Poštnina pfaBantTv'gotovini'
rWfaFSfR51»#	Sit	V	9	«ept<&I¥1sWži	193^
Štev. 212 f.sto: VTOfin.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERMK
Urodnlitvo In uprava, «„rlbar. Aleksandrova mM M. 13 , Tolaton M40 hi 2400 tahaja razen nedelj« In praznikov vsak dan ob 10. ud i Valja
v upravi ali po poiti 10 Din. dostavi)«n na dam 10 Din , Oglasi po asniku t Oglas«	A A
apr«J«wa *adi oglasni oddelek -Jutra" v UubIKinl . Pottnl tokovni račun At 11/409	77
JUTRA
Perfektuacija japonske zmage
P0 PRIZNANJU »NEODVISNE« MANDŽURIJE.
Prav v času, ko je evropska diplomata do .vratu zaposlena s problemom eWske politične enakopravnosti, razbit ve, Podonavja itd. in ko se pri-svija skupaj z Ameriko na veliko bor-. Proti svetovni gospodarski krizi, se ta skrajnem vzhodu ogromne Azije
larvi	veliica tragedija Mandžurije.
“ Ponska je priznala vlado, katero Ji je
®a vsilila z oboroženo močjo in skle-škn ,Z	dalskosežno politično, voja-
, »Ingospodarsko pogodbo, ki ji daje večje prednosti kakor znani spora-. 1,1 Italiji v A b-aniji. Mandžurija, na vi-j ? nova samostojna država, je postala lansko japonska kolonija. In vse to se . zgodilo prav v trenutku, ko je pre-komisija Društva narodov pod odstvom	Angleža Lyttona dovršila
J31 referat za jesensko zasedanje. Ja-
gtaki se je mucjj]o, hotela je postaviti tv.* ’ Društvo narodov in sploh ves pred dovršeno dejstvo. Akt je se-
A tu, nova »neodvisna« mandžurska ava je ustanovljena in priznana po
^jni močni azijski velesili. jt-Vttonovo poročilo je postalo tako ^predmetno. Društvo narodov o njem
j er lahko še razpravlja in tudi sklene, * se mora vzpostaviti na Daljnem /jodu status quo ante, a vsi taki in jj"flohnl sklepi bodo ostali le kosi papir-Vs, i	ispcnska	niti	mandžurska
bi if ka vlada ne b°sta’upoštevali. Kdor vn; i?teI po,ožai spremeniti, bi moral z jjT 8"° vkorakati v Mandžurijo in vreči sj nie Japonce, Pujia in njegove mini-e- Vsak politični otrok pa ve, da Dru-j,,.0 narodov za tako eksekutivno ak-Be'0 nima prav nobenih sredstev in da tako daleč ne bo vpletala v zadevo tt, °na velesila na svetu, niti ne Ame-j ‘a> ki je na stvari nted vsemi najbolj nteresirana. Nova Mandžurija pod ja-*»*«> nadoblastjo je torej dejstvo, s H 6rim moramo nespremenljivo raču-l Prav gotovo pa je tudi že danes, ^ si bo Društvo narodov temeljito pre-Or«t.°’ zabtevati od Japonske umik in ^ *Hc priznanja in pakta. Zavedajoč se, j., vsak energičen sklep postal samo „ ®h in bi potem trpel le ugled te že-“ 1^. fke institucije, bo skoraj gotovo — 'Znalo dovršeno dejstvo. Tako bo do-sta '/10 iziKrana stvar Kitajske, ki Je IH v'la na Ženevo vse kocke in potrpež-k,° čakala s svojo pravico na pravico, Cankarjev hlapec Jernej na svojo, d^ndžurija, velika in plodovita Man-ij, |ha ie nehala biti kitajska pokrajina, „ ^bonska je stopila na azijski konti-Vsa! ta!<0 široko.	nobena	sila	—
Ko ,Se^aj — n€ more več pregnati. Za w[®io. ki je postala njena provinca, pr-
va azijska kolonija, je tedaj prišla na vrsto neprimerno ogromnejša Mandžuri ja z vzhodnim delom Mongolije. Na starodavnem kitajskem zidu, v neposredn bSlžini prejšnjega kitajskega glavnega mesta Pekinga, stoji japonska straža Na vzhodu in severu pa patrulirajo japonski odredi vzdolž ruske meje na daljavo več tisoč kilometrov. S tem je ves vzhodni del Azije, ves Daljni vzhod dobil docela novo lice; prejšnje stanje je porušeno, odstranjena je predominanca Rusije in Kitajske. Najmočnejša sila je Japonska s svojo, sebi podrejeno »neodvisno« Mandžurijo! Sen najekstrem-nejših niponskih imperialistov je uresničen, ogromni japonski imperij je ustvarjen. Se pa bo uiponska požrešnost s tem zadovoljna? Malo verjetno bi bilo! Tako lahka zmaga dela še večji apetit, in prav mogoče je, da bo »osamosvojitvi« Mandžurije ob prvi ugodnejši priliki sledila fornielna aneksija. Potem bo pot odprta še dalje naokoli. Ustanovile se bodo lahko še nove »neodvisne« države.
Svetovna diplomacija je dobila strašen udarec pod nos in ga bo morala mirno in molče prenesti, ker bi sicer riz-kirala — novo svetovno vojno! Najhujši moralni poraz pa je to za Društvo narodov. Ob mandžurskem problemu se je jasno izkazalo, da je v velikih odločitvah brez vsake dejanske moči. V predvojnih časih bi tak poraz zrušil tudi najmočnejšo stavbo, v povojnih pa je svet postal manj tenkovesten in prenese tudi take zaušnice. Prav v tem pa se kaže, kako rahlo je vse in s kako strašnimi žrtvami se — vzdržuje svetovni mir. Toda: ali je tak mir res kaj vreden? NI le odgajanje tistega, kar mora prej ali slej neizbežno priti? In to bo zmaga japonskega imperializma morda samo še pospešila! Rumena nevarnost, ki so jo Nemci nekoč pretiravali, stopa sedaj zares na pozornico sveta, kajti silna Japonska s Korejo in Mandžurijo s preko 100 milijoni prebivalcev, z najmodernejšim orožjem in militarističnim duhom od dojenčka do starčka je sila, ki utegne danes ali jutri zmleti vse, kar ji je na poti: Kitajsko, Indijo, Rusijo, Avstralijo, Ameriko... Morda je ta pogled usmerjen predaleč v bodočnost, a brez pod lage vsekakor ni in nihče ne more v& deti, kako se bodo dogodki še razvijali. Gotovo pa je eno: Japonska je dosegla svoj cilj s pomočjo evropske razprtije, ki misli samo na danes in na male stvari, izpušča pa pri tem iz rok velike — oblast bele rase nad svetom. In Italijani In Nemci nosijo za to največ odgovornosti!
Snovanje nemške desničarske fronte
V°ULNA BORBA V ZNAMENJU ZUNANJE POLITIKE. — ZA ZDRUŽITEV VSEH DESNIČARJEV PROTI LEVIČARJEM.
Berlin,
e v nemški državni zbor so bile
19. septembra. Nove vo-
lit*
dnBDjane ,n bot*° novembra po ohu ,anlem sistemu. Čim je bilo to ha k °' 86 J® Počela tudi že volll-da b0rba ,n najznačilnejše je pri njej, rab s*(u^a usmeriti docela po name-dah Unafd® politike. Povod za to Je N« a zna”a nota za enakopravnost llte” *e p|,l oboroževanju In odklo-Francije. Zlasti so desničarske
ji«*,	—<^iuo4i on uvouiwaionv
$ej|"e razburile Herriotove besede na ZunanjeRa odbora francoskega Vf-.^enta. Nemške zahteve je zada s končnim vzklikom: »Ne, nlk-J "epiORočel* Nemški tisk se zgra> U(n nad Herriotovo grožnjo, da bo
treba poslati v Nemčijo novo komisijo. ki naj ugotovi stanje nemškega oboroževanja.
Glavno borbo za osnovanje desničarskega bloka proti levičarjem, socialnim demokratom in komunistom, vodi »Deutsche Allgemeine Zeitung , ki naglaša v svojem uvodniku, da se mora za boi proti Franclji osnovati tudi politična fronta, kt naj združi vse, ki so za nemško suverenost in svobodo. Herrlotova grožnja mora postati signal za novo grupacijo vse volilne borbe, ker tu gre za najtežjo odločitev usode Nemčije po versajskem miru.
