Izpitni centri ECDL
ECDL (European Computer Driving License), ki ga v Sloveniji imenujemo evropsko računalniško spričevalo, je standardni program usposabljanja uporabnikov, ki da zaposlenim potrebno znanje za delo s standardnimi računalniškimi programi na informatiziranem delovnem mestu, delodajalcem pa pomeni dokazilo o usposobljenosti. V Evropi je za uvajanje, usposabljanje in nadzor izvajanja ECDL pooblaščena ustanova ECDL Foundation, v Sloveniji pa je kot član CEPIŠ (Council of European Professional Informatics Societies) to pravico pridobilo Slovensko društvo INFORMATIKA. V državah Evropske unije so pri uvajanju ECDL močno angažirane srednje in visoke šole, aktivni pa so tudi različni vladni resorji. Posebej pomembno je, da velja spričevalo v več 140-tih državah, ki so vključene v program ECDL. Doslej je bilo v svetu izdanih že več kot 5,5 milijonov indeksov, v Sloveniji okoli 4000 in več kot 2000 podeljenih spričeval. Za izpitne centre ECDL so se v Sloveniji usposobile organizacije, katerih logotipi so natisnjeni na tej strani.
E3 ;JA ustvarjalne komunikacije jgb ma S0
VIZIJA RAZVOJA SOFT INFORMACIJSKE STORITVE
vELES - ICES UNIVERZA V LJUBLJANI 1 ij csiuntfiia Fakulteta za pomorstvo in promet w kA INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE f ^ r ;
/ČOPA G&) LJUDSKA UNIVERZA KOPER UNIVERSITA POPOLARE CAPODISTRIA E ■ UUOSKfl CEUt Cintitien ulic* 1 3066 Celil Slovenili teleieo 1631*76 bi so leieUi (031470 67 M i IUOSHM 11N IVI nzilj miir«.ki« ‘.nnhTH
Mučit •
^Micro Team^ •SCf ^nske Konjice spin
SRCU sistemske integracije /\ ŠOLSKI CENTER C—J Novo mesto ŠOLSKI CENTER VELENJE UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
Jr aompufer-s
rJi tf33%x
VSEBINA
UPORABNA
INFORMATIKA
2006 ŠTEVILKA 1 JAN/FEB/MAR LETNIK XIV ISSN 1318-1882
0 Uvodnik
0 Razprave
Maja Ferle, Viljan Mahnič:
Polnjenje podatkovnih skladišč v realnem času 5
Mihael Kraši, Helena Trdan, Tina Baggia:
Prenova in informatizacija procesa planiranja proizvodnje z integracijo tehnologije APS 15
Ivan Verdenik:
Preverjanje vhodnih podatkov v spletnih rešitvah s Perl in PHP 24
0 Rešitve
Tomaž Poznič:
Centralizirano ali necentralizirano uvajanje celovite programske rešitve na primeru BSH 34
0 Obvestila
Niko Schlamberger:
Slovensko društvo INFORMATIKA - Vsebinsko poročilo o delu za leto 2005 44
UPORABNA
INFORMATIKA
2006 ŠTEVILKA 1 JAN/FEB/MAR LETNIK XIV ISSN 1318-1882
Ustanovitelj in izdajatelj:
Slovensko društvo INFORMATIKA Vožarski pot 12 1000 Ljubljana
Predstavnik
Niko Schlamberger
Odgovorni orednik:
Andrej Kovačič
Uredniški odbor:
Marko Bajec, Vesna Bosilj Vukšič, Dušan Caf, Janez Grad,
Jurij Jaklič, Milton Jenkins, Andrej Kovačič, Tomaž Mohorič, Katarina Puc, Vladislav Rajkovič, Heinrich Reinermann,
Ivan Rozman, Niko Schlamberger, John Taylor, Ivan Vezočnik, Mirko Vintar, Tatjana VVelzer - Družovec
Recenzenti prispevkov za objavo v reviji Uporabna informatika:
Marko Bajec, Tomaž Banovec, Vladimir Batagelj, Marko Bohanec, Vesna Bosilj Vukšič, Dušan Caf, Srečko Devjak, Tomaž Erjavec, Matjaž Gams, Izidor Golob, Tomaž Gornik, Janez Grad, Miro Gradišar, Jože Gričar, Joszef Gyorkos, Marjan Heričko, Jurij Jaklič, Milton Jenkins, Andrej Kovačič, Iztok Lajovic, Tomaž Mohorič, Katarina Puc, Vladislav Rajkovič, Heinrich Reinermann, Ivan Rozman, Niko Schlamberger, Ivan Vezočnik, Mirko Vintar, Tatjana VVelzer - Družovec, Franc Žerdin
Tehnična urednica
Mira Turk Škraba
Ublikovanje
Bons
Prelom
Dušan VVeiss, Ada Poklač
Tisk
Prograf
Naklada
700 izvodov
Naslov uredništva
Slovensko društvo INFORMATIKA Uredništvo revije Uporabna informatika Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana www.drustvo-informatika.si/posta
Revija izhaja četrtletno. Cena posamezne številke je 5.000 SIT (20,86 €). Letna naročnina za podjetja 20.000 SIT (83,45 €), za vsak nadaljnji izvod 14.000 SIT (58,48 €), za posameznike 8.000 SIT (33,81 €), za študente 3.500 SIT (14,61 €).
Cene v evrih so informativne: izračunane so po centralnem paritetnem tečaju 1 € = 239,640 SIT
Revijo sofinancira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
Revija Uporabna informatika je od številke 4/VII vključena v mednarodno bazo INSPEC.
Revija Uporabna informatika je pod zaporedno številko 666 vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo.
© Slovensko društvo INFORMATIKA
Navodila avtorjem
Revija Uporabna informatika objavlja izvirne prispevke domačih in tujih avtorjev na znanstveni, strokovni in informativni ravni. Namenjena je najširši strokovni javnosti, zato je zaželeno, da so tudi znanstveni prispevki napisani čim bolj poljudno.
Članke objavljamo praviloma v slovenščini, prispevke tujih avtorjev v angleščini.
Prispevki so obojestransko anonimno recenzirani. Vsak članek za rubriko Razprave mora za objavo prejeti dve pozitivni recenziji. O objavi samostojno odloča uredniški odbor.
Prispevki naj bodo lektorirani, v uredništvu opravljamo samo korekturo. Po presoji se bomo posvetovali z avtorjem in članek tudi lektorirali. Prispevki za rubriko Razprave naj imajo dolžino do 40.000, prispevki za rubrike Rešitve, Poročila do 30.000, Obvestila pa do 8.000 znakov.
Naslovu prispevka naj sledi ime in priimek avtorja, ustanova, kjer je zaposlen, in elektronski naslov. Članek naj ima v začetku do 10 vrstic dolg izvleček v slovenščini in angleščini, v katerem avtor opiše vsebino prispevka, dosežene rezultate raziskave. Abstract se začne s prevodom naslova v angleščino. Članku dodajte kratek avtorjev življenjepis (do 8 vrstic], v katerem poudarite predvsem delovne dosežke.
Pišite v razmaku ene vrstice, brez posebnih ali poudarjenih črk, za ločilom na koncu stavka napravite samo en prazen prostor, ne uporabljajte zamika pri odstavkih.
Revijo tiskamo v črno-beli tehniki s folije, zato barvne slike ali fotografije kot originali niso primerne. Objavljali tudi ne bomo slik zaslonov, razen če niso nujno potrebne za razumevanje besedila. Slike, grafikoni, organizacijske sheme ipd. naj imajo belo podlago. Po možnosti jih pošiljajte posebej, ne v datoteki z besedilom članka. Disketi z besedom priložite izpis na papirju.
Prispevke pošiljajte po elektronski ali navadni pošti na naslov uredništva revije: ui@drustvo-informatika.si, Slovensko društvo INFORMATIKA, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana. Za dodatne informacije se obračajte na tehnično urednico Miro Turk Škraba.
Po odločitvi uredniškega odbora o objavi članka bo avtor prejel pogodbo, s katero bo prenesel vse materialne avtorske pravice na Slovensko društvo INFORMATIKA. Po izidu revije pa bo prejel nakazilo avtorskega honorarja po veljavnem ceniku ali po predlogu odgovornega urednika.
2 uporabna INFORMATIKA
UVODNIK
Spoštovane bralke in spoštovani bralci,
vse več naročnikov in izvajalcev prenove in informatizacije poslovanja se zaveda, da gre v teh projektih na prvem mestu za načrtovanje in obvladovanje sprememb v povezavi z visoko stopnjo tveganja. Ocenjujemo, da je pri nas več kot polovica projektov prenove in informatizacije poslovanja neuspešnih. Nekateri avtorji resnih študij ocenjujejo, da je takšnih projektov v svetu do osemdeset odstotkov. Tudi avtorji prispevkov v Uporabni informatiki se vse bolj podrobno in celovito lotevajo te problematike.
Ker prenova in informatizacija poslovanja zahteva korenite spremembe v poslovanju organizacij, morajo biti pred njenim začetkom izpolnjeni nekateri pogoji. Menedžment in informatiki morajo upoštevati spremenjeno poslovno vlogo in potrebe ter strateške cilje organizacije, kot tudi možnosti in priložnosti, ki jih omogoča sodobna informacijska tehnologija. Le tako lahko ustrezno upravljajo projekt sprememb na organizacijsko-procesnem, kadrovskem in informacijskem področju. Projektni proces upravljanja sprememb vključuje dva podprocesa: strateškega - načrtovanje sprememb in sprejemanje odločitev - ter izvedbenega - uvajanje sprememb oz. implementacijo odločitev. Gre za projekt, ki je usmerjen v korenite spremembe poslovanja organizacije; poteka ne glede na obstoječe organizacijske pregrade med funkcionalnimi celotami in sodi med projekte z visoko stopnjo tveganja.
Podobno je tudi prenova in informatizacija poslovanja državne uprave usmerjena v radikalno spremembo načina in mehanizmov funkcioniranja države, zmanjšanje birokracije in opuščanje starega načina razmišljanja in ravnanja. E-uprava zahteva spremembo obstoječih organizacijskih in poslovnih modelov, poslovnih procesov in postopkov ter poslovnih pravil. Nova doktrina e-uprave predpostavlja in pogojuje uporabo informacijske tehnologije in telekomunikacijske infrastrukture, ki omogočata upravi na strateški ravni razvijanje njene vizije in poslanstva, na taktični oziroma izvedbeni pa udejanjanje te vizije v izvajanju poslovnih procesov oziroma ponujanju storitev uporabnikom (organizacijam, občanom). Da bodo poslovno bolj učinkovite in uspešne, bodo napredne države v prihodnjih letih korenito preuredile in prenovile poslovne procese ter tehnološko infrastrukturo javnega sektorja.
Že nekoliko obrabljena je ugotovitev, da postajajo spremembe edina stalnica v poslovanju organizacije. Večina organizacij jo jemlje preveč z lahkoto ali kot nujno zlo, zato imajo težave pri vpeljevanju sprememb. Glavna problema pri procesu sprememb sta največkrat odsotnost aktivne pomoči nadrejenih v organizaciji ter odsotnost močnega vodstva. V organizaciji obstajajo različne skupine, ki različno gledajo na spremembe. Pobudniki sprememb največkrat dosežejo začetno podporo le v ožji skupini. Od tega, kako večini predstavijo pomen sprememb za organizacijo, je odvisna mobilizacija teh ljudi. Najtrši nasprotniki se največkrat sploh ne pustijo prepričati, zato je toliko bolj pomembna podpora kritične mase zaposlenih. Več kot bomo o tem pisali, ob obravnavi teoretičnih izhodišč, posebej pa ob predstavitvah uspešne poslovne prakse, laže se bomo spopadali s to, po mojem prepričanju zelo perečo problematiko. Zato vas vabim k sodelovanju.
Andrej Kovačič, odgovorni urednik
DNEVI SLOVENSKE
INFORMATIKE 2006
13. POSVETOVANJE 19.-21. APRIL 2006 Microsoft
Kongresni center Grand hotel Bernardin, Portorož A asiec
http://www.dsi2006.si halcom
V partnerstvu z iniormatiko do poslovne odličnosti
Ne zamudite!
Čakajo vas:
r" zanimiva predavanja z vseh področij informatike,
w pestre razprave v okviru okroglih miz
(Informatika in reforme, CIO in poslovni procesi, Storitvene arhitekture, Internet kot stičišče informatikov, dajalcev in uporabnikov podatkov ter državne statistike),
»f- posebno predavanje Gartnerjevega analitika,
w predstavitev najboljših študentskih dosežkov na področju informatike v posebni, študentski sekciji,
w zanimive poster predstavitve w in še marsikaj...
SLOVENSKO Prireditelj DRUŠTVO
INFORMATIKA
Organizator
4
IPMIT
LeCDSS
si,
sinfoniKEi
ABANKA
|j^ MARAMO
MIKROCOP
SRCSI
S#±
n iitirmi t mutci
■INE/I
Medijski pokrovitelji
Mikro
Računalniške
e- novice
Si tem
Uarm
RAZPRAVE
B Polnjenje podatkovnih skladišč v realnem času
Maja Ferle SRC.Sl, d. o. o.
Tržaška 116, Ljubljana maja.ferle@src.si Viljan Mahnič
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko
Tržaška 25, Ljubljana
viljan.mahnic@fri.uni-lj.si
Povzetek
Podatkovna skladišča se v številnih podjetjih uveljavljajo kot skupna osnova za izvajanje analiz podatkov in poročanje iz različnih virov podatkov. Zaradi zahtev sodobnega tempa poslovanja je vedno več teženj k izgradnji podatkovnih skladišč, ki bi nudila podatke v realnem času. Najobsežnejši in tehnično najbolj zahteven del gradnje podatkovnih skladišč je prenos podatkov iz virov v podatkovno skladišče, imenujemo ga tudi proces ETL (angl. Extract-Transform-LoadJ. V klasičnem smislu poteka proces ETL v obliki paketnih obdelav, v primeru podatkovnega skladišča v realnem času pa je treba proces ETL prilagoditi zahtevam po sprotnem prenosu podatkov. V prispevku obravnavamo proces ETL v primeru polnjenja podatkov v realnem času in ilustriramo polnjenje podatkov v realnem času na primeru podatkovnega skladišča operaterja mobilne telefonije.
