7 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023), 7–36 Metka Furlan Novi etimološki slov ar sloveNskega jezika kot rastoči spletni slov ar 2017−: dodatek 2023 (poimenov anja za škorpijona, koloradskega, majskega in junijskega hrošča) Cobiss : 1.01 https ://doi .org /10.3986/Jz.29.2.01 V prispevku se vsebinsko predstavljajo in objavljajo gesla z zoonimsko iztočnico, ki bodo konec leta 2023 dodana rastočemu spletnemu Novemu etimološkemu slovarju slovenskega jezika (2017–), dostopnemu na portalu Fran Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. V geslih so obravnavana slovenska poimenovanja za škorpijona, koloradskega, junijskega in majskega hrošča, ki so jim dodani sinonimi za ličinko majskega hrošča. Ključne besede: Novi etimološki slovar slovenskega jezika, spletni rastoči slovar, etimološki slo- var, etimologija, slovenščina, zoonim, entomonim, škorpijon/Scorpio, koloradski hrošč/Leptino- tarsa decemlineata, junijski hrošč/Amphimallon solstitialis, majski hrošč/Melolontha melolontha The New Slovenian Etymological Dictionary as a Growing Online Dictionary, 2017–: The 2023 Additions (Designations for ‘Scorpion’, ‘Colorado Beetle’, ‘June Beetle’, and ‘Cockchafer’) This article presents and publishes entries with a zoonymic headword that will be added to the growing online New Slovenian Etymological Dictionary (2017–) at the end of 2023, accessible on the Fran portal of the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language. The entries cover Slovenian designations for the scorpion, Colorado beetle, June beetle, and cockchafer, to which synonyms for the grubs of the cockchafer are added. Keywords: New Slovenian Etymological Dictionary, growing online dictionary, etymo- logical dictionary, etymology, Slovenian, zoonym, entomonym, scorpion, Scorpiones, Colorado potato beetle, Leptinotarsa decemlineata, June beetle, Amphimallon solstitiale, cockchafer, Melolontha melolontha 1 uvod Letošnji dodatek k rastočemu spletnemu Novemu etimološkemu slovarju sloven- skega jezika (2017−) 1 obsega 53 gesel, ki predstavljajo slovenske sinonime za več Metka Furlan  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  metka.furlan@zrc-sazu.si  https://orcid.org/0000-0001-7531-6489 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa P6-0038, ki ga financira ARIS. 1 Dostopen na https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=207&View=1&Query=%2A. Vsako- letni prirastek k rastočemu slovarju je bil objavljen v reviji Jezikoslovni zapiski, in sicer 28.2 (2022), 7−31; 27.2 (2021), 23−47; 26.2 (2020), 21−41; 25.2 (2019), 7−32; 24.2 (2018), 7−41. 8 Metka Furlan  Novi etimološki slov ar slovenskega jezika ... žuželk, in sicer za škorpijona ter koloradskega, junijskega in majskega hrošča (tu tudi z oznakami za njegovo ličinko). Pred razdelkom, ki prinaša abecedno razvršče- ne geselske članke, so sinonimi iz različnih pisnih virov od 16. stoletja dalje vsebin - sko predstavljeni po vzorcu, ki je bil oblikovan v Furlan 2020. Glede na štiri različne denotate je predstavitev razdeljena na štiri tematske skupine, v katerih so najprej sumarično in abecedno urejeno predstavljeni vsi pisno potrjeni sinonimi, sledi prikaz potrjenosti entomonimov po stoletjih, predstavitev pomenskih motivacij pri tvorbi poimenovanj, izpostavljen je podatek o izvoru, ki pove, ali je beseda domača ozi - roma slovanska dediščina, slovenski neologizem, izposojenka ali kalk. V razdelku Starost so obravnavani predvsem tisti sinonimi, ki so v odnosu do drugih starejši, v razdelku Jezikoslovni podatki pa so izpostavljene posamezne jezikovne posebnosti, ki jih je odkrila šele diahrona analiza vsakokratnega entomonima. 2 škorpijon (scorpio) Avtor: J. F. W. Herbst Licenca: Public domain Škorpijoni (Scorpiones) so red členonožcev iz razreda pajkovcev s približno 600 vr - stami, od katerih jih večina živi v tropskih in subtropskih predelih. Zrastejo do 18 cm, zadek je deljen v dva dela, zadnji del je repat in se končuje z ostrim želom, povezanim s strupnimi žlezami. Drugi par pipalk je močan, kleščast. Aktivni so ponoči, zadržujejo se v suhih okoljih, čez dan se skrivajo pod kamni, orientirajo se s pomočjo tipa, na pipalkah imajo čutilne dlačice. So roparji, a niso napadalni. Človeka pičijo, kadar so ogroženi, pik nekaterih vrst je zelo boleč, včasih tudi smrten. V Sloveniji živijo tri vrste rodu Euscorpius, zrastejo od 3 do 5 cm, njihov pik pa ni nevaren (CZŽ 1997: 370). 9 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) 2.1 Sinonimi (20) evropejski ščipavec, evropski ščipavec, kleščar, skorpijon, skrak, skrakek, strupi- jan, strupovita žival, ščipalec, ščipavec, ščipec, ščurek, škorpijan, škorpijon, škra- pijon, škratek, škropijon, škrpjen, škrpljan, štir 2.2 Potrjenost sinonimov po stoletjih  16. st.: škorpijon, škorpijan;  17. st.: strupovita žival;  18. st.: strupijan, škrpjen;  19. st.: evropejski ščipavec, evropski ščipavec, kleščar, skorpijon, skrak, skra- kek, ščipavec, ščipec, škratek, štir;  20. st.: ščipalec;  narečni viri 20. stoletja in kasneje: ščurek, škrapijon, škropijon, škrpljan. 2.3 Pomenska motivacija  Nejasna: škorpijon, škorpijan, škrpjen, skorpijon, škropijon, škrpljan, škrapijon;  kot strupena žuželka: strupovita žival, strupijan ← strup ‘venenum’;  kot žuželka, ki ščiplje: evropejski ščipavec, evropski ščipavec, ščipavec, šči- pec, ščipalec ← ščipati ‘vellicare’;  kot žuželka, ki ima dolge noge: skrakek, skrak, škratek ← skrak ‘dolga noga, zadnja noga’;  transzoonimizacija/transentomonimizacija: po hrošču rogaču: kleščar; po kuhinjskem ščurku: ščurek; po neki entomonimski predlogi: štir. 2.4 Izvor  slovenski neologizem: evropejski ščipavec, evropski ščipavec, kleščar; skra- kek, skrak, škratek; strupovita žival, strupijan; ščipalec, ščipec; ščurek; škor- pijan, škrpljan; skorpijon, škropijon, škrapijon, škrpjen;  izposoja: iz hrvaščine: ščipavec (?); iz cerkvene slovanščine: štir ⇦ csl. štirъ ‘scorpio’ ⇦ stč., č. štír ‘škorpijon’; iz srednje visoke nemščine: škorpijon ⇦ srvn. scorpiôn ‘scorpio’. 2.5 Starost Od 20 sinonimov za škorpijona je najstarejši škorpijn kot srvn. izposojenka. Čeprav bi kot fonetična predloga za škorpijn v poštev lahko prišlo tudi nvn. Scorpion, kot domneva Snoj (2016: 751), zaradi dobre potrjenosti entomonima od 16. stoletja dalje in iz njega nastalih različnih variant skorpijon, škorpijan, škra- 10 Metka Furlan  Novi etimološki slov ar slovenskega jezika ... pijon, škropijon, škrpjen, škrpljan taka datacija izposoje iz nemškega govornega območja ne prepriča. Izhodiščni entomonim škorpijn je kot kulturna izposojenka razmeroma zgodaj prešel v narečja in bil podvržen redukciji v *škpijn, pa tudi v *škpjn, po premetu škropijon, ta varianta pa se je, verjetno po ljudskoetimološki nas- lonitvi na škrábati ‘praskati’, preoblikovala v škrapijon. Del sinonimov kaže na preoblikovanje izglasja -ijon v -ijan po vzorcu samostalnikov tipa grobijȃn, modrijȃn. Tudi ta nova varianta *škorpijȃn je prešla v narečje in se po reduk- ciji glasila *škpjȃn, novo zaporedje -pj- pa je po živem jezikovnem občutku o nastanku epentetičnega l’ za labialom prav takega tudi dobilo, kot kaže varianta *škpljȃn. Nadalje je bilo tudi le knjižno škorpijn v vzglasju, verjetno pod vpli- vom lat. scorpio ali pa pisne podobe nvn. Scorpion, preoblikovano v skorpijn. Osamljeno, le enkrat pisno potrjeno Gutsmanovo varianto ſhkerpien [škərpˈjeːn] se zdi najbolj smiselno razložiti iz reducirane *škpjn in je verjetno le njena nerodna in neustrezna po knjižba, ki jo je v izposojenki in zato etimološko neja- sni besedi lahko spodbudilo Gutsmanovo upoštevanje slovenskega preglasa e iz o za soglasnikom j. Iz srvn. izposojenke škorpijn je torej v slovenskem sistemu nastalo kar šest variant oziroma sinonimov. 3 koloradski hrošč (leptinotarsa decemlineata) Avtor: AfroBrazilian Licenca: CC BY-SA 4.0 (https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.en) Koloradski hrošč zraste do 1 cm, telo je kroglasto ovalno, visoko izbočeno, na pokrovkah je deset vzdolžnih črnih prog. Odrasli hrošči in ličinke so škodljivci na krompirju, v ugodnih razmerah več generacij na leto. Do leta 1850 je živel v Ko- loradu na divji vrsti krompirja, šele s pridelovanjem krompirja kot poljščine pa se 11 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) je izredno namnožil in razširil. Zanesli so ga po vsem svetu, v Evropi se je močno razširil po prvi svetovni vojni (CZŽ 1997: 161). Toda Fran Erjavec je že leta 1881 o njem poročal takole: »Doma je v severni Ameriki, a zanesli so ga uže v Evropo, tudi na Nemškem se je uže pokazal in bati se je, da ga zatrosijo tudi k nam. Zato je treba paziti na krompir, in kakor hitro bi se kje pokazal ta hrošč, nemudoma se mora krompirjevo zelišče požeti in sežgati, in vsa stvar se mora prijaviti okrajne- mu oblastvu, ker drugače preti poljodelcem velika škoda.