Gospa in služkinja.
ELO se zanimam za ženske socialne probleme, predvsem pa zadnje čase pot svečam pozornost velikemu boju med gospo in služkinjo. Ker gre o gospe j Korenovi, soprogi finančnega nadsvetnika glas, da z iz; redno marljivostjo in čudovito vztrajnostjo rešuje to pereče vprašanje, sem se napotila do nje.
—	Klanjam se, gospa Korenova! Z vami ima čast govoriti tainta, tako in tako . .. Občus dujem vašo vztrajnost, duhovitost, pogum v • borbi za svete pravice gospodinj. Bila bi vam silno hvaležna, ko bi mi razjasnili svoje nas zore o služkinjah.
—	Kaj naj vam povem, gospa! se je vzhu čena začudila nova znanka. Kje naj začnem? Njih pretirane zahteve ...
—	Malo dela, velika plača ...
—	Nezaslišana domišljavost...
—	Vsak mesec dopust...
—	Resnično, dopust bi hotele mlade go* spice s planin! Na letovišče bi hodile, me pa naj bi se mučile v mestni vročini! In z otroci...
—	Ne ljubijo jih ...
—	Ko bi le to bilo! Naša Rezika je Sla= vici trdo zubranilii, ko ie le-ta hotelu vzeti marmelado iz omare. Kakšna surovost proti otroku, ki je hotel utešiti glad! Ko sem ji polo* žila na srce, naj brzda divjo gorjansko naravo, je udarila v jok in mrmrala: Bom šla služit tie, kier otrok ni! Kakor da bi mi otroka zavidala! Oh gospa, te nerode človeku ...
—	Posodo pobijajo ...
—	O draga moja, ko bi le to bilo! Posodo je mogoče kupiti, če jo Rezika pobije. Nikdar pa ne ugleda, ki ga poruši. Ali ni zadnjič pove* dala služkinji zdravnikove gospe, da si jaz obračam blago oblek, tako da mi je zdravnic kova začela na plesu zlobno razlagati, kake važnosti je za gospodinjo, če zna sama krojiti in šivati! Drugič, ko smo imeli goste, so se ji črevlji zamotali v preproge, da je treščila rav> no med kolena našega doktorja Hrena, in mu opljuskala belo poletno obleko s črno kavo. In zamislite si vrhunec predrznosti! Ko pridem včeraj nenadoma domov (vozabila sem bila rokovice), jo najdem, da trka z debelimi prsti po tipkah na klavirju. To ne pomeni nič več in nič manj — gospa Korenova dviga grozeči ka* zalec — kot nov upor proti moji oblasti. Ali mi ne bo morda prišla Rezika lepega dne in mi potuhnjeno da v vednosti: Gospa, meni muzu ka dopade, bom malo na klavir zaigrala. Ta grozna misel je izbila dno vsemu in zato sem Reziko...
—	odpustila?
—	Ne, oštela sem jo tako, da je zaslutila, kake pravice ima gospodinja. Ko sem včeraj jaz po klavirskem nastopu slonela na divanu, da si pomirim burno srce, je žvižgala Rezika v kuhinji »Na planincah solnčece sije«! Bilo mi je za obupati.«
Tudi mene se je polastil obup. Solze so mi zalile oči, gnjev je stisnil srce. Vstala sem, stis> nila nesrečni gospe roko in se v globoki potn tosti napotila domov.
Resnično, ta socialni problem je zapleten. Treba bo poiskati še Reziko.
Rezike ni težko dobiti. Vsako nedeljo po* sveti dve uri blagru svoje duše.
Tako misli gospa Korenova, a Rezika drugače: Eno uro, od petih do šestih, se pogovarja s sv. Antonom, drugo uro pa z žaro* čencem Jakobom, ki straži na vsak Gospodov dan od šestih do sedmih zjutraj pred cerkvijo sv. Antona v Trstu. Tja torej sem se napotila.
—	Dobro jutro, gospodična Rezika! Jaz sem tainta, tako ... in tako, slišala sem o vas, da ste pridno, delavno, dekle in . . . Močni J a: kob stoji dva koraka v stran in se široko smehlja.
—	Iščete služkinjo, gospa?« nagne dra* žestno glavico Rezika. »Milka bi prišla, iz naše vasi je, kajne da bi prišla, Jakob?«
—	Seveda, seveda, kima Jakob prijazno.
—	Ne, hvala, ne iščem služkinje. Poznam dobro Vašo gospo, je prav dobrega srca, samo sitna je včasi. ..
—	Pa še kako! Vi ste jo še malo poskušili gospa! Ampak jaz: od petih do desetih zvečer delaj in garaj, Rezika, kuhaj, peri, Re> zika! Kako si nerodna, Rezika! Teci Rezika sem. zaveži Slavici čreveljček, osnaži gospodu obleko, pometi dvorišče, skuhaj nam za ve-čerio to in to, čakai nas, dokler ne pridemo iz gledišča, do polnoči. Ali ni, da bi se človeku zmešalo v glavi? Kai praviš, Jakob?
- Seveda, seveda! kima Jakob in se grdo
drži.
—	In potem sitnost nasajena ,..
—	radi pobitih skled . . .
—	Niti urice proste ni. Pa slišiš: Rezika, danes pridejo gosti, obleci se čedno! Kakona, milostliiva, s to plačo . . . Sitnost, sitnost! Tri dni pobeša glavo, otroci se preplašeni tiščijo pri meni'v kuhinji, golobčki ubogi, kar brez prestanka se usuva na glavo: Rezika, na svečniku je prah! Rezika, ali se nisi še naučila, da mora ležati vilica na levi strani krožnika? Ti me spraviš še v grob! Rezika, zakai joče Francek, ali si ga tenla? Jaz tepla revčka, ko ioče, ker se mama kisa!? In tako rezlia in rculia tri dni in tri noči (ubogi gospod!) in slednjič zvem za žalost njenega srca: V od= bor za meščanski nles je niso izvolili. Prav /i ie! Rine noter, da bi še tam sitnost prodajala. Ona bo doma sedela, midva pa se bova zavr--tela. Kaine, Jakob?
—	Seveda, pa kako.' kima fant in privzdiguje pete.
Ampak to vam povem, gospa, da me služkinje r>e bomo več doldo trpe1? teh sit* no bi Ko bi moja mati vedela, koliko moram bo]ečin prestati, bi no kolenih prišla po mene. Zmirai mi je nravila: Rezika, liubo doma. kdor ga ima! Roliši ie kruh domač ovsen, kot tu i maslen! Pa ii nisem ver jela. Zda i ji pa verjamem, ubožici. Triindvaiset let imam, se? dem let sem že no službah, Bog se me usmili, sem se že naveličala. Komaj mi ie malo od: leglo, — in velike nlave oči so pobožale Jako* ha, — bo že treba iti v šum. O. liuba gosjja, če bi iaz tolažbe ne imela, — Jakoba je presunil
nov žarek, — če bi ne upala, da se vse spre* meni, — Jakob se topi v blaženosti, — bi vse pobrala in šla. Pa smo bajtarji, sedem malih je doma kot sedem piščalk pri orglah, pa je treba za kruhom ...« Dekle ima solzne oči, Jakob gleda strmo ven na morje in si viha brke.
—	Nič ne marajte, Rezika«, ji pravim, »balo si napravite, hišico sezidate, pa boste tudi vi gospa.«
—	Kajžico imam pa jaz«, je zažarel Ja--kob. »Ko si zasluživa nekaj, pa pojdeva, Re= zika, kaj?«
Rezika rudi, se smehlja. Pa se zave in pravi:
—	Domov moram, brzo. Kaka ploha me še čaka! Pa bo še vse dobro, prav pravite gospa!« se nasmeje in mi da veliko, od dela obli* kovano roko.
Gresta mlada človeka, vsak na svojo stran, s svetlo ljubavjo v srcih. Jaz pa zapišem v dnevnik:
Naj trepetajo vladajoči sloji pred tepta; no, v bedi živečo delovno silo, ki bo vstala v obrambo ljubezni, sreče, kruha!
Dnevnik sem založila in v miznico je šel tudi boj med gospo in služkinjo. Soparica poletja se je bila prelila za morje, jesensko soln* ce je padalo na škrlat gajev. Takrat sem se napravila zopet h gospe Korenovi, da jo za--prosim, naj sodeluje pri božičnici za revno deco.
Dvigam se po stopnicah v drugo nad* stropje. Čudna tišina. Okna so zastrta. Zvo--nim. Prikaže se vitka postava Rezike; dekle je zrelejše, malo motnjave ima v očeh, kot bi bila dolgo bedela. Komaj me zagleda, skoči k meni in mi šepeče na uho ...
—	Potem pa nisem o pravem času ...
—	Kako sem vesela, gospa! Prosim«, pra* vi in me ljubeznjivo porine v kuhinjo. »Krepak deček je, lep, ves tak kot mama. O kako
.sem se bala, ko me je gospa gledala z žalost « nimi očmi, tako kot srne pri nas doma! Pa mi pravi: Rezika, če umrjem, varuj otroke! Kaj, taka dobra gospa da bo umrla? Kako bi živela potem jaz, sirota? Kar v grlu me je stisi nilo in sem tekla v sobico. Zdaj pa je vse do* bro. Oprostite, zvoni.«
Prišla je nazaj z Jakobom.
—	Tu imaš recept, denar, teci v lekarno; kupi čokolado, čaj, grozdje za naše male. Hiti, Jakob! Jakob bobni po stopnicah kot ška= dron konjenikov.
—	Dopust je vzel. da nam pomaga. Kaj pa mislite«, pravi Rezika ostro, »saj ne morem sama vsemu kaj. Pa tudi zasluži, naša gospa! Tako je lepa in dobra kot angelj. V soboto krstimo, pa me je vprašala za ime. Jaz sem rekla za Jakoba ali pa za Štefana, ki je tudi pa* tron doktorja Hrena, botra našega. Gospej pa le boli gosposka imena dopadejo. Ali se vam ne zdi ime Štefek, Fanček ljubko? Tudi gospa ima lepo ime: Elza.
Draga Rezika! Zelo ljubko ime je Fan? ček, preljubko ime je ono odlične Elze, naj= lepše ie pa tvoje, moja ljuba dobra deklica! 1 J ' J	VIDA MUNIH.