Ključne besede: podatkovno skladišče, ETL, sprotno polnjenje podatkov, podatkovno skladišče v realnem času
Abstract
Real-time streaming ETL
Data vvarehouses are used in many organizations as unified platform s for data analyses and reporting from diverse d ata sources. Due to current high-paced business environments it is becoming increasingly important to build data vvarehouses with real-time data. The most time consuming and technically challenging part of building a data vvarehouse is the process of extracting, transforming and loading (ETL) data from source systems into the data vvarehouse. In a classical sense the ETL process is batch oriented vvhile for the purposes of implementing real-time data vvarehouses the process must be altered to support real-time data loading. In this article we explain real-time ETL in the form of real-time streaming data and illustrate the implementation of a real-time data vvarehouse for a mobile telecommunications operator.
Keywords: data vvarehouse, ETL, real-time streaming ETL, real-time data vvarehouse
1 Uvod
Podatkovna skladišča se vedno bolj uveljavljajo in so v številnih podjetjih obvezni del informacijske podpore poslovanju. V osnovi predstavljajo podatkovna skladišča skupno podatkovno bazo, v katero se prenašajo podatki iz različnih podatkovnih virov v podjetju in drugih (tudi zunanjih) virov podatkov, tako da tvorijo enovito celoto, ki predstavlja skupni vir podatkov za izdelavo analiz podatkov, poročil in podlago za sprejemanje poslovnih odločitev.
V podatkovno skladišče se podatki prenašajo ob vnaprej predpisanih časovnih intervalih, največkrat v obliki paketnih prenosov. Tak pristop k prenosu podatkov uporabnikom zagotavlja, da so podatki v podatkovnem skladišču stabilni, da se medtem ko uporabniki izvajajo analize podatkov, ti ne spreminjajo. To je ena izmed poglavitnih zahtev za podatkovno skladišče,
ki jo je postavil Bill Inmon [6], v svetu znan kot prvi, ki je formalno definiral podatkovno skladišče.
Slika 1 prikazuje arhitekturo skladiščenja podatkov z vsemi sestavnimi deli [11], ki vključujejo vire podatkov, prenos podatkov iz virov v enotno podatkovno skladišče (proces ETL), podatkovno bazo, v kateri je podatkovno skladišče s področnimi podatkovnimi skladišči, namenjenimi posameznim skupinam uporabnikov, in uporabo podatkovnega skladišča s pomočjo različnih orodij in programskih rešitev za analizo podatkov in poročanje.
Najobsežnejši in tehnično najbolj zahteven del gradnje podatkovnega skladišča je prenos podatkov iz virov v podatkovno skladišče [7], imenujemo ga tudi proces ETL. V tem procesu pridobimo podatke iz
Vri podatkov Prenos podatkov Podatkovno skladišče Uporaba
(proces ETL)
transakcijski podatki
poslovni
analitiki
proizvodnja
celovito podatkovno skladišče
področna
podatkovna
skladišča
prodaja
prehodno
področje
vodilni in vodstveni delavci
računovodstvo
inance
podatkovno
skladišče
čiščenje,
transformacija
podatkov
prodaja
operativno
osebje
spletni viri
metapodatki
trženje
devizni tečaji
zunanji -stranke
nalaganje
podatkov
zunanji viri
demografija
pridobivanje
podatkov
Slika 1: Arhitektura skladiščenja podatkov
virov (Extract), jih prenesemo ter po potrebi preoblikujemo in prečistimo (Transform), na koncu pa jih naložimo v podatkovno skladišče (Load).
Podatkovno skladišče, v katerega prenašamo podatke ob vnaprej določenih časovnih intervalih, ne zadošča več zahtevam sodobnega tempa poslovanja in vedno večje konkurence med podjetji. Uporabniki potrebujejo informacije za podporo odločanju takoj, ko so nastale. Zato je vedno več teženj k izgradnji podatkovnih skladišč, ki bi podporala odločanje v realnem času. Imenujemo jih podatkovna skladišča v realnem času (angl. real-time data ivarehouse).
2 Podatkovno skladišče v realnem času
Razlogi, zakaj uporabniki potrebujejo podatkovna skladišča v realnem času, so povezani z načinom poslovanja podjetja. Tako kakor že v osnovi velja, naj podatkovna skladišča omogočajo prave informacije pravim osebam ob pravem času, to še bolj velja za uporabo podatkov v realnem času. Poslovne potrebe za podatke v realnem času so različne, v nadaljevanju je naštetih nekaj značilnih primerov uporabe.
2.1 Poslovne potrebe za podatke v realnem času
Najpomembnejša poslovna potreba za podatkovno skladišče v realnem času, ki se pojavlja v zadnjih letih,
je podpora upravljanju odnosov s strankami (CRM), saj uporabniki potrebujejo vse podatke o stranki zbrane na enem mestu v trenutku, ko imajo opravka s stranko. Značilen primer uporabe je v klicnih centrih, kjer prejemnik klica potrebuje trenutni vpogled v vse podatke poslovanja stranke. Razen vpogleda v podatke o stranki lahko podatkovno skladišče daje še druge informacije v zvezi s stranko, na primer uvrstitev v segmentacijske razrede, vrednost stranke za podjetje in morda verjetnost, da bo stranka zapustila podjetje ali da bo poskusila zlorabo.
Druga potreba po podatkovnem skladišču v realnem času je podpora upravljanju učinkovitosti poslovanja ali s tujo kratico BPM (Business Performance Management), ki predstavlja spremljanje poslovnih procesov, namenjenih uspešnemu izvajanju poslovne strategije podjetja [4]. Cilj BPM je omogočiti posameznikom, da imajo pri roki vse informacije, ki jih potrebujejo za učinkovito opravljanje dela, za katerega so odgovorni. Zlasti v pogojih ostre globalne konkurence je pri številnih podjetjih ključno, da se znajo zelo hitro odzvati na dogajanje na trgu in na poteze konkurence. Če učinkovito opravljanje dela pomeni, da potrebujejo informacije v realnem času, morajo imeti zato ustrezno tehnološko podporo, med drugim tudi v obliki podatkovnega skladišča v realnem času.
2.2 Omejitve
V idealnem primeru bi podatkovno skladišče omogočalo odgovore na poslovna vprašanja v realnem času, kar pomeni, da bi bil podatek že v trenutku svojega nastanka v podatkovnem skladišču in na voljo za podporo pri odločanju. Vendar obstajajo za tako rešitev nekatere omejitve.
2.2.1 Tehnološke omejitve
Današnja tehnologija v obliki strojne opreme, sistemov za upravljanje podatkovnih baz, rešitev za prenos podatkov in podobnih prvin pri izdelavi podatkovnih skladišč je sicer dovolj zmogljiva, da obdela zelo velike količine podatkov v zelo kratkem času, vendar je še vedno omejena z odzivnimi časi. Tehnologije, potrebne za izvedbo rešitev v realnem času, zlasti rešitve za povezovanje podatkovnih virov (angl. enterprise Information integration ali s kratico Eli) ali pomnilniške podatkovne baze (angl. in-memon/ data-base) [12], so novejše in manj uveljavljene, zato so tudi bolj tvegane za uporabo in vsebujejo več neznank v primerjavi z bolj uveljavljenimi tehnologijami, potrebnimi za izvedbo klasičnih skladišč podatkov.
Če naj bodo podatki v podatkovnem skladišču na voljo v realnem času, mora infrastruktura omogočati, da so podatki resnično na voljo v realnem času. To je mogoče le, če je infrastruktura izjemno zanesljiva, razpoložljiva in deluje zelo hitro, sicer ves postopek prenosa podatkov v skladišče v realnem času nima smisla ]1|. Za doseganje take hitrosti, zanesljivosti in razpoložljivosti je treba sprejeti tudi določene kompromise, zlasti je treba popustiti pri zahtevah za čiščenje in transformacijo podatkov, ki so lahko pri klasičnih podatkovnih skladiščih časovno zahtevni postopki, za katere pa v realnem času žal ni na voljo dovolj časa.
Prenašanje podatkov v podatkovno skladišče v realnem času dodatno obremenjuje sistem, kar velja za oba sistema, transakcijskega, iz katerega se sproti črpajo podatki med običajnim obratovanjem, in za podatkovno skladišče, v katero se podatki prenašajo.
V klasičnem načinu uporabe podatkovno skladišče namreč služi le poizvedovanju, podatki pa se vanj prenašajo medtem, ko ga uporabniki ne uporabljajo.
V okviru sedanjih tehnoloških možnosti so rešitve podatkovnih skladišč v realnem času tehnično najbolj učinkovito izvedljive s pomočjo tehnologije relacijske baze podatkov [9], zato se bomo v tem članku omejili le na to vrsto podatkovnih baz.
Sodobne relacijske podatkovne baze so zelo primerne tako za transakcijske sisteme, saj zmorejo v kratkem času zapisati veliko število podatkov, kakor tudi za podatkovna skladišča, saj nudijo hitre odzivne čase tudi za poizvedovanje v zelo veliki količini podatkov. Pri podatkovnih skladiščih v realnem času pa je način uporabe kombiniran, saj je treba istočasno vpisovati podatke in tudi poizvedovati po njih. Oboje naenkrat pa je težko realizirati. V transakcijskih sistemih je na primer navadno manj indeksiranja zaradi čim hitrejšega vpisovanja podatkov, medtem ko v podatkovnih skladiščih večje število indeksov omogoča hitrejše odzivne čase pri poizvedovanju.
2.2.2 Metodološke omejitve
Podatkovno skladišče naj bi po definiciji predstavljalo statično sliko podatkov v nekem časovnem trenutku [61. Če podatki vanj prihajajo sproti, v realnem času, uporabniki nimajo več na voljo statičnih podatkov, saj se ti nenehno spreminjajo.
Zaradi različnih potreb uporabnikov podatkovnega skladišča, od katerih nekateri uporabniki analizirajo podatke in pregledujejo trende v preteklosti v klasičnem smislu, druga skupina uporabnikov pa potrebuje trenuten vpogled v podatke, je treba podatkovno skladišče razdeliti v več delov z različnimi svežinami podatkov. Del podatkovnega skladišča lahko vsebuje trenutne podatke, od tam pa se podatki počasneje prenašajo v del podatkovnega skladišča, ki ustreza klasični definiciji po Inmonu [6].
2.2.3 Omejitve zaradi načina posluvanja podjetja
Odločitev za izdelavo podatkovnega skladišča v realnem času je tako kakor pri izdelavi klasičnih podatkovnih skladišč predvsem odvisna od uporabniških potreb in zahtev. Vodstvo podjetja bi si morda želelo vpogled v trenutno stanje kazalnikov poslovanja podjetja v poljubnem trenutku, vendar je vprašanje, ali resnično sprotno spremljajo kazalnike. Podobno velja tudi za druge vrste uporabnikov: kljub temu da si morda želijo imeti trenutne podatke, se je treba pri implementaciji tovrstnih rešitev vprašati, ali poslovni procesi v podjetju zmorejo odziv v realnem času ali vendarle zadostuje določena časovna zakasnitev podatkov.
Če namreč poslovni procesi ne morejo slediti poslovnim odločitvam v realnem času, izgradnja rešitve v realnem času ni smiselna [3]. Na primer, če podjetje naroča izdelke enkrat dnevno, jim podatek,
da je sredi dneva zmanjkalo zaloge določenega izdelka, prav nič ne koristi oziroma nima prave poslovne vrednosti. Pri definiciji podatkovnega skladišča v realnem času gre bolj za to, da imajo uporabniki na voljo informacije dovolj hitro, da so se še sposobni odzvati nanje. Zaradi tega se ob pojmu podatkovno skladišče v realnem času uveljavlja tudi pojem »right-time data ivarehouse« ali v prevodu podatkovno skladišče ob pravem času |13j.
3 Realizacija sprotnega polnjenja podatkov
Načrtovanje podatkovnega skladišča s podatki v realnem času se v nekaterih podrobnostih razlikuje od načrtovanja klasičnega podatkovnega skladišča, zlasti pri načrtovanju prenosa podatkov. Prenos podatkov v klasično podatkovno skladišče se načrtuje tako, da se izvaja takrat, ko uporabniki ne uporabljajo podatkov v skladišču, navadno ponoči ali ob vikendih. Takrat je na voljo dovolj časa, da se podatki prenesejo iz izvornih sistemov, prečistijo in preoblikujejo ter zapišejo v podatkovno skladišče, nakar se izdelajo še potrebni agregati in druge vnaprej pripravljene podatkovne strukture.
Kadar polnimo podatke sproti, v realnem času, si ne moremo privoščiti izključitve uporabnikov. Čas, ko uporabniki najbolj intenzivno uporabljajo podatkovno skladišče (denimo sredi dneva), zelo verjetno sovpada s časom, ko podatki najintenzivneje prihajajo v skladišče, saj se takrat tudi ustvarjajo. Zato je treba za potrebe podatkovnega skladišča v realnem času proces ETL načrtovati in izvesti tako, da je mogoče obratovanje podatkovnega skladišča za uporabnike tudi med polnjenjem podatkov. Dva primera mehanizmov sprotnega polnjenja podatkov v tabelo dejstev sta tekoče sprotno polnjenje (angl. trickle feed) in sprotno polnjenje z menjavo (angl. trickle & flip) |9|. Mehanizma sta podrobneje opisana v nadaljevanju.
3.1 Tekoče sprotno polnjenje
Če v podatkovnem skladišču resnično potrebujemo podatke v realnem času, je treba te podatke polniti sproti, torej trenutno [8]. Na prvi pogled bi bilo treba polniti podatke neposredno v tabele dejstev v podatkovnem skladišču. Vendar bi v tem primeru motili tiste uporabnike, ki izvajajo analize podatkov za daljša časovna obdobja in jih trenutni podatki ne zanimajo.
Eden izmed izhodiščnih razlogov za pojav podatkovnih skladišč je bila namreč ravno potreba po ločitvi
podatkovnih baz, namenjenih zajemu transakcijskih podatkov, in podatkovnih baz za analize, saj se sicer transakcijske in analitične operacije na podatkih med seboj ovirajo. V primeru, da bi podatke, ki jih prenašamo v podatkovno skladišče, zapisovali neposredno v tabelo dejstev, bi morali uporabnikom omogočiti, da hkrati tudi poizvedujejo po njih. To pa bi povzročilo vrsto tehnoloških težav, zato mehanizem zapisovanja podatkov v realnem času v tabele dejstev ni primeren za uporabo v praksi.
3.2 Sprotno polnjenje z menjavo
Ta mehanizem rešuje problem hkratnega zapisovanja in branja podatkov iz tabele dejstev oziroma njene particije. V začasnem področju se naredi nova tabela dejstev, ki ima povsem enako zgradbo kot tabela dejstev v podatkovnem skladišču. V tej tabeli se zbirajo podatki, ki prihajajo v realnem času, njena vsebina pa je omejena na časovno obdobje, npr. na tekoči dan.