« (Erjavec 1881: 176s.) 3.1 Sinonimi (6) amerikanski krompirjevec, bogar, hrošč, koloradar, koloradski hrošč, krompirjevec 3.2 Potrjenost sinonimov po stoletjih  19. st.: amerikanski krompirjevec, krompirjevec;  20. st.: koloradski hrošč, koloradar;  narečni viri 20. st. in kasneje: bogar, hrošč. 3.3 Pomenska motivacija  Po deželi, iz katere izvira: amerikanski krompirjevec ← tpn Amerika, kolo- radski hrošč, koloradar ← tpn Kolorado;  po tem, da škodi rastlini krompirja: amerikanski krompirjevec, krompirjevec ← ftn krompír m, g -ja ‘Solanum tuberosum’ (Pleteršnik) = krompīr ‘isto’ (SSKJ);  po tem, da je ta žuželka pravzaprav hrošč: hrošč, bogar. 3.4 Izvor  izposoja: iz madžarščine: bogar ⇦ madž. burgonyabogár;  kalk: po nemški predlogi: amerikanski krompirjevec, kasneje skrajšano v krompirjevec ⇦ K nvn. Kartoffelkäfer; koloradski hrošč, kasneje skraj- šano v hrošč in koloradar ⇦ K nvn. Koloradokäfer. 3.5 Starost Ker se je koloradski hrošč kot škodljivec, ki z uničevanjem nadzemnega zelenega dela lahko močno ogrozi uspešno pridelavo krompirja, na Slovenskem množično po- javil šele po prvi svetovni vojni, so entomonimi zanj mladi. Najstarejši, amerikanski krompirjevec, se kot kalk nemške predloge, ki ji je bil dodan pridevnik amerikanski, pojavi že v 19. st., ko je pri nas koloradski hrošč že predstavljal močno pretnjo pri pridelavi krompirja kot pomembne prehrambene sestavine Slovencev. Ta entomonim je bil v 20. st. nadomeščen s terminom koloradski hrošč kot kalkom po nvn. Kolora- dokäfer. Ob izposoji v narečja pa je bila ta terminološka oznaka skrajšana v hrošč. 12 Metka Furlan  Novi etimološki slov ar slovenskega jezika ... 4 majski hrošč (melolontha melolontha) in njegov a ličinka Avtor: Hans Pfletschinger Vir: Gerhard Scherer, Hrošči, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1989, 41 Majski hrošč zraste do 2,5 cm, njegova glava in oprsje sta črna, pokrovke rjave, ob straneh je zobčast, črno-bel pas. Živi ob robovih gozdov. Zadržuje se na listavcih. Aktiven je v mraku, hrani se z listi. Pojavlja se od maja do junija. Jajčeca odlaga v zemljo. Ličinka, ki živi štiri leta, se hrani s koreninami (CZŽ 1997: 334). Majski hrošč je s svojo ličinko pogost škodljivec na vrtovih. V pomenski predstavitvi rovtarske poljanske oznake za majskega hrošča je zapisan tudi podatek, da je bil ta hrošč uporabljan tudi za hrano živini (Škrlep 1999 s.v. kébar), kar nakazuje, da je bilo teh hroščev včasih res zelo veliko. Podoben podatek, da se je uporabljal za hrano domačim živalim, se najde v zapisu iz leta 1878: Najboljši pripomoček tega hudega sovražnika kmetijstva in velikega požeruha zatreti ali vsaj njegov zaplod znatno zmanjšati je edini ta, da se hrošci v velikem številu polové in ugonobé. To morejo pa le cele občine vspešno in zdatno dovršiti; z vsako pokončano oplodeno babico vničenih je ob enem tudi 30 do 40 črvov in ravno toliko kebrov. Ta lov izvršuje se pa najzda- tneje zjutraj ob zori, ko kebri na drevesih tako rekoč popolnoma otrpnjeni sedé; drevo se dobro potrese, kebri na tla popadajo in se poberó; dobro je pod drevo tudi rjuh položiti; na katere se kebri otresejo in z malim trudom v kako posodo sesujejo. Pomoré se najhitreje s tem, da se s kropom poparijo. Umorjeni kebri porabijo se zdatno za hrano kokošim in prešičem; te živali jih kaj slastno pohrustajo; pa tudi za gnoj so dobri, posebno za kompost. Na ta način se more s kebri nekoliko škoda, katero kmetovalcu prouzročijo, poravnati. (M. Rant, Novice gospodarske, obrtniške in narodne 36.19, 8. 5. 1878, 145s., vir: dLib.si) 13 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) 4.1 Sinonimi za majskega hrošča (15) in za njegovo ličinko (3) (a) Hrošč: drekač, hrošč, junec, keber, 2 košon, kušon, majevec, majkefer, majni keber, majnski keber, majski hrošč, navadni hrošč, navadni keber, rjavi hrošč, šentlipušni keber (b) Ličinka: beli črvje, ogrc, podjed 4.2 Potrjenost sinonimov po stoletjih  18. st.: majnski keber, šentlipušni keber;  19. st.: majevec, navadni keber, navadni hrošč, rjavi hrošč, hrošč;  20. st.: majski hrošč;  narečni viri 20. st. in kasneje: drekač, junec, keber, košon, kušon, majkefer, majni keber. Vsi sinonimi za ličinko majskega hrošča so bili pisno potrjeni v 19. st. 4.3 Pomenska motivacija  Po mesecu maju, ko hrošč roji po sončnem zahodu: majevec, majkefer, majni keber, majnski keber, šentlipušni keber, majski hrošč;  po barvi: rjavi hrošč;  po tem, da je žuželka pravzaprav hrošč: navadni keber, navadni hrošč, hrošč, keber;  transzoonimizacija/transentomonimizacija: zaradi podobne barve po hrošču govnaču: drekač; zaradi podobne barve po hrošču rogaču: junec;  nejasno: kušon, košon. Ličinka majskega hrošča je označena  po beli barvi: beli črvje;  po videzu, da je črv: beli črvje;  z generično oznako za ličinko, ki je v etimološkem smislu interpretirana kot majhna kača: ogrc;  po tem, da spodjeda korenine rastlin: podjed. 4.3 Izvor Hrošč:  domači neologizem: drekač, hrošč, keber, junec, rjavi hrošč, navadni hrošč;  izposoja: kušon, košon ⇦ furl. cussòn; majkefer ⇦ nvn. Maikäfer; majni keber ← *ˈmaən ˈkeːbər ⇦ srvn. *meien-këver ‘majski hrošč’;  kalk: majevec, majski hrošč, majnski keber, šentlipušni keber ⇦ K nvn. Maikäfer. 2 Pri besedotvorni varianti kočeber pomen ‘majski hrošč’ ni potrjen, zato ni všteta med sinonime. 14 Metka Furlan  Novi etimološki slov ar slovenskega jezika ... Ličinka:  domači neologizem: beli črvje, ogrc, podjed. 4.4 Starost Entomonimi za majskega hrošča so ali ozko narečni in brez vzporednic v drugih slovanskih jezikih (drekač, hrošč, junec) ali pa mlade terminološke oznake (rjavi hrošč, navadni hrošč), kar nakazuje, da so večinoma mlajšega in/ali arealno oz- kega ter le knjižnega nastanka. Dejstvo, da se je med škodljivimi hrošči, katerih ličinke povzročajo večjo škodo od odraslih hroščev, samo za majskega hrošča potrdila/uveljavila tudi posebna oznaka za njegovo ličinko (beli črvje/beli črvi, ogrc, podjed), kaže, da je bil ta škodljivec na Slovenskem splošno in dobro po- znan. Med najbolj stabilna poimenovanja spadata koroška entomonima majnski keber in šentlipušni keber, ki sta pisno potrjena v 18. stoletju, in v sodobnem času potrjeno podjunsko majni keber, ki posredno kaže na izposojo iz srvn. predloge. V 20. stoletju zapisana knjižna terminološka oznaka majski hrošč je enako kot v 19. stoletju potrjeno majevec kalk po nvn. Maikäfer. 5 junijski hrošč (amphimallon solstitialis) 3 Avtor: Hans Pfletschinger Vir: Gerhard Scherer, Hrošči, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1989, 40 Junijski hrošč ali prosnica zraste od 14 do 18 mm in ima rumenorjavo telo. Živi na robovih gozdov in na poljih. Ličinke, ki se razvijajo od dve do tri leta, žrejo korenine (CZŽ 1997: 335). 3 Ker je v večin i uporabljenih sodobnih slovenskih virov (npr. CZŽ 1997, SSKJ) še vedno upo- rabljana neposodobljena nlat. oznaka Amphimallon solstitialis namesto aktualne Amphimallon solstitiale, je v prispevku še vedno navajana neposodobljena nlat. oznaka. 15 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) 5.1 Sinonimi (9) drastič, hajdosevec, ivanjščak, ješevček, junijevec, junijski hrošč, kresnikar, pro- senka, prosnica 5.2 Potrjenost sinonimov po stoletjih  19. st: drastič, ješevček, junijevec, kresnikar, prosenka, prosnica;  20. st.: junijski hrošč;  narečni viri 19. st.: hajdosevec, ivanjščak. 5.3 Pomenska motivacija  Po času, ko se hrošč pojavi: po mesecu juniju: junijski hrošč, junijevec, kresnikar, ivanjščak; ko se seje nekatera žita: prosenka, prosnica, hajdosevec;  po tem, da spodjeda korenine jelše: ješevček;  nejasno: drastič. 5.4 Izvor  domači neologizem: hajdosevec, ivanjščak, ješevček, junijevec, kresnikar, prosenka, prosnica;  kalk: junijski hrošč ⇦ K agl. june beetle ʻAmphimallon solstitialis’ ali nvn. Ju- nikäfer ʻisto’;  nejasno: drastič. 