev nasvet, toda bilo je le še slabše, in kar je bilo zanjo najstrašnejše — čisto točno je čutila, da je postala svojemu možu sedaj, ko jo je imel ves dan pred očmi, docela zoprna. Ves ta čas je ni niti enkrat poljubil. Zato je bila vesela, da j<* sel njen dopust zopet h kraju, poleg tega pa je morala delati, ker njen mož ni več hotel pogrešati izbranih jedi, s katerimi ga je razvadila. Saj je bila pripravljena storiti vse, samo da bi ostal pri njej! Ojia, ki je bila navajena, da so njeni častilci sprejeli vsako njeno besedo kot razodetje, je šla v svojem ponižanju tako daleč, da je že davno prej natančno premislila vsak razgovor, ki ga je hotela imeti s svojim možem, in je silno vneto zbirala snov, ki bi ga mogla zanimati. Z žalostjo in obupom je brala pesmi, ki jih je našla v njegovi beležnici; iz njih je govorila strastna ljubezen in toplota. On je torej v resnici ljubil, bilo je toliko žensk, ki so ga mogle vžgati! Zakaj je bil le do nje tako strašno mrzel, tako obupno nebri-žen? Zakaj je ostal le do nje tako zaprt, tako nepristopen, medtem ko je ona izgorevala v hrepenenju po tem, da bi mu po končanih predstavah, obiskih in vajah izlila svoje srce, da bi mu govorila o vsem? Zakaj je bil notranje še vedno tako daleč od nje kot tistega prvega dne, ko ga je videla sedeti na klopi in vrteti v rokah uveli list? Kaj pa ga sploh veže nanjo? Zakaj je že davno ni zapustil? Ali ga res le obleka in dobra jed vežeta nanjo? Kako grozno je, če človek za takšno ljubezen ne najde nič drugega kot mrzlo preračunanost! Najbolj pa se je čudila Nina Aleksandrovna temu, da je ostal popolnoma nebrižen celo do njenega petja, ki je vendar vse druge tako navduševalo. Ko ga je nekoč vprašala: "Boris, ali ti moje petje nič ne ugaja?" je zevaje odgovoril, ne da bi pogledal od časopisa: "S tvojim petjem je tako kakor z jedjo — če človek vidi, kako jo pripravljajo, ga .mine apetit! In jaz vendar vsak dan dovolj poslušam, kako se vadiš!" Ko je Nina Aleksandrovna nekoč zopet sedela pred ogledalom in opazovala svoj obraz — zdelo se ji je, da opaža sledove bližajoče se starosti — je stopila k njej služkinja in tiho rekla: "Nina Aleksandrovna, stopite vendar rajši k vedeževalki Nastji, preden se tako uničite z žalovanjem!" ."H komu? K vedeževalki Nastji, praviš?" je vprašala* Nina Aleksandrovna začudena. "Da, k njej, ona bo že tako naredila, da se vam izpolni želja!" jo je skušala Glaša prepričati. In Nina Aleksandrovna je sklenila, da se obrne na vedeževalko Nastjo za pomoč. 35. Ko se je Ana Ivanovna zavedela, kakšna nevarnost ji grozi zaradi Ninel, je sklenila, xla se bo borila z vsemi močmi, ki so ji bile na razpolago. Obdajala je Vi-talija Vladimiroviča s skrbjo in pazljivostjo, kolikor je le mogla, in se trudila, da bi mu vsako najmanjšo željo brala že iz oči. Strahoyala je otroke, da niso motili profesorja, če je delal doma v svojem kabinetu. Kuhala mu je njegove najljubše jedi in skrbela za posebne poslastice, katerih se sama ni dotaknila in jih je tudi pred otroki skrbno skrivala. Njegovi čevlji so bili vedno brezhibno pološčeni, njegova obleka vedno v najlepšem redu in na njegovi pisalni mizi ni bilo najti najmanjšega prahu. (Dalje prihodnjič) * PO DELU IN TRUDU STE POTREBNI ZABAVE + 4* 4» * 4* m ZAPOMNITE SI SLEDEČE ŠTIRI TOČKE: 1. Podpisani vodim že več let dobro urejeno gostilno. — Točim vedno sveže pivo, vse vrsto vina, žganja in likerje. 2. Za poletno sezono imam krasen vrt zunaj, kjer se lahko odpočijete v hladni senci, ali pa ob hladnih večerih. 