DOM GOSPE MATERE SERAEINE. ivan pregelj.
VIII. KRVAVA LILIJA.
	S
? » f °	o " • ' 0 ; <? 1 \ Cf " t
	
0 -0 K	t*
	■k—v ^ r c? <? <p
	V • o —
T /	\ T
	\ *
ostra Engelberta, pa kako napravite kadar pesnite?« je vprašala sestra Elek-ta svojo tovarišico. Sedeli ste na vrtu ob zidu v toplem zati-šju-J.Nebo nad njima je bilo po viharni noči poleti, ko se take nevihte iz dneva v dan ponavljajo. Živo so se gnali kopičasti oblaki pod ' svežim nebom, zaslanjali solnce s svojim temnim jedrom in slepili oko s svojimi svetlimi robovi. Kadar so šli pod solncem, je zavelo hladno v sape, ki se je obudila iz sence. Kadar pa so prešli, je udarilo solnce paleče in trpko na oči in polt. Iz zoprne vročine, ki je pekla na kožo se je dramila Elekta v trpko nemirnost zmra, ženega mišičevja. Elekta je bila resno bolna, slaba. Po noči je trpela v nadležnih znojih, čez dan jo je večkrat obšla omotica. Skoro neprestano jo je bolela glava. Trgalo jo je tudi po udih, želodec ji je slabo služil. Kljub svojim telesnim nadlogam je bila duševno sveža. Vedela je, da gre h koncu. Pa se ni bala. Samo rahlo, rahlo je bolelo iz hrepenenja, ki je tlelo v njej,' pa je čutila, da mora dan za dnem jemati še eno slovo in še eno od vsega tistega, ki se ji je bilo priljubilo in na kar se je bila- navadila. V sestri Engelberti je našla v tistih tugobnih dneh prijateljico, ki jo je umela in mogla iti za njenimi skrivnostno svojstvenimi, bolnimi hrepenenje. Engelberta je bila pesnica, sama po sebi že sorodna tihi notranji sli sestre Elekte. Umela je bolnico. Tisto uro, ko sta sedeli v menja jočem se solncu na vrtu je bila sestra Engelberta sko-roda bolj bolna kot Elekta. Že par dni je nekaj tičalo v njenih udih. Ni odleglo. A tajila se je in skrivala. Sram jo je bilo zboleti.
»Pa kako napravite, kadar pesnite?«
Sestra Engelberta je oživela iz tope trud-nosti, ki jo je bila zajela in je rekla narejeno lahko:
»To vendar lahko vsak človek ve. Papir vzamem, pa svinčnih, pa napravim sličico: strešica črta, strešica, črta... dve, štiri, šest vrstic v stikih a a b b, ali pa a b a b c c. Potem pa zmišljam besede.«
Elekta je zmajala z glavo:
»To vem, ljuba sestra, ampak kaj mislite, ko pišete, odkod jemljete besede?«
Tako zapišem kakor pride. Samo na to pazim, da bi čim slajše zapele.«
»Čim slajše za pelo...« je ponovila Elekta. Angelberta pa se je sveto razvnela: »Prevzame
me. Bridko je in sladko in kar samo poje v ušesih. Obudi se vam sredi molitve, včasih sredi pesmi, sredi pridige. Včasih pa gledam kakor sama vase in mislim, kako je z menoj. Ljubim Jesuza in njegovo sveto Mater, vse sladko v molitvi in pokori, pa tisto hrepenenje po večni sreči.«
Elekta je nemirno vzdihnila:
»Zakaj ne znam še jaz delati pesmi.«
»Poskusite«, je rekla Engelberta. »Mnogo se da naučiti. A čutiti je treba. Prisiliti se ni mogoče.«
»Vem, razumen,« je odvrnila Elekta. »Čutiti, seveda.«
Umolknila je, stresla se v senci, ki je dahnila pod oblakom. Na to pa je vprašala nenadoma :
»Sestra Engelberta ali ste tudi že kako novelo napisali? -
»Še ne,« je odvrnila tovarišica.
Manj zaupno je rekla Elektra:
»Ko sem bila še otročja doma, sem mnogo tega brala«.
Engeblerta je prikimala in rekla trudno:
»Jaz tudi. Pa zdaj se nam ne pritiče več tako berilo. Preveč je posvetno.«
»Da, posvetno,« je šepetmila Elekta trpko. In zopet je molčala. Potem pa je proseče prijela Engelberta za roko in rekla:
»Jaz sem pa nekaj takega napisala.«
»Novelo?«
»Da ... novelo.«
Engelberta je oživela in vprašala boječe:
»Pa seveda, tako od duhovne ljubezni in ne posvetne.«
»Ne vem kako,« je odvrnila Elekta. »Tako samo od sebe se je vzelo vame.. Tako kakor jaz mislim in kakor sem doživela. Tako, kakor .kadar vi pesmi delate.«
Engelberta se je ozrla nanjo. Elekti je bilo v prečudni sramežljivosti zardelo belo lice.
»Vašo novelo mi morate pokozati«, je velela Engelberta. Elekta je zmajala z glavo.
»Kaj si boste mislili,« je rekla. »Sram me
je.«
»Pa vsaj ime povejte.«
»Ime? Komu? Noveli? Saj nima imena.«
»To ste prava novelistka,« se je nasmehnila Engelberta in se dvignila. Temno ji je bilo pred očmi. Elekta pa ni opazila njene slabosti. Snovala je dalje iz sebe.
»Ime? Saj bi ga našla. Krvava lilija, kaj pravite, to bi ne bilo slabo.«
»Lepo bi bilo, a kaj je vsebina«, je rekla Engelberta vpraševaje. »Če nikomur ne poka-. žete, dala bi vam brati«, je rekla Elekta. Šla je z roko v svoj široki rokav in izvlekla iz njega nekaj popisanih listov. Solnce je prekril mogočnejši oblak. V senci je zavelo hladno. Listi so zašumeli Engelberti v rokah.
»Kako lepo in čedno pišete,« je rekla. »Preberite, kadar boste sami,« je rekla E-lekta. Nato pa je strašno plaho planila in šepet-nila Engelberti: »Skrijte!«
Mimo trtnih nasadov je stopila gospa mati Serafina. Njej ob levi je šla laikinja gospodična Mercedes. Sestre Elekte in Engelber-te mati ni niti opazila. Gospa Serafina je videla le eno v samostan«: grofico Mercedes...
Sestra Engelberta je brala Elektino novelo. Listi v roki so je trepetali. Elektina povest je bila strašna zgodba. V somraku mrleče svetilke je bilo še skrivnostneje in strahotneje. Engelberta si je obraz pokrila z rokami. Ni mogla verjeti, da hi bila mogla kaj takega napisati tiha, skromna, ko cvetka nedolžna Elekta. Odkod se je to vzelo v domišljijo otroka, je trpela. Hudo jo bom morala pokarati. Lepa reč ta-ka-le »krvava lilija«, pa če jo napiše še samo-stanka. Engelberta je dobrala in držala na to list za listom nad svečo, da je zgorel. Ko je požgala zadnji liiist,, so je bili prsti črni od dima. Legla je. Čudne motne sanje so rastle v njen spanec. Strašna zgodba se je spovračala v njeno nočno gledanje. Bile so zgodbe iz »krvave lilije ... «
S strašnim krikom se je zdramila Engelberta. Sanje so ugasnile. Videla je, da vstaja dan, čula je domači zvonec, ki je klical vstati. Vstala je, pa se sesedla ob postelji in se one-
atriju se je Pavlina, ki so jo doma kli* cali tudi Tertilla, ker se je rodila tre* tjega, prepirala s svojim bratom A v* lom.
»Te ni sram?«, mu je rekla, »da ka* kor otrok mečeš o* rehe v amforo? Na* preženo je že in voz čaka že pri vratih. Zamudil boš!«
»Zakaj bom za* mudil?« je odvrnil Avlus, »le žogo in vrtavko še vzamem, potem lahko grem!«
»Kaj si pozabil voščene tablice in dva slonokoščena pisala, ki ti jih je mama kupila, da boš pisal naloge, ki ti jih je dal učitelj Anicij?«
»Kaj misliš, da bom skvaril z učenjem še te borne počitnice, ki jih imamo? Te štiri mesece od junijevih do oktobrovih id?! Ne! Misliš, da si bom belil glavo s pripovedova* njem, kako je Romula in Rema ob vznožju
svestila. Tako so jo našli, položili nazaj na posteljo in poklicali zdravnika. Pregledal jo je in spoznal, da je zbolela nevarno za legarjem...
Strašno je trpela tiste čase sestra Elekta. Niso je dali, da bi obiskala bolnico. Nikogar ni imela, da bi se mu sicer zaupala. Tisti nemir zaradi novele jo je huje potlačil kot meseci preje...
Po petih tednih je stopila Engelberta zdrava k Elekti v celico. Našla jo je strahotno slabo. Ko je Elekta zagledala Engelberto, je plenila k njej in zajokala. Mirno je šla Engelberta tovarišici čez lice svojo roko in je rekla:
»Ta moja bolezen. Oprostite, sestra.. Saj si lahko mislim, kaj ste prestali zaradi svoje »Krvave lilije.«
»O moj Bog, vrnite mi, da uničim«, je rekla Elekta.
»Uničila, sem jo že sama.« je rekla Engelberta; »preden sem legla tisti večer sem jo sežgala.«
»Hvala vam!« je šepetnila Elekta.
»Neumna povest!« je rekla Engelberta, Te-,d.aj jo je Elekta osuplo pogledala. Nato je briz-•nila v strašen jok:
»Ne, sestra. Povest je resnična. Krvava lilija sem jaz.«
Engelberti je zadrlitelo v očeh strašno usmiljenje. A navidezno hladno je rekla: »Pa če •tudi bi bili. Bolje, da.je to zgorelo in da vemo le trije, vi, jaz in najin ženin v nebesih.«
aoraiiSKa®
Palatina hranila volkulja in ju vzgajal pastir? Sicer pa hodiva oba v isto šolo in imaš tudi ti, klepetava Tertilla iste dolžnosti.«
»Da, lenuh! Saj sem izročila tablice in pi= sala sužnji Kami, da jih bo nesla.«
»Pa naj nese sužnja še moje!«
Na te besede je neka plavolasa deklica zelo ljubkega okraza, pa često od jeze iskrečih oči mirno poslušajoč ta prepir, rezko vzklik* nila:
»Pavlina je moja gospodarica .Nihče dru* gi mi ne sme ukazovati! Le njo poslušam!«
»Kaj!« se je zjezil Aulus, »da bi te z bi* čem!«
»Z bičem! Z bičem!«
Kame je planila vsa razljučena in ves pri* zor bi se slabo skončal, da ni pristopila Ter* tillina mati Pavla. Avlus je jezno spet metal orehe v amforo, Tertila pa mirno dejal svoji mali sužnji:
»In, posebno, da ne pozabiš Priscile!«
Pričenjale so se velike počitnice in boga* taš Mark Fulvij Probus je s svojo ženo Pavlo in svojimi tremi otroci Lucijem, Avlom in Tertilo je odpotoval pred neznosno vročino rimskega poletja k morju v svoje letovišče v Ostiji.