5.5 Starost Entomonimi za junijskega hrošča so ali ozko narečni brez vzporednic v drugih slo- vanskih jezikih (hajdosevec, ivanjščak, ješevček, junijevec, kresnikar, prosenka, prosnica) ali pa mlada terminološka oznaka (junijski hrošč), kar nakazuje, da so večinoma mlajšega in arealno ozkega ter le knjižnega nastanka. Razen jedra hrošč v knjižnem terminu junijski hrošč, ki je praslovanska dediščina iz nomena agentis *hrščь m ʻscarabaeus’, so ob etimološko nejasnem drastič vse oznake večstopenj- ske tvorjenke iz besedja zanesljivo slovanskega izvora. 6 jezikoslovni podatki Na tem mestu izpostavljam nekatere jezikoslovne poteze predstavljenih entomo- nimov, ki so manj znane ali pa neznane, a sta jih odkrila diahrona in etimološka analiza in bi lahko pripomogle k razlagi in boljšemu razumevanju drugega sloven- skega gradiva: 16 Metka Furlan  Novi etimološki slov ar slovenskega jezika ... (a) DISIMILACIJA:  :  ←  : : aplikacijo disimilacije je narekovala analiza entomonima ješevček ʻjunijski hrošč, Amphimallon solstitialis’. Stvarni podatek, da junijski hrošč rad objeda korenine vrb in topolov, je namreč napeljal na domnevo, da se v entomonimu lahko ohranja dendronim jlša f ʻalnus’, kar dopušča izhajanje iz *ješečək < *jełševčək < *elьš-e-č-ьkъ. Dis- imilacija je torej nastopila šele po razvoju  iz ł. t : k ← k : k: aplikacijo disimilacije je narekovala analiza entomonima škratek ʻškorpijon’. Čeprav bi bilo mogoče pomisliti, da je škorpijon s tem entomonimom primerjan s škratom in označen kot majhen škrat, se taka razlaga ne zdi verjetna, ker enak pomenski razvoj ni potrjen niti v slovenščini niti v nemškem govornem območju, od koder je bila sloven- ska beseda škrat izposojena, pa tudi zaradi od 18. stoletja dalje dobro pisno potrjenega sin skrakek ʻškorpijon’. Če Janežičev hapaks legome- non škratek (Janežič 1867) ni pisna pomota, je njegovo zaporedje t : k lahko nastalo po disimilaciji. (b) EPENTEZA: le v tolminskem narečju prvič potrjeno v 20. in ponovno v 21. stoletju zapisano škrplán = škərpˈlaːn ‘škorpijon’ odraža preoblikovanja izho- diščnega sln. entomonima škorpijn iz srvn. scorpiôn (glej 2.5). Ta tolminski primer z epentetičnim l’ gotovo spada med najmlajše primere, ko se je v slo- venščini ta epenteza še udejanjala. (c) PREMET: stabilnost fonemskega zaporedja besed je najbolj ogrožena pri izposojenkah, ker so kot replike iz tujega jezikovnega sistema v novem pra- viloma osamljene in brez besedne družine, ki predstavlja čvrsto vez in zaščito oziroma zagotovilo, da beseda ne bo podlegla številnim možnim nesistem- skim spremembam. V primeru izposojenke škorpijn se je premet -ro-C iz -or-C- udejanil v belokranjskem refleksu škropijon. Na širši areal variante s premetom pa lahko posredno kaže kostelsko škrapiˈjọːn ‘škorpijon’. Ker ta dolenjski govor akanja ne pozna, se je varianta *škropijn v škrapiˈjọːn ver- jetno preoblikovala po ljudskoetimološki naslonitvi na glagol škrabati -am ‘praskati’. (d) OSTANEK STAREGA IJEVSKEGA DEKLINACIJSKEGA VZORCA: ličinka majskega hrošča je v kostelskem govoru označena z množinsko dvo- besedno oznako ˈbėːlė ˈčvė, tej pa ustreza v 19. st. potrjeno podzémeljski béli črvjé = podjédi. V jedru obeh besednih zvez se ohranja psl. ijevski samostal- nik moškega spola *črь m ‘vermis’. Medtem ko odraža kostelska oblika imenovalnika množine ˈčvė ‘črvi’ z refleksom ojevskega deklinacijskega vzorca inovacijo, ki je zajela večino slovenskih sistemov, je v Npl črvjé = črvj < psl. *črьe < pide. *-e-es še ohranjena stara sklonska oblika prvot- nega ijevskega samostalnika moškega spola. Posamezne sklonske oblike tega 17 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) starega deklinativnega vzorca se pri nas pojavljajo še v 16. stoletju (Čepar 2017: 52–57) in še kasneje, npr. v 17. st. zhervje, ali moli v’moki ‘blattae pistrinariae’ (Kastelec − Vorenc 1680−1710), pa tudi v narečjih, npr. primor. nad. čarvjè Npl m ‘bachi da seta’ (Špehonja 2012b) = ‘gosenice sviloprejke’, ter. čərbi Npl m ‘črvi’ (Breginj − Ježovnik 2022: 471 po gradivu za SLA), dol. kost. ˈčvė in tudi ˈčvjẹː (Gregorič 2014 s.v. črv). (e) UNIVERBIZACIJA 4 PODREDNE BESEDNE ZVEZE: univerbizacija ali poenobesedenje je univerzalen besedotvorni proces, ki je spodbujen s stalno delujočo silnico − ekonomičnostjo jezika, da se z manj besedami sporoči ista vsebina; podtip besedotvornega vzorca univerbizacije, pri katerem nastane enobesedno poimenovanje iz večbesednega (SSKJ), predstavlja poenobesede- nje podredne besedne zveze s strukturo levo določilo (= prilastek) + jedro, pri katerem sta pomenski del jedra besedne zveze (npr. diplomiran človek) in jedro samo (človek) nadomeščena s pripono (npr. diplomiran-ec), ki je dodana levemu določilu, zato to postane korenska podstava novi besedi = poenobesedenki. V takih primerih torej pripona ni le v funkciji substantivizacije levega določila, ampak tudi v funkciji polnopomenske besede = jedra (npr. -ec SUBSTANTIVIZATOR + POMEN ‘ČLOVEK’ ). Ker so pripone za razliko od korenov nosilci slovnične funkcije, ne pa tudi leksi - kalnega pomena, saj je ta inherenten le korenom, je jasno, da je rezultat tega tipa univerbizacije od njene skladenjske predloge precej manj sporočilen in tudi dvoumen, saj pripona -ec le z moškim slovničnim spolom sporoča, da nadome- šča samostalnik moškega spola, ne pa tudi vsebine, katere nosilec je bil v skla - denjski predlogi (npr. človek). Ta šibka točka se sicer praviloma bolj ali manj uspešno odpravlja glede na sobesedilo (npr. diplomiranci filozofske fakultete), strogo jezikoslovno gledano pa so rezultati tega tipa univerbizacije v primerjavi z njenimi skladenjskimi predlogami polovično pomensko izpraznjene besede. Le v 19. st. potrjena, a neuveljavljena termina junijevec za sodobno junijski hrošč in majevec za sodobno majski hrošč jasno odražata to šibko točko uni- verbizacije, saj vzeta iz konteksta z ničimer ne sporočata, da je njun denotat pravzaprav posebne vrste hrošč. Sodeč po pisni potrjenosti v slovenskih virih, oba termina nista nastala po univerbizaciji iz slovenskih skladenjskih zvez *junijev hrošč oziroma *majev hrošč, ampak sta kot enobesedni poimenova- nji nastala neposredno kot kalka predlog v nvn. zloženkah Junikäfer ‘Amp- himallon solstitialis’ in Maikäfer ‘Melolontha melolontha’, pri čemer je bil pri tvorbi obeh apliciran jezikovni občutek o univerbizacijskem besedotvor- nem postopku: nvn. Junikäfer/Maikäfer ⇨ K sln. *junijev hrošč/majev hrošč → junijevec/majevec. Prav ta nezadostna sporočilnost terminov junijevec in majevec je bila vzrok, da se nista uveljavila in da sta bila v 20. st. iz istih nvn. 4 O univerbizaciji v slovenskem sinhronem besedotvorju Stramljič Breznik (2018). 18 Metka Furlan  Novi etimološki slov ar slovenskega jezika ... predlog neodvisno od junijevec in majevec tvorjena nova, tokrat dvobesedna kalka, ki v levo določilo nista umestila svojilnega, ampak bolj ustrezen vrstni pridevnik iz samostalnikov júnij oziroma máj. Po univerbizaciji podrednih besednih zvez nastala enobesedna poimenovanja so številna in izvirajo iz kronološko različnih plasti jezika, npr. sln. deževnik m ‘Lum- bricus terrestris’ < *dъžd’e-ьn-ikъ ← *dъžd’e-ьnъ-ь čьrь m ‘deževni črv’. 7 geselski članki amerikanski krompirjevec → krompirjevec 1 ESSJ  beli črvje ESSJ  béli črvjé m pl v besedni zvezi podzémeljski béli črvjé = podjédi (Nauk slo- vénskim županom, kakó jim je délati, kadar opravljajo domačega in izročênega podróčja dolžnósti, Ljubljana 1880: 184, 138, vir: dLib.si), kar je Pleteršnik poknjižil v podjedi, podzemeljski beli črvi (Pleteršnik s.v. podjd); dol. kost. ˈbėːlė ˈčvė m pl ‘ličinke majskega (= rjavega) hrošča’ (Gregorič 2014). Isln. dial. béli črvjé/*bli čŕvi Npl m ‘ličinke majskega hrošča’. Ⓔ Dvobesedno poimenovanje ličinke majskega hrošča z bl adj, f -a ‘albus’ < psl. *blъ‘isto’ in subst čȓv m ‘vermis’ = dol. kost. ˈčf, g ˈčva ‘isto’ ← psl. *črь m označuje po beli barvi trupa. ► bel 2 ► črv 1 bogar ESSJ  ˈbọgar m, g -a ‘koloradski hrošč’ (panon. pkm. − Bajzek Lukač 2009). Isln. dial. ˈbọgar m ‘koloradski hrošč’ (pkm.). ⇦ madž. burgonyabogár ‘koloradski hrošč’, dobesedno ‘krompirjev hrošč’; v narečjih so poimenovanja za koloradskega hrošča neologizmi, ki jih je spro- žil entom koloradski hrošč, ko je iz knjižnega jezika začel prodirati v narečja; iz primerov, kot sta primor. obsoš. hròːšč ‘koloradski hrošč’ (Ivančič Kutin 2007) in dol. kost. xˈrȯšč ‘isto’ (Gregorič 2014), je razvidno, da je bil ter- min koloradski hrošč v narečjih lahko okrajšan v hršč, zato bi bilo mogoče predpostaviti, da osamljeno pkm. ˈbọgar ‘koloradski hrošč’ temelji na madž. predlogi burgonyabogár ‘koloradski hrošč’, v kateri je bila ob izposoji prva sestavina burgonya ‘krompir’ izločena. Ⓔ Madž. bogár ‘hrošč’, tudi ‘muha’, je verjetno tvorjenka iz búg ‘gruliti; hrumeti’ (EWU: 116). Ker se poimenovanja za hrošče prek vzdevkov lahko onimizirajo v cgn, prim. sln. cgn Keber ← kẹ́ber ‘hrošč; majski hrošč’, v Dolnji Lendavi potrjen cgn 19 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) Bogar (ZSSP), ki je imel 1. 