3. Na vrtu imam prostor za balincanje, kjer človek najde mnogo zabave ob prostem času. 4. V moji gostilni dobite vedno domači luni (prigrizek). Se priporočam vsem! Martin STasašek (SLOVENSKA GOSTILNA) Telefon Canal 9713 1759 West Cermak RdL, Chicago, Illinois * Columbia plošče 25085—Cingel congel So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..............75c 250S9-F—Kje je moj mili dom, narodna Moja ljubca je ..narodna, Ant. Subelj........75c 25090-F—Megla v jezeru, narodna Zaspanček, narodna, Ant. Subelj....................75c 25091-F-—Oj pastirčeki, božji ljubljenci, Vsi verni kristjani, božična, poje A. Šubelj--75c 25093-F—Moja Francka, Štajerska, polka, gra R. Daichman's ork.......75c 25095-F—Sladke vijolice, valček . Double Eagle, koračnica, harmonike ............75c 25096-F—Treba ni moje ljubce plavšati, Ko ptičica ta mala, poj. M.Udovič in J.Lavše 75c 25097-FDekle to mi povej, Pastir, bariton, A. Subelj..................................75c 25116—Dobro srečo za kravo rdečo, Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman...............75c 25117—Selško veselje, Ljubca je videla, ženski duet................................75c i 25126—Vetrček po zraku gre, Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše....................75c 25127—Brez cvenka in brez soli, Predpustna, kom. scene, Adrija, Hojer trio........75c 25130—Velikonočna, 1. in 2. del, duet, moški in ženski gl......................75c 25131—Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet ....................75c 25132—fc'—Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer trio....................75o 25135-F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio.............-..................75c 25137—F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Škrjanček, narodna, Vičar tenor....................75c 25138—Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio....................75c 25139—Kadar boš ti vandrat šu ..duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič........75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio.........-75c 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, poj. gdč.Udovič-Lovše—75c 25149—Slovenska narodna koračnica, Karnjslu valček, slov. kmečka godba................75c 25151—Mamica moja, Kesanje, duet, g. Anton Subelj, bariton............75c 25152—Vesela polka, Franci valček, slov. kmečka godba....................75c 25153—Pozdrav Gorenjski, Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana..................75c 25157—Prepoved, Pod oknom, poj. A. Krnjev in G. Gostič............75c 25162—Ančica, Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle......75c 25183—En Šušter me je vprašav, Mornar, pojeti gdč. Udovich in Laushe..............75c 25169—Nje bom se možila, Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe—75c 25174—Planinec, Srcu, poje g. J. Germ................................................75c 25175—Spomin iz Ljubljane, valček, Večerna polka, igra izvrsten orkester................75c 25178—Trije kovači, Sirota, poje tenor g. J. Germ..........................75c 25179—Ta martla, Men vse eno je, duet, poj. gdč. Udovich in Lauše 75c 25182—Jaz sem gore sin, Da ne smem, si ukazala. Poje John Germ............75c 25183-F—Galop polka, Potepuh, valček, harmonika ............................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebn znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na knjigarna amer. slovenec IS19 West Cermak Road, ChicagQ, Illinois Hdote tudi pri "Napreju" Goughlin jim' dela hdote, ko resnica oči kolje, in še celo leadvillski fajmošter po-množuje te hdote, in vse to skoroda, kakor pravi tista nemška: "Angethan hat's mir dein Wein, deiner Auglein heller Schein, Linden wirthin, du lcleine". Antisemitizem so tiste jasne oči, pri njih jasne, pri meni hudo črne. 2e davno pred Coughlinom smo se pri antisemitizmu gledali, kakor stari avstrijski