DEKLICE DAVNINE. J. JACQUIN. M. J.
PAVLINA MALA RIMLJANKA ZA ČASA JULIJA CEZARJA

Kot vsako leto je odrinil prvi Fulvij Pro* bus s svojim starejšim sinom Lucijan, da pri* pravi vse potrebno za prihod družine. In zdaj je vila pričakovala svoje goste, mule so že čakale pred vhodom. Kaka radost, če pomi* sliš, da v tem prekrasnem junijskem., skoro pomladnem dnevu, zapuščaš dušeče in vrveče mesto, podajajoč se v tišino in svežino polj, ki ji poljubljajo odišavljeni vetriči.
Pavla v dolgem plašču iz mileške volne je pomignila, nakar so ji njena otroka in suž* nji sledili. Mimogrede je Aulus pokazal jezik pri vhodu stražečem psu, se poželjivo ozrl po izložbi bližnjega sadjarja in se slednjič odločil vstopiti v voz, ki so bili trije, da jih odpeljejo v nekaj urah štirinajst milj od Rima proč. Pr* va in tretja kočija, ki sta bili bolj priprosto urejeni sta služili za sužnje. V drugo, z bla* zinami in zavesami opremljeno, so vstopili Aulus, Tertila in njunina mati, in zatem Ka* ma, kajti Pavla je vedela, da se njena hčerka ne bi hotela ločiti od svoje male sužnje.
Kama je bila hči nekega galskega pogla* varja in je prišla istočasno s svojim očetom po Cezarjevi zmagi v suženjstvo. Na nekem semnju jo je kupec ločil od njenega očeta. Tako je prišla v Rim, kjer jo je vsled njene lepote in ponositosti kupil Fulvij Probus. Ta* krat je imela na glavi čepico iz bele volne, kar je značilo, da ima nedostatek, za katerega tr* govec ni bil odgovoren. In res je mogel boga* taš nekaj časa misliti, da je Kama bolj nev* gnan kot njena rojstna dežela Galija sama. Ker je bila iz ugledne rodbine, se je prav tež* ko udala v žalostni položaj, ki ga je povzro* čila vojna. Oklenila se je Pavle in se branila vsakega drugega dela. Nobena kazen ni mo* gla ukloniti njenega odpora. Nekega dne jo je Tertila našla vso zavzeto pred svojo punčko iz ila, ki jo je napravil znan lončar.
»Ali ni ljubka moja Priscilla?«, je vzklik* nila Tertilla, »Kama, pomagaj mi, da jo ob* lečem!«
Katera deklica bi se mogla ubraniti tej skušnjavi! Kama je vzela nežno igračko z ma* terinsko skrbnostjo in pozornostjo v roke. Ko jo je objela, je Tertilla kar zažarela od veselja. In vsak dan sta se obe igrali s punčko in K a* ma je tako vzljubila malo Rimljanko, da je ne* kega dne Fulvij Probus dejal: »Pavlina, od zdaj naj bo Kama čisto tvoja!«
Tako je torej postala mala Galka Tertili* na sužnja.
Na vozu je držala Kama punčko na ko* lenih in jo je skrbno pazila.
V hitrem teku po kvirinalskem in vimi* nalskem griču so mule privozile na forum, kjer so imeli svoja posvetovanja državniki in sod* niki, kjer so okrog visokih soh in verskih spo* menikov šumeli in mrgoleli prodajalci vseh vrst, zlatarji, draguljarji, knjigotržci, posoje* valci in menjalci. Pavla je odgrnila zastor iz svile, ki je oviral pogled iz kočije, da so se otroci labko spajali na vrvežem množice, ki je kipela po trgu, kajti bil je tržni dan in prav
težko je bilo voziti skozi gnečo, ki se je trla okrog stojnic.
Ko so zavili mimo nekega stebrišča je Avlus zamahnil z roko v posmehljiv pozdrav:
»Zbogom«, je dejal materi, ki ga je vpra* šujoče pogledala, »zbogom šola učitelja Ani* cija!«
Toda voz se je pred svetiščem Kastorja ustavil, kajti nemogoče je bilo nadaljevati vožnjo. Na širokem odru so prodajali sužnje in se gnetli okrog prodajalca, ki je vabljivo in dobrodušno vpil:
»Le sem, le sem, glejte, glejte! Nikjer ni tako lepih, zdravih in močnih, verjemite To* raniju, ki ni še nikoli nikogar osleparil!«
Tertilla, Avlus in Kama so ostali, da bi bolje videli. Nenadoma pa je Kama kriknila in pokazavši z roko proti nekemu sužnju, ki je bil na prodaj, se je onesvetila.
Pavla jo je prijela in se ozrla proti odru: mož, ki ga je deklica pokazala je bil Galec in okrog je imel venec iz lavorike, kar je pričalo, da je bil vojni ujetnik!
Ko se je Kama zopet zavedla je drdrala kočija že izven obzidja mesta Rima po tlako* vani cesti proti Ostiji. Revica je naslonila gla* vo na blazino in zaprla oči in Pavla je razu* mela, da bi jo bilo brezplodno izpraševati, saj bi ne hotela povedati.
Probova vila, kamor so dospeli ravno pred nočjo je ležala na hribčku, ki se je nižal k morski obali. Obdajali so jo veliki vrtovi, kjer so bile na mnogih mestih postavljene med grmi hišice za ptiče, vodometi in ribniki ter sveže lope, ki so hladile pred žarkostjo juž* nega solnca tam zunaj.
Z vrha visokega stolpa je bilo mogoče v jutru videti sužnje*pastirje v priostrenih klo* bukih, z poljsko piščalko okrog vratu, ki so vodili ovce in koze na pašo, ter krepke polje* delce, ki so do pasu goli stopali pred črnimi voli z dolgimi rogovi. Od tu je bil tudi prelep razgled na bližnji grič, kjer je stala vila proda* jalca Toranija.
Na vse zgodaj še, ko sta odšla Avlus in Lucius ribarit, sta tekali Pavlina in Kama po vrtovih. Pavlina se je kaj rada vrtela okoli galskih suženj, ki so popravljale dvorišče in z njimi je tudi bodila pobirat sveža jajca po gnezdih. Tudi na travnike sta zablodili in da* leč naokoli nabirali cvetice. Samoobsebi je umevno, da je bila Priscilla vedno pri njih.
Toda vse te igre in vsi ti sprehodi niso mogli več Kame razveseliti. Včasi so jo ne* nadoma, brez navideznega povoda oblile de* bele solzne kaplje. Tertila jo je izpraševala, toda Kama je trdovratno molčala in Tertila se je vsa otožna zatekla k svoji Priscili in ji go* vorila: »Bodi pametna, Kamo mučijo temne misli!«
Ko sta deklici tako tekali po travnikih za metulji ali pa morda za mislimi, trgajoč maline od grmiča do grmiča, sta nekega dne nevede prestopili na Toranijevo posestvo in se hipo* ma znašli pri poslopju, pred katerim je neki suženj vrtil mlinski kamen, in imel na nogah
okove. Ta prizor jih je prestrašil in že sta ho* teli zbežati, kar je oni mož okrenil glavo in ju zagledal. Tedaj pa je kriknil in razprostrl roke ... in Rama se mu je plakajoč vrgla v na* ročje.
Zdaj je Tertila spoznala, da je bil to oni Galec, ki so ga prodajali na trgu; hipoma se ji je v glavi posvetilo . . . uganila je, in, še predno se je Rama, kot da se je spomnila nanjo, obr* nila k njej, rekoč »To je moj oče!«, je že vse vedela.
Ko sta se vrnili v vilo Fulvija Proba je Kama rekla Tertili:
»Ah! Obljubi mi, gospodarica ti mala, objubi mi, da boš ohranila zase neko skriv* nost!«
»Obljubim!« je odvrnila Pavlina.
In vsak dan sta zdaj deklici trgali zlatice in zobali maline, da so se jima ustnice po* črnile, pri tem kraju, ob uri, ko je bil Galec, ki ga Poranij ni mogel prodati, sam. Pavlina se je spoštljivo oddaljila ter nehote stražila. Oče in hči pa sta vsaj za nekaj časa našla iz* gubljeno srečo. Čestokrat so ga zvečer bičali, ker ni dovolj napravil; on pa je mislil na svojo Kamo in še čutil ni udarec.
Tertila in njena sužnja sta na dolgih spre? hodih imeli kmalu važne pogovore, Počesto sta se ustavljali in se tiho pogovarjali. Včasi je Kama sklenila roke in prosila, Tertila pa je ostala globoko zamišljena, včasi pa je Pavlina govorila in govorila, a Kama je ihtela. Sled* njič pa je Tertila dejala svojemu očetu:
»Danes gre upravnik v Ostiju. Rada bi šla ž njim pogledat ladjice v pristanišče. Z seboj bi hotela tudi Kamo.
»Pojdi, Tertila!«, je odvrnil Fulvij Pro* bus. In Kami je obraz zažarel v največji ra* dosti. Ko sta dospeli do pristanišča je poka* zala Pavlina na brod, ki ji je prav posebno ugajal. Stopili sta na krov, kjer so ji obrazlo* žili kako se obrača jadro in kako se krmari in ji povedali, da je z ugodnim vetrom mogoče v treh dneh dospeti v Marsiljo.