Ob vnaprej predvidenih časovnih intervalih (npr. vsako uro, lahko pa tudi vsako minuto, če je taka poslovna zahteva) se naredi kopija začasne tabele dejstev, ki se potem v trenutku zamenja z ustrezno particijo v podatkovnem skladišču, kar pomeni, da je tabela dejstev v podatkovnem skladišču v trenutku posodobljena. V praksi se je pokazalo [8], da je naj učinkovitejše, če se zamenjava zgodi na vsakih 5-10 minut. Testirati je treba na realnih količinah podatkov, da ugotovimo, kako zmogljivo strojno opremo potrebujemo, da je tako kratek časovni interval še smiseln (da se v tem času prepiše začasna tabela).
3.3 Posebnosti načrtovanja podatkovnih skladišč v realnem času
Zaradi sprotnega polnjenja podatkov v podatkovno skladišče v realnem času je treba pri načrtovanju podatkovnega modela podatkovnega skladišča upoštevati nekaj posebnosti, ki jih zahteva sprotno polnjenje. Te so predstavljene v nadaljevanju.
3.3.1 Sinhronizacija agregatov s tabelami merljivih dejstev
V podatkovnih skladiščih pogosto uporabljamo agregate, to so dodatne tabele, v katerih so podatki vnaprej izračunani, npr. sešteti na višje ravni hierarhije, kar omogoča uporabnikom hitrejše odzivne čase pri poizvedovanju. Če se tabela dejstev nenehno spreminja, ker se v njej sproti polnijo podatki v realnem času, to pomeni, da se vnaprej pripravljeni agregati v podatkovnem skladišču ne ujemajo s podatki v
obstoječih tabelah dejstev, saj agregatov navadno ne osvežujemo v realnem času. Ker bi bilo osveževanje agregatov v realnem času časovno zelo zahtevno, se raje odločimo za rešitev, pri kateri uporabniki, ki poizvedujejo po podatkih v realnem času, poizvedujejo neposredno v tabelo dejstev in ne uporabljajo agregatov, uporabniki, ki uporabljajo podatkovno skladišče v klasičnem smislu in ne potrebujejo podatkov v realnem času, pa izvajajo poizvedbe iz agregatov.
Upoštevati je treba tudi podatke v začasnem pomnilniku (cache), sodobnejše podatkovne baze namreč shranijo rezultate poizvedbe v pomnilniku zato, da jih lahko kasneje ponovno uporabijo, hkrati pa ne vedo, da se podatki spreminjajo v realnem času, kar lahko povzroči, da je rezultat poizvedbe neusklajen z dejanskimi podatki. Priporočljivo je, da se pri vpogledu v podatke v realnem času ne upošteva podatkov v pomnilniku |8|.
3.3.2 Različne rauni svežine podatkov
Pri načrtovanju podatkovnega skladišča v realnem času je treba misliti na vse uporabnike: tako na tiste, ki potrebujejo vpogled v trenutne podatke, kakor tudi na tiste, ki le analizirajo podatke in ne potrebujejo trenutnega vpogleda. Različne skupine uporabnikov imajo lahko različne zahteve za svežino podatkov, npr. stanje danes zjutraj, stanje do nedelje do polnoči, mesečno stanje po zaključku obračunskega obdobja, ali druge posebne zahteve, npr. nabor izbranih vrst poslov, upoštevati pa je treba še skupino uporabnikov, ki analizirajo podatke v smislu dolgoročnih trendov in nočejo imeti vpogleda v trenutne podatke. Vsaki skupini uporabnikov je treba zagotoviti primerno rešitev za analizo podatkov glede na potrebe po svežini podatkov.
3.3.3 Različne vrste merljivih dejstev
Tabele dejstev v podatkovnem skladišču največkrat vsebujejo transakcijske podatke, ki so aditivni, zato je dodajanje novih zapisov v realnem času preprosto, saj se zapisi z novimi transakcijami preprosto dodajajo v tabelo.
Če pa tabela dejstev vsebuje presek stanja v določenem časovnem trenutku (npr. stanje na bančnih računih na določen dan ali uro), ti podatki niso aditivni prek časovne dimenzije. Vzdrževanje take
tabele v realnem času je vprašljivo, saj bi bilo treba v vsakem trenutku izračunati novo stanje, če bi želeli imeti vpogled v trenutno stanje, kar pa predstavlja veliko časovno obremenitev. Zato je najbolje pustiti, da tabele s presekom stanj ohranijo značaj klasičnih tabel dejstev in jih ne vzdržujemo v realnem času.
3.3.4 Vzdrževanje dimenzij v realnem času
Predvideti je treba tudi, kako vzdrževati dimenzije v realnem času. Če se podatki polnijo v tabele dejstev v realnem času, bi bilo treba zagotoviti, da so tudi vse dimenzije osvežene v realnem času. Pri dimenzijah je teže ugotoviti spremembe v izvornih sistemih, saj mnogokrat nimajo časovnega ključa, da bi lahko iskali spremembe od določenega datuma ali ure dalje. Ta težava se pojavlja tudi pri klasičnih podatkovnih skladiščih, pri podatkovnih skladiščih v realnem času pa je še bolj izrazita.
Rešitev, ki je smiselna, je vpeljava tako imenovanih ogrodij ali začasnih zapisov v dimenzijskih tabelah.1 Namreč, če se v tabeli dejstev znajde zapis o transakciji, za katero še ni vseh podatkov v ustreznih dimenzijah, se ta zapis kljub vsemu zapiše v tabelo dejstev, v manjkajočo dimenzijo pa se vpiše nov zapis, ki vsebuje samo šifro, vsa druga polja pa so prazna. Postopek, ki osvežuje dimenzije, lahko kasneje dopolni manjkajoče podatke |7|. Tako zagotovimo, da se vse transakcije sproti zapišejo v tabelo dejstev in so na voljo za takojšnje vpoglede, ne glede na to, da se dimenzije osvežujejo kasneje.
4 Primer podatkovnega skladišča telefonskih klicev
Kot primer prenosa podatkov v podatkovno skladišče v realnem času bomo obravnavali podatkovno skladišče operaterja mobilne telefonije [5] in na njem prikazali realizacijo enega od možnih pristopov sprotnega polnjenja podatkov.
Operater mobilne telefonije svojim uporabnikom, tako naročniškim kakor tudi predplačniškim, ponuja več storitev, npr. možnosti opravljanja telefonskih klicev, pošiljanja kratkih sporočil SMS, pošiljanja mul-timedijskih datotek (slike, filmi, zvok) in uporabe posebnih storitev (branje novic, rezervacija kinovstop-nic, prebiranje malih oglasov, horoskopa, igranje igric ...). Uporabniki storitev mobilnega operaterja upo-
1 Kimball obravnava problematiko usklajevanja podatkov v dimenzijah s podatki v tabelah dejstev kot early arriving facts ali late arriving dimensions.
rahljajo storitve ves čas, podnevi in ponoči. Uporaba storitev se zapisuje v več sistemih: telefonski klici naročniških uporabnikov v telefonski centrali naročniškega sistema, telefonski klici predplačniških uporabnikov v telefonski centrali predplačniškega sistema, podatki o gostovanju (uporaba storitev v tujih omrežjih) v datotekah, ki jih pošiljajo tuji operaterji mobilne telefonije prek klirinških hiš, uporaba posebnih storitev (novice, oglasi, igrice ...) v namenski podatkovni bazi, podatki o izdanih računih za opravljene storitve in prejetih plačilih pa se beležijo ločeno v sistemu za obračun (billing).
Trenutna dinamika polnjenja podatkov v podatkovno skladišče poteka paketno z nočnimi polnjenji podatkov iz vseh virov, tako da imajo uporabniki, ki analizirajo podatke, vsako jutro na voljo podatke prejšnjega dne do časa, ko se je izvajalo polnjenje posamezne skupine podatkov. Ker gre za razmeroma velike količine podatkov, traja polnjenje podatkov v skladišče večino noči, vnaprej pripravljeni agregati pa se izračunavajo v zgodnjih jutranjih urah. Včasih traja priprava agregatov toliko časa, da so uporabniki podatkovnega skladišča zjutraj že na delovnih mestih, pa agregati še niso dokončani, zato morajo čakati na podatke za analize. Če bi se v prihodnosti bistveno povečalo število uporabnikov mobilne telefonije ali če bi ti opravljali bistveno več telefonskih klicev, obstaja nevarnost, da bi se redno dogajalo, da podatkovno skladišče ne bi bilo na voljo zjutraj, ko pridejo uporabniki v službo. V tem primeru bi morda lahko nadgradili strojno in programsko opremo, tako da bi bil sistem zmogljivejši. Druga možna rešitev pa je vpeljava sprotnega polnjenja podatkov v skladišče, zato da se podatki vsaj deloma napolnijo že čez dan in se razbremeni del noči.
4.1 Potreba po podatkih u realnem času
Zaradi boljših analiz si operater mobilne telefonije želi imeti sprotne podatke o uporabi storitev in opravljenih telefonskih klicih, da bi lahko bolj tekoče spremljal obremenjenost telefonskih central, preverjal morebitne zlorabe in spremljal uspešnost raznih prodajnih akcij, zlasti prve dni po uvedbi akcij že prek dneva, ko poteka akcija.
Po drugi strani nekateri podatki niso zanimivi za analizo v realnem času oziroma ni smiselno, da se polnijo v podatkovno skladišče v realnem času. Primeri takih podatkov so podatki o gostovanju v tujih omrežjih, ki so na voljo z zamikom več dni po opravljeni storitvi, takrat ko jih pošljejo tuji operaterji mo-
bilne telefonije. Prav tako niso zanimivi podatki o izdanih računih in prejetih plačilih v realnem času, saj se računi izdajajo nekajkrat mesečno v obliki paketne obdelave, podatke o plačilih pa posredujejo banke praviloma enkrat dnevno, pa še takrat z eno- do dvodnevno zamudo glede na datum plačila.
Zanimivo bi bilo uvesti rešitev za ugotavljanje zlorab, ki bi delovala v realnem času in bi lahko v vsakem trenutku zaznala morebitno zlorabo. Takšna rešitev se uvede tako, da se pri mobilnem operaterju vnaprej izoblikuje značilen profil uporabe storitev vsakega posameznega uporabnika storitev mobilne telefonije z metodami iskanja zakonitosti v podatkih. Potem se v realnem času preverja, ali storitev, ki se trenutno uporablja z dane telefonske številke, ustreza vnaprej izračunanemu profilu. Če ne, bi se vključil alarm, prek katerega bi lahko preverili, ali je sumljiva uporaba resnična ali gre za zlorabo. Ker taka rešitev potrebuje specializirane programske rešitve za odkrivanje zakonitosti v podatkih, pri obravnavanem mobilnem operaterju še ni v uporabi.
4.2 Polnjenje podatkovnega skladišča na klasični način
Podatkovno skladišče je narejeno v relacijski podatkovni bazi Oracle, podatki se polnijo ponoči v obliki paketnih obdelav, ki so narejene s procedurami v jeziku Oracle PL/SQL. Po končanem nočnem polnjenju podatkov, ki traja večji del noči, se v zgodnjih jutranjih urah pripravijo agregirani podatki za poročanje v obliki materializiranih pogledov. Uporabniki, ki analizirajo podatke, uporabljajo orodje Oracle Discover-er, s katerim neposredno poizvedujejo po podatkovnem skladišču. Zaradi velikih količin podatkov in posledično dolgih odzivnih časov pri poizvedbah, so uporabniške poizvedbe večinoma omejene na uporabo materializiranih pogledov (angl. materialized vinu), ki nudijo bolj zgoščene informacije za učinkovitejše analize. V relacijski podatkovni bazi Oracle se materializiran pogled definira na podoben način kakor navaden pogled, razlika je v tem, da je navadni pogled logična podatkovna struktura in se pri poizvedbah podatki berejo iz osnovnih tabel, ki so vsebovane v definiciji pogleda, medtem ko je materializirani pogled fizična struktura, saj se podatki fizično prepišejo v posebno tabelo in so tako podatki za poizvedovanje v materializiranem pogledu že vnaprej pripravljeni, kar omogoča hitrejše odzivne čase.
Za ilustracijo si bomo ogledali podatkovni model izseka iz podatkovnega skladišča, ki vsebuje tabelo
dejstev FKLICINAR, v kateri so zabeleženi telefonski klici naročniških uporabnikov mobilnega operaterja (slika 2). Tabela dejstev je povezana z dimenzijami DIMDAN, v kateri so datum in ustrezne hierarhije (mesec, leto), D1M_CAS, v kateri so polurni časovni intervali znotraj dneva, D1M STORITEV, v kateri je šifrant storitev, ki jih uporabljajo uporabniki (npr. telefonski klic, sporočilo SMS idr.), in DIMTARIFA, v kateri so tarife oz. cene, po katerih telefonirajo uporabniki glede na naročniško pogodbo, ki so jo sklenili z mobilnim operaterjem. Zadnji dve dimenziji sta DIM_UPORABNIK, ki predstavlja uporabnika storitev mobilne telefonije, ki je sklenil pogodbo z mobilnim operaterjem, in DIM PREJEMNIK KLICA, ki predstavlja prejemnika klica ali storitve. Ta je lahko hkrati tudi uporabnik storitev istega mobilnega opera-
terja, lahko pa je uporabnik storitev drugega telefonskega omrežja.
Polnjenje tabele dejstev F_KLICI_NAR s klasičnim postopkom ETL poteka prek začasnega področja v več zaporednih korakih, ki so opisani v tabeli 1.