Razorava proti dr. Jovanoviču
RAZPRAVA SE JE PRIČELA DAVI IN SE NADALJUJE. — ČITANJE OBTOŽNICE IN SPISOV. - IMENI SOOBTOŽENIH.
BEOGRAD, 19. septembra. (Centralni presbiro). Pred sodiščem za zaščito države se je pričela danes glavna razprava proti vseučlliškemu profesorju dr. Dragoljubu Jovanoviču in soobtožencem. Razpravi predseduje dr. R. Jankovič, obtožnico zastopa dr. Sadrov, obtožence pa zagovarja več odvetnikov, med njimi dva iz Slovenije.
Dr. Jovanovič je obtožen, da je od leta 1931. sestavljal političen elaborat, namenjen pripravi razpoloženja za spreme-nltev sedanjega pravnega in političnega stanja v državi. Nadalje je obtožen, da ie sestavljal letake, jih Izdajal in razširjal ter z njimi pozival prebivalstvo, naj odreče pokorščino oblastem in s tem širil defetistično propagando. Napovedoval je gospodarski zlom države rn izrabljal vsebino brošure v ta namen, da bi pridobil svoje pristaše za nasilen nastop proti oblasti. Nadalje se obtožuje
avtorstva neke brošure, v kateri se napada sedanji red v državi in se zagovarja federalizem. Mimo tega je imel dr. Jovanovič 2. maja v Kragujevcu ilegalno zborovanje, na katerem je napadal obstoječe politično in socialno stanje in se zavzemal za federalizem, torej prepričeval poslušalce, da mora priti v državi do sprememb režima.
Soobtoženi so: dijak Jaša Davičo, zasebni uradnik Miodrag Miletič, poštni uradnik Demeter Denis, zasebni uradnik Peter Popovič, koncipijent Stanko Trifunovič, zasebni uradnik Bora Lukič, ravnatelj državne kontrolne postaje na Topčideru dr. Dragotin Cosič, novinar Vasa Srzentič, zdravnik dr. Sima Miloševič, zasebna uradnica Nada Beličeva in igralka Ljubica Kovačevlčeva. Čitanje obtožnice je trajalo do 11. dopoldne, nato pa so se pričeli čitatl razni drugi ob-težilni spisi.
Nota angleške vlade Franciji
ANGLIJA HOČE OSTATI NEVTRALNA. - KONFERENCA EVROPSKIH VELESIL. - STALIŠČE HERRIOTA IN FRANCIJE.
PARIZ, 19. septembra. Po vesteh lista »Echo de Pariš« je angleški pariški poslanik lord Tyreli izročil predsedniku francoske vlade noto angleške vlade, v kateri zastopa Anglija v francosko-nemškem sporu nekako nevtralno* stališče, ker se noče vmešavati v to kočljivo vprašanje. Anglija meni, da se ta nesporazum lahko uspešno reši le s tem, da Francija onemogoči nadaljno milltarlzacijo in oboroževanje Nemčije s svojo postopno In vidno razorožitvijo, ker le tako bo mogoče priti v doglednem času do toliko zahtevane in premievane ena-kooravnosti.
Dalje se naglaša v noti potreba čim prejšnje skupne konference Francije, Anglije, Nemčije in Italije, na ka-
! terl bi se naj razpravljajo o garancijah, na podlagi katerih bi mogla Nemčija zopet zavzeti svoje mesto v delu razorožitvene konference.
»Matin« pa izjavlja, da Herriot nikakor ne bo opustil krepke obrambe svoje domovine v trenutku, ko se v Nemčiji z vso naglico in v največjem obsegu izvaia milHarizacija. V sredo bo v Ženevi predsednik Herriot pred svetom Društva narodov in pred zastopstvi odgovornih vlad poročal o obsegu in nevarnosti nemškega tajnega oboroževanja. Verjetno je, da bo Anglija zahtevala odgoditev seje, ker bj se tako rada Izognila eventualnemu konfliktu med prizadetimi državami.
Slavnosti na Mačkovem kamnu
BEOGRAD, 19. septembra. V spomin nesmrtnim herojem, ki so padli leta 1914. na Mačkovem kamnu, so bile včeraj v prisotnosti kraljevega zastopnika generala Ječmeniča, patrijarha Varnave, voj nega ministra generala Stojanoviča, pred sednika narodne skupščine dr. Kuraanu-dlja, mnogoštevilnih senatorjev, poslan' cev, generalov in drugih odličnikov ter tlsočglavega ljudstva velike spominske svečanosti v Krupnju. Po svečani službi božji je bila odkrita velika spominska plošča in je imel krasen spominski govor patriarh Varnava. Cerkvica, v kateri je vzidana spominska plošča, je zgrajena iz granita in predstavlja dostojen spomenik 15.000 borcem, ki so položili v usodnih avgustovih dneh življenje v tem okolišu za blagor in svobodo domovine. Nato so se gostje odpeljali z avtomobili na 7 km oddaljeni Mačkov kamen, kier je bil odkrit spomenik padlim iunakom.
Stalin bo odstopil
LONDON, 19. septembra. Potrjujejo se vesti, ki že dalje časa prihajajo iz Moskve o neizbežnih spremembah v vodstvu komunistične stranke in v zvezi s tem tudi v državni upravi. Včerajšnji listi trdijo v svojih poročilih Iz Moskve, da bo podal Stalin v najkrajšem času ostavko na svoje mesto generalnega tajnika komunistič-
ne stranke. Sovjetskemu diktatorja je bilo ponudeoo rektorsko mesto na nedavno odprtem azijskem vseučilišču v Moskvi. Kot Stalinovega naslednika Imenujejo poučeni krogi Kaganovlča, intimnega sodelavca sovjetskega vojnega komisarja Vorošllova. Trdi se, da stoji za Vorošilovim večina sedanje komunistične stranke. Značilno je, da Stalin, ki se ie že pred dnevi vrnil z dopusta v Moskvo, še ni od svojega povratka do danes prisostvoval sejam vlade.
Velik požar v Splitu
SPLIT, 19. septembra. Včeraj popoldne okrog 13. je izbruhnil požar v hiši trgovca Mata Culiča v Radovanovi ulici. V poslopju je več trgovskih skladišč. Najprej se je ogenj pojavil v skladišču Bir-kovega pogrebnega podjetja, od tam pa se je razširi! na dobro založeno skladišče Culičeve špecerijske trgovine, kjer je našel obilo lahko vnetljivih in močno gorljivih snovi. Kmalu je bilo vse poslopje v ognju. Zaradi pomanjkanja vode so imeli gasilci zelo težko delo. Zavarovan je bil le del uničenega blaga. Škoda se ceni nad 2,000.000 Din. Kako je ogenj nastal. še ni ugotovljeno.
NA NAJVIŠJEM VRHU PERUJA.
BERLIN, 19. septembra. Nemška andski vrh v republiki Peru. 6763 m andski vrh v republiki Per 6763 m visoki Huascarau. Doslej se to ni posrečilo še nobenemu Človeku.
Stran 2'
Mariborski »VE C ERNI K« Jutra
VMarifiorn, 3ne 19. JX. 1932.
rac^asawaEsry- :,aracži£»^>v->u^.w..	•
Dnevne vesti
Veličasten zaključek Tyrševih proslav
v Mariboru
ZVEZDNI ŠTAFETNI TEK MARIBORSKE SOKOLSKE ŽUPE.
Kot zaključek jubilejnih sokolskih proslav lOOletnice rojstva velikega ustanovitelja Sokolstva je organizirala Mariborska sokolska župa včeraj dopoldne zvezdni štafetni tek Sokolov z najoddaljenejših točk svojega območja. Cilj vseh štirih štafet je bilo otroško igrišče v novem mariborskem parku, kjer se je zbralo že mnogo pred napovedano uro mnogoštevilno sokolsko članstvo in Sokolstvu naklonjeno občinstvo. Ob 10. se je formirala izpred Narodnega doma po Tattenbachovi ulici, Glavnem trgu in Gosposki ulici z vojaško godbo na čelu velika povorka na slavnostni prostor, kjer so pričakovali tekmovalce že tudi predstavniki tukajšnjih javnih uradov in ustanov, med njimi okrajni glavar g. dr. Ipavic, predsednik okrožnega sodišča g. dr. Žiher, mestni župan g. dr. Lipold, novi predstojnik mestne policije g. dr. Hacin, starosta ptujskega Sokola dr. Šalamun in drugi.
V zvezdnem štafetnem teku so tekmovale sokolske štafete iz Šalovc, Črne, Središča in Zreč, ki so dospele na cilj v naslednjem vrstnem redu:
1. štafeta iz Šalovc na 105 km dolgi progi s 310 tekači v 4.52 urah.