Ko je zvečer že solnce zašlo in pustilo le zlato preprogo na nebu, sta bili Kama in Pav* lina zopet na terasi vile, odkoder se je videlo na morje. Rama je pokleknila pred Tertilo in ji vdano in srčno poljubila roko. Nato je pri« jela Priscilo, ki ie spavala na marmornati klo* piči in jo je stisnila v svoje naročje. Potem pa je, ne da bi se upala ozreti se v mlado gos* podarico ali pa v punčko izšla, zbežala no
vrtu, ki so ga začele pregrinjati prve nočne sence.
Neobičajni povod je druzega dne zbudil Tertilo. Naglo se jc oblekla in radovedna stekla na dvorišče. Neznani možje so govorili z upraviteljem: »Ali niste srečali nekega gal* skega sužnja, ki je izbežal iz Toranijeve vile?«
»Nismo ga srečah«, je odvrnil upravitelj; »toda čul sem, da je izginila tudi neka de* klica.«
»O, na vsak način bomo našli moža, saj gotovo ni daleč, Toranij ga pa bo vrgel nad tigre pri prvi cirkuški predstavi.«
V tem hipu je opazila Tertila svojega očeta in svojo mater na pragu vile. Neopaženo se je izmuznila. Ro pa sta se uro pozneje usta* vila Fulvij Probus in Pavla pri vratih v pa* viljonu, odkoder se je videlo na obalo in kjer so imeli otroci navado igrati se, sta opazila pred širokim zalivom, odkoder je bilo mogoče obvladati brezmejno sinjino, svojo hčerko, sključeno ob klopici, na katero je posadila Pri* scilo in ji takole govorila:
»Glej, Priscila, ne smeš biti žalostna, če nas je Rama zapustila za vedno. Saj te bom potolažila in da ti ne bo več hudo, ti povem zakaj je odšla .. . Morda ne veš, da je bil njen oče mogočen poglavar onkraj Alp. Hrabro se je boril proti nekemu častniku našega veli* kega Julija Cezarja. Nekega dne pa so ga ujeli ne v boju, temveč z zvijačo in izdaj* stvom. Neki njegov vojak ga je predal in pro* dali so ga skupno z njegovo hčerko Ramo. Ali zdaj razumeš, Priscila, kako grozno je tiste* mu, ki so ga izdali in mu vzeli prostost? Spomnila sem se, da mi je moj brat Lucij nekoč, ko se je vrnil od učitelja govorništva Gabinija, povedal, da so rimske čete pred vsem junaške in prepoštene, da bi premagale sovražnika z izdajstvom. Glej, Priscila, dragica moja, ko sem zvedela, da se je oni galski suženj, ki ga je neki izdajalec hudobno ujel, zopet osvobo* dil in ušel na čolnu, ki sva ga videli včeraj, sem dejala Rami: »Odidi s svojim očetom!«
Saj je bila moja, torej sem imela pravico, da jo oprostim. Rama je jokala, o močno je jo* kala, da bi ti vedela! in medtem ko si spala, te je objela. No, zdaj veš vse in si potolažena, kaj ne?«
Fulvij Probus- in Pavla sta se tiho umak* nila in ko sta bila že dovolj daleč je rekel gospod svoji ženi:
»Pavla, najina hčerka je pa res prava Rimljanka!«
VEČERNA
Oblački se beli topijo v noč, v mir ... Na morske valove je legel večer, In Miramar kakov iz bajke kraljica strmi v dno voda, ogleduje si lica.
PESEM.
Šumenje galeba ... Vse tiho je spet. Za zarjo večerno je srebrna sled. Še hip — in sta eno nebesa in morje, v tišino in mrak je vtonilo obzorje.
M. B.
kako je alah ustvaril moža. turška pripovedka, gjgj
POTEM, ko je Alah ustvaril svet, splaval je na zemljo, da bi se razveselil svojega stvarstva. Obdajalo ga je teplo, prijetno dišeče ozračje, ponosne palme so klonile vrhove, narava se je prebudila v novo, mlado življenje — povsod je brstelo sveže zelenje in tudi bele, nežne, omamnodiseče lilije so že cvetele,
Alah je utrgal belo litijo in jo vrgel v svetlikajoče se, modrozeleno morje. Veter je zibal kristalnočisto, penečo se vodo morja in pene so pokrilo prelepo lilijo. Iz teh pen je vzcvetelo bitje — žena — nežna kakor lilija, vihrava ko veter, spremenljiva in nestanovitna ko morje, divja in neukrotljiva ko val morja in lepa, ko morska pena, ki vzkipi in zabliišči, a se kaj kma-ki razlije v prazen nič. »Kako sem lepa!« je zaklicala žena, ko je uzrla v čisti vodi svojo podobo, in »kako lep je svet!« pravi, ko je videlo njeno oko vso krasoto okolice.
Izstopila je iz vode, vsa suha in opazila, kako jo je molče občudovala cvetoča ziemlja in kako je zrlo na njo iz nebes tisoč radovednih oči; bile so to blesketajoče se zvezde. Tedaj je večernica zabliščala iz zavisti še svitlejša ko druge.
Dozdevalo se je, da se klanja vsa narava pred ženo; a kaj kmalu se je ona tega naveličala in rekla: »O, vsemogočni Alah! Lepa sem in vse me občuduje, ia nemo in tiho je že postalo okolu mene«.
Alah je slišal to vzdihovanje in ustvaril je brezštevila ptičkov, ki so v krasnih melodijah opevali žensko lepoto. Žena je poslušala in poslušala in se veselila hvale; a k malra jo je dolgočasilo petje.
»O dobroti jivi Alah«, je klicala, »ptički opevajo v lepih pesmicah mojo lepoito, a kaj ml koristijo iste, ko me nihče ne objema in obdaja z ljubeznijo?«
Tedaj ji je ustvaril Alah malo, vitko kačo, ki je objemala telo žene in plazila ob njenih no-
gah. Do poludne je bilo ženi to igračkanje prijetno, a kmalu se je tudi tega naveličala in rekla: »Ako bi bila resnično lepa, bi me drugi posnemali; vidi se, da vendar nisem tako lepa«.
Alah je tudi tej njeni muhi ugodil in ustvaril opico. Ta je posnemala ženo v vseh njenih kretnjah in navadah. A tudi to jo je kmalu dolgočasilo.
»Lepa sem! Opeva se mojo lepoto, objemajo me nežno, ob mojih nogah plazijo, posnemajo me in občudujejo, zavidajo me vsled tega in vendar se nečesa bojim. Tako sem šibka in brez varstva, kako sem vendar revna! Kedo me bo čuval, če bi me hotel kateri napasti?«
Alah je ustvaril močnega, krepkega leva; ki je čuval ženo, toda joj, le tri ure je bila zadovoljna ž njim.
»Lepa sem, božajo me, a koga naj jaz božam? Ljubijo me, a koga naj jaz ljubim? Divjega leva pač ne morem ljubiti; bojim se ga«.
V trenutku se je prikazal na Alahov ukaz majhen, srčkan psiček. »Kako je lep ta psiček, kako ga ljubim!« je rekla žena.
Vse je imela tedaj žena in nii imela več kaj želeti. A ravno zato se je razsrdila in stepla psa a ta je lajal in zbežal; stepla je leva, ki se je go-drnjaje odstranil; stopila je na kačo in na opico, ki sta tudi takoj odkurila. v svoji jezi je vpila na ptičke in tudi ti so sfrčali v daljavo.
»Oh, jaz uboga stvar« — je vzdihovala joka je — »obožujejo me le takrat, ko sem vesela in živahna, a vse beži od mene, ko sem jezna. Sedaj sem prav sama! O Alah! Poislednjič te prosim, ustvari mi bitje, na katero bi lahko spustila vso svojo jezo, ki bi mi ne moglo zbežati, ako bi bila razljučena, katero bi lahko zasmehovala, teptala in trpinčila, a bi prenašalo potrpežljivo vse moje udarce!«
Alah je razmišljal in razmišljal in ustvaril .... moža!
MLADI DEKLICI.
Mladost ti z lic sije
in tvoje oči
so daljne luči
zasluti le, vse sije
nebo in ti sanjaš o svetu,
o solnčnem poleta ...
O rasti in zrasti v dekle!
Ves začuden se v svet
bo uprl tvoj pogled.
In kadar gorje
te bo tajno obdalo
in boš s trepetalo,
se spomni na mladih dni raj
in boš srečna tedaj...
R. N.
grk1nja. m^m^mm^^sm^m^as^^^^
GRKI od danes niso več tisti Grki, tuji narodi so se bili naselili med njimi in nastala jc mešanica; imenujemo Gote, T rake, Rimljane, Slovane, Tuirke in Albance. Vendar je bil pa grški živelj toliko močan, da je tujo primes predelal in si jo prilagodil. Na deželi prevladuje sicer slovanskoturški tip, drugod pa ne, zlasti na otokih srečamo še danes ljudi, ki so starim Grkom povsem podobni. Uvaževati pa moramo tudi to, da so nam upodabljali in slikali stari Grki samo lepe ljudi, da pa ostalo ljudstvo nikakor ni dosegalo teli vzorov, ki so bili res samo za vzor.
Kakšna je pa Grkinja sedaj? Postave je kaj različne, majhne, srednje in velike. Glavo nosi ponosno, navadno je podolgoivatoovalna, le ob robovih Grčije vidimo bolj okrogle oblike. Izraz obraza je večinoma duhovit in izraža notranje čustvovanje, oči so velike in črne in dolge trepalnice imajo. Krasno je čelo, fine so ustnice. Tudi nos ima lepo obliko in večkrat vidimo prav tisti stari občudovalni tip, ko preide Čelo v ravni nos brez kota niad nosom. Seveda so pa tudi izjeme.
Barva obraza je v madiih letih sveža; pa svežost kmalu izgine, ker uporabljajo Grkinje preveč lepotilnih sredstev. Z dostojanstvom obrača Grkinja lepooblikovani okrogli in vitki vrat. Lasje izrazite Grkinje so čudovito črni in polni, na deželi pa večkrat plavi in oči v tem slučaju modre. Bujne prsi kmalu ovenejo. Kolki so fini in gibčni, roke lične, noge majhne. Po-
nosna dostojnost to spremeni pri bližjem občevanju v ljubkomilo obnašanje.