4.3 Sprotno polnjenje podatkov
Za ilustracijo si bomo ogledali sprotno polnjenje podatkov o telefonskih klicih v realnem času. Na težavo naletimo že takoj na začetku, saj se izkaže, da telefonska centrala, v kateri se zapisujejo telefonski klici naročniških uporabnikov, dostavi zapisane podatke v datoteko le enkrat vsako uro. Ce bi želeli resnično trenutne podatke, bi bilo treba najprej nastaviti telefonsko centralo tako, da bi pogosteje dostavljala podatke o zapisanih telefonskih klicih. Ker pa uporabniki ne
ID NUMBER
OPIS_CAS_INT VARCHAR2(10)
DIMCAS
ID NUMBER
OPISSTORITVE VARCHAR2(12)
DIM_STORITEV
ID NUMBER
echo strip_tags(Stekst, ’
’); // Izpite
Testni odstavek p> Drugi tekst ?> 5 Sklep Perl in predvsem PHP sta zelo priljubljena skriptna jezika za izdelavo spletnih aplikacij. Te so pogosto tarče hekerjev, ker v njih za varnost ni dovolj dobro poskrbljeno. Poleg splošnih nevarnosti (XSS, SQL In-jection ...), ki grozijo vsem spletnim rešitvam ne glede na tehnologijo, smo si podrobneje ogledali specifične slabosti v omenjenima jezikoma in pokazali načine, kako jih ublažiti. Specifične slabosti v Perlu so ničelni znak, poševnice in težave s cevmi. Specifične težave PHP-ja so globalne spremenljivke, vključevanje datotek, nalaganje uporabniških datotek ter mehanizem sej med brskalnikom in strežnikom. Ranljive so tudi komercialne rešitve, kot so Microsoftov ASP.NET in IBM-ov VVebsphere; za vse pa velja, da mora za varnost poskrbeti predvsem razvijalec sam. B Viri in literatura [1] Michael Hovvard, David LeBlanc: VVriting Secure Gode, Microsoft Press, 2003. [2] Ivan Verdonik, Tomaž Bratuša: Hekerski vdori in zaščita, Založba Pasadena, 2005. [3] Lincoln D. Stein, John N. Stevvart: The World Wide Web Security FAQ, http://www.w3.org/Security/Faq/www-security-faq.html, 2005. [4] lan Gilfillan: Secure Programming with PHR http:// www.webdeveloper.com/security/, 2005. [5] Jeremiah Grossman, Sverre H. Huseby, Amit Klein, Mitja Kolšek, Aaron C. Newman, Steve Orrin in drugi: Web Application Security Consortium: Threat Classification, 2005. [6] Perl Security, http://www.xav.com/perl/lib/Pod/ perlsec.html, 2005. [7] Dave Clark: PHP Security Mistakes, http:// www.devshed.com/c/a/PHP/PHP-Security-Mistakes/, 2005. [8] Stuart McCIure, Joel Scambray, George Kurtz:Hacking Exposed Fifth Edition: Network Security Secrets & Solutions, McGraw-Hill/Osborne, 2005. [9] Greg Hoglund, Gary McGraw: Exploiting Software: How to Break Gode, Addison-Wesley, 2003. [10] Regularni izrazi: http://www.regular-expressions.info/ tutorial.html. 2006. [11] R. Allen Wyke, Donald B. Thomas: Perl a Beginner's Guide, Osborne/McGraw-Hill, 2001. Ivan Verdonik je leta 1993 diplomiral na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter magistriral leta 2005 na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Mariboru. Je avtor več člankov v poljudnostrokovnih revijah [Monitor, Varnostni forum) in glavni avtor knjige Hekerski vdori in zaščita. Prispeval je dve predavanji na računalniških konferencah. Ukvarja se z raznimi vidiki računalniške varnosti in kvantnim računalništvom. REŠITVE B Centralizirano ali necentralizirano uvajanje celovite programske rešitve na primeru BSH Tomaž Poznič BSH Hišni aparati, d. o. o., Nazarje tomaz.poznic@bshg.com Povzetek Strategije, ki podpirajo izgradnjo celovitih programskih rešitev na mnogih lokacijah, postajajo v podjetjih, ki delujejo globalno, vedno bolj kritične. Taki sistemi delujejo na različnih platformah, podatkovnih bazah, podatkovnih strukturah in sistemih za varovanje podatkov. Globalizacija in konkurenca silita podjetja v centralizacijo celovitih programskih rešitev, ki naj bi prinesla nižje stroške implementacije, delovanja in vzdrževanja (lastni stroški), enovitost podatkov in poročil ter enotne in harmonizirane poslovne procese. Kljub trendom k centralizaciji in globalizaciji celovitih programskih rešitev se pojavljajo vprašanja o primernosti globalizacije za vsa podjetja in v vseh okoljih. Ob upoštevanju vseh dejavnikov, ki vplivajo na razvoj in delovanje celovite programske rešitve, ni nujno, da je taka rešitev tudi učinkovita in poceni. Zaradi tega je lahko dobra alternativa pristop, ki temelji na decentraliziranih rešitvah ob visoki ravni standardizacije matičnih podatkov in poročil. Tak način pomeni večjo fleksibilnost, nižje stroške in lahko zagotavlja podjetju konkurenčno prednost. Abstract Centralized or decentralized implementaion of of ERP (Enterprise Resourse Planing) Solutions in BSH čase Strategies, which are supporting the implementation of ERP (Enterprise Resourse Planing) Solutions on many locations, are becoming more and more important in international companies. Such systems run on different platforms, different databases and different data security systems. Globalization and competition force companies to centralize ERP Solutions. Results of the centralization should be reflected in lower implementation, operational and maintenance costs, reporting unification and standardized business processes. In spite of trends promoting centralization and globalization of ERP Solutions, there is no Insurance, that such Solutions are appro-priate for ali companies. If we consider ali the facts, we can not be sure, that such solution will be cheap and efficient for everybody. We offer a new way of the implementation of ERP Solutions. The idea is not unification, but standardization of the master data and reporting. Such approach cuts implementation and running costs and gives higher flexibility. 1 Uvod Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje velja za uspešnejše znotraj mednarodnega koncerna BSH, ki se ukvarja s proizvodnjo gospodinjskih aparatov. Koncern v okviru svoje poslovne strategije gradi tudi strategijo izgradnje in prenove informacijske tehnologije. Res je, da imajo podjetja znotraj koncerna razvite sisteme celovitih programskih rešitev, vendar so le-ti nepovezani, podatki in procesi so nestandardizirani, vzdrževanje je drago in funkcionalne rešitve niso implementirane v vseh podjetjih koncerna. Zato je bila sprejeta odločitev o izgradnji centralizirane in enotne celovite programske rešitve, ki naj bi znižala stroške implementacije, delovanja in vzdrževanja (lastni stroški), poenotila podatke, poročila in poslovne procese. Nevarnosti velikega centraliziranega sistema se kažejo v zahtevah uporabnikov in novih rešitvah, ki morajo biti veliko bolje načrtovane. Problemi se lahko pojavijo tudi pri nadgradnjah, ki morajo upoštevati vse lokalne specifike (jezik, zakonodaja ipd.). Centralizirani sistemi celovitih programskih rešitev bistveno povečajo zahtevnost in kompleksnost arhitekture sistema. Pojavijo se problemi podpore uporabnikom z obvladovanjem jezikov v različnih časovnih območjih. (Zrimšek, 2003) Na primeru podjetja BSH bomo ugotovili, da: • se v primeru centralizacije celovite programske rešitve povečajo stroški na ravni lokalnega podjetja • ob centralizirani implementaciji celovite programske rešitve lokalno podjetje izgublja konkurenčno prednost, . tveganja zaradi večletnega uvajanja sistema lahko pomenijo težave v vzdrževanju obstoječih sistemov in prekinitev razvoja in vlaganja v celovite programske rešitve na lokalni ravni, . zanemarjanje lokalnih kadrov pri implementaciji globalne rešitve lahko pomeni odpor na lokalni ravni, . neustrezna porazdelitev stroškov povzroča težave v poslovanju lokalnih podjetij in s tem tudi nižjo konkurenčnost, . je alternativa obstoječe strategije centralizirane implementacije standardizacija in implementacija sistemov celovitih programskih rešitev na lokalni ravni. Zaradi teh dejstev je pomembno, da podjetje pred pričetkom uvajanja rešitve premisli vse možne posledice za podjetje v celoti in za njegove poslovne enote in da na podlagi analize posledic sprejme odločitev o obliki in načinu implementacije celovite poslovne rešitve. 2 Poslovna strategija in strategija poslovne informatike Poslovno strategijo lahko opišemo kot povezovalni proces med upravljanjem z notranjimi viri organizacije in zunanjo interakcijo s kupci, dobavitelji, konkurenco in ekonomskim in socialnim okoljem (Porter). Strategija poslovne informatike je usmerjena v ugotavljanje informacijskih potreb in uskladitev strategije informacijske rešitve s poslovno strategijo organizacije, medtem ko je strategija informacijske tehnologije usmerjena v vprašanja zagotavljanja po- organizacijska domena informaciijska domena strategija organizacije organizacijska infrastruktura strategija organizacije organizacijska infrastruktura Slika 1 Usklajenost informacijske in poslovne strukture Vir: Krisper, 2004 datkov in informacij ter potrebne tehnološke opremljenosti. Projekt priprave strateškega plana informacijske rešitve (slika 1) je zahtevna naloga, ki zahteva vključevanje različnih strokovnjakov in uporabo raznih tehnik in orodij. Med izdelavo se prepletajo organizacijski, vsebinski in metodološki elementi, ki so pogosto podprti s tehnološko komponento. Vse delne informacijske rešitve ob rasti in razvoju podjetja vedno potrebujejo kasnejšo integracijo v urejeno in celovito informacijsko podporo za celoten sistem. Takšna integracija zahteva bistveno več virov, kot če bi integracijo začeli na ravni strateškega plana in kasneje izvedli ali prenovili delne informacijske rešitve. Usklajeni morajo biti tako organizacijska struktura, delovni procesi, kadri in organizacijska kultura na eni, kot tehnološki in kadrovski viri ter procesi razvoja in vzdrževanja informacijske tehnologije na drugi strani. Če hočemo optimirati dodano vrednost strategije informacijske tehnologije, mora le-ta nujno izhajati iz poslovne strategije in biti z njo usklajena. Tako hiter razvoj tehnologije kot tudi vse večja konkurenčnost narekujeta vse večja vlaganja v informacijsko tehnologijo. Temu ustrezno se pričakuje večja dodana vrednost, večja produktivnost in boljši poslovni rezultati. 2.1 Načini implementacij celovitih programskih rešitev Pred uvedbo celovite programske rešitve je treba preveriti poslovne procese s stališča hitrosti, stroškovne učinkovitosti in doseganja poslovnih ciljev ter v okviru prenove poslovnih procesov opraviti potrebne izboljšave. Prilagajanje celovite programske rešitve zelo poveča stroške in tveganje uvajanja. Za ilustracijo navajam podatek, da je na vsak tolar, namenjen za nakup programske opreme, potrebno nameniti še tri do sedem tolarjev za svetovanje in druge storitve pri uvajanju programske rešitve (Ahlin, 2001: 283). Veliko stroškov ne izvira iz zapletenosti celovitih programskih rešitev, temveč iz zamotanosti poslovnih sistemov, njihovih poslovnih procesov in organizacijske (ne)urejenosti. Največja napaka, ki jo lahko naredi podjetje pri uvajanju celovite programske rešitve, je podpora zastarelih, neučinkovitih in stroškovno zahtevnih procesov; z dragim prilagajanjem celovitih programskih rešitev sicer podaljšamo njihovo življenjsko dobo in jih je zaradi globoke vpetosti v poslovanje težko odpraviti, vendar pa postanejo ob tem programske rešitve bolj zapletene in drage, končni učinek pa ne izpolni pričakovanj. Zaradi tega nekateri avtorji priporočajo, da se da prednost prilagoditvi poslovnih postopkov in organizacije poslovanja rešitvam v programskem paketu pred prilagajanjem programskega paketa obstoječim poslovnim postopkom (Ahlin, 2001:283). Navedenemu priporočilu ne moremo ugovarjati pri poslovnih procesih, ki podpirajo osnovno dejavnost podjetja in niso vir primerjalne prednosti (primer so finance in računovodstvo). Pri osnovnih dejavnostih podjetja, ki so namenjene zadovoljevanju potreb primarnih uporabnikov in so vir prihodkov in konkurenčne prednosti, pa ostaja vprašanje odprto. Splošnega odgovora ni, saj je reševanje tega vprašanja odvisno od dejanskih razmer in poslovne politike podjetja, ki uvaja celovito programsko rešitev. Zavedati se je treba, da kupljene programske rešitve z vsebovano tehnologijo poslovanja ne prinašajo izrazite konkurenčne prednosti, čeprav lahko vplivajo na izboljšanje poslovnih postopkov. Enako tehnologijo lahko namreč kupi tudi konkurenca. S tega vidika je smotrno, da se pri poslovnih procesih, na katerih podjetje gradi svojo primerjalno prednost, kupljene programske rešitve z intenzivnim delovnim vložkom, deli aplikacij reprogramirajo in prilagodijo. Druga možnost je razvoj lastnih informacijskih rešitev, ki podpirajo ključne poslovne procese v podjetju. Te rešitve je treba povezati s celovito programsko rešitvijo. Prilagajanje celovitih programskih rešitev je upravičeno s stališča usklajevanja z zastavljeno poslovno strategijo. K temu je treba pristopiti preudarno, saj se podjetja soočajo s kroničnim pomanjkanjem kvalificiranega kadra, znanja in izkušenj ter slabega poznavanja najnovejših tehnologij. Vztrajanje pri lastnem razvoju aplikacij celovitih programskih rešitev lahko resno ogrozi poslovanje podjetja zaradi izredno visokih skupnih stroškov lastništva, ki si jih lahko privoščijo le največja in najbogatejša podjetja. 