2. štafeta iz Črne na 106 km dolgi progi s 196 tekači v 5.09.
3. štafeta iz Središča na 61 krri dolgi progi s 122 tekači v 3 urah in
4. štafeta iz Zreč na 42 km dolgi progi s 107 tekači v 2.08.
Po dospetju vseh štirih štafet, ki so jih navzoči navdušeno pozdravljali, je nagovoril zbrano Sokolstvo in ostalo občinstvo župni starosta br. dr. Gorišek, ki se je v izbranih besedah spominjal
velikega Tyrševega dela in njegovega trajnega pomena za Sokolstvo in vse Slovanstvo sploh ter naglasil, da ie včeraj tudi sokolska mati Praga, odeta v slavnostno obleko, na najsvečanejši in najdostojnejši način proslavila lOOletni-co rojstva dr. Tyrša. Z njo je v istem ognju in nerazrušljivi solidarnosti slavilo jubilej rojstva svojega nesmrtnega ustanovitelja tudi vse ostalo slovansko Sokolstvo. Svoj govor je dr. Gorišek zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju Aleksandru, godba pa je med navdušenimi ovacijami vseh navzočih zaigrala državno himno. Posebno pohvalo je ’zre-kel starosta še vrlemu tehničnemu odboru, ki je tako vzorno organiziral sokolski štafetni tek.
Za njim je spregovoril mestni župan br. dr. Lipold, ki je povdaril, da se tudi mariborska mestna občina in z njo ves nacionalni Maribor pridružuje sokolski proslavi spominske obletnice Da tali Maribor dostojno počasti spomin dr. Tyrša, bo prekrščen zgornji del Gosposke ulice nad Slovensko udco v Tyr-ševo ulico, v mestnem parku pa bo postavila občina na mestu, kjer je bila včerajšnja proslava, v bližnji bodočnosti lep Tyršev spomenik. Ko je še naštel velike zasluge dr. Tyrša, je končal svoj govor s trikratnimi »Slava« klici prvemu Sokolu.
Nato se je za vojaško godbo iazvrsti-lo sokolsko članstvo z naraščajem, oddelek gojencev tukajšnje inženjerske podčastniške šole in četa 45. pehotnega polka, nakar se je povorka vrnila skozi mesto pred Narodni dom, kjer se je razšla.
Naši planinici pri Senjorjevem domu
OBČNI ZBOR STAVBNE ZADRUGE »RIBNIŠKA KOČA«.
Ob najkrasnejšem jesenskem vremenu so se preteklo nedeljo zbrali naši planinci v Senjorjevem domu pri Ribniškem jezeru, kamor je bil sklican redni letni občni zbor stavbne zadruge »Ribniška koča«. Občnemu zboru je predsedoval agilni predsednik zadruge g. inž. Šlajmer, udeležil pa se je zborovanja med drugimi tudi predsednik mariborske podružnice SPD g. svetnik dr. S e n j o r. Iz poročil zadružnih funkcionarjev je bilo razvidno, da dela pri Senjorjevem domu v zadnjem času hitro napredujejo. Uspeh letošnjega leta je zelo zadovoljiv. Na zunaj je dom dobil lično sliko in sedaj se vedno bolj spopolnjuje notranja ureditev. Dom je dobil že v vseh svojih delih vodovod in moderna stranišča. Ko bo popolnoma dograjen, se bo mislilo tudi na kopališče, vrt, igrišče in seveda na lastno ekonomijo. Zadruga šteje 160 članov, ki so podpisali 2150 deležev. Tekom občnega zbora se je predsednik inž. Šlajmer v toplih besedah zahvalil velikim podpornikom stavbe, v prvi vrsti banovini, Tujsko-prometni zvezi in podružnici Maribor SPD ter njenemu zaslužnemu načelniku g. svetniku dr. Scnjorju, ki ima brez dvoma največje zasluge za to našo novo impozantno planinsko postojanko. Na predlog g. dr. Snu d er la se je spomnil občni zbor tudi nesebičnega in požrtvovalnega delovanja gradbenega podjetja inž. arh. Jelenec & inž. Šlajmer ter g. inž. Run-galdierja.
Pri volitvah je bilo izvoljeno sledeče načelstvo: predsednik inž. Šlajmer, podpredsednika inž. arh. Jelenec in Kravos, blagajnik magistratni svetnik Šnu-derl, namestnik Soršak, tajnik Gajšek, odborniki drr Sekula, dr. Senjor, Koritz-ky (Šoštanj), Ule (Mežica), Polak, For-neci (Ribnica), Zapečnik (Brezno), Iršič (Mislinje), dr. Jehart, Majer, dr. Veble in Strašnik. Člani nadzorstva: predsednik dr. Šnuderl, podpredsednik tovarnar Hutter, dr. Lašič, inž. Lenarčič, Podlisnik (Ribnica) in Zorzut.
*
Večer poprej je bila odborova seja mariborske podružnice SPD, in sicer v znamenju delovnega jubileja požrtvovalnega odbornika in načelnika markacijskega odseka r. Škofiča. Po prisrč-
nih besedah gg. predsednika dr. S e n j or ja, dr. Šn u d e r 1 a in dr. L.a š i č a je prejel g. Škofič od mariborske podružnice SPD lepo spominsko darilo v znak priznanja nesebičnega in neumornega
delovanja v prid naše domače turistike. *
Našim planincem, ki so se topot zopet v večjem številu zbrali pri Senjorjevem domu, je Bog nak onil najlepše septem-bersko vreme. Po krasni in mirni mesečni noči so dobili dan, ki bo gotovo ostal vsem v najboljšem spominu. Noben veter ni motil prijetnega miru na Ribniškem sedlu. Ves dan je solnce pošiljalo svoje tople žarke na prelepo jesensko naravo in zrak je bil čist ko ribje oko. Planincem se je nudil razgled kot malokdaj.
Jubilej uglednega obrtnika
Preteklo soboto zvečer je mariborsko Slovensko obrtno društvo priredilo v mali dvorani Narodnega doma družabni večer tovarišu Franju Burešu, ki je pred kratkim obhaja! petdesetletnico. Družabnega večera se je udeležilo precejšnje število mariborskih obrtnikov, navzoč pa je bil tudi. mestni župan g. dr. Lipold. Jubilanta g. Bureša in njegovo zakonsko družico je pozdravil predsednik Slovenskega obrtnega društva g. Novak. Po nagovoru je izročil jubilantu krasen album s pečati in podpisi vseh mariborskih obrtnih društev in ustanov, katerih član je, s prošnjo, naj vzame to darilo v trajen spomin hvaležnosti in priznanja. Po predsednikovem nagovoru se je razvila med navzočimi prijetna zabava. Jubilantu je čestital tudi župan g. dr. Lipold, ki je zaključil svoj nagovor in napitnico z željo, naj bo jubilant vzgled in vzpodbuda mariborskim obrtnikom.
Akcija za gradnjo lesenih hišic. Podružnica združena jugoslovanskih železničarjev priredi v torek 20. t. m. ob 19. (7.) uri v mali dvorani Narodnega doma sestanek, na katerem bodo razpravljali o akciji za gradnjo lesenih hišic. Na sestanku bo poročal g. Tumpej o načrtih in proračunih za posamezne vrste lesenih hišic. Sestanka se lahko udeleže tudi o-stali interesentir
Grozovit uboj v Razvanju
Železničar Jakob Klemenčič žrtev alkoholiziranega moškega.
Naglo se je sinoči že v poznih urah raznesla vest o strašnem uboju po Razvanju in pretresla vso sosesko. Zopet je bil na delu alkohol, ki je spravil človeka ob ra%um, da je segel po sekiri in z njo pokončal človeško življenje ter obogatil našo kriminalno kroniko za nov žalosten primer.
V nekem vinotoču v Razvanju je popivala sinoči večja družba moških, med katerimi je bil tudi 401etni železničar Jakob Klemenčič. Ko je družbo okrog 8. ure zvečer že premagalo vino, se je jela prepirati med seboj. Beseda je dala besedo in iz prerekanja se je izcimil najprej pretep in končno se je razvila med njo še prava bitka. Zahreščale so mize in klopi, zažvenketalo je steklo in v prvem luninem svitu so se zabliskali noži. Neki bojevitež je poiskal celo sekiro in se pomešal med divjaški pretep. Klemenčič, ki je sedel na svojem mestu, je spočetka mirno opazoval pretep, ko pa je zagledal nože in sekiro, je vstal, da bi se odstranil. V tem trenutku pa je že začutil silen udarec na vrat, se opotekel in zgrudil. Na vratu je zazevala globoka rana, iz katere je curkoma lila kri, ki je streznila divjaške pretepače.
O strašnem krvavem dogodku so bili telefonično obveščeni mariborski reševalci, ki so pohiteli na kraj uboja ter nudili ranjencu prvo pomoč. Toda bi’o ie zaman. Rana je bila smrtna in je Klemenčič med prevozom v bolnišnico že umrl. Za storilcem so se podali takoj tudi orožniki s Teznega ih Studencev, vendar rezultat preiskave, ko to poročamo, še ni znan.
Zaključni izpiti na državni trgovski akademiji. Pod predsedstvom ravnatelja g. Dolenca so opravili zaključni izpit: Ida Čučkova, Vida Hvalenčeva, Andrej Jug, Josip Jug, Ljubomir Kavs, Mirko Štubelj, Josipina Vertičeva in Marjan Zigart. En kandidat je bil odklonjen za tri mesece, eden pa za vedno.
Z Mariborskega otoka. Ker je še vedno lepo in toplo vreme, bo kopališče nadalje odprto. Danes je znašala temperatura vode v velikem bazenu 20 stopinj, v srednjem in malem bazenu 23 stopinj, temperatura zraka pa 26 stopinj.
Jadralno letalstvo. Jadralna letalska skupina v Mariboru ima v torek 29. t. m. ob 20. uri v prostorih Aerokluba, Grajska 1, izreden sestanek. Vsi oni, ki se zanimajo za jadralno letalstvo, so vabljeni. Pomenili se bomo o gradnji novega jadralnega letala, o delu čez zimo, o gradnji hangarja na Pohorju in drugo. Tov. Cijan bo predaval o tekmah na Vasserkuppe 1932.
Josip Daneš se vrača. Mariborsko občinstvo bo gotovo z veseljem pozdravilo vest, da se vrača med ansambl mariborskega gledališča priljubljeni slovenski komik in ljubljenec gledaliških obiskovalcev g. Josip Daneš, ki je sedaj deloval dve sezoni v ljubljanski drami. G. Daneš, ki si je zlasti s svojim »Švejkom« pridobil izredno popularnost, bo za Maribor razveseljiva pridobitev.
Društvo jugoslov. akademikov ima svoj redni občni zbor jutri v torek. 27. t. m. ob 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu. Akademiki, pridite vsi, zlasti novinci! — Predsednik.
Poskušen samomor pri Poljčanah. V preteklih 3 dneh sta sklenila v Poljčanah dva moška izvršiti samomor z obeše-njem. Dočim se je namera prvemu obupancu posrečila, o čemur smo že poročali, so drugemu v zadnjem trenutku rešili življenje. V petek dopoldne je nenadoma zapustil svoje sužbeno mesto strojnik neke tovarne v okolici Josip K. in odšel proti bližnjemu gozdu. V tovarni so vedeli za njegovo namero in so poslali za njim dva delavca, ki ju je pa K. nagnal nazaj na delo. Delavca sta se navidezno res vrnila, ko jima je pa izginil izpred oči, sta se obrnila in mu sledila v gozd, kjer sta ga že našla na težko dostopnem hrastu kake 4 m od tal obešenega. Prerezala sta vrv in ga skušala obuditi k življenju, kar se jima pa na videz ni posrečilo. Poklicani zdravnik, ki je bil kmalu na mestu, je pa obupanega K. z dolgotrajnim umetnim dihanjem vendarle priklical v življenje. K. je bil prepeljan domov in se bori s smrtjo. Vzrok obupnega dejanja je K. pojasnil v poslovilnem pismu, ki so ga pa zaplenile oblasti.
Želodčne bolečine, pritisk v želodci gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franc Jožefove« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalm zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franc Jožefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franc Jožefova« gre®-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	_____
Sijajen uspeh tombole »Slovenskega ženskega društva«. Večtisočglava množica sreče željnega občinstva je včsrai popoldne napolnila ves prostrani 'M svobode, precejšen del Jugoslovanskega trga in še sosednjo Aleksandrovo cesto ter z napeto pozornostjo s tablicami v rokah sledila poteku tombole agilne?1 »Slovenskega ženskega društva« v Mariboru, ki je tako zopet zbralo lep Prl' spevek v korist »Počitniškega doma kraljice Marije« na Pohorju. Ko so bili p®* brani vsi mnogoštevilni in lepi mani« dobitki, je sledilo razburljivo in napet® tekmovanje za visokovrednimi tombolami, ki jih je bilo 12. Tombole so dobik naslednji, kakor je razvidno, res potrebni srečneži: I. 3000 Din v gotovini šivilja Ivanka Dobičeva, II. originalen Šivalni stroj železničarjeva žena RozaliJ1 Dolškova, III. kuhinjsko opremo zasebnica Josipina Drozgova, IV. moško ko>® zasebnica Erna Glojneričeva, V. kompletno smučarsko opremo kotlarski P®” močnik Karel Faleš, VI. krasno naniiz®® garnituro s čajnim servisom zidar Leopold Makarovič, VIL pleteno klubsko garnituro zasebnica Verona Krajnčev®’ VIII. kompletno kuhinjsko posodo delavec Rudolf Mlakar, IX. namizni prt s prtiči delavčeva žena Ana Rudlova, /r posteljno odejo z blazinami in posteli®1' no delavka Marija Benkovičeva, *** kompletni lonec za vkuhavanje konzerviranega sadja in XII. gramofon pa s'1 si delila dva državna uradnika. ..
Nesrečna nezakonska mati. Poro^j smo že, da so preteklo soboto poteg®1' iz Drave pod Steinbrennerjevim vrt®®1 ob Koroški cesti truplo neznane utopljenke. Po poizvedbah mestne policije iS sedaj ugotovljena indentiteta nesrečnicf-V njej so spoznali 21-letno služkinj® Frančiško Dovjakovo z Rakeka, zaposle' no zadnje čase pri g. Milanu Zagorcu ’ Vrtni ulici. Dovjakova je pred petimi me' seci povila nezakonsko dete. Kritične?1 dne pa je rano zjutraj zapustila svoje?1 otročiča in se pognala v Dravo. Kaj ! pripravilo nezakonsko mater do obuP1’ ni znano. Nesrečnico so pokopali da®e na pobrežkem pokopališču, osamljene?1 otročička se bodo pa morali usmiliti d®* bri ljudje.
Ne zametujte sreče, ki jo je tako tem doseči in se za njo zaman pehajo mi®' joni ljudi. Kupite, dokler so še na r®!' polago, srečke prvega razreda nove? 25. kola državne razredne loterije upravi »Jutra« in »Večernika« na ksandrovi cesti 13.	,
Nezgoda motociklista. Včeraj doP®'” ■dne je bil poklican na Koroško cesto ®j pomoč rešilni avtomobil, da bi prePe*J v bolnišnico 211etnega Alojzija Kane ®r) iz Vetrinjske ulice, ki je padel z m®'®' cikla in se poškodoval na obeh rok^jj Ko pa so reševalci prispeli na označb mesto, se je izkazalo, da so Kane ari®'' poškodbe le lažjega značaja in so g® 1
skl
to prepeljali v domačo oskrbo.
Od doma Je izginil 521etni miza®1 pomočnik Franc Škof, rodom iz Trs.£ Zadnji čas je stanoval pri Mariji Vo?rl čevi na Koroški cesti 24. Poslovil se >
že 14. t. m. in odšel neznano kam-
Ke*
je bil že več dni pred odhodom P°trl-V-obupan, sumijo, da si je sam vzel z* ljenje. Škof je srednje, precej močne P , stave, okroglega obraza, sivih las, n pa dolge sive hlače, platnen jopič, s* ^ kapo in Črne visoke čevlje. Kdor bj njem kaj vedel, naj javi predstojnis mestne policije.	j.
Ne zamudite si ogledati irupo low y Veliki kavarni.	—
Pri prehlajenju, hripl, vnetju v otek’ih mandljih, živčnih bolečinah, ganju v udih storite dobro, če p0 ieni, za vsakdanjo izprnznjenje črevesa s da popijete pol čaše naravne »Fran - . šefove« grenčice. Po sodbah univ tetnih klinik se odlikuje »Franz J . va« voda radi sigurnega učinka Pr ^ jetni uporabi. »Franz Josefova« Kre l0 se dobi v vseh lekarnah, drogerij špecerijskih trgovinah.
v M a r I b o r ti, dne T9. IX. 193X\
immmm WFCFFivrKfwa
Nemška akcija v obmejnem Št. liju
PREPOTENTNOST NEMŠKIH PRISELJENCEV. — NEMŠKA MANJŠINSKA ŠOLA. - GREHI SLOVENSKEGA ŽIVLJA.