Glede zunanjosti kakor glede lastnosti opazujemo velike razlike, kakršna je pač dotična pokrajina. Ponekod varujejo s ponosom stara krajevna izročila, spominjajoča nas na slavne čase grške zgodovine, drugje zopet se kaže vpliv zapadne Evrope; nekatera sela v Tesaliji ali v Epiru so svetu pravtako odtujena kakor deli Sibirije, ob nekaterih otokih pristane le redkokdaj kaka ladjica, v krasno cvetočih Atenah pa vidiš vse, kar nam je podarila moderna civilizacija.
Pred vsemi ženskami vzhoda odlikuje Grkinjo, zlasti Atenko, njena velika inteligenca, njen iskreči se duh se spaja s temeljitim znanjem. V ukaželjnosti je med prvimi ženskami Evrope. Le malokdaj reče kaj takega, kar bi ne imelo smisla. To jo prav posebno razlikuje od drugih orientalk, zlasti od Levantink in Ru-munk — od teh bomo govorili v posebnih odstavkih.
Navadno je Grkinja resna, vendar pa ne topootožna kakor nekatere njene sosedinje. Glasnega smejanja in hehetanja ona ne pozna, splošno tudi ne opravljanje in praznega blebetanja. Je dobra in ljubezniva mati ter zvesta žena. Atenka je tudi nravstveno visoka. Ne tako tesne so družinske vezi na Peloponezu. To pa zato ne, ker pošlje oče sinove že zgodaj v tujino, dočim je v Atenah družinski krog kar moč dolgo časa sklenjen.
Peloponeške ženske so lepe, ljubeznive in finega občevanja. S par tanke imajo večkrat kot nebo modre oči in bujne zlate kodre okoli fino oblikovanega obraza. So sicer bolj suhe, a lepo stasoivite. Pravijo, da so v marsičem podobne svojim slavnim prednicam, p katerih nam zgodovina toliko pripoveduje. Zalibog pa tujec nima doistii prilike opazovati jih, ker so plašljive kot gazele. Le težko jih je pregovoriti, da nam zapojejo kakšno melanholično pesem svoje gorske domovine.
Njih sosedinje Nesenke so večkrat majhne in okrogle, a poteze obraza so tudi pri njih klasične, oči velike in modre, lasje črni, dolgi in bujni. Lepo oblikovane so tudi Arkadijke; samo težko je to določiti, ker se zavijajo v debele volnene obleke. Krasne postave vidimo tudi na otokih Mitilene, starega Lezba. Na otoku Hijos je naletel italijanski pisatelj de Amicis na koren j aško-čvrste ženske, kakršnih drugod ni. Prebivalke jonskih otokov so duševno zelo živahne, znana je njih ljubezen do glasbe. Na prej imenovanem otoku Hijos imajo čudno navado, da zaročijo otroke že v najnežnejši starosti, da, še celo take, ki še niso rojeni.
Življenje v grški rodovini je patriarhalično preprosto. Vsi gledajo na strogega in vendar
trudi dobrega hišnega očeta, na »našega gospoda«, kakor ga imenujejo, če govorijo o njem. Sinovom ne pride na misel, da hi se poročili, preden niso sestre pomožeme. Vdov, ki bi trpele pomanjkanje, na Grškem ni; za vdovelo mater skrbi sin, in če ga ni, drugi bližnji ali tudi oddaljeni sorodniki. Sicer se pa vdove navadno nič več ne poročijo. Žaln eobleke včasih ne odložijo do konca življenja. Le malokdaj gredo od doma, večkrat pa v samostan. Mlade deklice se le red-koma spozabijo; če se pa, jih zaničujejo in morajo od doma; gredo v najžalostnejše hiše.
Velika je razlika med meščankami in kmeticami, ki so revne in morajo hudo delati. Neka Grkinja z otokov pripoveduje: »Naš atok je reven in naši možje so leni. Me damo vse: denar za gospodinjstvo, postelj, perilo in roke za delo. Začetkoma že še gre; tedaj nam pomagajo možje na polju in gredo z nami ribe lovit. Ko pa pride zima in nimajo nobenega dela več, se spremeni naš denar v žganje; in če ni nobenega beliča več v omari, prodajo posteljo in perilo in ves trud in veselje dolgih let je zastonj. Pa morajo biti naše ženske še vesele, če jih ne pretepajo, kar se večkrat zgodi. Pogastoma je s težavo prihranjeni denar tako hitro spet porabljen in zapravljen, da mora iti mlada žena že po
rojstvu prvega otročička ven v svet kot dojilja, da preživi ubogega črvička.
Nekdo drugi pa pripoveduje o življenju na deželi tole: »V notranji Grški je lepa ženska tako redka prikazen, da se vselej začudimo. Ženske se kmalu omožijo in so s trinajstim ali štirinajstim letom že matere. Dojijo otroke do petega ali šestega leta in zato pogosto več naenkrat. Hitro pa se postarajo, preveč morajo delati, njih oblike postanejo surove in robate, noge vlečejo za seboj, kar se spričo elastične hoje moških, tudi iz najnižjih slojev, še prav posebno opazi. Kdor sodi grško žensko po Atenki, se prav gotovo moti. Seveda na atenskih sprehajališčih slišiš imena Helena, Aspazija itd., pravtako kakor v stari Grški; in čeprav se no-siteljice teh imen ne dajo primerjati onlirn vzorom iz starega veka, se vendar lahko primerjajo najlepšim italijanskim krasoticam in jiih prekašajo po držanju telesa in po lepo oblikovani nogi, ki ji ni para. To so pa dame denarne in krvne aristokracije, ki jim ni treba skrbeti za vsakdanji kruh in ki posvetijo svojo skrb lahko izključno le negovanju telesa in pa poglobljenju izobrazbe. Po teh aristokratinjah drugih Grkinj ne smemo soditi. Je pač tako pri vseh narodih, preutrudljivo delo lepoti gotovo ni prijazno.
naša hrana.
2. Reclilne snovi.
LEPOTA telesa se izraža v zdravjiu istega zato moramo skrbeti, da si ohranimo telesne organe zdrave. K temu pripomorejo zrak, solnce, hrana in delo. Človeško telo se neprestano obrablja, kljub temu, da na videz tega ne opazimo. S hrano, ki jo zauživamo, nadomestimo že izrabljene snovi človeških stanic iti celic. Ista se v telesu razkroji, tvori toploto in kri, ki je potrebna posameznim organom.
Prvi in glavni organ, ki sprejema hrano, Je želodec. Zobovje zgrize maso i'n tako odvzame želodcu mnogo dela, zato je neobhodno potrebno, da zgrizemo dobro jed že v ustih. V želodcu se hrana razkroji, po dOmoče rečeno se zmelje potom želodčeve kisline, in se potem spremeni potom črevesnih vlaken v kri. Zelodlec ima to svojstvo, da se razteza in krči. Želodične sluznice izločajo žeilodično kislino, ki ima kislast okus. Množina te kisline in sestava iste je za prebavo velikega pomena in je tudi1 vzrok premnogim želodičnim boleznim kakor: želodični katar, stiskanje in razširjanje istega. Ljradem, ki jedo in pijejo preveč, se želodec konečno nenormalno razširja in omaga, ker premanjkuje želodičnim sluznicam kisline. Preveliko uživanje raznih dišav in alkohola tvori na videz zadostno kislino, a polagoma omagajo želodične sluznice in živčevje, zato se tudi zmanjšuje normalna množina želodičnega soka. Tudi prevroče jedi so soku škodljive.
Slabokrvnost, bledičnost in splošna šibkost,
to so bolezni, ki izvirajo iz nemoralnega, po*
kvarjenega želodca.
Delo želodca nadaljuje črevo; črevesna vlakna pretvorijo zaužito jed in jo razkrojijo. Nepotrebni škrob in za našo kri nepotrebne snovi se odstranijo iz telesa potom odvajalnega črevesa.
Kri je za človeški obstoj, za človeško ■zdravje prevelikega pomena. Sestavljena je iz seruma (vode) iz belih in nudeči h krvnih telesc. Nahaja se v vsakem delu telesa in daje istemu moč. Glavna nje sestavina so vod,a od katere ima kri odrastlega človeka 83%, novorojenčka 85% in rudeča telesca; zraven tega dovaža kri telesu beljakovino, mast, sladkor, organske soli in še drugih snovi, ki so prepoitrebne človeškemu organizmu mu donašajo moči, ki jih izrablja pri telesnem in duševnem delu, pri proizvajanja telesne toplote i. t. d.
Kakor je razvidno iz opisanega, sprejema kri vse te potrebne snovi potom hrane. Zaito ni vseeno kaj in koliko zauživamo. Poznati moramo v prvi vrsti hranilno vrednost in .sestavo živil. Umna gospodinja — kuharica, ki ji je mnogo ležeče na tem, da ohrani svoje telo in telo članov družine zdravo, se mora brezpogojno zanimati za to prevažno točko in ne sme nikakor preko nje.
Modri stvarnik je dal človeku nešteto pripomočkov na razpolago, da ugodi svojim potrebam.'Vsa narava razteza roke in pravi: vzemi! Ako ne bi človek vse to izkoriščal temveč
le izrabljal v toliko, v kolikor potrebuje, bi našei več lepote v vsem stvarstvu!
Če razkrojimo razne korenine, sadje, zrnje, ■mleko, jajce, meso, sc prepričamo da obstoji vse to iz enakih vezi in slavnih sestavin. Oalvue sestavine so: kisik (O) vodik (H) in ogljik (C). Razen teh sestavin so tudi druge, postranske ki se nahajajo v različnih predmetih. Glavne sesta-
vine se dražijo v: vodo, beljakovine, škrob, mast in razne soli, ki igrajo večjo ali manjšo ulpgo pri človeški prehrani. Uvaževati je treba, da vsebujejo različne vrste zelenjave, sadja in hrane, ki jo dobivamo potom raznih živil različno množino teh glavnih sestavin. Po množini ene ali druge snovi spoznamo redilno vrednost ene in druge jedi.
f/flolHei) deMe.
Prevod iz francoščine.
w
>—\ E ne služimo eden drugemu, ne služimo I Bogu, zakaj človeško življenje ni nič drugega kot medsebojna služba. Naj* srečnejši so tisti, ki služijo svojemu bližnjemu brez plače, iz ljubezni do Tebe. Me uboge dekle si moramo pač služiti kruh,' ki nam ga nisi dal, ko smo se rodile. Mogoče smo zato Tvojim očem še bolj všeč, če znamo razumeti svoj stan; zakaj, razen truda po? znamo tudi poniževalnost plačila, ki smo ga prisiljene sprejemati, ko služimo često ose* bam, ki jih ljubimo.