1. 2023 v Sloveniji še 60 nosilcev, pretežno v pomurski statistični regiji (SUI), lahko kaže, da je bilo tudi madž. bogár ‘hrošč’ neposredno izposojeno v sln. drastič ESSJ  drástič m ‘der Junikäfer (rhizotrogus solstitialis)’ (Pleteršnik po Cafu). Isln. dial. drástič m ‘junijski hrošč, Amphimallon solstitialis = Rhizotrogus solstitialis’. Ⓔ Osamljeno in nejasno. drekač 2 ESSJ  drekàč m ‘maggiolino’ (primor. nad. − Rigoni, Salvino 1999) = ‘majski hrošč, Melolontha melolontha’. Isln. dial. drekàč m ‘majski hrošč, Melolontha melolontha’ (nad.). Ⓔ Nad. entom je gotovo nastal po prenosu z dial. entom *drekáč m ‘govnač, Geotrupes stercorarius’, ker je tudi za majskega hrošča značilna črna barva. ► drekač 1 evropejski ščipavec → ščipavec ESSJ  evropski ščipavec → ščipavec ESSJ  hajdosevec ESSJ  hajdosévec m ‘Junikäfer’ (dol. bkr. – Šašelj 1906−1909: I:256). Isln. dial. hajdosévec m ‘prosnica, junijski hrošč, Amphimallon solstitialis’ (bkr.). Ⓔ Ker se v juniju, ko se ta hrošč začne pojavljati, ponekod seje ajda, je možno, da je poimenovan kot sejalec ajde, saj kompoz vsebuje nomen agentis svec m, g -vca ‘sejalec’ < *sьcь in dial. varianto hȃjda f ob knjiž. ȃjda ‘Polygonum fagopyrum’. ► ajda ► sevec hrošč 2 → koloradski hrošč ESSJ  hrošč 3 → majski hrošč ESSJ  ivanjščak ESSJ  ivánjščak m ‘Rhizotrogus sp., Junikäfer’ (primor. kraš. (Mavhinje) – Erjavec, LMS 1882/1883, 280). 20 Metka Furlan  Novi etimološki slov ar slovenskega jezika ... Isln. dial. ivánjščak m ʻprosnica, junijski hrošč, Amphimallon solstitialis = Rhi- zotrogus solstitialis’ (kraš.). Ⓔ Entom je homonimen z ivánjščak m ‘mesec junij’ (Erjavec, LMS 1882/1883 l.c.), vendar verjetno ni nastal po naplastitvi novega pomena na ta substantiv, čeprav se hrošč pojavlja tudi v mesecu juniju, ampak je bil s suf -jak < *-’akъ univerbiziran iz besedne zveze *ivanjski hrošč < *ivan-ski hrošč; torej ‘hrošč, ki se pojavlja v mesecu sv. Ivana, ki goduje 24. junija’. Podobno pomensko motiviran je sin krẹsnȋkar (► kresnikar). ješevček ESSJ  ješevčək m, g -čka ‘prosnica, der Junikäfer’ (Pleteršnik), ješevček ‘kresnikar, junijevec, Melolontha solstitialis’ (Kmetijske in rokodelske novice 37/23, 4. 6. 1879, 218, vir: dLib.si). Isln. ješevčək m ‘prosnica, junijski hrošč, Amphimallon solstitialis = Melo- lontha solstitialis’ (19. st.). Ⓔ Osamljeno. Entom je lahko nastal po disimilaciji  :  ←  :  iz sln. *ješečək < *jełševčək < *elьš-e-č-ьkъ ← *elьš-e-ьcь in je tvorjenka iz dnd jlša f ‘alnus’ ← psl. *elьha f ‘isto’, a pomenska motivacija ni popol- noma jasna. Morda junijski hrošč rad objeda korenine jelše, kot je za korenine vrb in topolov sporočeno v Kmetijskih in rokodelskih novicah l.c. ► jelša junec 4 ESSJ  ˈjünec m, g -nca ‘majski hrošč’ (panon. prleš. – Rajh 2010). Isln. dial. ˈjünec m ‘majski hrošč, Melolontha melolontha’ (prleš.). Ⓔ Kot enobesedna oznaka za majskega hrošča osamljeno, a gotovo nastalo po prenosu s prvotnega poimenovanja za mlado govedo moškega spola, čeprav starosti prenosa ni mogoče natančneje določiti. Ker se v slovenščini pojavlja besedna zveza divji junec m ‘der Hirschkäfer (lucanus cervus)’ (Slo- venske gorice – Pleteršnik), ki sicer označuje rogača, nlat. Lucanus cervus, torej drugo vrsto hrošča, ni mogoče izključiti, da je prleš. ˈjünec nastalo po elipsi prilastka divji. Poimenovanja za hrošče, ki so nastala iz oznak za večje rogate živali, niso redka (► divji jelen), prim. r. olënka ‘majski hrošč’ ← olénь m ‘jelen’ (Vasmer 1986−1987: III:134). ► junec 1 junijevec → junijski hrošč ESSJ  21 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) junijski hrošč ESSJ  júnijski hrȍšč m, g júnijskega hróšča ʻmajskemu hrošču podoben hrošč, ki se pojavi meseca junija in julija; prosnica’ (SSKJ), junijski hrošč ʻprosnica, Amphimallon solstitialis’ (CZŽ 1997: 335). Isln. knjiž. júnijski hrȍšč m ʻprosnica, Amphimallon solstitialis’ (20. st.). ⇦ K agl. june beetle ʻAmphimallon solstitialis’ ali nvn. Junikäfer ʻisto’. Ⓔ Dvobesedna oznaka za rumenorjavega od 14 do 18 mm velikega hrošča, ki živi na robovih gozdov in na poljih, čigar ličinke žrejo korenine (CZŽ 1997 l.c.), je bila namesto neuveljavljenega v 19. st. potrjenega simpleksa junijevec ‘kresnikar, ješevček, Melolontha solstitialis’ (Kmetijske in rokodelske novice 37/23, 4. 6. 1879, 218, vir: dLib.si), dobesedno ʻjunijev hrošč’, uvedena ali po agl. june beetle ʻAmphimallon solstitialis’, tudi European june beetle ʻisto’ ali nvn. Junikäfer ʻAmphimallon solstitialis’, junikäfer ʻscarabaeus solstitia- lis’ (Grimm 1854−1971). S temi poimenovanji je ta vrsta škodljivega hro- šča označena, ker se pojavlja zlasti v mesecu juniju, prim. Meseca junija se pokaže po tratah hrošču podobna, toda manjša, kosmata, jasno rumena pros- nica (der Juni= oder Brachkäfer, Rhizotrógus solstitiális), ki se nahaja ravno tako pogostoma in je takisto škodljiva kakor hróšč (Erjavec 1881: 163), tj. ʻmajski hrošč’. ► junij ► hrošč 1 keber ESSJ kéber kẹ́ber m, g -bra ‘majski hrošč’: letos je veliko kebrov (pog. − SSKJ), toda starinsko pili so, dokler je bilo kaj kebrov ‘denarja’ (SSKJ), dejansko ‘nov- cev’, npr. srebrni keber ‘šaljivo ime za poljuben denar’, Za svoje tridesetletne žulje ne dobi najmanjšega srebrnega kebra = niti počenega groša (Bunc, SJ III, 1940, 62), toda prim. za svoje tridesetletne žulje ne dobé najmanj- šega srebrenega kebra (Mencinger, Cmokavzar in Ušperna, LZ 3.7, 1883, 448, vir: dLib.si), tj. *srebreni keber, kbər, g -bra ‘hrošč, der Käfer’ (Ple- teršnik), navad ni keber ‘navadni hrošč, Melolontha vulgaris’ (Erjavec 1875: 349), navadni keber ‘rujavi hrošč, der Maikäfer, Melolóntha vulgáris’ (Erjavec 1864: 80), keber ‘hrošč, Maikäfer (Scarabaeus melolontha)’ (Cigale 1860), keber ‘der Käfer, scarafággio’ (Drobnič 1858), keber ‘Käfer’ (Janežič 1851); kor. obir. qéə:bər, g -bra ‘Maikäfer’ (Karničar 1990), rož. čȇbr ‘hrošč’ (Šašel 1957), čé:bər ‘hrošč, keber’ (Kattnig 2017), primor. nad. kèbar ‘maggiolino’, kebàr ‘isto’, kèber, kèbyr, kòbar (Rigoni, Salvino 1999), istr. ˈćjeber ‘vrsta hrošča’ (Jakomin 1995), notr. ˈkeːbər, g -bra ‘hrošč’ (Velike Žablje – Jejčič DN 2010: 56), obsoš. kìẹbər, g -bra ‘majski hrošč’ (Ivančič Kutin 2007), rovt. tolm. ˈčieƀər, g -ƀra ‘majski hrošč’ (Čujec Stres 2010−2014), cerklj. ˈčiẹbər, 22 Metka Furlan  Novi etimološki slov ar slovenskega jezika ... g -bra ‘majski hrošč’ (Kenda-Jež Diss. 2002), číebər ‘majski hrošč’ (Raz- pet 2006), polj. kébar ‘majski hrošč, uporabljan tudi za hrano živini’ (Škrlep 1999), črnovr. kȋbḁr, g kȋəbrḁ (Tominec 1964) z nejasnim nepričakovanim korenskim vokalom v Nsg namesto *kȋəbḁr, dol. kost. ˈkẹːbėr, g -bra ‘maj- ski hrošč’ (Gregorič 2014), toda panon. pkm. kéber, g -bra ‘ščurek’ (Novak 1996), ˈkẹber, g -bra ‘ščurek’, ‘vrsta fižola’ (Bajzek Lukač 2009), prim. prleš. ˈkebrọvak ‘vrsta (debelejšega) fižola’ (Rajh 2010) < *kebrovnjak, prleš. kéber ‘ščurek’, ‘debel fižol (turški)’ (Antič 2009), ˈkeber, g -bra ‘hrošč’, ‘ščurek’, ekspresivno ‘paglavec, falot’ (Rajh 2010). Ⓣ Dem na -ič < *-it’ь kbrič (Pleteršnik), rovt. tolm. ˈčieƀərč (Čujec Stres 2010−2014), dem na -ec < *-ьcь kbrc (Pleteršnik) in iz tega dem na -ek < *-ьkъ kbrček, g -čka (SSKJ), kbrčək, g -čka (Pleteršnik), dol. kost. ˈkẹːbčėk, g -čka (Gregorič 2014); s predpono ko- in sekundarno palatalizi- ranim velarom gor. kočb ‘keber’ (Kropa − SLA), kar je bilo v ESSJ: I:84 neustrezno predstavljeno v pomenu ‘čmrlj’ (Furlan, JZ 28/2, 2022, 9, op. 2). Ⓗ 16. st.: keber ‘Kefer, scarabaeus’ (Megiser 1592); 17. st.: keber ‘bruc- hus’, brenzhanîe teh zhibèl, kebrou ‘bombus apium’, ena ſhpaniṡh muha, en ẛlat kèber ‘cautharis’, en kèber, ali en gnoini kèber, en govnîazh ‘scaraba- eus’ (Kastelec, Vorenc 1680−1710); 18. st.: kębr ‘Maykäfer, bruchus, cra- bro’ (Pohlin 1781), keber, zheber ‘koka, Käfer’, ‘Kefer’, keber, -bra ‘Käfer, Kefer’, koinſki zheber/keber ‘zherni mouri/mourini, Roßkäfer’, gnoini keber ‘mouranz, mouri, mourini, Miſtkäfer’ (Gutsman 1789); 19. st.: kéber, g -bra ‘der Käfer, der