PERIODICAL DIV. SiP. i % 1941 PRVI SLOVENSKI LIST & AMERIKI Wc U t#rc m narod _ m tratfa« te r«f*tt - H &o*a & ma^i] GLASILO SLOV. KATOE. MflLAVHTVA S »MKR1KI IN UKADN0 GESSDGO DRUŽBE SV. DRUŽINE T JOUETU; P. & DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE X DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. iOtfieiai Organ of four Slovenian Organization*; stev. (no.) 175. chicago, ill., Četrtek, 11. septembra — Thursday, september 11, 1941 LETNIK t m-{ . , V svojem govoru izrazil Churchill priznanje Ameriki za pomoč, Rusiji pa, ko bo zadržala Nemčijo na svoji fronti preko zime. — Namig na morebitno ofenzivo. London, Anglija. — Ameriška pomoč za Anglijo je bila doslej zelo uspešna, zlasti pri bojih na Atlantiku, vendar pa bilo še več pomoči za Anglijo od tamkaj zelo dobrodošlo. V takem smislu se je izrazil min. predsednik Churchill v svojem govoru, ki ga je imel ta torek pred nižjo zbornico in v katerem je podal podrobnosti a poteku vojne. Predvsem je Churchill izrazil priznanje učinkovitosti patru liranja Atlantika od strani ameriških bojnih ladij, češ, da je ravno *o pripomoglo, da je prihaja materi jal, poslan v Anglijo, na" namembni kraj. Ob tej priliki je omenil, da bi bila potrebna še večja pomoč, češ^da bitka za Atlantik še ni dobljena. Mimogrede je omenil Chorchil1, da^bi bilo za Anglijo dobrodošlo, ako bi ji prišla na pomoč tudi ameriška armada, češ, da "trditev, da r.e potrebujemo velike armade, je zmotna," in, da bo Anglija mogoče prisiljena, postaviti večjo armado, kakor jo je imela v 1918. V teh besedah se vidi tudi namig, da misli Anglija na ofenzivo, kajti, kakor znano, je v 1918 imela svojo armado na evropskem kontinentu, na franc, bojišču. V splošnem pa je nevarnost od Hitlerja zelo zmanjšana, je povdaril Churchill in zaslugo za to očitno pripisal Rusiji, češ, da je ta definitivno razblinila Hitl««rjevo upanje o kratki vojni ter bo njena armada od 10 do 15 milijonov mož prisilila Nemčijo, da se bo morala bojevati na vsej dolgi fronti skozi celo ostro rusko zimo. Tekom treh mesecev, kar traja vojna na vzhodu, .v dejal, so bile nemške tzgube večje kakov v katerem koli letu svetovne vojne in znašajo okrog dva milijona ranjenih in ubitih. Da bo mogla Rusija vzdržati svojo fronto preko zime, v to svrho ji pošilja Anglija vso pomoč, kar je more pogrešati, j« omenil Churchill in dostavil, da bi želel, da bi Amerika povečala • svojo produkcijo vojnega blaga, s Čimer je očividno menil, naj bi znižala civilno kon-' sumpcijo ter dala več prilike vojni industriji. i -o- Z URO IMA TE2AVE Chicago; 111. — Neki bogataš iz Louisville, Ky., po imenu N. E. Finzer, je točasno na obisku pri svojem sina, ki prebiva tukaj, in to priliko je hotel izrabiti, da.da svojo uro v popravilo. Mož pa je razočaran, kajti ▼ celi Chicagi ne more najti urarja, ki bi bil pripravljen, to delo izvršiti. Ura je namreč nekaj posebnega: Ne kaže samo dnevnega časa, marveč tudi teden, mesec in ladja z. d. potopljena Bombe neznanega aeroplana zadele ameriški parnik. Washington, D. C. — V ponedeljek je prispelo iz Ejgipta poročilo, da je bil dan prej na Rdečem morju potopljen ameriški tovorni parnik Steel Seafarer, napaden z