Iz vseh hiš smo, in vse hiše nam lahko zapro svoja vrata; iz vseh družin smo, in vse družine nas lahko vržejo ven; vzgajamo otroke, kakor bi bili naši, in ko smo jih vzgo-
jile, nas ne priznajo več za svoje matere; var= čujemo z gospodarjevim premoženjem, in drugi dobe, kar smo prihranile. Vzljubimo ognjišče, drevo, vodnjak, psa na dvorišču, in vzamejo nam ognjišče, drevo, vodnjak, psa. kadar se zljubi gospodarju; gospodar umrje, in me nimamo pravice žalovati! Sorodnice brez sorodnikov, iz družine brez družine, hčere brez mater, matere brez otrok, srca, ki vse dajajo, pa ne sprejemajo: To je usoda dekel pred teboj! Daj mi, da bom poznala dolžnosti, težave in tolažbe svojega stanu, in da bom, ko bom nehala biti tukaj na zemlji dobra dekla ljudi, tam gori srečna služila po; polnega gospodarja.
P.
MIGNON.
Zaplakale so rože, ko si šla od nas, za vedno je zginil v dalji tvoj obraz, s solzami kakor s šalom se ogrnil, le vzdih se morda njen še kdaj bo vrnil
in stopil nežno v naše svete hrame in mislil bom, če se izvil je zame, če le za hip do me še čiste misli njene vzgore kot roža v rdečkaste plamene.
M. B.
SKRIVNOST CVETICE.
Otroci človeštva, ki so v bistvu nežni, mili in ganljivi, ki pozabljajo sami nase, ki so od* krite narave in vedno smehljajoči in veseli, ki ne prikrivajo radovednemu svetu svoje no* tranjosti, so predmet ljubezni onih, ki ob* vladajo taka bitja in ki vzbujajo v takih na* ravah strasti, jih utrgajo s trdo roko kakor cvetico in jih pustijo zveneti. — Kako je pa
to mogoče, osiroteti otroka človeštva na isti način, ko nežno cvetko, ki prikriva navadnim očem bogastvo svoje notranjosti? Blesk in čudežna lepota njenega keliha je vidna le one* mu pogledu, ki sega globoko v njeno notra* n j ost. Skrivnost cvetke je najdražje, in ven* dar...
R AZGlEDi. ^M^mmCs^^^^m^^^M^Mm
SOLČN1 ŽAREK.
»Glej človek!« je vzkliknil Pilat zbrani množici, ko je stal Kristus — vir dobrote in ljubezni — s trnjem kronan pred svojimi sodniki. »Križaj ga!« to je bil krik množice, ki jc mislila, da ima pravičo soditi in ob« sojati! —
»Križajmo! Križajmo!« te besede se ponavljajo danzadnem. Človek stoji pred človekom, vsakemu stoji na obrazu zapisano, da je le — človek — in vendar — koliko napuha jc v njem, koliko pohlepa, koliko tiran« stva ...
Čemu vse to? Pregloboke so rane, ki sc ne dajo zaceliti le s par besedami, par frazami. Potrebno jc, da sežemo globoko, k viru vsega zlega, v človeka — v njegovo notranjost.
Iztrebi ves plevel — rastel bo znova. Čisti in pili svojo dušo — znova vzklije kal, ki brsti, se razvija ka« kor cvetni popek in sili na dan in sc hoče uveljaviti k dobremu ali k slabemu. —
Notranjost človeka mora rasti, da! A ne raste, če jc dolivaš le vode — to je dobrote, naslade, bogastva! V trpljenju se brusi notranja moč. Človeka ne bi smeli ceniti po zakladih, ki jih poseduje. Zakladi, ki jih hrani v sebi so močnejši, silnejši, kot vse zemeljsko boga« stvo. Kar je na človeku dobrega, je sad njegovih no« tranjih bojev, sad duševnega trpljenja. Da zamore člo« vek notranje rasti in premagati ovire in težkoče, mora biti v njem prava kal, iz katere raste vsa moč, ki mu jc optrebna in ki ga vodi k veselejšemu življenju: kal ljubezni, to je ljubezni do stvarnika in do vsega stvar« stva, ljubezni do človeka, ljubezni do dela.
Čim več ljubezni je v človeku, tem više strmi, tem« bolj razvija svoje notranje sile, notranje moči. A lju« bezen ni v zmagovanju, pač pa v premagovanju; ne v posesti, pač pa v prenašanju!
Ljubezen je žrtev!
A ne ona žrtev, katere se zavedamo, in ki leži na nas kot mora. Le tam je ljubezen, kjer sc žrtvujemo ne« hote, kjer damo vse in se veselimo, da sploh lahko damo kot nekaj samoobsebi razumljivega. —
Je velika ovira, ki se postavlja kot nepremostljiva stena med ljubeznijo in človekom.
Nebrzdanost volje in nepopustljivost!
Če je človek slabe volje, misli, da mora vso okolico okužiti, da more vse trepetati pred njegovo indisponira« nostjo. Če pride mož domov s težkimi mislimi, ker so mu dnevni opravki povzročili mnogo skrbi in truda, misli, da mora vse neprijetne občutke izprazniti med domačimi stenami — ker ne upošteva svetosti doma. Ubogi žena — ubogi otroci in — ubogi mož! ki ne naj« de druzega izhoda, premagati ovire, premostiti nepri« jetnosti in tolažbe drugje kot v tem, da trpinči in muči druge, da tako zadosti svojej notranji plitvosti.
Ne govorim o slabi volji žene, ki je pri premnogih na dnevnem redu. Zlasti pomanjkanje in beda sta prava trnja, ki sta merilo ženske potrpežljivosti in mo* drosti. Mnogokrat pade človek v bedo brez lastne kriv« de — preizkušnje so mnogovrstne! Sedaj je naloga pre« izkušenega, da si pomaga. Zabubanje v žalost, v mr« mranje, v nezadovoljnost ne prinaša koristi in ne zmage.
A so druge malenkostne neprijetnosti, s katerimi kvari človek sebi in drugim dobro razpoloženje. Če ne gre vse po lastni volji, vse vzkipi v človeku in sili na površje: obraz se spači in usta, ta nedolžna usta bru« hajo vso maso neprijaznih besed, kakor bruha ognjena gora svojo lavo, ki preplavi vso okolico.
Opazovala sem dekle v izbruhu svoje jeze. Lep obraz ji je bil v onem trenutku spaeen kakor maska, lepe oči so švigale ognjene plamene. Sličila je levu, ki sc pripravlja na naskok. In kaj je bil vzrok njenega raz« burjenja? Brat je tolkel s pestjo na vrata in jo zbudil iz sladkega spanja. Ni mu mogla odpustiti. Še pri zaj« trku, ko so vsi sedeli okolu mize, je bil njen obraz po« daljšan in jezni pogledi so švigali na brata. Ta, mir« nejše narave, se ji jc smejal a prosil: »Sestra, ne bodi huda in ne kvari vsim dobre volje!« — Ko bi se zave* dala tega, da ji preidejo taki izbruhi jeze v meso in kri, ako jih ne zatre v kali — ako bi našla sledove jeze v latsnih potezah — nc bi se jezila nad bratom, še hva« ležna bi mu bila. Gotovo je, da hipni, neprijetni obču« tek donaša zdravila, donaša blagoslova, ki se ga v ne« prijetnem položaju nc zavedamo.
Ta zgled naj zadostuje, kako zamore biti človek tiran sebi in drugim.
Vesel človek, ki mu ne skvari humorja vsaka nc« prilika, ki ga ne stre nesreča in nezgoda, jc kot solnčni žarek, ki vedno ogreva svojo okolico in mu ne zmanjka kljub temu nikdar toplote.
Velika moč leži v ženskem bitju — v njej je mnogo toplote, mnogo solnca, a ga izžareva le takrat, ko jc premagala samo sebe, ko je vzcctela iz njene sebičnosti prava ljubezen do človeštva to je: sebe žrtvovati in od« puščati!
NAŠ DOM.
Človek ljubi naravo — skupno last človeštva — ljubi solncc, ki sije vsem enako gorko, ljubi sveži nco« kužen zrak, a ljubi tudi svoj dom, ki ga veže na druži« no, na pirjatelje in znance. Dom je središče človeškega hrepenenja, zavetišče po delu utrujenega človeka, sve« tišče družine, ki je podlaga človeške družbe.
Dom si moramo tako urediti, da nam postane res svetišče in ne grobišče, kjer se razbivajo vsa sveta ču« štva, kjer se krši mir, ki je človeku tako potreben po vseh dnevnih skrbih, po vsem zlu, ki ga srečano izven domačih sten — saj svet je poln dobrih in zlih duhov.
Vestalka domačega svetišča je žena — mati — dc« kič! Ko stopiš v njeno svetišče, dvigni pogled — tedaj ti govorijo stene, oprema, ja vsak predmet, ki ga sre« čajo tvojo oči o umnosti vestalke, o razsodnosti one, ki ji je narava naložila nalogo: veseli se vsega, živi sebi in drugim — in dom bodi zrcalo tvoje notranjosti!
Mislim, da je ideal vsake misleče žene lepa hišica z obširnimi prostori in z vsemi pritiklinami, ki jih zah« tevajo prvič življenske potrebe, dragič želja, da si ohranimo ljubo zdravje, kajti mnogim boleznim je krivo vlažno, nesolnčno stanovanje. Toda marsikatera uživa lepo, po svojem okusu urejeno stanovanje le v mislih, ker sveta vladar je le denar.
Vendar si lahko uredi gospodinja tudi priprosto in skromno stanovanje z malimi sredstvi po svojem ukusu. Vse je na njej ležeče in na njeni dobri volji. Red in snaga v hiši je prvi pogoj, ki dela stanovanje prijetno in vabljivo. Vsaka reč, vsak predmet imej svo* jc določeno mesto. Stanovanje, v katerem leži vse kri* žem, brez pravega reda, je žalostna slika gospodinjine brezmisclnosti ali konfuznosti. Kjer leži v vsakem kotu zastarel prah, ki je pravo gnezdo vsakovrstne golazni — neprijetno diši.