2.2 Primerjava med decentraliziranimi in centraliziranimi implementacijami celovitih poslovnih rešitev V primeru podjetij, ki združujejo v sebi več hčerinskih firm s svojim lastnim poslovanjem, se je v svetu začelo postavljati vprašanje integracije sistemov celovitih programskih rešitev posameznih podjetij v centralni in enotni sistem. Sistemi celovitih programskih rešitev, ki temeljijo na strategijah, kjer je arhitektura sistemov zgrajena decentralizirano, postajajo vedno bolj zahtevni za vzdrževanje. Taki sistemi so tehnološko različni; razlikujejo se po strojni in programski opremi (podat- kovnih bazah, podatkovnih strukturah ter so lahko celo fizično postavljeni na različnih kontinentih). Kadar gradimo poslovni primer okrog centralizacije takih sistemov, je najbolj pogosto zastavljeno vprašanje, kateri sistem, centralizirani ali decentralizirani, ima višje celotne stroške lastništva. Odgovor gre v korist centraliziranih sistemov celovitih programskih rešitev, ki naj bi imeli nižje skupne stroške. Odločitev o izgradnji decentralizirane rešitve ima kot rezultat višje stroške implementacije in višje stroške vzdrževanja. Implementacija sistema celovitih programskih rešitev enega proizvajalca na več lokacijah brez centralnih standardov bo privedla do različno konfiguriranih sistemov (ponavadi so razlike med sistemi bistvene). Vsaka posamezna instalacija bo zahtevala šolanje na svojih lastnih rešitvah ter lastne vire za podporo. Tudi na področjih, kjer ne bo standardizacije, se bodo povečali stroški v času produktivne rabe sistema. Ti stroški so rezultat specifičnega tehničnega okolja, kar seveda zahteva posebej usposobljeno servisno ekipo. Decentralizirane rešitve povečajo število različnih instalacij in s tem se poveča potreba po osebju za sistemsko administracijo. Dodatno delo, ki je posledica decentraliziranih sistemov, je potreba po periodičnih konsolidiranih operacijah in finančnih operacijah iz posameznih sistemov celovitih programskih rešitev v centralno konsolidirano poročilo. V primeru, ko se znotraj posameznih poslovnih enot odločajo za različne proizvajalce celovitih programskih rešitev, se stroški lastništva povečajo zaradi izgradnje sistema, ki je pisan na kožo uporabniku in zaradi nekonsistentnosti podatkov. Za implementacijo ter vzdrževanje rešitev so potrebni dodatni viri in čas. Taka implementacija postaja danes, ko je vedno bolj pomembno obvladovanje stroškov za informacijsko tehnologijo, vedno bolj redek pojav. Posamezne poslovne enote večajo pritiske na centralne oddelke, ki se ukvarjajo s standardizacijo na tehničnem, funkcionalnem in podatkovnem področju, posebno kadar poslovanje zahteva konsolidacijo sistemov celovitih programskih rešitev in standardov. Govorimo lahko torej o splošnem trendu implementacije rešitev, ki temeljijo na enem ponudniku sistema celovitih programskih rešitev. Vzroki za to so: ■ dražje je graditi, vzdrževati in delati na več produkcijskih sistemih kot na enem; . funkcionalnost aplikacij med različnimi sistemi se spreminja; zaradi tega je težko zagotavljati konsis- tentnost ključnih poslovnih podatkov. To povzroča podvajanje matičnih podatkov materiala, kupcev, dobaviteljev in proizvodov. Prav tako je potrebnih več poročil za konsolidacijo med različnimi sistemi; • globalizacija je realnost za mnoga podjetja. To zahteva standardizacijo poslovnih procesov. Veliko bolj preprosto je harmonizirati in standardizirati poslovne procese na manjšem številu produkcijskih sistemov kot na več različnih. Zaradi tega se uporablja centraliziran pristop (Zrimšek, 2003). Vidimo torej, da so se jasno izoblikovale smernice po standardizaciji in centralizaciji celovitih programskih rešitev. Če je podjetje raslo s pripojitvami drugih družb ali pa je strategija informacijske tehnologije v preteklosti podpirala decentralizacijo, je lahko to imelo za posledico več različnih implementiranih rešitev. Kadar pričakovani rezultati niso merljivi ali pa se pokaže, da bodo rezultati prenizki za poslovno enoto ali za celotno podjetje, bodo morda stroški opustitve obstoječega sistema in izgradnje standardne rešitve previsoki. Poleg tega se poslovni procesi zelo razlikujejo med posameznimi poslovnimi modeli in panogami. Ena standardna celovita programska rešitev v takem primeru ne more zadostiti vsem potrebam posameznih poslovnih enot (Zrimšek, 2003). 2.3 Strategija konsolidacije ERP rešitve Zaradi bistveno večje kompleksnosti izgradnje centraliziranega sistema celovitih programskih rešitev v primerjavi z izgradnjo decentraliziranega sistema priporočamo, da podjetja opravijo študijo zmožnosti doseganja koristi kakršnega koli pristopa celovitih programskih rešitev h konsolidaciji. V taki študiji morajo biti obravnavani številni dejavniki. Praksa kaže, da večina podjetij ugotavlja, da je stroškovno ustrezneje, če se odločijo za konsolidacijo k centraliziranim rešitvam. To pa ne drži, kadar: . imajo različne poslovne enote različne in samostojne sisteme celovitih programskih rešitev. Lokalna podjetja ne želijo menjati svojih rešitev; • različne poslovne enote so zadovoljne s skupnimi vzdrževalnimi stroški vseh svojih sistemov; . korporacija dopušča visoko avtonomijo poslovnim enotam. To pomeni, da posamezne poslovne enote ali lokalna podjetja vplivajo na poslovne odločitve in na odločitve s področja informacijske teh- nologije. Tako vodenje bistveno oteži centralizacijo poslovnih sistemov in produktivno rabo le-teh; . bo imelo podjetje le minimalne poslovne koristi iz naslova standardnih celovitih programskih rešitev poslovnih procesov (npr. poročanje korporaciji za posamezne poslovne enote ni velikega pomena) (Zrimšek, 2003). Možni problemi ob uporabi centraliziranih strategij celovitih programskih rešitev Enotna centralizirana celovita programska rešitev ni namenjena vsakemu in vsem. Izziv predstavlja način združevanja poslovnih enot, ki mora biti pri centraliziranem načinu implementacije veliko bolj dodelan in premišljen. Podjetja se prav tako soočajo s problemom nadgradnje in zagotavljanja jezikovne lokalizacije pri implementaciji centralne instalacije. Odločitev za centraliziran sistem celovitih programskih rešitev močno vpliva na arhitekturno zgradbo in kompleksnost sistema. Odgovoriti pa je treba tudi na izzive, kot so vzdrževanje več jezikov in časovnih območij. Ti izzivi vplivajo na opredelitev aplikacijskih strežnikov, uporabniških vmesnikov, obvladovanje tiskanja in vmesnikov med različnimi aplikacijami. V praksi se je pokazalo, da je mogoče vse te probleme rešiti s temeljitim načrtovanjem. Na koncu mora podjetje trende globalizacije upoštevati v razvoju in planiranju arhitekture celovitih programskih rešitev, prav tako pa mora pametno izdelati scenarije za obnovo poslovnih podatkov v podatkovnih centrih. Velika podjetja se odločajo za popolnoma novo implementacijo celovite poslovne rešitve zaradi: ■ različnih celovitih programskih rešitev, ki si delijo zelo malo informacij in procesov; . veliko ročnih posegov, potrebnih za pripravo poročil ali programov, ki so potrebna za konsolidacijo poslovnih poročil; . previsokih stroškov s strežniki, diskovnimi polji, podatkovnimi bazami, aplikacijami in pomožno infrastrukturo, . neusklajene tehnične arhitekture. Večina uspešnih podjetij ima neko obliko celovite programske rešitve kompetenčnega centra, katerega namen je maksimizirati dobiček na naložbo. To dosegajo z izmenjavo znanja in izkušenj v celotnem podjetju (Zrimšek, 2003). 3 Strategija informacijskih REŠITEV u podjetju BSH 3.1 Prihodnost BSH IT Strategija oddelka za informacijsko tehnologijo sledi potrebam podjetja BSH. Glavne strateške usmeritve so: . centralizacija podatkovnih centrov, . centralizacija poslovnih procesov, . standardizacija matičnih podatkov, - standardizacija tehnične opreme, . standardizacija programske opreme. Za podjetja znotraj koncerna je pomembno preživeti obdobje tranzicije (obdobje, v katerem se izvaja standardizacija in centralizacija), zagotavljati razvoj produktov in procesov, definirati njihov status v globalni organizaciji, sprejemati razlike, sprejeti novo znanje in izkušnje, razpršiti stroške centralizacije. Pogosto prihaja v praksi do ključnih razlik v razumevanju procesa centralizacije in globalizacije med posameznimi podjetji. Težava pa ni samo v razumevanju procesa, ampak tudi v različnih interesih podjetij. Največje razlike tako nastanejo v pogledu obvladovanja stroškov informatike. Ni namreč nujno, da zniževanje stroškov na ravni celotnega koncerna pomeni tudi zniževanje stroškov posameznih podjetij. Zaradi tega je ključnega pomena jasna opredelitev nosilcev posameznih stroškov v procesu integracije. Temeljne naloge oddelka za informacijsko tehnologijo so zagotoviti: ■ hiter in konsistenten informacijski tok za obvladovanje poslovanja znotraj podjetja, . varnost informacijskih tokov, . visoko učinkovitost izvajanja poslovnih procesov, . učinkovito globalno procesno organizacijo, . hiter in fleksibilen odziv. Vse dejavnosti oddelkov informatike v koncernu BSH so usmerjene v zagotavljanje celovitosti in visoke integracije poslovnih funkcij podjetja. Temeljne in pomožne aktivnosti v podjetjih koncerna morajo biti informacijsko podprte in visoko integrirane v enotno informacijsko rešitev. Srce celotnega okolja je zgrajeno na celoviti programski rešitvi, ki je za celoten koncern standardizirana. Le-ta omogoča uporabo enotnih poslovnih procesov, ki povezujejo poslovne funkcije podjetja. 3.2 Celovite programske rešitve znotraj podjetja BSH BSH je sprejel strateško odločitev o uporabi enotne celovite programske rešitve. Za dobavitelja te pro- gramske opreme je bilo izbrano podjetje SAP, A. G. s svojim produktom SAP R/3. BSH predvideva enotno in celovito implementacijo sistema celovitih programskih rešitev v celotnem koncernu. Uvedba bo potekala na enotni strojni in programski osnovi. Implementirala se bo enotna verzija celovite programske rešitve (SAP R/3 ver. 4.7). Razvoj funkcijskih rešitev in procesov bo potekal centralno. Procesi bodo standardizirani in enotni. 3.2.1 Obstoječe celovite programske rešitve v podjetju BSH Podjetje BSH danes uporablja celovite programske rešitve različnih ponudnikov, saj so podjetja znotraj koncerna samostojno izbirala programska orodja, jih samostojno implementirala in vzdrževala, strategija informatizacije pa ni upoštevala trendov globalizacije in centralizacije programskih rešitev. Drugi razlog za tako stanje pa je hitra rast koncerna; BSH nenehno prevzema podjetja, ki že imajo implementirane informacijske rešitve. Integracija informacijskih tehnologij je v preteklosti pomenila predvsem možnost povezovanja programskih rešitev z uporabo vmesnikov, to je omogočalo izmenjavo podatkov med različnimi programskimi orodji. Podjetja znotraj BSH uporabljajo večinoma SAP R/3, vendar so informacijske rešitve nepovezane. Zaradi tega prihaja do podvajanja podatkov, težav pri njihovem prenašanju in v prepoznavanju pravilnosti informacij implementiranih programskih rešitev. Tako stanje precej otežuje izvajanje procesov, ki so pomembni za delovanje koncerna. Zaradi pomanjkanja podlag za enotno izdelavo poročil vodstvu koncerna podjetje za ta namen uporablja različna programska orodja, kar povzroča podvajanje dela tako na ravni lokalnih podjetij, ki morajo pridobivati podatke za različna poročila, kot v centralnih službah, ki operirajo s poročili. 3.2.2 Strategija razvoja sistema celovitih programskih rešitev v BSH Zaradi vedno bolj agresivne konkurence v podjetju BSH ugotavljamo, da si je treba zagotoviti lastne konkurenčne prednosti. Za dosego tega cilja je podjetje izbralo strategijo zniževanja stroškov in dviga kvalitete. Eden od načinov za dosego tega cilja je konsolidacija celovitih programskih rešitev znotraj koncerna. Strategija na področju informacijskih tehnologij je torej standardizacija in integracija celovitih programskih rešitev in poslovnih procesov (slika 2). Pri implementaciji poslovnih procesov bo BSH upošteval pri- mere dobre prakse predvsem znotraj koncerna. Pri tem bo treba optimizirati stroške celotne arhitekture informacijske tehnologije, obvladovati tveganja ter inovativno graditi procese. Cilji implementacije nove celovite programske rešitve so: . optimizacija in harmonizacija poslovnih procesov znotraj vseh BSH podjetij, - transparentnost organizacijskih struktur znotraj celovite programske rešitve sistema, . manjša kompleksnost struktur in procesov. 3.2.3 Vizija obvladouanja poslovnih procesov Konsolidacija in integracija sistemov celovitih programskih rešitev pomeni tudi konsolidacijo in poenotenje poslovnih procesov. Procesi bodo istočasno uvedeni v vsa podjetja, zaradi česar bodo lahko vsa podjetja znotraj koncerna začela uporabljati novoraz-vite procese. Centralni razvoj pomeni koncentracijo znanja in posledično zmanjšanje števila zaposlenih. Poslovni procesi bodo povezani v enovito poslovno informacijsko rešitev. V odvisnosti od osnovnih poslovnih procesov bo realizirano več implementacij sistema. Ločeno bodo implementirane programske rešitve za proizvodnjo, prodajo, servis, obvladovanje človeških virov in centralni finančno-računovodski sistem. 3.2.4 Integracija in standardizacija ob upoštevanju lokalnih zahtev Implementacija centralizirane celovite programske rešitve je mogoča do trenutka, ko se rešitev uvaja v dovolj primerljiva podjetja in v območje z enotnim pravnim redom. BSH predvideva implementacijo enovite celovite programske rešitve v več državah po Evropi in svetu. Ker je treba v vsaki državi upoštevati lokalno zakonodajo, je jasno, da enotna implementacija ne bo mogoča, kar je treba upoštevati ob implementaciji rešitve. Te lokalne rešitve so prilagojene zakonodaji in standardom, ki veljajo v lokalnem okolju. V večini primerov so to specifike, ki vplivajo predvsem na področje financ in carinske zakonodaje. Vse celovite programske rešitve morajo imeti implementirane posebnosti, ki so pogojene z lokalno zakonodajo. lokalni sistemi Korporacijski sistemi A sistemi za podporo posl. področjem Z integracijo Slika 2: Integracija in standardizacija - spremenjeni sistemi informacijske tehnologije BSH predvideva, da bo večino procesov mogoče implementirati kot standardno implementacijo. Načrtuje se, da bo v povprečju okoli 20 % implementiranih procesov prilagojenih lokalnim potrebam; ta delež vključuje prilagoditve, pogojene z zahtevami zakonodaje, in postopke ter procese, ki sicer niso pogojeni z zakonodajo in predpisi, je pa poslovanje podjetja odvisno od njih. To so procesi, ki jih BSH ne priznava kot svoje standardne procese, vendar se odloča za njihovo implementacijo zaradi svojih poslovnih potreb. 