bombami od nekega aeroplana, o katerem pa se ne ve, katere držaje last je bil. Rešena pa je bila vsa posadka. N«apad na ta parnik, o katerem se trdi, da je bil neoborožen, a se domneva, da je vozil vojno blago za britanske sile, je že drugi incident tekom enega tedna, ki kazalo, d ameriški plovUT.] stt prfr je bil zadnji četrtek, ko! je neka ameriška ladja spopadla na Atlantiku z nekim hemškim podmornikom. Očividno je, da je ta ponovni ni- (ident še bolj poostril odnoša-e med Zed. dr. in osiščem. anglua isce le profit, pravi francoz Vichy, Francija. — Znani francoski pisatelj A. La Ro-chelie je podal zadnji ponedeljek v svojem listu o Angležih sliko, ki za te ni posebno častna. f Dejal je namreč, da Angliji ne gre toliko za principe, marveč čakajo le, da dobe čim največji profit. Ako bi jim kazalo, pravi, bi bili pripravljeni, sprejeti ugoden mir z Nemčijo in zapustiti vse svoje zaveznice; obrnili bi se celo proti Ameriki, da dobe oC nje nazaj, kar so ji bili prisiljeni prepustiti. Pisatelj pov-darja, da mečejo Britanci oči posebno na francoske posesti v Afriki, da jih dobe v svoj imperij, da prejmejo s tem nadomestilo za Kanado in Avstralijo, ki prehajate čimdalje bolj pod vpliv Zed. držav. -o- japonke za ponovno možitev vdov Tokio, Japonska. — Na Japonskem se na splošno ponovna možitev vdov ne odobrava in se je to doslej dokaj strogo izvajalo. (Te dni pa se jo po- priljubljena, In se bo najbrzr opustila. $Keka ženska revija je namreč izvedla glasovanje med 15,000 dijakinjami, da sliši njih mnenje. Med temi pa se jih je odstotkov izrazilo, da so naklonjene ponovni že-nitvi vdov. Med ostalimi 42 od- Vladne in druge osebnosti v Washingtonu 1 1 M Zastopniki Slovencev, Hrvatov in Srbov prispeli v Ameriko na obisk iz inozemstva. — Hrvaški ban pozdravil ameri-ike Jugoslovane. — Slavnosten obed na čast gostom. -1 Naš list je prejel v torek iz Washington^ brzojavko z ob- kratke vesti — Tokio, Japoflska. — Tukajšnja vlada namerava postaviti načelnike krščanskih cerkva na Japonskem na častno stopnjo * cesarskih name-ščancev, kar so bili doslej le voditelji budizma in šintoizma. V poštev prihaja le katoliška cerkev, ker je ta edina, ki je uradno priznana. — Chicago, 111. — Od na-čelništva chicaške komisije za obrambo se je v ponedeljek objavilo, da je mesto prispevalo 210,610 funtoV aluminija med kampanjo, ko se je ko^ lektala ta kovina za obrambne svrhe. vestilom, da so prispele tja iz inozemstva odlične jugoslovanske vladne in druge osebnosti. Brzojav se delno glasi: "Sinoči so prispeli v Washington ban hrvatske banovine dr. Ivan SubasiČ z gospo in člani jugoslovanske vlade v izgnanstvu, gospodje ministri Franc Snoj, Bogoljub Jeftič z gospo, dr. Božidar Markovič z gospo, Sava Kosanovič. Na washingtonski postaji so jih pričakali poslanik g. Konstantin Fotič z gospo in s celokupnim osobjem poslanstva kraljevine Jugoslavije v Washingtonu. Za prihod znamenitih srbskih, hrvatskih in slovenskih političnih delavcev vlada ljenstvu iz 9tare domovine Ne ravno Častna preteklost diplomatskih zastopnikov "neodvisne" in "svobodne" Hrvatske države, ki zastopajo svojo državo pri osišču Berlin-Rim. — Druge še neobjavljene vesti iz starega