odlar, zdaj je prilomastil še Hitler in celo tisti Goughlin. Vsake besede bi bilo škoda, ko bi liotol zopet pojasnjevati in — razločevati, kakor pravcata trlca t ere j o svoje naprej. Kmetje in delavci sa'mi, ki se morajo boriti za vsakdanji kruh in obstanek, bodo težko v mogli voditi osodo naroda brez potrebne inteligence iz Mega naroda. Sicer se vsaj Slovenci nekaj hudo postavljajo, ker jim je Cankar pihnil muho v uho. da bo šlo sijajno brez. fraka in talarja, ampak saj poznamo slovenske baha-če, ki se prdušujejo — prmoj-kuš — da bodo ves ?vet ?.bili in pobili, pa navadno le tedaj, ko je malo v glavi in še na nogah ne morejo stati. Rusi so takoj vsaj slovansko rusko inteligenco pobili, dasi ni bila dosti prida, pa imajo lo drugo nerusko inteligenco, in ta "piše osodo", ne ruski mu-žik in delavec, ako kdo ni do ušes zabit. Tudi v rednih razmerah niti v politiki ne odločuje kmet ali delavec ako ni za njim nekaj neke kmetske in delavske inteligence. Pri nad 90% slovenskega ali hrvaškega prebivalstva, so imeli nemški inteligenti večino na Kranjskem in Lahi v Dalmaciji. Pri kulturnem delu ne odločujejo, in v mestih zopet le inteligenca, ne toliko delavec, ker ta bo težko kdaj nro«t svojih morečih skrbi za kruh m delo. Pa so med Slovani obsežne pokrajine, kjer tvorijo Judi nad 50 in celo 80 odstotkov mestnega prebivalstva, tor a j mestne in vodilne Nadležne bolečine v hrbtu sledijo pomanjkljivemu delovanju ledvic. Narava nudi primerno olajšavo z naravnimi vrelčnimi vodami, uži-vanimi v obilju. Težave pri uriniranju so preveč resne, da bi se zanemarjale. Vsak zdravnik bo priporočal uporabo mineralne vode pri njih zdravljenju in kot preprečevalno sredstvo v akutnem stanju ledvic. Naročite zaboj najboljše, kar jih je, PARK SPRING MINERALNO VODO. Tel DEArborn 9615. !!lil!BIII!B!!ll!H!!IIIH! nt i. j inteligence. Kdo toraj f čuje pri politiki, kdo vol kulturnem življenju, in 1 se odločuje politika, in 1 šno je to kulturno življe ko odločujejo judovska sta, nikakor pa ne sloval dežela, odločuje intelig* in mestni Jud, ne pa slo1 ski kmet in delavec ? In mestno in inteligenčno t ftvo je tako, da cika več1 ma na korupcijo duševs življenja in na gospoda' zasužnjenost in zavisnost i vanskega kmeta in delavci vasi se naseli judovski f vec. gostilničar, in kmalu j vso ogromno vas v svojih pih. Ljudje, ki se vsajujo •'judovskem problemu" in pirajo široko usta, bi najtf imeli tudi nekaj razumi tem "judovskem problemu'' ie naravnost osoden za Sli ne, ker lahko rečemo, d«, dozdaj tako, da hodi slo', ski kmet in delavec v strg' hlačah, ko se Jud obla' žamet in žido, dasi ne še f Jud, ako kdo noče biti tem precej zloben v pof' nem razumevanju. (Konec prihodnjič) | Prireditve, ki so oglaša®' "Am. Slovencu" so vedn" spešne. POSLUŠAJTE PALANDECH'S TRAVEL BURf Folklore Radio Program Every Sunday from 1 to 2 P. Station WWAE — 1200 kilocy<| POSLUŠAJTE ; vsako nedeljo prvo in P starejšo jugoslovansko \ rilo tiro od 9. do 10. ure f poldne na WGES post' 1360 kilocycles'. MIAMI ."mmmmamm ta mm at 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala 0R.J0HN i. SMETAN1 OPTOMETRIST J 801. So. Ashland Avenu* Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. 'iutraj do 8:30 zvečer. Mi wamMmm^mmm* Našim čitateljem sp ročamo, da smo Pf jeli zalogo Pratik za leto in sicer obe vrsti Blaznikov kakor tudi Družinski Obe vrsti ste zelo * nimivi in ju krasi i vilo lepih slik. Nar' čite si jih takoj, d"1 !er ne poide zalot Vsak komad stane poštnino vred 25 centoV Naročajo se od: KNJIGARNA AMER. SLOVEN^ 1840 West Cermak Ro»4 CHICAGO, ILL. PRYI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANi — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Pisano polje J. M. Trunk