Schwabenkäfer’ (Murko 1833a: 122 z oznako, da je beseda izposojena). Ⓞ Od tod cgn Keber (ZSSP; Keber, JZ 5, 1999, 136) s pisno varianto Kebr (ZSSP), na Goriškem v it. zapisu Cheber in pod vplivom it. ben. dial. prena- rejeno v Chebar (Merkù 1982: 32). Isln. dial. *ˈkeːbər m, g -bra ‘hrošč’; prvotno generična oznaka za hrošča in kasneje na dokaj širokem arealu pomensko zoženo na označevanje majskega hrošča, na panonskem območju pa na ščurka in iz tega enako kot pri žhar ‘ščurek’ (► žohar 1 ) po metafori oznaka za debelejšo vrsto fižola. ⇦ srvn. këver m ‘hrošč’, këvere ‘isto’, nvn. Käfer (Striedter-Temps 1963: 147; Bezlaj ESSJ: II:27), stvn. kever, kevur, kevera, kevura < pgerm. *kebra(n)- m ‘hrošč’ (Kluge 1995: 416; Kroonen 2013: 283) < *g’eb h -ro- z zgerm. *-fr- < pgerm *-br- po Bahderjevem pravilu (Kroonen 2013 l.c.). Ⓔ Germ. entom se korensko povezuje s slov. *zobati ‘jesti’ s pide. kore- nom *g’eb h - ‘jesti ipd.’ in predpostavlja prvotni pomen ‘glodavec, požeruh’ (Kluge 1995 l.c.; Kroonen 2013 l.c.). Iz srvn. predloge je bilo izposojeno tudi hrv. kebar m, g -bra ‘hrošč’ (Skok 1971−1974: II:71), v Ozlju kébər ‘isto’, 23 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) hrv. gradišč. kebar, g -bra ‘hrošč’ (GrH 1991), toda v Varaždinu kbr, g -bra ‘ščurek’ (Lipljin 2002). ⇒ majni keber ⇒ majnski keber ⇒ šentlipušni keber kleščar 3 ESSJ  kleščar m ‘ščipec, škratek, škorpijon, Skorpion’ (Janežič 1867). Isln. kleščar m ‘škorpijon’ (19. st.). Ⓔ Neuveljavljeni neologizem 19. st. je bil tvorjen z naplastitvijo novega pomena ‘škorpijon’ na subst klščar ‘hrošč rogač’, prvotno ‘tisti, ki ima kle- šče’, ker ima tudi škorpijon enako kot hrošč rogač klešče. Skok 1971−1974: II:99 navaja, da na Cresu subst kleščar prav tako označuje škorpijona. ► kleščar 1 kočeber → keber ESSJ  koloradar → koloradski hrošč ESSJ  koloradski hrošč ESSJ  kolorȃdski hrȍšč m, g kolorȃdskega hróšča ‘hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata’ (zool. − SSKJ), koloradski hrošč ‘Leptinotarsa decemlineata’ (CZŽ 1997: 161), neuveljavljeno amerikanski koloradovec ‘isto’ (Gradivo SSKJ). Isln. knjiž. kolorȃdski hrȍšč m ‘Leptinotarsa decemlineata’; terminološki neolo- gizem 20. st. ⇦ K nvn. Koloradokäfer ‘Leptinotarsa decemlineata’, dobesedno ‘koloradski hrošč/ hrošč iz Kolorada’, prim. agl. Colorado beetle, Colorado potato beetle. Ⓔ Kalk enako kot predloga v nvn. kompoz Koloradokäfer izpostavljata, da je bil ta krompirju izredno škodljivi hrošč v Evropo importiran iz Amerike, kjer je do leta 1850 v Koloradu živel na divji vrsti krompirja, šele z njegovim pridelova - njem pa se je izredno namnožil in razširil po vsem svetu, v Evropi predvsem po prvi svetovni vojni (CZŽ 1997 l.c.). Dvobesedni termin je bil predloga za tvorbo simpleksa kolorȃdar m, g -ja ‘kolo- radski hrošč’: uničevanje koloradarjev (ekspr. − SSKJ), v katerem suf -ar < *-ar’ь nastopa v enaki funkciji kot v prebivalskih imenih na -ar tipa Kočevar ← tpn Kočevje. Dvobesedna terminološka oznaka je prodrla tudi v narečja, prim. na Vipavskem v Velikih Žabljah koloˈraːtski χˈroːšč (Jejčič DN 2010: 60), in bila ponekod okrajšana v hrošč, prim. primor. kraš. xˈroːšč ‘koloradski hrošč’ (Vrh Sv. Mihaela/San Michele del Carso − Devetak DN 2002: 94), obsoš. hròːšč ‘kolorad- ski hrošč’ (Ivančič Kutin 2007), dol. kost. xˈrȯšč ‘isto’ (Gregorič 2014). ► hrošč 1 24 Metka Furlan  Novi etimološki slov ar slovenskega jezika ... košon → kušon ESSJ  kresnikar ESSJ  krẹsnȋkar m, g -rja ‘der Johannis- oder Junikäfer (melolontha solstitialis)’ (Pleteršnik), kresnikar ‘ješevček, junijevec, Melolontha solstitialis’ (Kmetij- ske in rokodelske novice 37/23, 4. 6. 1879, 218, vir: dLib.si). Isln. kresnikar m ‘prosnica, junijski hrošč, Amphimallon solstitialis = Melo- lontha solstitialis’ (19. st.). Ⓔ Verjetno pripadnostna izpeljanka na -ar < *-ar’ь iz subst kresník m ‘mesec junij’ (Pleteršnik) < *krěsьnikъ, ker se hrošč pojavlja v mesecu juniju; prvo- tno torej ‘hrošč, ki je v zvezi z junijem’. ► kresnik 1 krompirjevec 1 ESSJ  krompīrjevec m, g -vca ‘koloradski hrošč, Leptinotarsa decemlineata’ (zool. − SSKJ), krompírjevĕc ‘Kartoffelkäfer’ (Janežič 1893), toda amerikanski krompírjevəc ʻder Colorado-Kartoffelkäfer (doryophora decemlineata)’ (Ple- teršnik), amerikanski krompirjevec poleg krompírjevec ‘der Colorado=Kart- offelkäfer, Dorýophora decemlienáta’, prim. Doma je v severni Ameriki, a zanesli so ga uže v Evropo, tudi na Nemškem se je uže pokazal in bati se je, da ga zatrosijo tudi k nam. Zato je treba paziti na krompir, in kakor hitro bi se kje pokazal ta hrošč, nemudoma se mora krompirjevo zelišče požeti in sežgati, in vsa stvar se mora prijaviti okrajnemu oblastvu, ker drugače preti poljodelcem velika škoda. (Erjavec 1881: 176s.), kar je bilo v 20. st. nadome- ščeno s koloradski hrošč (► koloradski hrošč), ko je bilo dovolj uzaveščeno znanje, da se je hrošč v Ameriki najprej pojavil v Koloradu. Isln. knjiž. *amerikanski krompirjevǝc m ‘koloradski hrošč, Leptinotarsa decemlineata = Doryophora decemlienata’; kasneje skrajšano v *kromˈpi:rjevǝc; terminološki neologizem 19. st. ⇦ K nvn. Kartoffelkäfer ‘koloradski hrošč, Leptinotarsa decemlineata’, dobesedno ‘krompirjev hrošč’. Ⓔ Dvobesedni kalk po nvn. kompoz je bil tvorjen z danes zastarelim ame- rikȃnski adj, f -a iz tpn Amȇrika f ‘celina med Atlantskim in Tihim ocea- nom’, s katerim je bil, verjetno zaradi sinonimije z oznako za bramorja (► krompirjevec 2 ), dodatno izpostavljen izvor tega hrošča, in s suf -ǝc < psl. *-ьcь substantiviziranim pos adj krompīrjev, f -a k ftn krompīr ‘Solanum tuberosum’. ► krompir 25 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) kušon ESSJ  kušón m ‘keber’, tudi kuśn ‘isto’ in kośn (primor. ter. − Merkù GSTN), ter. kšne Apl ‘maggiolino, majski hrošč’ (Spinozzi Monai 2009: 181). Ⓞ Morda ničto onimizirano v cgn v it. zapisu Cosson = *Košon, potrjenem v občini Prapotno (Merkù 1982: 36). Isln. dial. *kuˈšoːn ‘majski hrošč, keber’, po razvoju u > o v neakcentuirani poziciji *koˈšoːn (ter.), prim. v Prosnidu dọšìːt ‘dušiti’ (Ježovnik 2022: 130). ⇦ furl. cussòn m ‘majski hrošč, Melolontha vulgaris’, tudi generična oznaka za hrošče ovalne oblike (NP), tudi scussòn ‘isto’ (NP). Ⓔ Ni znana. majevec → majski hrošč ESSJ  majkefer ESSJ  má:jkefr m ‘Maikäfer’ (kor. rož. (Sveče) − TSVK) = makefr ‘isto’ (rož. (Sveče) − Nogradnik 1964: 109). Isln. dial. *mákef m ‘majski hrošč, Melolontha melolontha’ (rož). ⇦ nvn. Maikäfer m ‘majski hrošč, Melolontha melolontha’ ← nvn. Mai ‘maj’ + Käfer ‘hrošč’. Ⓔ Majski hrošč je z nvn. kompoz označen po mesecu maju, ko se začne pojavljati (► majni keber, ► majnski keber, ► šentlipušni keber, ► majski hrošč). majni keber ESSJ  majni kéber m ‘Maikäfer’ (kor. podjun.), kar je v TSVK s.v. kéber poknjiženo podjun. maəna » br ‘Maikäfer’ (Möchling/Mohliče − Nogradnik 1964: 109) in prepisano kot maənɑ » br. Isln. dial. *ˈmaən ˈkeːbər m ‘majski hrošč, Melolontha melolontha’ (podjun.); kasneje preoblikovano v določno obliko adj *ˈmaəni ˈkeːbər, v kateri je bil -i reduciran do podjun. -ɒ, ki je v primarnem viru neustrezno zapisan z -a, prim. podjun. što » ɒrl ‘Stockerl’ (Nogradnik 1964: 151). ⇦ srvn. *meien-këver ‘majski hrošč’, nvn. meienkäfer ‘isto’ poleg novejšega nvn. maikäfer (Grimm 1854−1971) ← srvn. meie ‘maj’ + këver ‘hrošč’ (Lexer 1872−1878); srvn. determinativni kompoz je bil ob izposoji reinterpretiran v besedno zvezo adj + subst. Ⓔ Majski hrošč je s pisno sicer nepotrjenim srvn. kompoz *meien-këver s pomen- sko podstavo ‘majski hrošč’ označen po mesecu maju, ko se začne pojavljati. ► keber 26 Metka Furlan  Novi etimološki slov ar slovenskega jezika ... majnski keber ESSJ  Ⓗ 18. st.: mainſki keber = ſhentlipuſhni keber ‘Maykäfer’ (Gutsman 1789) /šentlipušni keber/. Isln. dial. majnski keber = šentlipušni keber m ‘majski hrošč, Melolontha melolontha’ (kor.). ⇦ K nvn. Maikäfer m ‘majski hrošč, Melolontha melolontha’. Ⓔ Kalka po nvn. predlogi, ki tega hrošča označujeta po času, ko se od maja do junija pojavlja, sta bila tvorjena z jedrom kber m, g -bra ‘hrošč’ in dial. majnski adj, f -a ‘majski’ iz subst máj m ‘mesec maj’ ter *šentlipušni adj, f -a ‘majski’, ki je bil s suf -en < *-ьnъ tvorjen iz *šent Lipuš ‘sveti Filip’, ker sveti Filip goduje 3. in 26. maja, prim. subst *šentlipušnik = ſhentlipuſhnik ‘petnik, Mainik, May’ (Gutsman 1789). Na tvorbo kor. majnski adj ‘majski’ je lahko vplival adj v starejši izposojenki *ˈmaən ˈkeːbər ⇦ srvn. *meien-këver ‘majski hrošč’: majn-ski ← *ˈmaən ‘majski’ (► majni keber). Podobno je izpostavljen mesec, ko se ta hrošč zlasti pojavlja, tudi v sin majski hrošč (► majski hrošč). ► maj ► keber majski hrošč ESSJ  májski hrȍšč m, g májskega hróšča ‘hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipal- nicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vul- garis’ (SSKJ), tudi rjavi hrošč ‘isto’ (SSKJ), majski hrošč ‘Melolontha melo- lontha’ (CZŽ 1997: 334), pred tem navadni hršč ‘der Maikäfer (melolontha vulgaris)’ (Pleteršnik), navadni hrošč ‘navadni keber, Melolontha vulgaris’ (Erjavec 1875: 349) in rujavi hrošč ‘navadni keber, der Maikäfer, Melolóntha vulgáris’ (Erjavec 1864: 80) ter simpleks hrošč ‘keber, Maikäfer (Scarabaeus melolontha)’ (Cigale 1860), z dial. razvojem š < šč hroš ‘Maikäfer’ (Janežič 1851). Ⓣ Strukturna tvorjenka na -ec < *-ьcь Hrošec (keber) in njegov črv sta naj- huja sovražnika poljedelstvu (Novice gospodarske, obrtniške in narodne 35.15, 11. 