kraja. .. . - Diplomatski zastopniki /"Neodvisne in Svobodne" Hrvaške (J.K.). — "Svobodna In neodvisna" vlada Mussolini j e\'t-ga "hrvatskega kraljestva" poslala je v Berlin kot svojega "diplomatskega zastopnika" Drja. Benzona, a v isto svrho je poslala v Rim Drja. Stijepa Periča, iz Stona na Pelješcu, pri Dubrovniku. — Policije t ekolikih držav v Evropi, uključujoči italijansko in nemško, zamogle bi podati krasno sliko "delovanja" teh novih "diplomatskih poslancev", posebno še o prvih fazah njihovega rodoljubnega dela, ko so začeli kot mednarodni švercer-ji (tihotapci), a zatim iz zadnjih, ko ,so hoteli, da v isti čas prodajo svoje usluge — večim kakor samo eni "prijateljski" vladi! — Obadva sta ANGLEŽI BODO POTOVALI stotki je bilo vec podeželskih deklet kakor pa mestnih in se torej vidi, da je podeželje bolj konservativno ter bolj drži na skozi nemčijo Helsinki, Finska. — Preko nemškega ozemlja bo prihodnje dni napravilo pot domov? tradicije. 61 Angležev, a ta pot bo vse. o prej kakor pa kaka bližnjica. | poslušali bodo pred-Skupina obstoja iz britanskega sednika in lindbergha Des Moines, Ia. — Na zborovanju organizacije America First, ki se bo vršila ta Četrtek zvečer, bodo imeli navzoči priliko slišati predsednika Rotv sevelta in njegovega oponenta Lindbergha. Ukrenilo se je namreč, da se bo najprej oddajal predsednikov govor po radio, ki je bil objavljen za ta večer, na kar bo nastopil Lindbergh, ki bo na zborovanju glavni govornika -o- poslanika na Finskem ter njegovega osobja in drugih Angležev, ki so se odločili, da bodo odpotovali domov, ko so diplomatski odnošaji med Anglijo in Finsko pretrgani. Druga skupina Angležev, obstoječa iz 112 oseb, pa se je odločila, da bo ostala na Finskem ; nekateri so se ta tako vživeli tukaj, da so' celo stopili v finsko armado. Omenjenih 61 oseb pa nima drugega pota, ki bi jih pripeljal v domovino, kakor ravno preko Nemčije. Odpotovali so v ponedeljek, in sicer s parnikom, ki bo med potjo pobral tudi na Švedskem nekaj Angležev. Kakor hitro pa bodo prišli na nemška tla, bodo bolj važne osebe prepeljane z aeropla-nom preko rajha, dočim bodo druge spravili v železniške vagone, ki jih bodo zapečatili, dokler bodo' vozili po nemški zemlji. Potovale bodo te osebe aaprej preko Francije in Španije na Portugalsko, kjer bodo v Lisboni zamenjane za osob-je finskega poslaništva na An-fleškem, ki bo istočasno pri-elo tja. 'Širite amer. slovenca* vojaškega zakona se je ponedeljek izdala odredba, po kateri je prepovedano vsem, ki prebivajo v Egiptu in imajo v posesti ameriške dolarje ali kredite, trgovati s temi brez dovoljenja finančnega str a. — No. Chicago, 111. — V tukajšnjem mestu se je v ponedeljek uveljavil zakon, po katerem morajo biti otroci, stari .14 let ali manj, doma zvečer najkasneje ob 9:30. Za kršitev zakona je določena globa od $1 do $25, ali pa se starši .celo lahko pokličejo pred sodni j o. Brzojavka nadaljuje, da je Goljufu je nasedel Delovodja Delavske pekarne Slavko Ceh iz Tezna, je posodil kolo 36 letnemu pleskarju Matiji Budarju, kateri mu je obljubil, da mu kolo še istega dne vrne. Toda, kljub temu, da je Ceh zahteval od Bu-darja, da mu kolo vrne, mu oni