3.3 Prednosti in slabosti novih informacijskih rešitev v podjetju BSH Implementacija celovite programske rešitve pomeni za koncern BSH predvsem povečanje konkurenčne prednosti in znižanje stroškov na področju informacijske tehnologije. Na lokalni ravni prednosti zaradi uvajanja novega sistema niso tako jasne. Zastavimo si lahko nekaj vprašanj, ki so povezana s poslovanjem podjetja zaradi nove centralizirane celovite programske rešitve. Podjetje lahko ostane konkurenčno znotraj koncerna in panoge, le če se bo uspelo prilagoditi novemu načinu dela. To pomeni soočenje z izgubo fleksibilnosti na področju prilagodljivosti poslovnih procesov. Po drugi strani pa nov sistem prinaša tudi prednosti, ki jih mora podjetje prepoznati in maksimalno izkoristiti. Prepoznamo lahko naslednja dejstva: • projekt uvedbe centralne celovite programske rešitve pomeni na ravni koncerna znižanje stroškov (skupni uvajalni stroški, stroški vzdrževanja rešitve in vzdrževanja infrastrukture, ki so obvla-dovani centralno, za kar je potrebno manj osebja). S tem se bo povečala konkurenčnost celotnega koncerna. Kot kažejo izračuni, pomeni implementacija povečanje stroškov na ravni podjetja BSH Nazarje (višji uvajalni stroški zaradi višje cene dela svetovalcev iz tujine, višji vzdrževalni stroški zaradi višje cene dela v tujini in višji stroški najema infrastrukture kot pri lokalnih ponudnikih). Večanje stroškov vodi v zmanjšanje konkurenčnosti lokalnega podjetja; ■ vzdrževanje informacijskih rešitev in implementacija novih procesov bo potekalo centralizirano iz enega razvojnega centra, zato bodo nove rešitve procesov hkrati na voljo v vseh podjetjih znotraj koncerna. Za koncern to predstavlja konkurenčno prednost. Glede na položaj lokalnega podjetja to pomeni izgubo konkurenčne prednosti. V koncer- nu se podjetja soočajo z medsebojno konkurenco. Marsikdaj pomeni specializirana rešitev, ki je primerna samo za posamezno podjetje, njegovo prednost pred ostalimi. Fleksibilnost podjetja je večja, če le-to zmore prilagajati poslovne procese trenutnim potrebam poslovanja; ■ zaradi omejenih virov v koncernu se bo implementacija celovite programske rešitve v hčerinskih podjetjih BSH terminsko razvlekla v več let. Nevarnosti, ki jih prinaša tak način izgradnje sistema, je več: ■ zaustavitev razvoja na ravni lokalnih celovitih programskih rešitev; ■ koordinacija v razvojnih timih in timih, odgovornih za implementacijo celovite programske rešitve. V primeru slabe koordinacije lahko pride do implementacije neskladnih rešitev; . višji stroški, potrebni za vzdrževanje starih sistemov (ponudniki zahtevajo za vzdrževanje starih verzij sistemov višja plačila); ■ tveganja, ki bodo nastajala zaradi vzdrževanja starih sistemov in možnosti odpovedi le-teh; . naloge lokalnega oddelka informatike bodo po implementaciji celovite programske rešitve spremenjene. Če je v starem sistemu oddelek informatike nudil podjetju storitve tako na razvojni kot na vzdrževalni ravni, se njegova vloga sedaj spreminja zgolj v prvo raven podpore uporabnikom; . obvladovanje stroškov mora kot pomemben dejavnik pri boju s konkurenco postati cilj centralnega oddelka za informatiko. Projekt mora biti izpeljan v okviru planiranih stroškov; pri tem je pomembno definirati način razdelitve stroškov implementacije med koncernom in hčerinskim podjetjem. Z namenom, da se izognemo nevarnostim, ki jih prinaša opisana metoda uvedbe celovite programske rešitve, lahko uporabimo alternativni pristop njene implementacije. Standardizirati je treba ključne parametre, potrebne za celovito delovanje koncerna, to so matični podatki materiala, kupcev in dobaviteljev ter poročila, ki so podlaga za sprejemanje poslovnih odločitev. Tak način implementacije nalaga lokalnemu oddelku za informcijsko tehnologijo odgovornost vzdrževanja celovite programske rešitve. Težave v delovanju sistemov se na lokalni ravni ne odražajo in ne vplivajo na delovanje koncerna. Taki sistemi so lahko za lokalna podjetja cenejši in bolj prilagodljivi. Razlike med obema pristopoma so večplastne. Pri alternativni različici je implementacija celovite pro- gramske rešitve v pristojnosti lokalnega oddelka informatike. Zaradi tega se njegova odgovornost poveča, hkrati pa se zmanjša tveganje za neuspeh celotnega projekta na ravni koncerna. Kompleksnost celotne implementacije celovite programske rešitve je manjša. Vzrokov, ki lahko vplivajo na neuspeh projekta, je lahko več. Mednje spadajo neustrezna organiziranost, nepredvidene zunanje spremembe, ki spreminjajo prioritete projektov, nova podjetja, nepripravljenost organizacije na spremembe, odpor v centralnem in lokalnih oddelkih informatike, visoka kompleksnost sistema, zaradi česar razvoj in implementacije postanejo neobvladljive, zamikanje rokov in nezmožnost hitrega sprejemanja odločitev. Pomembna razlika v obeh pristopih je tudi v hitrosti implementacije celotnega sistema. Implementacija je v primeru standardizacije poročil in podatkov bistveno hitrejša in zahteva manj napora. Zmanjša se kompleksnost celotnega sistema. Implementacije se lahko v lokalnih organizacijah izvajajo paralelno (centralni projekt predvideva trajanje implementacije 7-8 let) in so opravljene z lokalnimi viri, ki so pogosto cenejši. Slabost alternativnega načina implementacije je v manjšem nadzoru centralnega informacijskega oddelka nad implementiranimi procesi in stroški vzdrževanja. S primernim načinom poročanja in projektnim vodenjem lahko omenjena tveganja zmanjšamo. 3.4 Vpliv spremenjenega koncepta vzdrževanja in uvajanja novih procesov v celoviti programski rešitvi na zaposlene v podjetju BSH Nazarje Uvedba nove celovite programske rešitve vpliva na zaposlene v podjetju in se kaže v novem načinu dela oddelka za informatiko, novem konceptu vzdrževanja in obvladovanja celovite programske rešitve ter centralnega sistema pomoči uporabnikom. Podpora uporabnikom. Uporabnikom je zagotovljena trinivojska podpora s pomočjo sistema vodenja napak. Napake so posredovane skrbniku v lokalnem podjetju. Prva raven podpore je lokalna, druga in tretja pa sta centralizirani. V praksi se je pokazalo, da je za reševanje odprtih vprašanj na višjih ravneh potrebno preveč časa, da bi bili uporabniki zadovoljni, pogosto predlagana rešitev ni zadovoljiva. Za zaposlene v podjetju to pomeni manjšo fleksibilnost. Problemi, ki so bili brez posebnih administrativnih postopkov v preteklosti hitro rešljivi, gredo po novem v postopke preverjanj in odobritev. Hitrost reševanja problemov se na najnižji uporabniški ravni ne spreminja, spreminja se pri zahtevnejših problemih na ravni koncerna. To pomeni, da so problemi obravnavani enako pri vseh podjetjih. Pri enakovrstnih problemih ni prioritetnih list in uporabniki lahko pričakujejo rešitev šele takrat, ko je njihov problem na vrsti za reševanje. V praksi to pomeni nižjo fleksibilnost. Opisani način podpore uporabnikom je uspešen le, če so na voljo dovolj usposobljeni strokovnjaki, ki so nenehno na razpolago. Cilj je 24-urna podpora uporabnikom, ki lahko zgradi mednarodno podjetje z izpostavami na vseh kontinentih. Celovita podpora uporabnikom je nujna v primeru implementacije centralne celovite programske rešitve, zato naj se BSH prioritetno osredotoči na izgradnjo sistema za podporo uporabnikom. Če podjetje ne bo zmožno ustrezno podpirati uporabnikov in lokalnih oddelkov informatike, lahko pride do izgube fleksibilnosti in v izjemnih primerih do zaustavitve proizvodnje. Implementacija novih in sprememba obstoječih procesov. Način implementacije novih in sprememba obstoječih procesov se z uvedbo celovite programske rešitve spreminjata. V preteklosti je podjetje samostojno odločalo o uvajanju novih procesov. Na podlagi zahtev uporabnikov je bila izdelana analiza stroškov in koristi. V primeru dovolj visoke koristi novega procesa je bila zahteva za razvoj dana lokalnemu oddelku informatike, ki je glede na potrebo pristopil k razvoju rešitve. Reakcija je bila hitra in je sledila prioritetam in potrebam podjetja. Nov način dela pomeni za zaposlene bistveno manjšo fleksibilnost pri delu. Nove funkcionalne rešitve je bilo do uvedbe novega sistema dokaj preprosto uvajati. Uporabniške zahteve bodo po novem zahtevale veliko več napora, uvedba rešitve bo dražja in počasnejša, zaradi zapletenega in dragega postopka bodo uporabniki lahko celo odstopili od zahteve in uporabljali obstoječe rešitve. 3.5 Upliv spremenjenega koncepta celovite programske rešitve na konkurenčnost podjetja BSH Centraliziran sistem uvedbe celovite programske rešitve ima prednosti in slabosti tako za koncern BSH kot tudi za lokalno podjetje BSH Nazarje. 3.5.1 Vpliv konkurenčnosti nove celovite programske rešitve na koncern BSH Prednosti nove celovite programske rešitve se kažejo v znižanju stroškov za obvladovanje informatike na ravni koncerna. Konsolidacija celovitih programskih rešitev pomeni tudi konsolidacijo strojne opreme, saj je le-ta centralno obvladovana. Zmanjša se število strežnikov. Zaradi centralnega nadzora nad strojno opremo je potrebno manj administrativnega osebja. Zmanjšajo se stroški za vzdrževanje strojne opreme. Enotni poslovni procesi in njihova standardizacija pomenijo znižanje stroškov razvoja celovitih programskih rešitev. Vsako podjetje znotraj koncerna je doslej samostojno razvijalo rešitve, ki so bile marsikdaj nezdružljive. Če so podjetja uvajala SAP, so bili osnovni procesi podobni, razlikovali so se le glede na potrebe posameznega podjetja. Prav tako so se razlikovali matični podatki, ki so podlaga za enotno poročanje. Rezultat tega so bile razlike v vsebini poročil koncernu, kar moti pravilno odločanje vodstva podjetja. Centralni razvoj aplikacij in procesov pomeni tudi spremembo organizacije razvoja. Obvladovanje enotne celovite programske rešitve pomeni tudi centralni razvoj. To pomeni, da se procesi znotraj BSH uvajajo samo enkrat, nato pa jih implementirajo v vsa podjetja. Zaradi centralnega razvoja so stroški uvajanja rešitev nižji. Sodelavci informatike opravljajo ciljne in ozko specializirane naloge, ki so bodisi povezane s centralnim razvojem celovitih programskih rešitev ali pa s sistemi podpore uporabnikom. Kljub pozitivnim dejavnikom pa prinaša implementacija centralne programske rešitve tudi slabosti in nevarnosti, ki so lahko usodne za obstoj koncerna in so vezane predvsem na vzpostavitev ustrezne organizacije oddelkov informatike znotraj koncerna. Pred implementacijo je treba na novo definirati organizacijo in naloge novih oddelkov informatike, ki bodo skrbeli za razvoj informacijskih rešitev, njihovo implementacijo in vzdrževanje ter za pomoč uporabnikom. V te skupine je potrebno razporediti sodelavce. Ce se oddelki informatike ne bodo preoblikovali, informatika v koncernu ne bo sposobna zagotavljati učinkovite podpore uporabnikom. 3.5.2 Vpliv konkurenčnosti nove celovite programske rešitve na BSH Hišni aparati Konsolidacija celovite programske rešitve ima tudi za lokalno podjetje pozitivne in negativne posledice. Predvsem se z novo strukturo informacijskih rešitev povečajo stroški, ki jih podjetje namenja za informatiko. Sredstva, ki jih je podjetje samostojno razporejalo v implementacijo novih rešitev in vzdrževanje sistemov, se prenesejo v centralne oddelke informatike. Storitve se plačujejo centralnemu oddelku informatike. Konsolidacija strojne opreme pomeni selitev strežnikov v nove podatkovne centre. Za podjetje to pomeni najem strežniških kapacitet v regionalnem podatkovnem centru in s tem povečanje stroškov. Izračun kaže, da se stroški uporabe in vzdrževanja strojne opreme povečajo petkrat. Za vzdrževanje strojne opreme in arhiviranje podatkov je odgovoren korporacijski podatkovni center. Implementacija enotnih poslovnih procesov pomeni za podjetje prednost in slabost. Največja prednost je pridobitev rešitev dobre prakse, ki obstajajo v koncernu. Koncern glede na najboljšo prakso nudi rešitve, ki jih lahko podjetje implementira. Podjetje je vezano na implementacijo standardnih BSH rešitev, kar pomeni, da specifične rešitve niso dovoljene. Glede na to, da se podjetja med seboj razlikujejo, lahko omejitev razvoja lastnih rešitev pomeni konec fleksibilnosti posameznega podjetja na področju informacijskih rešitev in podpore poslovnim procesom. V koncernu BSH vlada konkurenca tudi med posameznimi podjetji. Informacijske rešitve s tem za podjetje ne pomenijo več interne konkurenčne prednosti. Implementacija centralne celovite programske rešitve je tudi dražja, kot bi bila lastna implementacija. Stroški uvajanja centralne celovite programske rešitve so v primerjavi z lastnim razvojem deset- do dvajsetkrat višji. 