V času, ko slišimo vsak dan o novih ®ukah in povečanem trpljenju našega krvavečega ljudstva onstran severne in juž-tozahodne meje, je prav, če pogledamo življenje in nehanje nemške narodne Manjšine v naši banovini, zlasti pa ob severni meji. Porast nemškega grebena v zadnjiia trinajstih letih kaže visoko, ra-Pidno dvigajočo se krivuljo navzgor. O Prevratu so se naši Nemci in nemčurji z frozo zavedli za nje bridke resnice, da ie germanski ponos z izgubljeno svetovno vojno padel in so se z vso naglico in nepotrebnim strahom pripravljali za odhod v majhni avstrijski ostanek bivše mo-žočne monarhije. Vljudno so prosili, če-^r Pač prej niso bili navajeni, za odkup zemlje. Pokrajinska uprava v Ljubljani le tudi res pripravljala potrebno akcijo Za odkup nemških posestev, ki naj bi se tako zopet vrnila v prvotne, slovenske *oke. Našlo pa se je tedaj pri nas nekaj dobrosrčnih ljudi, ki jim je bilo žal zaslužno ponižanih potujčevalcev našega na-žda in so se za nje zavze i z vsem nav-šušenjem in ljubeznijo. Sestavili so »uborni Nemcem slovensko vlogo na pokra-tasko upravo v Ljubljani glede dovolje-nja bivanja v naši državi in dodali toplo Priporočilo, v katerem so naglašali, da so Na’i Nemci svečano izjavo, da bodo najvidnejši državljani, ki se bodo skušali v čim krajšem času asimilirati in končno P°Polnoma preleviti v zavedne Slovence.
Pa si oglejmo njihovo lojalnost in topo napovedovano in objubljano asimi-acijo! V tukajšnji šoli so dobili svoj nem-bki razred, sezidali so si (Bog ve s či-*av° pomočjo?!) lastno protestantsko '■pkev in dobili tudi lastnega protestantka pastorja, ki vodi odkrito borbo za utrditev in Tirjenje nemštva ob naši se-^erni meji. Že preteklo leto se je na vse aretege trudil za dosego drugega nem-pka razreda na tukajšnji osnovni šoli. , riyaja' je k vpisu v nemški razred otro-? drugih, znatno oddaljenejših šolskih krajev. Šolski upravitelj se je temu sa-1 1kastnemu postopanju seveda uprl, kar e moral storiti že po svoji službeni dolžni. Pa se je pastor, ki ga ni rodila ,asa mati in ga redi naša zemlja šele ne-^ et, razjezil in je šolskemu upravitelju .Sorčen zagrozil, da bo poskrbel, da bo . etel iz Št. lija. Isto grožnjo je izrekel
goji nikakor ne more vzdržati na sedanjem mestu. Naj ta majhen primer po-služi za primerjavo položaja nemške manj šine pri nas in slovenske manjšine v Av-striji!
Velik del krivde za naše razmere leži na nas samih. Ob sleherni, potrebni a i nepotrebni priliki se naši ljudje silijo in pitajo z nemščino, in to ne le napram tujcem, ki v resnici ne razumejo naše govorice, temveč celo Slovenci sami med seboj. Razumljivo je, da se vsak Nemec, ki zaide v tako družbo, čuti kakor doma. Naš človek onstran meje pa je s svojo materinščino le predmet posmehovanja in zaničevanja ter ^v urad' nem očesu trmast izzivač. V našem kraju se je pred dnevi pripetilo v neki go-stilni, da so naši sovenski ljudje pre-j
pevali nemško. Ko se je neki narodno zaveden gost nad tem spodtaknil, je moral osramočen oditi. Neka »nežna« ženščina je še zaklicala za njim: »Le idi, ti prekleta svinja!«
. Ali ne bi bil že čas, da tudi sami že končno pokažemo, kdo in kaj smo. Naučimo se nacionalnega ponosa in zavesti od naših sosedov Nemcev! Nemce, ki prihajajo k nam po svojih opra-vkih izza državne meje, spoštujmo kot goste, med seboj pa odkrito pokažimo, da smo vredni sinovi svoje ponosne jugoslovanske domovine in svojega, nekdaj tako teptanega naroda. V vseh javnih loka ih občujmo slovensko in energično zahtevajmo tudi od drugih slovenskega občevanja. Zlasti je to nujna potreba v obmejnih krajih in mestih. Obdržati je tudi treba tesne medsebojne stike med Mariborom in obmejnim podeželjem, kar izdatno pospešujejo prav razne kulturne in narodne prireditve.
Sokolst o
v
Pomembno sokolsko slavje v St. liju
SIJAJNO USPELI NASTOP ŠENTILJS KEGA DRUŠTVA IN SOSEDNIH BRATSKIH CET.
tudi
Ze
1 napram šolskemu svetu, češ, da bo
Kako globoko se je ukoreninilo Sokolstvo tudi na naši severni meji, je najlepši dokaz včerajšnja pomembna sokolska manifestacija v obmejnem Št. liju, kjer se je na prostornem zetišču pred šolo zbralo vse kar čuti narodno. Prostor za nastop je bil ves v državnih zastavah, lepo okrašen in zasluži za delo in požrtvovalnost učitelj br. Lorber vse priznanje. Že pred nastopom se je jelo zbirati na zletišču domače in okoliško občinstvo. Ko pa je prispel popoldanski vlak iz Maribora, se je na kolodvoru formirala močna sokolska povorka in krenila proti Št. liju, zavila na zletišče, ki je bilo namah podobno mravljišču. Iz Maribora se je pripeljao prav Častno število članstva Sokola Maribora III., častno pa so bila zastopana tudi sokolska društva Maribor-matica, Maribor I. m Maribor II. Med udeleženci smo opazili tudi okrajnega glavarja g. dr. Ipavca, funkcionarje sokolske župe, oba okrajna šolska nadzornika g. Tomažiča in Koropca ter druge odlične narodnjake in stare soko ske borce, ki so jih domačini pri vstopu na telovadni prostor viharno pozdravljali in nadvse prijazno sprejeli. Burno so bili pozdravljeni tudi
n°Ld0„S,e?el _ni!??!.rf„P.,USlvPri tem je mariborski' pevci »Jadrana«, ki so se prt
peljali s tovornim avtomobilom.
auiigaval na posebno zaslombo. st. e dni pa so se raznesle po Št. liju ve-.da je pastorjevo prizadevanje za do-
Pred nastopom so prikorakali na zletišče nastopajoči oddelki šentiljskega
drugega nemškega razreda uspe o \ .	, x, ___________
j da se bodo smeli vpisovati tudi otroci; društva in sosednih društev. Zbra
l drugih šolskih okolišev. Da se čim^ole °fe'?sttvo *	? S a, °2
H izognejo vsakemu stiku in zbližanju! br;■ Sfiligoj. V kra.kih, toda jedrnati -
»ašim narodom tudi v gospodarskem	Ji1«®0.
^gkdu, so odprli Nemci tudi lastno nem-0 gostilno. Neki Nemec je kupil od Slo-jj nca hišo in v njej odprl gosti’no, za
r° ie dobil na ime svoje žene kljub	,
^nemu protestu brez vsakih težav obrazloz, pomen Sokolstva m pozval ni 70	v; Sokole, naj čuvajo našo severno mejo.
prestati Šentiljčani za naše osvobojenje. V imenu župne uprave pa je prinesel sokolske pozdrave prof br. Struna. V daljšem, globoko zasnovanem govoru je
Mesijo, čeprav ni za novo gostilno v . »cin kraju nobene krajevne potrebe in
bi
le občina najbrže tudi ne izrekla. Si-so tukajšnji Nemci tihi in mirni, ostali
So vendar to, kar so bili. Zato je nji-tieV° delovanje tem pomembnejše in te Varnejše. Pač bi se moglo od njih zah-seja!'’ da bi se naučili našega jezika vsaj uj L če že pod pokojno Avstrijo za to o' čutili potrebe. Dejstvo je, da se niti adi ljudje v vseh 14 letih Jugoslavije $Vn-na ' našega jezika, kar smemo v vj 11 s*'ni skromnosti od njih z vso pra-?ahtevati. Pozdravljajo se z našimi nemško in tudi na slovenski po-av odgovarjajo nemško.