4. 1877, vir: dLib.si), hrošec s sin keber (Matija Rant, Opis najna- vadnejih, sadjereji škodljivih mrčesov: Sadjerejcem v poduk in domačo rabo, Ljubljana 1883: 32, vir: dLib.si). Ⓗ 19. st.: hrſh ‘der Maikäfer (Scarabaeus Melolontha. Linn.)’ (Murko 1833a: 90) /hroš/. Psln. *hršč m, g hrǫščȁ ‘scarabaeus’; kasneje tako kot tudi v nekaterih drugih slov. jezikih pomensko specializirano na označevanje majskega hrošča, katerega ličinke se hranijo s koreninami; 27 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) to je sprožilo, da se je pod vplivom nvn. termina Maikäfer ‘majski hrošč’, v katerem je bil s prvo sestavino kompoz izpostavljen mesec, ko se ta škodlji- vec zlasti pojavi, v knjižnih in terminoloških virih 20. st. začela uporabljati dvobesedna oznaka majski hrošč, pred tem pa rjavi hrošč (19. st.) in navadni hrošč (19. st.). Vpliv nomenklature v nvn. Maikäfer je na koroškem območju potrjen že v 18. st. (► majnski keber, ► šentlipušni keber) in kasneje v 19. st. v neuveljavljenem strokovnem terminu majevec ‘hrošec, keber, der Maikäfer, Melolontha vulgaris’ (Matija Rant, Opis najnavadnejih, sadjereji škodljivih mrčesov: Sadjerejcem v poduk in domačo rabo, Ljubljana 1883: 32, vir: dLib. si). ► hrošč 1 navadni hrošč → majski hrošč ESSJ  navadni keber → keber ESSJ  ogrc 1 ESSJ ȏgrc, s.v. vogríca grc m, g -a ‘ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin’: uničevati ogrce; krt se hrani tudi z ogrci (agr. – SSKJ), grc/ogc, g ogŕca/ogrcà ʻdie Made der Dasselfliege, der Engerling’, ʻpodjed, ličinka rjavega hrošča’ (Pleteršnik), ogerc ‘ličinka s tremi pari nog blizu glave’ (Erjavec 1875: 347), ogric, ogrec, g ogerca ‘Engerling, Ender- ling’ (Cigale 1860); dol. kost. ˈvọːgc ‘ličinka govejega zolja, ki se zajeda v govedo’ (Gregorič 2014), panon. prleš. ˈọgc, g -a ‘ličinka majskega hrošča’ (Rajh 2010). Psln. *ǫgrc m, g ǫgcȁ ‘ličinka’; kasneje, podobno kot v nekaterih drugih slov. jezikih na eni strani pomensko specializirano na označevanje ličink različnih žuželk, tudi majskega hrošča, na drugi pa se je iz pomena ‘ličinka, ki pri živini povzroča podkožno oteklino’ razvil nezoonimski pomen ‘mozolj, loj, zastal v zunanjem delu žleze lojnice’; • = hrv. ugrc ‘ličinka obada, ki pri živini povzroča podkožno oteklino’ (ARj), toda ugarc, g -arca ‘bolle, sorta di buboni, o gonfiature, che vengono ai bovi, pustulæ’ (Stulić 1806) poleg ùgrk ‘ličinka obada, ki pri živini povzroča podkožno oteklino’ (ARj), blg. vǫgaréc ‘Oestrus equi, Oestrus bovi’ (Gerov 1895–1908), vъgъrèc ‘isto’, vъgàrec (BER: I:201); < psl. dial. *ǫgrcь m ‘ličinka’ ap B. Ⓔ Psl. dial. *ǫgrcь je najverjetneje le strukturna tvorjenka na *-ьcь iz psl. *ǫgrъ ‘ličinka’, prim. r. úgorь, g ugrjá ‘ličinka obada’ s prehodom v dekli- nacijski vzorec kot r. úgorь, g ugrjá ‘jegulja’, č. uher ‘ličinka trakulje’; ker 28 Metka Furlan  Novi etimološki slov ar slovenskega jezika ... so ličinke glede videza in premikanja podobne majhnim črvom = majhnim kačam, je psl. *ǫgrъ ‘ličinka’ korensko sorodno s psl. poimenovanjem za jegu- ljo, tj. kači podobno ribo, tj. *gъr’ь m, g *ǫgъr’ ‘anguilla’ = stpr. angurgis ‘isto’, sekundarno *gor’ь (► ogor); pomensko najbližje je korensko sorodno nvn. Engerling ‘ličinka majskega hrošča ali zolja’, srvn. engerlîn ‘kleiner anger’ (Lexer 1872–1878), kar je dem k srvn. enger ‘prišč na obrazu’, tudi angar ‘isto’ in ‘žitna žerka’ (Lexer 1872–1878), stvn. angar ‘žitna žerka’ (Miklošič 1886: 223; Trautmann 1923: 8; Skok 1971–1974: II:538; Bezlaj ESSJ: II:244; ÈSSJa: 40:39s.; Kluge 1995: 221; Pfeifer 2000: 285; Kroonen 2013: 28; ALEW: 1149) < pgerm *angra- m < pide. *H 2 eng h -ro- (Kroonen 2013 l.c.); pgerm. *angra- je torej enako psl. *ǫgrъ ‘ličinka’ (Trautmann 1923 l.c.) in le v suf različno od psl *gъr’ь ‘jegulja’; pide. *H 2 eng h -ro- je gotovo v besedotvornem razmerju s pide. *H 2 éng h -i-/H 2 g h -é- (Schuster- -Šewc 1983–1996: 1701; ALEW l.c.), prim. psl. *žь m, f, g -i ‘kača’, sti. áhi- m ‘isto’, mav. aži- (► gož). ⇒ ogrc 2 podjed 2 ESSJ  podjȅd m, g -da ‘ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin; ogrc’: krt se hrani tudi s podjedi (zastar. – SSKJ), podjd, g -jẹ́da ʻder Engerling’, pl podjedi ʻpodzemeljski beli črvi’ (Pleter- šnik), črvom podobne ličinke ali podjédi (Erjavec 1881: 163) ‘ličinke majskega hrošča’, podjéd ‘podzémeljski béli črv, kateri se poznéje izprevrže v hrósta; der Engerling’, Po ôrnem polji naj se mej oránjem ali kopánjem máhoma za plugom, za motíko ali za lopáto podjédi (podzémeljski béli črvjé) pobírajo in takój pokončávajo. (Nauk slovénskim županom, kakó jim je délati, kadar opra- vljajo domačega in izročênega podróčja dolžnósti, Ljubljana 1880: 184, 138, vir: dLib.si); kor. rož. pudjȋd ‘podjed, ogrc majskega hrošča’ (Šašel 1957), rož. podjì:d ‘ličinka’ (Kattnig 2017). Isln. dial. *podjd m ‘ličinka, ki spodjeda podzemne dele rastlin’ (kor.) << *pod-dъ. Ⓔ Ker je poimenovanje za ličinko majskega hrošča homonimno s poimenova- njem za bramorja, ki ima dokaj širok areal (vsaj kor., primor., panon.), bi bilo sicer možno sklepati na prenos s poimenovanja za bramorja (► ogrc 1 , ► ogrc 2 ), a je zaradi živega jezikovnega občutka, da sta obe oznaki povezani z glago - lom podjdati -am impf ‘od spodaj jesti’, npr. črv podjeda rastlino (Pleteršnik), < *pod-dati, bolj verjetno, da je poimenovanje iz iste glagolske podstave nastalo paralelno s poimenovanjem za bramorja oziroma da je bila leksikali- zacija nomena agentis s pomensko podstavo *‘kdor od spodaj jé’ dvosmerna. 29 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) Cirkumfleks v kor. rož. pudjȋd namesto pričakovanega refleksa starega akuta je verjetno analoški. ► podjed 1 prosenka 2 → prosnica ESSJ  prosnica ESSJ  prsnica f ʻmajskemu hrošču podoben hrošč, ki se pojavi meseca junija ali julija, Amphimallon solstitialis’: ličinka prosnice (zool. – SSKJ), prosnica ʻjunijski hrošč, Amphimallon solstitialis’ (CZŽ 1997: 335), prsnica ʻder Juni- oder Brachkäfer (rhizotrogus solstitialis)’ (Pleteršnik), prosnica ʻBrachkäfer, Junikäfer’ (Janežič 1893), prosnica ʻder Juni= oder Brachkäfer, Rhizotrógus solstitiális’ (Erjavec 1881: 163). Isln. *pˈroːsnica f ʻjunijski hrošč, Amphimallon solstitialis = Rhizotrogus sol- stitialis’ (19. st.). Ⓔ Entom za rumenorjavega hrošča, katerega ličinke žrejo korenine (CZŽ 1997 l.c.), je verjetno tvorjenka iz subst pros n ‘milium’ < psl. *prȍso, ker se med juni- jem in julijem, ko ta hrošč začne v mraku obletavati tudi poljske površine, proso seje kot strniščni posevek. Tvorjenka je s suf -ica substantivizirana iz sicer nepotr- jenega *prosen adj, f -sna < *pròsьnъ ← *prȍso, izvorno torej *pròsьnica. Tako razlago dopušča tudi besedotvorno variantno prosnka f ʻder Junikäfer’ (Kranjska – Pleteršnik), ki s suf -ka < *-ьka kaže na substantivizacijo iz besedotvorno dru- gačnega prosn adj, f -a ʻkar je v zvezi s prosom’ < * prȍsenъ. ► proso 1 rjavi hrošč → majski hrošč ESSJ  skorpijon → škorpijon ESSJ  skrak → skrakek ESSJ  skrakek ESSJ  skrakek m ‘Skorpion’ (Cigale 1860 po Metelkovem gradivu), skrakek ‘Skor- pion’ (Janežič 1851). Ⓗ 18. st.: skrakèk ‘Skorpion, scorpio’ (Pohlin 1781), ſkrakek ‘Skorpion’ (Gutsman 1789); 19. st.: ſkrákek ‘der Skorpion’ (Murko 1833a: 520). Isln. *skˈraːkək m ‘škorpijon’ (18. st.). Ⓔ Ni jasno, ali je oznaka za škorpijona domač neologizem ali kalk po tuji, neidentificirani predlogi. Ker so za škorpijona kot členonožca značilne raz- meroma dolge