4 Sklep Globalizacija prinaša v svetovno ekonomijo precejšnje spremembe, ki se odražajo tudi na področju informatike. Trendi v svetu se gibljejo v smeri centralizacije informacijskih rešitev. Prednosti, ki jih ima podjetje s centralizacijo informatike, se odražajo v znižani kompleksnosti poslovnih procesov, zmanjšanju reakcijskega časa, povečanju fleksibilnosti, konsistenci poslovnih procesov planiranja in poročanja, enotnem razumevanju poslovanja znotraj koncerna, povečanju kakovosti komuniciranja in zagotavljanju informacij. Vplivi centralne implementacije se kažejo tudi v lokalnem podjetju in sicer v spremembi organizacije, spremenjenih funkcijah in nalogah oddelka organizacije. Le-ta preide po implementaciji celovite programske rešitve v pristojnost centralnega oddelka informatike. Zaposleni dobijo naloge, ki so delno povezane z nalogami vzdrževanja obstoječih informacijskih rešitev v podjetju in pa z nalogami, ki so sodelavcem dodeljene na področju razvoja in podpore centralnim informacijskim rešitvam. Sodelavci v oddelku sedaj opravljajo manj nalog za potrebe lokalnega podjetja in več za potrebe koncerna. Globalni način implementacije ima določena tveganja. Zavedati se je treba izjemne kompleksnosti celotne informacijske rešitve. Sem spada tako nov način obvladovanja strojne opreme kot tudi celovite programske rešitve. Celovito programsko rešitev sestavljajo trije ključni deli: proizvodni, ki je namenjen proizvodnim podjetjem, prodajni, namenjen podjetjem, ki se ukvarjajo s prodajo, in servisni del, ki je implementiran v servisne oddelke koncerna. Vsi sistemi se povezujejo v centralni, korporacijski finančno kontrolinški sistem. Tu se zbirajo in konsolidirajo podatki koncerna. Razvoj procesov v celoviti programski rešitvi in njihova implementacija ter razvoj lokalnih rešitev poteka iz centralnega razvojnega sistema. Centralni oddelek informatike mora zagotavljati implementacijo standardne celovite programske rešitve, razvoj novih rešitev in spremenjenih procesov ter dovolj visoko raven podpore uporabnikom. V primeru neustrezne organiziranosti in pomanjkljive usposobljenosti kadrov je projekt obsojen na neuspeh. Neuspeh projekta pa lahko pomeni velike težave podjetja v svetovni konkurenci. Alternativa projektu popolne centralizacije in globalizacije sistemov je standardizacija podatkov in poročil. Pri tem celovite programske rešitve ostanejo v lokalni pristojnosti. Naloga in dolžnost lokalnih oddelkov informatike je zagotavljanje delovanja celovitih programskih rešitev in skrb za uvajanje predpisanih standardov. Ti posegajo na področje obvladovanja matičnih podatkov materiala, kupcev, dobaviteljev in na področje poročanja. Poročila morajo vsebovati standardne oblike, vsebine in strukture, ki jih zahteva korporacija za pridobivanje informacij in podatkov in so potrebna za sprejemanje odločitev. Tak način implementacije je za podjetja cenejši. Lokalnim oddelkom informatike je dodeljenih več dolžnosti in pravic (dolžnost upoštevanja standardov in skrbi za stroške in pravica lastne implementacije procesa). Hkrati pa je tak sistem manj občutljiv. Ker je strojna oprema obvladovana lokalno, nepredvideni dogodki ali težave v delovanju informacijskih rešitev nimajo vpliva na delovanje koncerna, ampak samo na lokal- no podjetje. Podjetja imajo znotraj koncerna možnost implementirati primere dobre prakse, kar povečuje konkurenčnost koncerna. Centralizacija celovitih programskih rešitev ni nujno najboljša strategija implementacije teh rešitev, saj prinaša tako pozitivne kot negativne učinke, ki se lahko odražajo na ravni koncerna ali na ravni posameznih podjetij znotraj njega. Vsekakor mora vsako podjetje samo ugotoviti, katera pot je zanj najbolj primerna. 5 Literatura in viri 1. Beck, Jennifer: IT Services Sourcing Goes Strategic. Gartner, inc., [URL: htto://www3. gartner.com/rBsources/106000/106031/ 10603l.ndfl. 30. 3. 2004. 2. BSH weBSH.net - Program. Munich: Interna BSH dokumentacija, [URL:http://intranet .bshg.com/webshnet/en/Program/vision.htm], 17. 3. 2004. 3. Debelak, Matija: Strateški informacijski sistem kot ključ pri doseganju konkurenčne prednosti podjetja. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2002. 4. Gams, Matjaž: Računalniški slovarček. Ljubljana, 1993. 5. Groznik, Aleš, Kovačič, Andrej: The real business value of IT, Ljubljana: Economic and business review, vol. 5, No. 1-2, 2003, str. 137-146. 6. ISO 9001. Dokumentacija podjetja BSH Hišni aparati. Nazarje, 2003. 7. Jug, Edvard: Strategija dodane vrednosti skozi IT. Seminarska naloga na podiplomskem študiju. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2004. 8. Kovačič, Andrej: Celovite uporabniške programske rešitve. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, [URL: http://www.ef.uni-li.si/ipi/]. 22. 3. 2004. 9. Kuhr, Klaus: Zielstellung und Status DataCenter Konsolidierung. Munich: Interna BSH dokumentacija, [URL:http:// intranet.gin.bshg.com/it dcs/modeindc/Dokumente/DCSZiel. pdf| 15. 12. 2003. 10. Lynch, Richard: Corporate Strategy, Essex: Pearson Education Limited, 2000. 11. Možina, Stane et al.: Management: nova znanja za uspeh, Radovljica: Didakta, 2002. 12. Peichel, Gerhard: The Architecture that Enables weBSH.net. Munich: Interna BSH dokumentacija, IT-Days, 2002. 13. Turban, Efraim et al.: Information Technology for Management. New York: John Wiley & Sons, Inc., 2002. 14. weBSH.net. Munich: Interna BSH dokumentacija, [URL: http:// 15. 1. 2004. 15. weBSH.net, The key to a world-wide improvement of business processes. Munich: Interna BSH dokumentacija [URL: http:// intranet.bshe.com/webshnet/en/main/ Dnkumente/ weBSH_Standardprasentation e.pdf]. 16. Zrimšek, Brian, Prior, Derek: Comparing the TC0 of Centralized vs. Decentralized ERR Gartner, inc., [URL: http://www3.gartner.com/ resources/112700/112745/112745.pdf). 24. 1. 2003. Tomaž Poznič je leta 1998 diplomiral na Tehniški fakulteti Univerze v Mariboru in 2005 magistriral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, smer informacijsko upravljalske vede. Od leta 1998 dela na področjih poslovne informatike. Leta 2000 je pridobil certifikat svetovalca SAP. Od 2001 opravlja naloge direktorja oddelka organizacije in informatike v podjetju BSH Hišni aparati, d. o. o. Poleg vodenja oddelka informatike se ukvarja tudi s implementacijo poslovnih rešitev, reinženiringom poslovnih procesov, projektnim vodenjem in integracijo procesov ter oddelka za informacijsko tehnologijo v mednarodno okolje. OBVESTILA Vsebinsko poročilo o delu Slovenskega društva INFORMATIKA za leto 2005 1 SPLOŠNO Slovensko društvo INFORMATIKA je bilo ustanovljeno kot subjekt zasebnega prava leta 1976 in od takrat deluje neprekinjeno; je registrirano in vpisano v poslovni register Slovenije. Statut je sprejelo ob ustanovitvi in ga posodabljalo skladno s spremembami zakonodaje o društvih in druge zakonodaje, ki ureja posamezna področja dejavnosti društva. Društvo vodi izvršni odbor (priloga 1), ki šteje enajst članov, med njimi predsednika Nika Schlambergerja in dva podpredsednika - dr. Lidijo Zadnik Štirn in mag. Francija Pivca. Društvo ima častnega predsednika dr. Antona P. Železnikarja. Delovanje izvršnega odbora spremlja in nadzoruje tričlanski nadzorni odbor, ki ga vodi predsednik Tomaž Banovec. Društvo ima dve sekciji, ki imata svoja predsednika, imenuje pa ju izvršni odbor. Leta 1986 je bila ustanovljena sekcija za operacijske raziskave, ki jo vodi dr. Lidija Zadnik Štirn, leta 2000 pa sekcija za jezik, ki ji predseduje dr. Vladimir Batagelj. Obe sekciji prirejata samostojne dogodke in izdajata publikacije. Sekcija za operacijske raziskave prireja dveletni mednarodni znanstveni simpozij iz operacijskih raziskav, sekcija za jezik pa ureja internetni terminološki slovar informatike Islovar, ki je javno dostopen na naslovu www.islovar.com. Ustanovitev in delovanje društva urejajo statut in pravilniki. Društvo ima že od leta 1998 kodeks etike informatikov, ki ga je sprejelo na izrednem občnem zboru, in prav toliko časa tudi pravilnik o priznanjih, od leta 2005 pa pravilnik o finančnem poslovanju in pravilnik o izvajanju programov ECDL. Decembra 2005 je bil društvu po več let trajajočem postopku priznan status društva, ki deluje v javnem interesu. 2 ČLANSTVO Po statutu so člani društva fizične osebe, častno članstvo pa je dostopno tudi pravnim osebam. Na dan 31. 12. 2005 je društvo štelo 356 članov - 341 rednih in 25 častnih. Leta 2005 se je v društvo vpisalo 20 novih članov, iz društva pa je izstopilo 63 članov. Na videz precejšnje število izstopov pripisujemo urejanju evidence članstva, po statutu namreč članstvo lahko preneha tudi zaradi neplačevanja članarine, česar pa nismo izvajali kar s samodejnim črtanjem in so člani izstopili, ko so prejeli opomine za neplačano članarino. 3 POSLOVANJE Leta 2005 je imelo društvo 45.361311,00 tolarjev prihodkov, 44.482692,00 tolarjev odhodkov, stanje na dan 31.12. 2005 je bilo 878.619,00 tolarjev. Glavni viri prihodkov so članarina, evropsko računalniško spričevalo (ECDL), prihodki od posvetovanj, od sofinanciranja revij in refundacije. Glavni viri odhodkov so stroški za izdajanje revij, stroški storitev, stroški za finančno-računovodske storitve in stroški prirejanja posvetovanj. 4 DEJAVNOSTI 4.1 Publikacije Publikacije društva sta reviji Informatica in Uporabna informatika, ki redno izhajata, ter zborniki s posvetovanj in monografije s področja operacijskih raziskav. Vse publikacije so uvrščene v domače in tuje baze citacijskih indeksov. 4.1.1 Informatica Društvo izdaja znanstveno revijo Informatica že vse od ustanovitve leta 1976. Ureja jo uredniški odbor, ki ga imenuje izvršni odbor društva. Glavni urednik, ki ga prav tako imenuje izvršni odbor, je dr. Matjaž Gams. Revija izhaja kvartalno in so lani so izšle štiri redne številke s povprečno naklado 500 izvodov. Naročniki revije so predvsem z univerz z vsega sveta. Revijo skoraj v celoti financira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. 4.1.2 Uporabna informatika Društvo izdaja edino slovensko strokovno revijo s področja informatike Uporabna informatika od leta 1992, tako da neprekinjeno izhaja že trinajsto leto. Ker je revija tudi glasilo društva, jo prejemajo vsi člani društva, poleg tega pa ima še nekaj naročnikov. Člane uredniškega odbora in odgovornega urednika revije imenuje izvršni odbor društva. Revija izhaja četrtletno v povprečni nakladi 700 izvodov, v prav taki nakladi izhajajo tudi občasne izredne številke, kot na primer Modra knjiga - Slovenija kot informacijska družba. Revijo do približno četrtine sofinancira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. 4.2 Druge publikacije V letu 2005 je društvo poleg omenjenih revij izdalo še dve publikaciji, in sicer zbornik posvetovanja Dnevi slovenske informatike 2005 ter zbornik mednarodnega znanstvenega simpozija SOR 05, ki ga prireja sekcija za operacijske raziskave. 4.3 Dogodki 4.3.1 Dnevi slovenske informatike 2005 Posvetovanje Dnevi slovenske informatike prireja društvo od leta 1992 kot največji neodvisni dogodek s področja informatike. Vseh udeležencev (skupaj z avtorji) je bilo 386. Udeleženci so pretežno informatiki in prihajajo iz gospodarstva, javne uprave in univerz, vsako leto pa predava tudi več vidnih informatikov iz tujine. Za deset sekcij je bilo pripravljenih 112 referatov, ki so bili recenzirani in objavljeni v zborniku posvetovanja. Za študentski forum je bilo pripravljenih enajst prispevkov, predstavljenih pa je bilo tudi osem vabljenih predavanj. Poleg tega je potekalo še pet okroglih miz, terminološka delavnica o strokovnem jeziku informatike in predstavitev ECDL. Posvetovanje je bilo popestreno z razstavo pokroviteljev (odzvalo se jih je osem) in družabnimi dogodki. Kot novost so bili organizirani 1-2-1 strokovni sestanki. Vse tri dni posvetovanja so bila pripravljena in poslana novinarjem sporočila za javnost o dogajanju tekočega dne. Novinarska konferenca je potekala 5. aprila 2005 v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani. Informacije o posvetovanju so bile ažurno objavljene tudi na spletnih straneh posvetovanja. 4.3.2 Mednarodni simpozij sekcije za operacijske raziskave Mednarodni bienalni simpozij sekcije za operacijske raziskave SOR'05 je priredila sekcija za operacijske raziskave lani že osmič, tokrat v Novi Gorici 28.-30. septembra 2005. Simpozija se je udeležilo 83 strokovnjakov (40 domačih in 43 tujih ) s področja operacijskih raziskav z univerz, inštitutov, iz podjetij in javne uprave. Udeleženci so predstavili 6 vabljenih predavanj in 57 recenziranih referatov, ki jih je napisalo 97 avtorjev in soavtorjev. Posebej je treba omeniti vabljene predavatelje in častne govornike na otvoritveni slovesnosti, med katerimi gre posebno mesto predsednikom ali predstavnikom društev za operacijske raziskave Hrvaške, Avstrije, Slovaške, Češke ter evropske zveze društev za operacijske raziskave EURO. 4.4 Druge dejavnosti 4.4.1 Evropsko računalniško spričevalo Leta 2000 je društvo od irske ustanove ECDL Foundation, ki ima sedež v Dublinu, dobilo licenco za področje Republike Slovenije za evropsko računalniško spričevalo (European Computer Dri-ving License, ECDL). ECDL, ki je zunaj Evrope poznan kot ICDL (International DDL), je splošno priznan izkaz obvladovanja osnovnih računalniških programov na informatiziranem delovnem mestu. V Sloveniji se je ECDL uveljavljal razmeroma počasi, ker ga država in veliki delodajalci niso dovolj močno podprli. Kljub temu je bilo do konca leta 2005 izstavljenih ca. 3500 indeksov in ca. 1600 (delnih ali popolnih) spričeval ECDL. Z ECDL se Slovenija uvršča med države, kjer se pomen računalniške pismenosti uveljavlja, žal pa vendar ne tako široko, kakor bi od razvite države lahko pričakovali glede na stanje v sosednjih državah vključno s Hrvaško. 