Str Zrm'o se pa nekoliko na razmere on-del 0 ^rzavne meje, kjer je ostal velik s;0vnaMrga uaroda, ki se upa spregovoriti ^Urmi ° ^ssedo le še za zapahnjenimi Živi; . dočim se mora v vsem javnem DrevJU 1K)S Sevati nemščine. Že ob jej samem se je zgodilo, da je pre-iutro na^ človek na slovensko »Dobro da ta* ,oro,žnika nemško pojasnilo, češ, br0 ;!!*_ i v!^ n,e obstoja slovensko »Do-
Rrer)1Uiro*' PrJ tem J'e ostalo do danes. Si ^ ne.v* !e potožil neki Slovenec, ki
v* OD Ot- zobnapasta j temeljito očisti zobe, ne da bi škodila zobni t M sklenini.Posebno za ] " kadilce je redno nego- ; vanje zob z OD Ob ; Zobno pasto f eobhodno potrebno.
dvanajsterice Maribora III. pod vod stvom načelnika br. Majhna. Izvajanje je bilo lepo, izgubila pa je brez godbe pravi efekt. Po nastopu dvanajstorice, ki je burno aklamirana odkorakala s prostora, so nastopili šentiljski člani s praškimi prostimi vajami in jih izvajali lepo in sk'adno. Tekmovalne igre moške dece v skokih preko ovir so zelo ugajale. S to točko je uskočil v spored br. Lavrenčič in tako pokazal, kaj zmore deca, ne da bi se vadila za nastop. Nato so nastopili jareninski člani s prostimi vajami. Njim je sledil nastop šentiljskega moškega naraščaja s prostimi vajami.
Izvajanje je bilo odločno, sigurno in nadvse skladno. Naj bi si izvajanje prostih vaj šentiljskega naraščaja vzeli za vzgled vaditelji drugih društev! Na drogu so nastopili Šentiljčani in Maribor III. Mariboru III. bi priporočali, da pred nastopom vadi in da ne nastopi nepripravljen! Po orodni telovadbi je nastopila soko'ska četa s Sladkega vrha pod vodstvom šolskega upravitelja br. Jakopca. Vrle fante Sokole s Sladkega vrha je občinstvo živahno pozdravilo in nagradilo s ploskanjem za strumno izvajanje prostih vaj. Nastop so zaključili šentiljski člani s prostimi vajami s palicami. Pri njih se je opazila pripravljenost in odločnost. Efekt z nastopom je bil popolnoma dosežen.
Po nastopu se je razvila lepa sokolska veselica. Igrala je domača godba na pihala, pevski zbor »Jadrana« iz Maribora pa je prepeval narodne pesmi, ki so odmevale še preko meje. Šentiljskim Sokolom iz srca čestitamo k tako sijajno uspelemu javnemu nastopu in jim kličemo: Na svidenje prihodnje leto in sokolski Zdravo!
Šport
Tekmovanje za pokal LNP
RAZBURLJIV POTEK.
Točno ob napovedani uri se je pričel nastop. Prva sta prikorakala moška deca šentiljskega društva in mladinski sokolski tamburaški zbor pod vodstvom svojega učitelja, inadvse marljivega društvenega načelnika br. Šeška. Navzoče občinstvo in zbrani Sokoli so mlade in krepke soko iče navdušeno pozdravili. Ob spremljevanju tamburaškega zbora je moška deca tako lepo izvajala proste vaje, da so jih navzoči kar občudovali in niso štedili s priznanjem in ploskanjem. Nič manj navdušeno ni zbrano občinstvo pozdravljalo tudi ljubkih deklic, ki so z venci v rokah prikorakale na telovadišče pod vodstvom vaditeljice, učiteljice s. Hitijeve. Z nežnim in efektnim izvajanjem prostih vaj po zvokih mladinskega sokolskega zbora so si osvojile srca vseh navzočih. Nič ne pretiravamo, če trdimo, da tako lepega nastopa moške in ženske dece nismo videli letos na nobenem nastopu. ^Načelniku bratu Šešku, ki je vaje sestavil, sam priredil glasbo in naučil mladinski soko ski tamburaški Hitijevi ponovno
zbor ter vaditeljici s .	olu»vllv„,	...	vse priznanje! Nato so nastopili jare-
j>r~f ,Upi* posestvo onstran Mure, da bi ninski Sokoli in Sokolice s prostimi va-‘dV lenn	 um	cin	i	iomi	-7,	uti	sivurno in skla
Vener* 5° izhaia- sam« 5e ne bil Slo-' jami. Izvajali so jih sigurno m skladno hre?i ’ .aradi njegove narodnosti ga vse Če upoštevamo, da so to sami kmečki nieJ, in mu de,a ovire Pri slehernem fantje, moremo jareninskim Sokolom sa-DreLw.m k°raku Prodati bo moral in se! mo čestitati. Na bradlji je nastopila vr-lltl k nam, ker pod obstoječimi do- I sta domačega društva. Sledi, je nastop
ISSK Maribor:SK Železničar 2:1 (2:0).
Na igrišču SK Rapida se je včeraj popoldne odigrala repriza že v jeseni lanskega leta odigrane tekme za poka LNP, ki pa ga do danes še nihče ni videl, in sicer med starima rivalima »Mariborom« in »Železničarjem«. Kakor znano, se je prva tekma končala z zmago ISSK Maribora v razmerju 7:1. Na protest Železničarjev pa je LNP tekmo razveljavil, češ, da ni bila odigrana regularno.
Obisk je bil slab in namen tekme gotovo ni bi! dosežen. Odločitev MMO, ki je te' mo odredil na oddaljenem igrišču SK Rapida, kjer je obisk vedno manjši, se je občutno maščevala.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Maribor: Koren I, Koren II, Savo, Kokot, Bertoncelj I, Kukanja, Jež, Miro, Kirbiš, Dušan, Bergant.
Železničar:	Pišof Wagner, Konrad,
Glavič, Frangeš, Ronjak, Pezdiček, Go-linar, Paulin, Konrad, Jenko.
Kakor je iz postave razvidno, je »Maribor« postavil kombinirano moštvo, brez uspešnih strelcev iz 'igaškega tekmovanja; Železničarji pa so .nastopili brez desnega krila Bačnika. Po postavah sodeč se je pričakovala zmaga Železničarja, vendar je bila enajstorica »Maribora« še vedno dovolj močna, da je v polju prevladovala, in to še po izključitvi Bertonclja v 31. minuti prvega polčasa. Zmaga belo-črnih je z ozirom na premoč v polju upravičena. Moštvo »Maribora« je podalo homogenejšo celoto. Obramba se je razgibala zlasti v drugem polčasu in je v tem delu igre tudi Koren II pokazal nekdanje vrline. Ze'o dober je bil njegov brat v golu, ki je med drugim tudi branil dve 11 m. Krilci so bili v drugem polčasu odlični, dočim napadalna vrsta ni bila tako na višku. Premajhna odločnost za končni strel je preprečila boljši rezultat. Moštvo se je po večini odlikovalo z dobro tehnično podlago, s koristnim startom, dobro igro z glavo in s še precejšnjim razumevanjem za primerno plasiranje; pokrivanje je bilo slabo. Belo-črnlm pa bi svetovali, da v bodoče opuste vedno bolj se uveljavljajoči revanžll
Moštvo Železničarja — se išče. Že vi spomladanskih tekmah ni hotelo funkcionirati v napadu, in še vedno se za ta del ne najde posrečena solucija. V včerajšnji igri se je napad pokazal z najslabše strani. Edina aktivna moč v napadu je bil Paulin, ne da bi mogel, razen malo večje živahnosti, prispevati k boljšemu delovanju te vrste. Poedinci n« znajo stopati; kombinatorno so bili sko-ro vsi pod kritiko, žoge sploh ne znajo držati. Iz tolikih uporabljivih žog, kot jih je ta napad dobil od ozadja, bi bil katerikoli drug napad sigurno izbil večji dobiček. V toliko gre zasluga za neuspeh moštva izključno na rovaš mizerne igre napadalne vrste. Krilci tudi niso mogli zadovoljiti. Poznalo se je, da že dalj časa niso igrali težjih tekem. Ožja obramba je za malenkost popustila od nekdanje sigurnosti. Pišof je par žog odlično lovil, to je pa tudi bilo vse.