noge, je možno, da je oznaka mlada svojilnostna izpeljanka na 30 Metka Furlan  Novi etimološki slov ar slovenskega jezika ... -ek < *-ьkъ iz skrȃk m ‘dolga noga, zadnja noga’ (Pleteršnik). Brez te izpe- ljave kasneje potrjeno skrak m ‘der Skorpion, il scorpióne’ (Drobnič 1858) je lahko retrogradna tvorba iz starejšega skrakek. ► krak ⇒ škratek strupijan ESSJ  strupijȃn m ‘škorpijon’ (Pleteršnik), strupijan ‘škorpijon, ščipavec, skrakek, Skorpion’ (Cigale 1860), strupján ‘Scorpion’ (Janežič 1851). Ⓗ 18. st.: strupijan ‘Skorpion, scorpio’ (Pohlin 1781), ſtrupian ‘ſhkerpien, ſhzhipavez, ſhkorpian, Skorpion’ (Gutsman 1789); 19. st.: ſtrupian ‘Skorpion’ (Jarnik 1832: 208), ſtrúpjan ‘der Skorpion’ (Murko 1833a: 568). Isln. *strupiˈjaːn m ‘škorpijon’ (18. st.). Ⓔ Neuveljavljen neologizem 18. st., ki je bil na podlagi znanja, da je škor- pijonov pik strupen, kar odraža tudi Kastelec-Vorenčeva opisna oznaka ſtru- povita ṡhivál, najverjetneje sekundarno s korensko podstavo strȗp m ‘vene- num’ tvorjen na podlagi starejšega, med 16. in 18. st. potrjenega sin škarpijan poleg škorpijan (BSKJ), ṡhkarpián ‘ſtrupovita ṡhivál, scorpio, vel scorpius’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710 ), ſhkorpian ‘ſhzhipavez, ſtrupian, Skorpion’ (Gutsman 1789), ki je bil v 16. st. znan tudi v hrv. škorpijan (ARj). Ti primeri na -ijan kažejo, da se je izglasje entom škorpijn ‘scorpio’ preoblikovalo pod vplivom tvorb s suf -ijan tipa modrijȃn, grobijȃn. Podobno o nastanku sln. strupijȃn Bajec 1950: 45. Na širši areal variante na -ijan škorpijan kaže rovt. tolm. škrplán m ‘škorpijon’ (► škrpljan). ► strup ► škorpijon strupovita žival → strupijan ESSJ  ščipalec → ščipavec ESSJ  ščipavec ESSJ  ščipȃvəc m, g -vca ‘der Scorpion’, pl ščipavci ‘die Scorpione (scorpionida)’ (Pleteršnik), ščipavci m pl ʻScorpionida’ z neuveljavljenim terminom evrop- ski ščipavec m ʻškorpijon, Scorpio europaeus’ (Erjavec 1875: 366), ki je z drugače tvorjenim adj na -ski < *-ьskъь nadomestil starejšega evropejski ščipavec ‘škorpion, der europäische Skorpion, Scórpio europaeus’ (Erjavec 1864: 121), v katerem je osnova še tvorjena pod vplivom nvn. europäisch, ščipavec ‘škorpijon, strupijan, skrakek, Skorpion’ (Cigale 1860). Ⓗ 18. st.: ſhzhipavez ‘ſhkerpien, ſhkorpian, ſtrupian, Skorpion’ (Gutsman 1789). 31 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) Isln. *ščiˈpaːvəc m ‘škorpijon’ (18. st.). • Prim. enako hrv. štȉpavac m, g štȉpāvca ‘škorpijon’ (Mikalja 1649; della Bella 1728; ARj), štípavac, g -āvca ‘isto’ (ARj; Jurančič 1986); < jslov. (sln.-hrv.) *ščipȁьcь ‘kdor ščiplje’. Ⓔ Sln. in hrv. entom sta s suf *-ьcь substantivizirana iz adj *ščipъ ‘tak, ki rad ščiplje, pika’ ← psl. *ščipti ‘pikati, zbadati, rezati, ločevati’ in škorpi- jona označujeta kot žuželko, ki pika, ščiplje. Ker je bil hrv. entom pisno potrjen precej prej kot slovenski, ni izključeno, da je bil slovenski glasovno adaptiran iz hrvaškega. Sodobno ščipȃlec m, g -lca, navadno pl ščipȃlci ‘pajkovci s kratkim glavoprsjem in dolgim, člena- stim zadkom s strupnico na zadnjem členu, Scorpiones’ (SSKJ), ščipalci m pl ‘škorpijoni, Scorpiones’ (CZŽ 1997: 370) je bilo neustrezno poknjiženo iz starejšega ščipȃvəc ‘škorpijon’. ► ščipati ⇒ ščipec ščipec ESSJ  ščȋpəc m, g -pca ‘ščipavec, der Scorpion’ (Pleteršnik), ščipec ‘kleščar, škra- tek, škorpijón, Skorpion’ (Janežič 1867). Isln. *šˈčiːpəc m ‘škorpijon’ (19. st.). Ⓔ Verjetno pod vplivom prvotnejšega sln. ščipȃvəc m ‘der Scorpion’ (Ple- teršnik), potrjenega že v 18. st. kot ſhzhipavez ‘ſhkerpien, ſhkorpian, ſtrupian, Skorpion’ (Gutsman 1789), ki škorpijona označuje po značilnosti, da pika, ščiplje, tvorjeno v okviru iste besedne družine, le da je ščȋpəc nomen agentis na -ec < *-ьcь iz ščípati -am/-pljem impf ‘pikati, zbadati’. Enako je bil na podlagi hrv. štípavac, g -āvca ‘škorpijon’ novo tvorjen in pozno pisno potrjen hrv. sin štípac, g -pca (ARj; Jurančič 1986). ► ščipavec ščurek 5 ESSJ  ščùrak m, g -rka ‘škorpijon’ poleg ‘scarafaggio, blatta’ (Špehonja 2012a; Špehonja 2012b). Isln. dial. ščùrak m ‘škorpijon’ poleg ‘hišni ščurek’ (nad.). Ⓔ Osamljeno. V okviru sln. subst ščúrek se pomen ‘škorpijon’ nikjer dru- god ne potrjuje, znan pa je v č. štír ‘škorpijon’ poleg ‘bramor’ in ‘močerad’ ter ‘krt’, stč. štír ‘škorpijon’ (Machek 1968: 626), slš. štúr ‘škorpijon’ in gl. šćur ‘isto’ (citirano po Machku 1968 l.c.) < psl. *ščúrъ m, prvotno verjetno ‘žuželka = zarezana žival’. Ker so v slov. jezikih poimenovanja za škorpi- jona ali izposojenke ali pa mlajši neologizmi, je verjetno, da se je v okviru slov. entom iz psl. *ščúrъ oziroma *ščurkъ pomen ‘škorpijon’ naplastil na 32 Metka Furlan  Novi etimološki slov ar slovenskega jezika ... entomonimske pomene šele potem, ko so v posameznih jezikih že označe- vali človeku škodljivo ali neprijetno, ostudno žuželko. Pomen ‘škorpijon’ se je zato v nad. dial. sistemu verjetno naplastil na pomen ‘kuhinjski ščurek’ subst ščùrak. Podobno naplastitev pomena ‘škorpijon’ na neko entomonim- sko predlogo je treba predpostaviti tudi za stč. štír. ► ščurek 1 ⇒ štir šentlipušni keber → majnski keber ESSJ  škorpijan → škrpljan ESSJ  škorpijon ESSJ  škorpijn m, g -a ‘žival s strupnico in navzgor obrnjenim želom na koncu dol- gega členastega zadka’: škorpijon ga je pičil (SSKJ), škorpijoni m pl ‘ščipalci, Scorpiones’ (CZŽ 1997: 370), škorpijn ‘skorpijon, der Scorpion’ (Pleter- šnik), škorpijon ʻevropski ščipavec, Scorpio europaeus’ (Erjavec 1875: 366), škorpion ‘evropejski ščipavec, der europäische Skorpion, Scórpio europaeus’ (Erjavec 1864: 121), škorpijon ‘ščipavec, strupijan, Scorpion’ (Cigale 1860), škorpjón ‘der Skorpion, lo scorpióne’ (Drobnič 1858), škorpjón ‘Scorpion’ (Janežič 1851); primor. nad. skarpjòn ‘scorpione’, skerpjòn ‘isto’, skorpjòn (Rigoni, Salvino 1999), kraš. škrpjún ‘Scorpion’ (Štrekelj 1887: 400), notr. škərpˈjuːən (Velike Žablje – Jejčič DN 2010: 119), rovt. črnovr. škḁrpjȗən (Tominec 1964), dol. škarpjùọn (Šentrupert – Smole Diss. 1994). Ⓣ Fem na -ka škorpijnka ‘samica škorpijona’ (SSKJ). Ⓗ 16. st.: shkorpion ‘Scorpion, scorpio’ (Megiser 1592); 18. st.: ſhkerpien ‘ſhzhipavez, ſtrupian, ſhkorpian, Skorpion’ (Gutsman 1789) = škrpjen; 19. st.: ſhkorpjón ‘der Skorpion (Scorpio)’ (Murko 1833a: 583 z oznako, da je beseda izposojena). Isln. *škorpiˈjoːn m ‘scorpio’ (16. st.); po izposoji v sln. dial. sisteme reducirano v *škpˈjoːn; Gutsmanovo osam- ljeno ſhkerpien je morda le nerodna in neustrezna poknjižba iz dial. *škpˈ- joːn, ki temelji na upoštevanju sln. preglasa vokala o v e za j tipa plje, toda mes. ⇦ nvn. Skorpion ‘scorpio’ (Snoj 2016: 751) oziroma bolje srvn. scorpiôn ‘isto’, stvn. scorpiôn ⇦ lat. scorpiō m, g -ōnis ‘škorpijon’ poleg scorpius ‘isto’, scorpios ⇦ gr. σκορπίoς m ‘škorpijon’ (Kluge 1995: 767; Pfeifer 2000: 1301; Frisk 1973: II:738; Beekes 2010: 1358). Ⓔ Etimologija gr. σκορπίoς ‘škorpijon’ je neznana; ker škorpijon živi prete- žno na južnoevropskem območju, entom najverjetneje izvira iz neke substra- tne mediteranske predloge (Frisk 1973 l.c.; Beekes 2010 l.c.). 33 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) Sodobni pomen ‘osmo ozvezdje živalskega kroga’ (SSKJ) se je prek lat. enako kot entomonimski razširil po Evropi, oba pa izvirata že iz gr. Z vzglasnim s-, ki je bilo iz škorpijn verjetno preoblikovano pod vplivom lat. scorpiō m ‘škorpijon’ ali nvn. pisne predloge Scorpion, je skorpijn m ‘der europäische Scorpion (scorpio europaeus)’ (Pleteršnik), skorpijon ‘evropski ščipavec, der europäiſche Scorpion, Scorpio europaeus’ (Erjavec 1881: 225), v 17. st. ſcorpion ‘scorpio’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710). Ⓓ BD Gr. σκορπίoς m ‘škorpijon’ ⇨ lat. scorpios, scorpius, scorpiō, g -ōnis ⇨ stvn. scorpiôn > srvn. scorpiôn ⇨ sln. *škorpiˈjoːn sln. škorpijon; → PO NVN. ALI LAT. PISNI PREDLOGI PREOBLIKOV ANO → sln. skorpijon; → PO DIAL. REDUKCIJI IN NEUSTREZNI POKNJIŽBI IZGLASJA → sln. škrpjen; → PO PREMETU -OR- V -RO- → sln. škropijon; → PO LJUDSKOETIMOLOŠKI NASLONITVI → sln. škrapijon; → PO NASLONITVI NA SLN. IZGLASJA -IJAN → sln. škorpijan; → PO REDUKCIJI IN NASTANKU EPENTETIČNEGA L → sln. škrpljan; nvn. Scorpionfliege ⇨ K sln. škorpijonarica. ⇒ škropijon ⇒ škorpijonarica ⇒ škrpljan škrapijon → škropijon ESSJ  škratek ESSJ  škrȃtək m, g -tka ‘škorpijon’ (Pleteršnik), škratek ‘ščipec, kleščar, škorpijón, Skorpion’ (Janežič 1867). Isln. *škˈraːtək m ‘škorpijon’ (19. st.). Ⓔ Osamljeno. Ker Janežič v starejši izdaji slovarja navaja sin skrakek m ‘Skorpion’ (Janežič 1851), ki je pisno potrjen od 18. st. dalje, prim. 18. st. skrakèk ‘Skorpion, scorpio’ (Pohlin 1781), ſkrakek ‘Skorpion’ (Gutsman 1789), 19. st. ſkrákek ‘der Skorpion’ (Murko 1833a: 520), je možno, da je kasnejši sin škratek le njegova fonetična varianta z razvojem vzglasja sk- v šk-, verjetno pod vplivom sin škorpijn, in z v drugem sln. gradivu sicer nepo- trjeno oziroma neevidentirano disimilacijo t : k ← k : k. ► skrakek škropijon ESSJ  škropijon m ‘škorpijon’ (dol. bkr. – Šašelj 1906–1909: I:308), toda kost. škrapiˈjọːn ‘škorpijon’ (Gregorič 2014) s korenskim -a-, a kost. govor akanja ne potrjuje. Isln. dial. *škropijon m ‘škorpijon’ (dol.); 34 Metka Furlan  Novi etimološki slov ar slovenskega jezika ... po izposoji v sln. dial sisteme po premetu -ro- ← -or- nastalo iz arealno širšega sin škorpijn; toda kost. varianta je enako kot bosan. škrapijȗn ‘škorpijon’ (Varoš v Bosni – ARj) bolj verjetno v korenskem vokalu iz sln. škorpijn oz. hrv., srb. škorpìjūn, g škorpijúna (ARj) ljudskoetimološko preoblikovana po neki predlogi, morda sln. škrabati -am impf ‘praskati’, hrv., srb. škrábati impf ‘isto’. ► škorpijon škrpjen → škorpijon ESSJ  škrpljan ESSJ  škrplán m ‘škorpijon’ (rovt. tolm. – DTZ 1993: 185), tolm. škərpˈlaːn ‘škorpi- jon’ (Čujec Stres 2010–2014). Isln. dial. *škpˈl’aːn ‘škorpijon’ ← *škpˈjaːn in po razvoju l’ > l škrplán = škərpˈlaːn ‘isto’ (tolm.); dial. varianta *škpˈl’aːn z epentetičnim l’ za p se je razvila iz v korenskem delu reduciranega sin škorpijan, ki je bil v izglasju preoblikovan iz škorpijn, prim. že v 16. st. reducirano škarpijan /škərpijan/ ob nereduciranem škorpijan (BSKJ), v 17. st. ṡhkarpián ‘scorpio’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710) /škərpjan/, v 18. st. ſhkorpian ‘ſhzhipavez, ſtrupian, Skorpion’ (Gutsman 1789). Na širši areal variante škorpijan z izglasjem -ijan kaže tudi sln. pomenskomotivacijsko novotvorjeno strupijȃn (► strupijan), pa tudi hrv. škorpijȃn ‘scorpio’ (ARj). ► škorpijon štir ESSJ štȋr, s.v. ščúrek štȋr m ‘der Scorpion’ (panon. pkm. – Pleteršnik po Cafu in Miklošiču 1862– 1865), stpkm. štír ‘škorpijon’ (Novak 2006). Isln. dial. štir m ‘škorpijon’ (pkm.). ⇦ csl. štirъ ‘scorpio’ ⇦ stč. štír ‘škorpijon’, č. štír ‘isto’ < psl. *ščúrъ (Snoj v Bezlaj ESSJ: IV:114) ‘žuželka = zarezana žival’, prim. pomensko enako slš. štúr m ‘škorpijon’. Sln. dial. kot štir ‘škorpijon’ navaja Machek 1968: 626, a ne prepoznava, da to ni sln. avtohtona beseda. ► ščurek 5 k rajša ve Krajšave in simboli, ki so bili uporabljeni že v geslih poskusnega zvezka NESSJ in rastočega spletnega slovarja NESSJ, se najdejo na naslovu NESSJ_Krajšave.pdf (fran.si), novi krajšavi pa sta naslednji: entom = entomonim, občno ime žuželk isln. knjiž. = izhodiščnoslovenskoknjižni 35 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) v iri iN literatura Viri in literatura, ki so bili uporabljeni že v geslih poskusnega zvezka NESSJ in rastočega spletnega slovarja NESSJ, se najdejo na naslovu NESSJ_Literatura.pdf (fran.si), novi pa so naslednji: Bunc 1940 = Stanko Bunc, Imena za denar na Slovenskem, Slovenski jezik III (1940), 56–67. Devetak DN 2002 = Viljena Devetak, Govor in kolednica prebivalcev Vrha Sv. Mihaela (San Michele del Carso), diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2002. Furlan 2022 = Metka Furlan, Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni slovar 2017–: dodatek 2022 (sinonimi za čmrlja), Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 7–31. Ježovnik 2022 = Janoš Ježovnik, Glasovne in naglasne značilnosti terskega narečja, Ljubljana: Založba ZRC, 2022 (Linguistica et philologica 43). SJ = Slovenski jezik: glasilo Slavističnega društva, Ljubljana: Slavistično društvo, 1938–1941. Stramljič Breznik 2018 = Irena Stramljič Breznik, Univerbizacija (poenobesedenje) v slovenskem besedotvornem sistemu, Slavistična revija 66.3 (2018), 369–382. SUI = /Imena/, Statistični urad Republike Slovenije (SURS), https://www.stat.si/ImenaRojstva. s ummary The New Slovenian Etymological Dictionary as a Growing Online Dictionary, 2017–: the 2023 Additions (Designations for ‘Scorpion’, ‘Colorado Beetle’, ‘June Beetle’, and ‘Cockchafer’) This year’s additions to the growing online New Slovenian Etymological Dictionary (2017−) consist of fifty-three entries representing Slovenian synonyms for several arthro- pods; namely, the scorpion (Scorpiones), Colorado potato beetle (Leptinotarsa decemline- ata), June beetle (Amphimallon solstitiale), and cockchafer (Melolontha melolontha; here also with designations for its grubs). Of the twenty synonyms for ‘scorpion’, the oldest is škorpijn as a borrowing from MHG scorpiôn, from which the variants skorpijon, škorpijan, škrapijon, škropijon, škr- pjen, and škrpljan arose. The entomonym škorpijn entered dialects relatively early as a cultural loanword and underwent reduction to *škrpijn and also to *škrpjn, as well as metathesis to škropijon; this variant, probably influenced by škrábati ‘scratch’ through folk etymology, was transformed into škrapijon. Some synonyms show transformation of the ending -ijon into -ijan following the pattern of nouns of the type grobijȃn ‘vio- lent person’, modrijȃn ‘wise person’. This new variant *škorpijȃn also passed into dialect and after reduction it turned into *škrpjȃn, and the new sequence -pj-, due to the strong linguistic pattern of inserting epenthetic l’, underwent exactly this change, as the variant *škrpljȃn shows. Furthermore, the onset of the lexeme škorpijn, restricted to the standard language, was transformed into skorpijn, probably under the influence of Lat. scorpio ‘scorpion’ or the orthography of NHG Scorpion. The Colorado potato beetle, a pest that can greatly threaten potato cultivation by destroying the above-ground green part, did not appear in large numbers in Slovenia until after the First World War, and so the entomonyms for it are recent. The oldest of the six synonyms—amerikanski krompirjevec ‘American potato (beetle)’, based on the German term, to which the adjective amerikanski ‘American’ was added—already appeared in the nineteenth century, when the Colorado potato beetle already represented a serious threat to cultivation of potatoes as an important Slovenian foodstuff. In the twentieth century, this entomonym was replaced by the term koloradski hrošč ‘Colorado beetle’ as calque of NHG Koloradokäfer ‘Colorado beetle’. When borrowed into dialects, this designation was shortened to hrošč ‘beetle’. 36 Metka Furlan  Novi etimološki slov ar slovenskega jezika ... The entomonyms for ‘cockchafer’ are either narrowly dialectal and have no parallels in other Slavic languages (e.g., drekač ‘dung beetle’, hrošč ‘beetle’, junec ‘beetle’) or are recent designations (e.g., rjavi hrošč ‘brown beetle’, navadni hrošč ‘common beetle’), which indicates that they are mostly more recent and narrow in area and only derived from the standard language. Among the harmful beetles whose grubs cause more damage than the adult beetles, it is only the May beetle for which a special label has been attested or established for its grubs (beli črvje/beli črvi ‘white worms’, ogrc ‘grub’, podjed ‘grub’); this shows that this pest was generally and well known in Slovenia, but the labels for the adult insect (the beetle) do not confirm this. Among the most stable designations are only Carinthian dialect majnski keber ‘May beetle’ and šentlipušni keber ‘Saint Philip’s beetle’, which were attested in written sources in the eighteenth century, and the stan- dard terminological designation majski hrošč ‘May beetle’, which was only attested in the twentieth century; just like majevec attested in the nineteenth century, these are all calques based on NHG Maikäfer ‘May beetle’. Similarly, the entomonyms for the June beetle are either narrowly dialectal without parallels in other Slavic languages—for example, hajdosevec, ivanjščak, ješevček, junije- vec, kresnikar, prosenka, prosnica—or recent terminological designations (e.g., junijski hrošč ‘June beetle’). Except for the head noun hrošč ‘beetle’ in the standard term junijski hrošč ‘June beetle’, which is inherited from the Proto-Slavic agent noun *hrščь m. ‘bee- tle’, all these designations—except for the root of the obscure term drastič—are multi- -stage derivations from lexemes of reliable Slavic origin.