4.4.2 Dan informatike Leta 2005 je prišlo po dlje časa trajajočem prizadevanju društva, univerz in skupine najpomembnejših računalniških družb, ki poslujejo v Sloveniji (znane kot G8), do usklajene pobude predsedniku vlade Janezu Janši, naj bi informatiko promovirali kot propulzivno dejavnost in kot tako pomembno za razvojna prizadevanja države. Pobudo smo imenovali Dan informatike, zamisel pa je bila, da bi vsi, ki so v pobudo vključeni in ki bi se ji pridružili kasneje, na določen dan izvajali aktivnosti za popularizacijo informatike. Glede na to, da je predsednik Janša pobudo sprejel, bi aktivnosti potekale v upravi, šolah vseh stopenj ter v javnih zavodih in gospodarskih družbah, ki delujejo na področju informatike. 5 MEDNARODNE DEJAVNOSTI 5.1 Članstvo v IFIP Leta 1998 se je društvo včlanilo v največjo in najvplivnejšo mednarodno organizacijo s področja informatike International Federation for Information Processing (IFIP). Neposredno po sprejemu v IFIP je izvršni odbor imenoval slovenske predstavnike v vse tehnične odbore IFIP (priloga 2). Niko Schlamberger je bil leta 2003 izvoljen za podpredsednika IFIP. Sestankov se udeležuje v tej funkciji in obenem kot predstavnik Slovenskega društva INFORMATIKA. Udeležba na sestankih je ena izmed obveznosti društev članic kakor voljenih funkcionarjev IFIP; po statutu IFIP namreč mandat preneha, če se funkcionar ne udeleži dveh zaporednih sestankov. V letu 2005 je imel IFIP dva sestanka: sestanek sveta (Council) 28. februarja-1. marca 2005 v Pohangu v Južni Koreji in generalno skupščino (General Assembly) 4.-5. septembra 2005 v Gaboroneju v Bocvani. Na obeh sestankih je društvo zastopal Niko Schlamberger. Kot podpredsednik IFIP se udeležuje tudi sestankov izvršnega odbora, ki so praviloma neposredno pred sestankoma sveta ali generalne skupščine ali jima neposredno sledijo. 5.2 Članstvo v CEPIŠ Leta 1998 se je društvo včlanilo v evropsko združenje društev informatikov (Council of European Professional Computer Soci-eties, CEPIŠ), Niko Schlamberger je bil leta 2004 izvoljen za častnega sekretarja CEPIŠ in se udeležuje rednih sestankov izvršnega odbora. CEPIŠ ima enkrat na leto sestanek sveta (Council), kjer so zastopana vsa društva članice, vsaj štirikrat na leto pa se sestane izvršni odbor. Po statutu CEPIŠ je udeležba predstavnikov društev članic na občnem zboru njihova obveznost in lahko članstvo društvu zaradi neudeležbe preneha. Udeležba na sestankih izvršnega odbora je dolžnost funkcionarjev. Leta 2005 sta bila dva sestanka predstavnikov društev članic: 9. aprila v Bukarešti in 19. novembra v Bruslju. Na obeh je društvo predstavljal in zastopal Niko Schlamberger. 5.3 Aktivnost v IT STAR Leta 2001 je bilo na pobudo Slovenskega društva INFORMATIKA in IFIP ustanovljeno regionalno telo Information Technology Standing Regional Committee (IT STAR), katerega ustanovni člani so bili še društva informatikov Italije (AICA), Avstrije (OCG) in Madžarske (JvNCS). Namen je bil ustanoviti razmeroma ohlapno regionalno zvezo društev kot okvir za sodelovanje in izmenjavo izkušenj. IT STAR vključuje danes že 14 držav evropske jugovzhodne regije in se sestaja dvakrat na leto. Izdaja bilten (http://www.starbus.org), v teku pa je projekt vzpostavitve podatkovne baze strokovnjakov informatikov, ki so usposobljeni za izvajanje državnih ali mednarodnih projektov s področja infor- macijske tehnologije za nepridobitne organizacije. Prvi koordinator IT STAR je bil Niko Schlamberger, ki se je leta 2005 udeležil obeh sestankov tudi kot predstavnik društva. 6 TEKOČE IN AKTUALNE ZADEVE 6.1 Delovanje društva Leta 2005 je izvršni odbor društva sprejel dva pravilnika, in sicer pravilnik o finančnem poslovanju in pravilnik o izvajanju programov ECDL. Z obema je društvo natančneje določilo zadevne dele svojega poslovanja. 6.2 Nove aktivnosti 30. novembra 2005 je bil na podlagi sklepa izvršnega odbora organiziran predstavitveni sestanek programa EUCIP (Europe-an Certification of Informatics Professionals), ki je društvu kot članu CEPIŠ na razpolago. Predstavitev je vodil Paolo Schgor (AICA), ki je vodja razvoja programov EUCIP. Na sestanek so bili povabljeni potencialni vplivniki, ki bi imeli interes sodelovati pri uvedbi in izvajanju tega programa (univerza, podjetja, društvo). Dogovor je, da bo društvo to aktivnost nadaljevalo z ustanovami, ki bodo za to pokazale zanimanje. 6.3 Dan informacijske družbe V sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo potekajo aktivnosti za popularizacijo informatike. Predlagana oblika, ki je nastala na osnovi aktivnosti za dan informatike, je določitev dneva informacijske družbe, kar je tudi eno od priporočil konference WSIS 05 (World Summit on Information Society) v Tunisu. Predstavniki Slovenije so se udeležili konference, kar ocenjujemo kot pomemben prispevek za uresničitev pobude za dan informatike iz preteklih let. Izdelan je vzposta-vitveni dokument projekta, načrtujemo pa, da bi na posvetovanju DSI 2006 predstavniki društva, državne uprave, univerz in gospodarstva podpisali memorandum o sodelovanju za tak dogodek. 6.4 Trideseta obletnica ustanouitve društva Letos praznuje društvo trideseto obletnico ustanovitve. Izvršni odbor je sklenil, da ta visoki jubilej slovesno zaznamuje in je imenoval tričlanski odbor, ki naj predlaga način zaznamovanja jubileja in okvir takega dogodka. Pred petimi leti je društvo slovesno proslavilo petindvajseto obletnico delovanja in na dogodek povabilo vse častne člane. Podobna zamisel je tudi glede letošnjega jubileja s tem, da bi na slovesnost povabili še vidne predstavnike javnega življenja in predstavnike društev informatikov iz sosed- njih držav, s katerimi je društvo razvilo vsakovrstno strokovno in tehnično sodelovanje. 6.5 Dnevi slovenske informatike 2006 Društvo bo tradicionalno in v sodelovanju z drugimi organizacijami priredilo posvetovanje Dnevi slovenske informatike 2006 (DSI 2006). Posvetovanje bo v Portorožu od 19. do 21. aprila 2006. Priprave so v teku, informacije pa so sproti objavljene na naslovu www.dsi20Q6.si. 6.6 Mednarodna konference HCC7 Društvo bo od 21. do 23. septembra 2006 v Novi Gorici organiziralo sedmo mednarodno konferenco IFIP Human Choice and Computers (HCC7). V organizacijski, programski in častni odbor so poleg članov društva imenovani tudi člani iz tujine. Priprave na konferenco potekajo; pričakujemo udeležbo 120 najvidnejših strokovnjakov z vsega sveta, ki preučujejo vpliv informatike in informacijskih tehnologij na družbo. 6.7 Članstvo v IFORS Pred dobrim letom je izvršni odbor na predlog sekcije za informacijske raziskave sprejel sklep, da se sekcija včlani v mednarodno zvezo za operacijske raziskave IFORS. Iz administrativnih razlogov na obeh straneh se je postopek nepričakovano zavlekel, vendar so bili decembra 2005 le izpolnjeni vsi pogoji, da sekcija lahko postane član IFORS in pričakujemo, da bo letos tudi uradno sprejeta v članstvo. 6.8 EUCIP Kot član CEPIŠ je društvu dostopna licenca za izvajanje programa EUCIP (European Certification of Informatics Professional), ki ga tako kot ECDL razvija ECDL Foundation. Za razliko od ECDL, ki je uporabniško spričevalo, gre pri EUCIP za izkaz usposobljenosti strokovnjaka informatika za izvajanje določene vrste storitev v informatiki. Novembra 2005 je bil iniciativni sestanek zainteresiranih izvajalcev določenih segmentov programa EUCIP (društvo, univerza, gospodarska družba), na katerem je predstavnik EUCIP predstavil program in izkušnje v Italiji in nekaterih evropskih državah. Namen udeležencev sestanka je, da bi leta 2006 opravili pripravljalne aktivnosti za uvedbo tega programa v šolskem letu 2006/07. Niko Schlamberger, predsednik Člani izvršnega odbora Slovenskega društva INFORMATIKA Priloga 1 Ime in priimek Funkcija Organizacija 1 Dr. Andrej Kovačič Univerza v Ljubljana, Ekonomska fakulteta 2 Dr. Marjan Krisper Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko 3 Mag. Franci Pivec Podpredsednik IZUM, Maribor 4 Dr. Vladislav Rajkovič Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede 5 Dr. Ivan Rozman Univerza v Mariboru 6 Niko Schlamberger Predsednik Statistični urad Republike Slovenije 7 Katjuša Skukan lxtlan Team, Ljubljana 8 Pavel Tepina Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana g Dr. Ivan Vezočnik IRC, Celje 10 Dr. Tatjana VVelzer Družovec Univerza v Mariboru, Tehniška fakulteta 11 Dr. Lidija Zadnik Štirn Podpredsednica Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta 12 Dr. Anton P. Železnikar Častni predsednik Univerza v Ljubljani, Institut Jožef Stefan Predstavniki Slovenskega društva INFORMATIKA v tehničnih odborih IFIP Priloga 2 Odbor Področje Predstavnik TC 1 Osnove informatike Dr. Vladimir Batagelj, Univerza v Ljubljani TD 2 Teorija in praksa programja Dr. Tomaž Mohorič, Univerza v Ljubljani TC 3 Izobraževanje Dr. Vladislav Rajkovič, Univerza v Mariboru TC 5 Uporaba računalnikov v tehnologiji Dr. Ivan Rozman, Univerza v Mariboru TC 6 Komunikacijski sistemi Dr. Janez Bešter, Univerza v Ljubljani TC 7 Modeliranje in optimiranje sistemov Dr. Janez Grad, Univerza v Ljubljani TC 8 Informacijski sistemi Dr. Marjan Krisper, Univerza v Ljubljani TC 9 Relacije med računalniki in družbo Mag. Franci Pivec, IZUM Maribor TC 10 Tehnologija računalniških sistemov Dr. Dušan Kodek, Univerza v Ljubljani TC 11 Varnost in zaščita v komunikacijskih sistemih Dr. Tatjana VVelzer Družovec, Univerza v Mariboru TC 12 Umetna inteligenca Dr. Matjaž Gams, Univerza v Ljubljani TC 13 Relacija človek - računalnik Dr. Mirko Vintar, Univerza v Ljubljani Včlanite se v Slovensko društvo INFORMATIKA Pristopna izjava Želim postati član Slovenskega društva INFORMATIKA Prosim, da mi pošljete položnico za plačilo članarine 8.040 SIT (33,55 €1 (kot študentu 3.480 SIT) (14,52 €)) in me sproti obveščate o aktivnostih v društvu. V članarini je upoštevan DDV v višini 20 %. (ime in priimek, s tiskanimi črkami) (poklic) (domači naslov in telefon) (službeni naslov in telefon) Ielektronska pošta) Datum: Podpis: Članarina 8.040 SIT vključuje revijo Uporabna informatika. Študenti imajo posebno ugodnost: plačujejo članarino 3.480 SIT (3.480 €) in za to prejemajo tudi revijo. Cene v evrih so informativne; izračunane so po centralnem paritetnem tečaju 16 = 239,640 SIT. Izpolnjeno naročilnico ali pristopno izjavo pošljite na naslov: Slovensko društvo INFORMATIKA, Volarski pot IZ, 1000 Ljubljana Lahko pa izpolnite obrazec na domači strani društva: http:ZZvvwvv.drustvo-informatika.si Naročilnica na revijo UPORABNA INFORMATIKA Revijo naročamto) EU s plačilom letne naročnine 8.000 SIT (33,81 €) I I izvodov po pogojih za podjetja 20.000 SIT (83,46 €] za eno letno naročnino in 14.000 SIT (58,48 €) za vsako nadaljnjo naročnino I I po pogojih za študente letno 3.500 SIT (14,61 €) V cenah je upoštevan DDV v višini 8,5 %. (ime in priimek, s tiskanimi črkami) (podjetje) (davčna številkal (ulica, hišna številka) (pošta) Datum: Podpis: Naročnino bomo poravnali najkasneje v roku 8 dni po prejemu računa. Cene v evrih so informativne; izračunane so po centralnem paritetnem tečaju 1 € = 239,640 SIT Izpolnjeno naročilnico ali pristopno izjavo pošljite na naslov: INTERNET Vse bralce revije obveščamo, da lahko najdete domačo stran društva na naslovu: http:ZZsvww.drustvo-informatika.si Obiščite tudi spletne strani mednarodnih organizacij, v katere je včlanjeno naše društvo: IFIP: www.ifip.or.at ECDL www.ecdl.com CEPIŠ: www.cepis.com 5^v X wcc 2 0 0 6 19th IFIP World Computer Congress 2006 in Santiago August 20-25 IFIP World ('omputer ( ongress Santiago de Chile Chile http ://www. wcc-2006. org/ LANCHILE :: VVelcome Organized by The World Computer Congress organized under the auspices of IFIP, the International Federation for Information Processing, took plače in Europe 11 times, North America 4 times, and Asia and Australia 3 times. Forty-six years after IFIP foundation, the congress will take plače for the first time in a Latinamerican country. The SCCC, Chilean Computer Science Society, is very proud to welcoming the most important event dedicated to The Sciences and Information and Communication Technologies (ICT). This will be a vvonderful opportunity because for one week, more than 2000 delegates, coming from more than 70 different countries, will debate the main guestions and perspectives in ICT domain that is at the heart of the Knovvledge Society of the XXIst century, and of the evolution of Information Society. The WCC 2006 will allow attendees to discover the academic and industrial potential of Santiago, Chile and Latin America, and to form new partnerships within the framevvork of large national, transnational, Latin American and worldwide current or future projeets. The SCCC ensure that WCC 2006 will meet your expectations and it will be a major scientific and socio-economic event that will influence the Information Society for the future. Vours sincerely, MauricioSOLAR • Congress Chair Ramon PUIGJANER • Programme Chair NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 920062659,1 COBISS O 0 Razprave Maja Ferle, Viljan Mahnič Polnjenje podatkovnih skladišč v realnem času Mihael KrošI, Helena Trdan, Tina Baggia Prenova in informatizacija procesa planiranja proizvodnje z integracijo tehnologije APS Ivan Verdenik Preverjanje vhodnih podatkov v spletnih rešitvah s Perl in PHP 0 Rešitve Tomaž Poznič Centralizirano ali necentralizirano uvajanje celovite programske rešitve na primeru BSH 0 Obvestila Niko Schlamberger Vsebinsko poročilo o delu Slovenskega društva INFORMATIKA za leto 2005 issn ma-iass