Lepota igre je močno trpela radi nepotrebne ostrosti in se je maloštevilno občinstvo oddahnilo, ko je sodnik od-žvižgal konec. Šport naj vendar ostane šport! Igralci, ki nočejo imeti obzira do zdravja svojih športnih tovarišev, ne spadajo na športni prostor! Krivda leži tudi na sodniku g. Skalarju, ki ni znal preprečiti sirove igre. Razen tega ie^il jako nesiguren, in je prečesto ^napačno sodil, tako da so njegove odločitve neprijetno vplivale na itak razburljivo razpoloženje igralcev.
V predtekmi je kombinirano moštvo SK Svobode zmagalo nad rezervo SK Železničarja s 4:3 (4:0).
Teni*
ISSK Maribor:SK Čakovec 9:5.
Na igriščih ISSK Ma»-:bora je bil včeraj teniški dvomatch med »Mariborom« in SK Čakovcem. Zopet je zmagal ISSK Maribor in ponovno dokazal, da ne prednjači samo v nogometu, temveč ima tudi trenutno najboljše slovensko teniško moštvo v Sloveniji. Pri včerajšnjem srečanju je »Maribor« pritegnil tudi nekatere slabše moči. Kljub temu ie odločil dvoboj z 9:5 v, svojo korist.
Posamezni rezultati so bili naslednji; Gospodje posamezno:	Gasparin	(M);
/SfFsrr.
■■K&MSEffll
ntmsm »večerniki juw
JUeue £oti:
£fUifei$aaemtea
(Roman	2
v.
Rarahu ie bila malo bitje, ki ni sličilo nobenemu drugemu, dasi je bila verna podoba maorskega plemena, ki naseljuje polinezijska otočja in je ena najstarejših človeških ras na svetu, ki ji nihče ne ve izvora.
Rarahu je imela velike črne oči, polne eksotične mehkobe, mile blagosti, kakršne imajo mlade mačke, kadar jih božate; njene trepalnice so bile tako dolge, taxo črne, da so izgledale ko da bi bile iz oskrbljenega perja. Nos ie imela kratek in tenak, kakor Arabka; usta, malo debelejša, malo večja ko klasična, so imela globoke kote, div.no zarezane. Kadar se je nasmehnila, so se videli njeni široki zobje, beli ko iz porcelana, a hrapavi, kakor da jih leta še niso ugladila in so ostali taki, kakršni so bili v rani mladosti. Njeni lasje, prepojeni s sandalom, so bili dolgi, razpuščeni, malo ostri in so v težkih pramenih padali na njena obla ramena. Plast rje, bolj temne barve, podobne barvi starih etrurskih terakot, je pokrivala vse njeno te'o od vrha čela do konca nog. Rarahu je bila male postave, krasno in pravilno raščena; grudi so ji bile polne in gladke, a roke antično dovršene.
Okoli členkov na nogi je imela bledo-modre tetovirane proge, ki so predstavljale kače; na spodnji ustnici so ji bile vrezane tri modre poprečne črte, skoraj neopazljive, kakor pri ženskah na Mar-kiškem otočju, dočim je imela na čelu bolj blede proge, slične diademu. Kar je najbolj dokazovalo njeno maorsko poreklo, so pa bile njene skupaj stoječe oči, postavljene prav pod čelo, kakor pri vseh Maorih. Kadar se je veselo smejala, je bil njen poredni otroški obraz podoben obrazu mlade opice, ko pa je bila resna ali žalostna, je izžarevala ono nekaj, kar se da povedati samo z dvema besedama: polinezijski čar.
VI.
Onega dne, ko sem prvič stopil na ta-hitska tla, se je dvor kra'jice Pomare pripravljal na polsvečani sprejem. Angleški admiral »Rendirja« je šel na obisk k v'adarici, svoji stari znanki, in jaz sem ga spremljal v slavnostnem kroju.
Skozi gosto zelenje so prodirali žarki vročega solnca; vse je bilo mirno in pusto po senčnih drevoredih, ki tvorijo Pa-pet, mesto kraljice. Hišice z verandami, raztresene po vrtovih, pod velikim drevjem, pod tropskim rastlinstvom — so bile ko njihovi gospodarji vse zatopljene v slastno sanjavost, ki prevzema človeka, ko se opoldne odpočiva. Okoli kraljičinega dvorca je bilo prav tako pusto, prav tako mirno...
Eden kraljičinih sinov, pravi orjak ožganega obraza, ki nama je v fraku pri-
V M a r 1 b' o' r u, cine’ 19. IX. 1932.
šel naproti, naju je odvedel v dvorano s spuščenimi zavesami, kjer je molče in nepremično sedelo dvanajst žensk...
Na sredini dvorane sta bila drug poleg drugega postavljena dva naslanjača. Pomare, ki je sedela na enem, je velela admiralu sesti na drugega in tolmač je pričel prevajati besede obeh starih znancev.
Ta ženska, čije ime je bilo nekoč uple-teno v eksotične sanje mojega detinstva, je imela na sebi dolgo tesno haljo iz rožnate svile, bila pa je že stara, bakrene barve in z zapovedujočim in sirovim izrazom v obrazu. Na njenih obledelih in nelepih licih, licih ostarele ženske, so se pa kljub temu še poznali sledovi nekdanje dražesti in čara prošie mladosti, o katerem so nam prejšnji mornarji ohranili veliko originalnih sporočil.
V onem somraku zaprte sobane, v oni mrtvi tišini tropičnega dneva, so bile ženske njenega spremstva čudno dražestne. Vse so bile lepe, fahitsko lepe: oči črnih, polnih mehkega sijaja, kože pa zagorele, kakor španske ciganke! — Njihovi razpleteni lasje so bili okrašeni z naravnim cvetjem, a halje iz lahkega blaga brez rokavov so jim padale po telesih v do!gih gubah.
In nehote so se moji pogledi ustavili posebno na kneginji Ariiteji: Ariiteji ljubkega lica, resnega, zamišljenega, obkroženega z belimi bengalskimi cvetlicami, vpletenimi v njene črne lase ...
VII.
Po prvem pozdravu je dejal admiral kraljici:
»To je Harry Grant in predstavljam S" Vašemu Veličanstvu. Brat je Georgi Granta, mornariškega častnika, ki je zi* vel štiri leta v vaši lepi deželi.«
Čim je tolmač prevedel te besede, ® je kraljica Pomare takoj ponudila roko, njena stara lica je ožarel ljubeznjiv smehljaj, ki ni bil prav nič več uraden.
»Ruerijev brat!« je vzkliknila kraljica« imenujoč mojega brata z njegovim ta* hitskim imenom. »Morate me še obiskati...« In pristavila je angleško: »Weleo-me!« (Dobrodošel!), kar je bila nenavadna milost, ker tahitska kraljica ne govori nikoli drugega jezika ko maorskega.
»Welcome!« je rekla nato tudi kraljica z otoka Bora-Bora ter mi prožila roko in smeje se pokazala svoje velike kanibalske zobe.
In odšel sem, očaran po tem nenavadnem dvoru.	^	'm
VIII.
2e od rane mladosti ni Rarahu nikoli zapuščala kolibe svoje krušne matere, ki je stanovala v apirskem kraju poleg P0” toka Fataua.
Njen poklic je bil zelo preprost: sanjarije, kopanje, posebno kopanje; — peti® in sprehajanje po gozdu z neločljivo P1"' jateljico Tiahui. Rarahu in Tiahui sta bi" dve brezbrižni in veseli duši, živeči skoraj neprenehoma v vodi, v njunem P°' toku, kjer sta 'skakali in se zabavali k® dve krilati ribi.
(Nadaljevanje sledi)
Griinfeld (Č) 6:3, 6:3; Legenstein (O: Fabijan (M) 2:6, 6:4, 12:10; Voglar (M): Sočič (Č) 6:1, 6:1; Horvat (Č):Poš (M) 6:0, 6:1; Eppinger (Č):Mandil (M) 6:1, 3:6, 6:3. Dame posamezno: ga. Ravnik (M):Lazlo (Č) 6:3, 6:3; gdč. Hribar (M): Beck (Č) 6:1, 6:2; Babič (M):Neuman (Č) 6:3, 6:4. Gospodje v dvoje: Gaspa-rin-Fabijan (M):Griinfeld-Legenstein (C) 6:3, 9:7; Horvat-Eppinger (Č):Mešiček Voglar (M) 3:6, 6:4, 8:6; Sočič-Griinfeld (Č):Babič-Mastek (M) 6:8, 6:4, 6:2. Me šani pari: Ravnik-Gasparin (M):Laszlo-Griinfeld (Č) 6:4,	6:4;	Hribar-Voglar
(M):Beck-Horvat (Č) 6:1, 4:6, 6:2; Ba-bič-Mešiček (M):Neuman-Legensteln (C) 8:6, 6:3.