Kdor nima lastne strehe in si mora zbirati stano* vanje, naj pazi, da odgovarja isto zdravstvenim zahte* vam, da bo zračno in solnčno. Soba, v katero ne posije nikdar solnce, je kot grobišče, kjer umira človek na duši pri živem telesu. V vročih dnevih, ko smo primo* rani radi prevelike gorkotc in cestnega prahu zapirati okna, zrači stanovanje zgodaj zjutraj in zvečer. Nava* di se, spati pri odprtih oknih, ali pusti toliko odprto, da sc menja zrak v sobi.
Koj ko stopi človek v vežo ali predsobo, mora spoznati, da sta tu red in snaga doma. Tudi če je veža temna, brez oken, mora biti snažna. Marsikateri gospo* dinji je tema v stanovanju zato ljuba in prijetna, da ne razkrivajo solnčni žarki očem nered, nesnago, ki vlada v njem. Par zbranih slik na steni, mizica z lepim, belim prtičem ali stojalo z rožami, obešalo, zdravilna omari* ca, ki naj viši na steni, to je vse, kar napravi vežo pri* jetno in mično. Ni lepo, da se uporablja vežo kot skla* dišče vseh onih reči, ki spadajo v klet.
Najsvitlejša in najbolj zdrava soba mora biti spal* na soba. Ne zagrinjaj oken spalne sobe s težkim tem* nimi zavesami. V njej bodi vse svetlo, stene, zavese, pregrinjala. Prezrači sobo vsak dan temeljito tudi po* zimi, posteljo razgrni popolnoma, če mogoče postavi rjuhe in blazine vsaj za 20 minut na solnce. Pod poste* ljo, pono~čno omarico in pod omaro pometi vsak dan in ne zabi vsaj vsako soboto pregledati temeljito vsako posteljo, odstrani ves prah, da se ne zarede živali. Ker so stara, četudi obnovljena stanovanja po vojni nesna* žna — marsikatero gospodinja ki ni poznala pred vojno stanico, sc mora sedaj boriti s to neprijetno zalego — namazi vse kote in razpoke s karbolno kislino (strup!!) in to pogostoma. Ker leži v sobah težek vzduh, ki ga povzroča kislina, zrači sobe in natrgaj si zelenja. Cveti* ce in zelenje dajo sobam prijeten vonj. Če hočeš smre* kov duh v sobi položi lonec vrele vode v kot in vlij v njo par kapljic terpentinc.
Jedilna soba bodi hladna in snažna in če mogoče, v bljžini kuhinje. Kdor ne razpolaga z jedilno sobo in si hoče prihraniti delo, obeduj v kuhinji. Lepo pripravlje* na in snažna miza vabi tudi k priprostemu obedu.
Po delu se človek rad odpočije; gospodinja se o prostih urah navadno vsedc k ročnemu delu .Pripravno in prijetno je, ako razpolaga gospodinja za svoja dela izven kuhinje posebno sobo s pisalno mizo, šivalnim strojem in koškom s šivalnimi potrebščinami. Ta soba bodi njeno intimno zavetišče po napornem delu, oprem* ljcna s predmeti in barvami njenega okusa. One, ki ne premorejo in ne razpolagajo s tolikimi prostori, naj se zatekajo v prosto naravo. Tam zadobijo več zadoščen* ja, kot ga pričakujejo.
Tudi soba otrok mora biti zračna in solnča in v bližini spalnel sobe starišev. Dokler je otrok majhen spada v bljižino matere, nikakor pa ne v sobo služkinje. Zelo nezdravo jc, da spijo v revnejših družinah po dva na postelji, celo več skupaj v eni sobi. Slab zrak v sobi
povzročuje, da nc vstaja človek svež in dobre volje, kar sc navadno niti ne zaveda. Ko bi poznali mnogi blagodejno moč zraku, bi štedili pri marsikateri potrat* nosti — zlasti pri preobilnem zavživanju opojnih pijač, pri kajenju itd. — ter si nabavilo obširnejše, zdravo stanovanje.
MODA.
1307(G) Priprosta spomladanska obleka. Kroji 80 do 112 cm prsne širine.
1292(G) Spomladanska obleka, okroglo izrezana brez ovratnika. Kroji 88 do 104 cm prsne širine.
1350(G) Poletna obleka z dolgimi rokavi in bulgar* skim vezenjem. Kroji v prsni širini od 80 do 96 cm. Vzo* rcc za vezenje se lahko naroči pod št. 39688 (N).
Opomba: Vse naročnice krojev so naprošene, da navedejo pri naročitvi istih prsno širino. Toraj pozor!
ROČNO DELO.
39043	(L) Prtič za nočno omarico — benečansko vezenje.
39044	(N) Rjuha z benečanskim vezenjem.
39045	(M) Blazina — benečansko vezenje.
39046	(L) Brisača — benečansko vezenje.
Glej slike na naslednji strani!
izrezanem štirikotniku vrežemo krpo iz enacega blaga, ki pa mora biti za 1 X> em večja kot izrezek. V kotih izrezanega blaga ki ga moramo krpati, vrežemo za Yi cm globoke poševne zareze (glej sliko). Nadomestil« no krpo pripnemo pred vsem v štirih kotih z buciko in nato se navdari vse štiri strani na perilo. Ako se krpa na roko, se našiva blago z malimi vbodi na krpo; ako


RAZNI NASVETI.
ŠE O KRPANJU.
Če se blago tako raztrže, da ga ni mogoče podši« vati, se ga zakrpa, to je: vloži se ali našiva na razpa« rano mesto štirioglati pravokotnik. Perilo izgleda lepše, ako vložimo krpo, zato izrežemo raztrgano mesto lepo v obliki štirikotnika a dovolj globoko, da se odstrani tudi že obrabljeno blago, ki ne bi dolgo trajalo. Po tem
se šiva na stroj, pride krpa zašivana na blago. Kote je treba lepo obdelati in morebitne gube se mora zgladiti (glej sliko). Če krpamo karirano blago, moramo poziti, da se vjemajo črte krpe z onimi blaga, v katero vlaga« mo krpo. (Glej zadnjo sliko).
piMplil
mt-n m s. 55»»f l
m
liiiiiiiliiiif^
m,, ,«• .« •-»»	MJBKu
3


......*........................."'
...............K^r........'i,1! v"
!: s s i«^'. : v. :	.,	• : « sj v »	•
ZA NASE KUHARICE.
KVASNI CMOKI.
Snov: 50 g masla, 3 jajca, kg moke, 75 g drožja, '/i 1 mleka, 2 žlici sladkorja, malo soli. Napravi testo iz moke, mleka, jajc, sladkorja a nepretrdo, dodaj vzhajano drožje in malo rozin. Testo dobro stepi da bo prav gladko dokler ne dela nehurjev. Potem pusti da vzhaja Vi ure na gorkem; ko stoji testo visoko zaje« maj z žlico neprevelike cmoke, položi jih na desko in da vzhajajo zopet '/• ure nato skuhaj jih naglo v veliki globoki, posodi 5 minut na eni in 5 minut na drugi strani. Ako sc predolgo kuhajo, postane testo trdo. Ko so gotovi, riabodi naglo vsakega na vilice in jih položi na gorak krožnik; potrosi jih s sladkorjem in cimetom, ali pa serviraj jih s kompotom.
KRUHOVI CMOKI.
Razreži star kruh (če ti ostaja kruh, spravljaj ga v sanžni posodi) na štiri oglate koščeke in opari ga z vrelo vodo ali z vrelim mlekom. Zarumcni na drobno zrezanem razbeljenem špehu ali na masti drobno ses sekljanega peteršilja ter zlij na kruh; dodaj še potreb« nc moke. Zajemaj žličniki z v vreli vodi namočeno žli= co in jih kuhaj približno 8 minut. Če se razkuhajo, manjka še moke. Ko so gotovi, zabeli jih s drobno zre* zanim špehom ali s matjo v kateri si zrumenila kru« hove drobtine. Potrosi jih s sirom in serviraj s sala to.
GRESOVI CMOKI.
V vodi ali z vodo mešanem mleku, ki si mu dodala malo masla ali masti, malo sladkorja, malo limonovega soka in malo soli vkuhaj zdrob; mešaj ga neprestano tako dolgo, da sc zgosti. Potem zajemaj s žlico, ki si jo namočila v gorki masti podolgovate cmoke in položi jih na gorak krožnik. Cmoke lahko ocvrcš lepo rume« no na olju. Serviraj s solato ali kompotom.
VODENI ŽLIČNIKI.
Opari približno X> kg moke z vrelim kropom, za» jemaj s žlico žličnikc in jih kuhaj par minut v slani, vreli vodi. Ti žličniki sc prilegajo h gulašu.
ŠNICELJ, PRIPAVLJEN NA ITALJANSKI NAČIN.
Seseklaj prav drobno ali zribaj 1 koren, 1 glavico zclne in 2 čebuli in malo zarumcni na masti. Stolci me« so, osoli in popraj, dodaj malo paprike in majarona ter postavi meso v ponvico k razumenelim korenikam. Ko se jc meso že nekaj časa dušilo, dodaj 2 žlički paradiž* nične konserve in malo gorčice. Meso sc mora dušiti v lastnem soku prav polagoma! ko je isti izčrpan, dodaj polagoma vode, dokler ni meso dovolj meliko.
KROMPIRJEVI KRUHKI.
Skupaj 1—2 kg krompirja, olupi in zribaj ga ali pretlači s strojem zato pripravljenim, dodaj 1 ali 2 celi jajci malo soli in zribane čebule in zgneti, izrežj košeke
kakor za krompirjeve cmoke ovaljaj v moki in pritisni z nožem na vsaccga in formiraj štiri kotnike, ki jih ocvreš lepo rumeno na olju. Serviraj s solato.
Napravi isto zmes, le mesto popra in čebule dodaj 2 žlici sladkorja in malo zribanih limonovih plupkov. Serviraj s sadnim odcedkom ali s dušenim sadjem.
MEDENI BIŠKOTI.
Snov: 300 gramov medu, 300 gr sladkorja, 050 gr moke, malo vaniljinega sladkorja, 1 Octkerjev prašek.
