Metuljček in sinica.
(Basen.)
omlad je bila v deželi. Drevje, odeto s cvetjem in brezštevilno cvetk je dehtelo naokoli. Metuljčki so se izpreliajali po poljih in ptički so žvrgoleli v Kajili. Na polju sta se srečala metuljček in sinica. »pobro jutro, metuljček! Srečen si! Karnor-koli se ozreš, povsod ti nudijo cvetkfe iz svojih čašic sladke medice. Kadarkoli želiš, se je nasrkaš do si-tejfa. Jaz pa se moram še zdaj spomladi in večkrat tudi poleti zelo truditi, predno najdem uboren ^ri-žljaj. Jeseni in poziini pa se le redkokdaj najern do sitega.  Ti, metuljček, imaš zares prijetno življenje!«
Metuljček je odjrovoril sinici: »Resnico govoriš, sinica! Prijetno življenje imam spomladi in tudi poleti se mi ne Rodi slabo. A kinalu bo tninula prelepa pornlad in z vej se osuje cvetje. Tudi poletja bo kmalu konec in na poljanah ovenejo cvetke. Hladen veter zaveje črez polja. Takrat bom rnoral umreti od gladti in mraza. Ti pa boš živela dalje siromašno sicer, a živela bnš vendar-Ic. — Kaj meniš, kido iztncd naju dveh je na boljšem? Ali je boljše uborno in dolgo živeti, ali lepo živeti in kmalu umreti?«