SK Ptuj:SK Železničar 6:1.
Tudi SK Železničar je včeraj odigral teniški dvomatch, in sicer proti SK Ptuju, ki se je končal z zmago gostov v razmerju 6:1. Posamezni rezultati so bili naslednji: Bergant (2):Honvery (P) 4:6, 7:5, 9:7; Sakotnik (P):Pušenjak (2) 4:6, 6:4, 8:6; Wessely (P);Grunfeld (2) 6:4, 6:1; Nerat (P):Beneš (2) 3:6, 7:5, 6:3; Sakotnik-Honvery (P):Bergant-Mazi (2) 7:5, 8:6; Wessely-Honvery (P):Griin-feld-Pušenjak (2) 6:4, 4:6, 5:5 (radi teme prekinjeno); gdč. Fichtenau-Honvery (P):gdč. Legat-Bergant (2) 7:5, 6:3; ga. Sakotnik (P):gdč. Legat (2) 6:4. 6:0.
Mariborčani na državnem lahkoatletskem tekmovanju.
V Zagrebu je bilo včeraj zaključeno tekmovanje za lahkoatletsko prvenstvo
Jugoslavije. Na tekmovanju so sodelovali tudi Mariborčani, in sicer Podpečan in Vertnik od SK Železničarja, Grmovšek od Maratona ter Monderer, Miihl-eisen in Jeglič od Rapida. Od navedenih atletov je edino Podpečan častno zastopal naše mesto, plasiral se je v teku na 10.000 m na drugem mestu v krasnem času 35:20. Sigurno je, da bo Podpečan tudi startal na balkanski oiimpiadi v stenah. Vertnik je dosegel v teku na 1500 m četrto mesto, Grmovšek se pa v teku na 10.000 m ni mogel plasirati. Atleti Rapida so že v predtekih izpadli.
za stegovodkinjo Danico Podgore čevo. Našim vrlim skavtom in planinkam, ki so v Zagrebu nad vse častno zastopali slovanski skavtizem, želimo v novem poslovnem letu čim več uspeha!
Skavtlzcm
Skupščini skavtov In planink. Včeraj sta oba mariborska stega imela svoj redni letni občni zbor: skavti ob 10. uri v realni gimnaziji in planinke istočasno v klasični gimnaziji. Obe skupščini sta potekli mirno in stvarno, bili sta pravi odsev resnega dela med letom in na taborih; teh so priredili skavti enega pri Žalcu, planinke pa enega v Bohinju in enega na otoku Rabu. Vsi tabori so potekli zelo dobro; zlasti fantje so se vrnili manj suhi v Maribor. V novo ste-govo upravo skavtov so bili izvoljeni: starešina dr. Fr, Marinič, namestnik starešine prof. Ivan Kos, stegovodja Stane Lovše itd., planinke pa so si izbrale: za starešlnico prof. Silvo Antičevo, za njeno namestnico učit. Jos. Mlinaričevo, a
Sestanek zasebnih nameščencev
ki ga je pretekli teden sklicala »Zveza zasebnih nameščencev Jugoslavije« v Mariboru, je kar najlepše uspel. Udeležili so se zborovanja trgovski pomočniki in drugi zasebni nameščenci, pa tudi na-meščenke so bile prav častno zastopane. Zborovanje je otvoril predsednik mariborske podružnice, g. Josip Petejan s primernim nagovorom o po'ožaju nameščencev v današnji gospodarski krizi. Nato je predaval odvetnik g. dr. Avg. Reisman o pojmu »Trgovskega in višjega nameščenca« v novem obrtnem zakonu. V poljudni obliki je predavatelj razložil zadevno judikaturo naših, avstrijskih in čeških sodišč ter na tej podlagi dokazal, da so trgovski pomočniki višji zasebni nameščenci, pisarniški nameščenci in sploh vsi, ki opravljajo pisarniške posle, po novem obrtnem zakonu enako zaščiteni in se radi tega ne more zahtevati od trgovskih pomočnikov »pos'ovnih knjižic«, kot je to razglasilo Združenje trgovcev v Mariboru. Te knjižice so namenjene obrtnim pomočnikom in pomožnim delavcem. Posebno pa se ne more zahtevati od trgovinskih pomočnikov poslovnih knjižic dotlej, do-
kler ne odredita ministra za trgovino I industrijo ter za socialno politiko v smj' slu § 307 o. z., katere službe so va^ nejše pri trgovskih pomočnikih. Celo' urnim izvajanjem so zborovalci sled1" z največjo pazljivostjo ter jih na koi'c" nagradili z živahnim ploskanjem, kako' tudi sledeče predavanje predsednika Zv6 ze zasebnih nameščencev, g. P f e •* f e r j a iz Zagreba, ki je razpravljal0 vzrokih gospodarske krize in delovne"1 času. Med navzočimi gotovo ni bilo n" enega, ki ga ne bi naddveurno, vsesk°® stvarno razpravljanje o perečih soci"1' nih vprašanjih trgovskih in drugih z3' sebnih nameščencev popo’noma zad?* voljilo. Kakor slišimo, bo Zveza zase?* nih nameščencev še to jesen priredil zopet podoben aktualen predavatelisl° večer.
V smrt zaradi trajne ondulaclje.
V Leobnu se je te dni zgodila v nek^ česalnem salonu strašna nesreča. Soh"' rica nekega leobenskega hotela je ho!®' la imeti trajno lasno ondulacijo. Ko i‘ frizerka namestila na glavo potreh" aparat in ga spojila z električnim tok0"1’ je nenadoma nastala močna detonacija £ silen plamen je objel obe ženski. Z V" večjim naporom se je posrečilo odst""' niti gorečo »če’ado« s sobaričine glav] vendar je bilo že prepozno. Tako soh"' rica, kakor tudi frizerka sta zadob" strašne opekline in sta bili prepeljani' bolnišnico, kjer je sobarica že nasledni6' ga dne v groznih mukah umrla.
šolske torbe In nahrbtniki
v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrov« c. 13.	2736
Izposojamo
gramofone In plošče po Din 1.—•, »Šla-ger«, Slovenska 18.______________/ 2501
Stanovanje,
sobo in kuhinjo ali dve sobi in kuhinjo z vsemi pritiklinami oddam s 1, oktobrom mirni stranki, voda in razsvetljava v stanovanju, in veliko svetlo sobo s štedilnikom in pritiklinami oddam manjši družini s j. oktobrom. Vprašati Vinko Lašič, Tržaška c. 98-a.
3092
Solopetje
poučuje Skvarča, Maistrova ulica 19.   	3087
Lepo dvosobno stanovanje, prahu prosto oddam mirni stranki s 15. oktobrom. Zagata 5 pri igrišču Rapid.
3046
Stanovanje,
trgovski okal in prostore za skladišče oddam. Naslov v upravi »Večernika«
2928
Morske ribe,
dnevno sveže na različne načine priprav jene po zelo nizki ceni se dobijo pri Povodniku, Rotovški trg 8.	2954
Trgovski lokal s sobo In kuhinjo
oddam. Zerkovska c. 24.
3063
Sprejmem učenca ali učenko
s 4 razredi meščanske ali slične šole. Vice', Gosposka ulica 5.	3048
Učenca
iz dobre hiše sprejmem v učenje v trgovino. Novak Albin, Maribor. Glav-ni trg 18.	3090
Toledo veziljo
sprejme Čep, Mlinska ulica 31.	3089
Prodani kompletno spalnico
iz tega lesa, politirano, za Din 4.000. Mizarstvo Linhartova ulica 4.
»Tempo« čevlji na obroke. Slovenska 18.
25*1
Č-čoo mirno sobo
oddam s 1. oktobrom boljšemu soljj nemu gospodu. Ob železnici št. v'1*! desno.
Hiša
na prodaj. Ob gozdu 5, Pobrežje . . Mariboru.	30^
pri
Gospodično sprejmem na stanovanje. Tabors*‘ ulica 2.	3°y
Vse šolske knjige za vse šole In vse šolske potrebščine
kupiš najbolje in najceneje v kniigarni
Tiskovne zadruge, Maribor. Aleksandrova cesta I*
Pržavn jusfuibend dobilo popust! Dajemo tudi na odplačila!
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavni
STANKO DETELA v Mariboru