Postavi sladkov in med v čist — najbolje lončen — lonček h ognju; ko jc zmes topla, zgneti dobro z mo« ko, kateri si dodala malo soli in malo vaniljinega slad« korja. Dodaš lahko tudi zmletih mandeljev. To zmes tenko zvaljaj in izrezi s kozarcem kroga, s kolescem ali s biškotno formo različne oblike in položi jih na na« mazano ploščo ter speci v neprevroči peči. Taki biškoti so tečni in se dajo dolgo hraniti.
ZAPISKI.
GOSPODINJA — DUŠEVNA DELAVKA.
Avstrijski »Osrednji svet duševnih delavcev« ic nedavno priznal gospodinjam pravico rednega članstva. Z drugimi besedami: ta »Osrednji svet« smatra gospo« dinje za duševne delavke In pravično je tako. Lahko je voditi gospodinjstvo v hiši, kjer vlada izobilje in blago« stanje, kjer se podi cela čreda poslov in treba samo uka« zovati ter kvečjemu malo nadzirati. Prava mučenica pa je gospodinja in mati srednjih in nižjih ter končno tudi najvišjih uradniških slojev.
Gotovo, tudi mož jc revež, ko vidi, da njegova pla« ča ne zadošča niti za najnujnejše potrebe; najbolj trpi pa pri tem vendarle žena. Mož je skoraj ves dan z doma in se že v svojem poklicu nekoliko raztrese ter pozablja na domačo mizerijo. In ko se vrača, ga čaka doma vendarle pogrnjena, dasi ne bogato obložena miza. Dotlej je imela gospodinja že morda desetkrat denarnico v rokah in jc imela priliko s strahom opazovati, kako se manjša in ginc kup malovrednih bankovcev, ki jih je prinesel mož pr» vega domov. Zmučcna od dela in skrbi se spravi po« poldne pomivat ali pa sede k šivanju, pletenju, vezenju, ki jej nudi težak postranski zaslužek. Marsikatera, ki se morda ženira delati za denar ali si ne zna pridobiti za« služka, opravlja v hiši najnižja dela, potem pa še šiva, prenavlja obleko in perilo, krpa ter samo obžaluje, da vrhu vsega "ne zna tudi čcvljariti. In še pozno v noč spe« kulira in kalkulira, kaj naj postavi naslednjega dne na mizo, da zadovoljuje obitelj, a ne olajša preveč že itak lahke mošnje.
Poln odrekanja in samozatajevanja je danes poklic gospodinje in matere. In zato je resnica: gospodinja, ki si zna prav in dobro razdeliti delo in dohodke, ki zna pre« mišljeno in izčrpno izkoristiti živila, kurivo, toploto, obleko, obutev in čas ter svoje moči, gospodinja, ki brez bogatih sredstev kolikor toliko omili svojcem dom, taka gospodinja in mati vzgojiteljica ne dela samo z rokami in telesom, nego je duševna delavka, ki zasluži priznanje in spoštovanje.
K.ROG LJUBEZNI.
Češkoslovaški filozof in predsednik češkoslovaške re« publike Masaryk piše v svoji knjigi »Idealy humanitni«:
Žena je možu popolnoma enaka. Priznajmo le fizično razliko: ona je slabša.
Staro priznano pravilo je temelj tudi moderni nrav« nosti: »Ljubi svojega bližnjega kot sebe samega!« Kdo je bližnji? Možu žena, ženi mož. To najintimnejše r.iz« mer je mora prava ljubezen posvečati najuspešnejše. Naj« bližnji i/, bližnjih so nam otroci. Že davno jc bilo rečene: »Spoštuj očeta in mater!« Jaz mislim, da moramo temu še dodati: »in imej spoštovanje do duše svojega otroka!« Misli na generacijo bodočo!
Ljubezen mora biti koncentrirana. Vse ljubiti enako ne gre. Izbiramo si in moramo si izbirati predmete svoje ljubezni. Imeti moramo gotov cilj. Zato nam je do bliž« njih ljubezen najbližja, praktična, dejanska. A vsakomur najbližji so mati, oče, brat, sestra, žena, deca. Niti ne slutimo, kaj se da storiti v tem krogu, o katerem mislimo, da ga ljubimo. A prosim, opazujte sebe in druge, in vča« sih ostrmimo, kako malo jih poznamo in kako malo radi jih imamo v resnici. Zakaj ni mogoče reči, da imamo radi to, kar poznamo tako malo.
ŽENSKE NA LJUBLJANSKI UNIVERZI.
V zimskem semestru letošnjega leta jc na ljubljan« skem vseučilišču vpisanih 74 slušateljic, in sicer na teh« niški fakulteti 6, na juridični 4, na filozofski 51 in na me« dieinski 13. Moških slušateljev je na univerzi 1183.
NAPREDEK JUGOSLOVENSKIH ŽEN.
Nekako z novim letom je prešlo v Ljubljani v ženske roke jako važno mesto šefa bakteriološke staniee, ki ga je prej zavzemal odlični strokovnjak dr. Plečnik, sedanji vseučiliščni profesor. Na to mesto jc bila imenovana žen« ska dr. Šimenčeva, rodom Ljubljančanka. Dr. Šimenčeva je študirala na Dunaju, v Pragi in Zagrebu; posveča se z veliko vnemo svojemu poklicu. V javnosti je znana po svojih predavanjih o Pasteurju. — Za asistentko na ki« rurgičnem oddelku splošne javne bolnice v Zemunu je bila imenovana dr. Halka Puljo«Karszniewiczcva. — Od« vetniški izpit je napravila v Beogradu dr. Kriknar«Jova= novičeva, doslej tajnica v pravosodnem ministrstvu. — Za kmetijsko strokovno učiteljico v Sloveniji je bila ime« novana Terezija Goričanova.
Žensko delo za mir. Osrednji odbor Mednarodne ženske lige je poslal predsedniku Poincareju spomenico, v kateri poziva francosko vlado, naj svoj spor z Nemčijo predloži v rešitev mednarodnemu razsodišču in tako pokaže svojo dobro voljo na korist splošnemu miru. Francoska podružnica Medn. ž. lige je poslala francoski vladi vlogo, v kateri zahteva, naj se skliče mednarodna gospodarska konferenca za obnovo vseli opustošenih dežela, na kateri naj se pozovejo vsi narodi brez razločka. Nemškemu sesterskemu društvu je pa francoska podružnica poslala pismo, v katerem izreka svoje obžalovanje nad nadljevnjem sovražnosti, ki jih obsoja in izreka nado, da bo nemški narod z dostojanstvenim potopljenjem odolil nasilju.
Dom bo stal v Pragi v Žitni ulici in bo zelo prostran. V pritličju bo velika ljudska obednica, kicr si bodo gostje po ameriški šegi sami stregli. V podzemlju bodo napreve za centralno kurjavo, shrambe, pralnice, pekarna, ljudska kopelj itd. V petih nadstropjih bodo Izključno stanovanjski prostori za dekleta: 4 velike in 8 manjših spalnic, sobe z 2 in 1 posteljo, dalje prostori za izobrazbo in razvedrilo. Skrb za ženstvo v pridobitnih poklicih je zamišljena v najširšem obsegu in se raztegne na vso republiko. Vsi, češkoslovaški krogi od predsednika Masaryka do delavca in delavke prispevajo in so-
delujejo, da se po vseh večjih mestih in industrijskih krajih zgrade ženski domovi.
Lepo odlikovanje. Dubrovničanka gdč. J. Petrovič, dolgoletna učiteljica francoskega jezika v Dubrovniku, je te dni, dobila častni naslov officier d'academle, s katerim francozi odlikujejo zaslužne učitelje.
Za nravni prerod. Niso še daleč časi, ko je veljal vsak za črnega nazadnjaka ali smešnega sramožljivca, kdor si je drznil zahtevati, da morata umetnost in obrt jemati ozir na javno nravnost. Danes, ko je poleg splošne ohlapnosti nasproti zahtevam, ki je v imenu svobode in umetnosti že desetletja izpodjedala nravne temelje družbe, svetovna vojna dovršila razdejanje, je postalo strah tudi. take, ki so prej menili, da je morala zasebna stvar vsakega posameznika. Sedaj smo doživeli, da je francoska akademija črtala iz svojih vrst pisatelja Mar-gherittea, ker je napisal in izdal pohujšljiv roman (Gar-conne). Še izrazitejši preokret opazujemo v Italiji, kjer je Mussolinijeve vlada izdala stroge odredbe za javno nravnost v Rinili in prepovedala prodajo vseh nenrav-nili tiskovin po celi državi. V Jugoslaviji se tudi opaža močno gibanje za povzdigo javne nravnosti. V Ljubljani, je že prva slovenska narodna vlada odpravila javne hiše, a v Zagrebu in Belgradu ter drugih večjih mestih se tudi izvršujejo temeljite reforme, da se prostitucija izžge ali vsaj zavzame blažje in narodnemu zdravju
manj nevarne oblike. Pravkar razglašajo pokrajinske oblasti zelo poostrene odredbe proti točenju alkoholnih pijač, ki bodo lahko pravi blagoslov, ako se bodo strogo izvajale. Izmed zasebnih akcij naj omenimo za Slovenijo društvo »Sv. Vojsko« in list »Prerod«, ki že več let delujeta za treznost in povzdigo javne nravnosti; tudi Hrvatje in Srbi imajo svoja treznostna društva, ki delajo za nravni prerod. Prav posebno si je žensko društvo »Kneginje Ljubice« v Zagrebu izvolilo nalogo, da na versko-prosvetnem temelju dvigne ljudstvo na višjo nravno in socialno stopnjo. To društvo je 26. februarja 1923. sklicalo anketo vseh ženskih društev, na kateri so razpravljali o sredstvih za razkuženje javnega ozračja. Soglasno so sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo gledališko upravo in kina, naj ne dajejo več predstav, ki žalijo nravni čut in kvare zlasti mladino; dalje se obrača rcsolucija na časnikarje in pisatelje s prošnnjo, da se v svojih spisih in sestavkih vedno, drže etične višine. — Končno so sklenili, da ustanove kolodvorske misije, ki bodo skrbele za potujoče žene in dekleta ter za sirote. V bližini kolodvorov se za potujoče ženstvo po možnosti ustanove prenočišča. — Vsa ta in taka prizadevanja pričajo, da hoče človeštvo, ki je na svojem potu zopet enkrat globoko padlo, znova vstati in se napotiti dalje proti svoji popolnosti.