kolesa ni hotel vrniti, češ, da se je kolo nekaj pokvarilo in da ga je dal v popravilo. Budar tudi ni hotel povedati, kateremu mehaniku je dal kolo v popravilo. V sumnji, da je Budar izposojeno kolo prodal, je *Ceh Budarja naznanil oblasteip zaradi goljufije. -o--~ Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Roža mati osmošolke klasič-izije Zlate Pirnat, ki je DUa jolaga in od vseh speč t — y Pirnat, ne gim čiste hr- soprogaj nadučitaija. — V bil hrvatski ban Subasfc vzra-^Atski — vzela sebi zaščitnira Ljubijatii je umrl Alojzij Vernik, poštni ravnatelj v pokoju. t * '■ o- > doščen nad številnimi pozdravi, ki jih je prejel od vseh strani od hrvaških priseljencev, mini- ter se jim je potom tiska zahvalil za nje, povdarjajoč, da so s tem pokazali svojo narodno zavest in odločnost v borbi za zmago človečanstva in svobode. Enako toplo je pozdravil ban tudi Srbe in Slovence, češ, da so zdaj vsi združeni ob trpljenju, skozi katerega gre ponižana in zasužnjena domovina. Bana so pozdravili tudi zastopniki Hrvatov iz južne Amerike in iz Kanade. Na čast gostom iz stare domovine se je priredila v jugoslovanskem poslaništvu slavnostna večerja, kateri je prisostvovala tudi gospa Dobri 1 a Simoviča, soproga predsedni- V ANGLIJI VEC KRUHA KOT PRED VOJNO London, Anglija. — Britanija je edina evropska dežela, v kateri se povžije .več kruha, kakor se ga je pred vojno. Ta- ka jugosl. vlade, ko se je izrazil v ponedeljek I Visokim posetnikom iz do-minister za prehrano in dosta- j movine želi ob njih prihodu vil, da je bistveno potrebnih izreči tudi naš list prisrčen poživil v Angliji letos več kot zdrav ter jim kliče: Dobro-pred letom dni, kljub oviram došli v deželo svobode med na Atlantiku. svoje rojake! JAPONCI OB ZASEDANJU INDO-KITAJSKE datum ter lunine izpremembe. Vra je delo nekega švicarskega urarja, ki je v letu 1890 iz^ delal dve enaki za Finzerjeve-ga očeta za $7000. Umevno je, da mora biti ura zelo komplicirana in se je zato noben urap ne upa dotakniti. v francosko kolonijo v južni Aziji, precpjien del te kolonije. "neodvisne", prijateljska soseda Italija. V s 1 e d svojih zgodnjih aktivnosti,se je Drju. Stijepu Periču posrečilo, da si je nakopičil lepo vsoto denarja. 2a čas skrivanja izdajalca Paveliča po Italiji, Perič mu j© posojeval denar za "stanovanje in hrano" in še za nekatere razkošne potrebe, bolj osebne narave. Vsled tega in vsled denarja, se sedaj kodrolasi gospod Stijepo smatra za enega ,— "najodličnejših oseb" v novi hrvatski državi*? Napad na nedolžnega 5 kmeta Posestnik Anton Rrett, stanujoč v Kutincih v občini Sv. Jurij ob Sčavnici je prišel neko noč na policijsko stražnico ter povedal, da ga je neznan moški napadel v Studenškem gozdu. Neznanec mu je vrgel debel kamen v glavo tako močno, da je padel, vendar je prišel k sebi ter začel klicati in groziti, da bo streljal. Pri sebi je imel 3.000 din. Neznanec se je ustrašil ter zbežal, proti Lipovcem. Kreft pripove> duje, da je prenočeval v neki vasi, kjer se mu je pridružil neznanec in ga nagovoril, da ga bo spremljal, ker je Kreft vodil konja v Lipušin k vojaškim oblastem. Pri oddaji konja je bil navzoč tudi neznanec ter videl, da ima Kreft večjo vsoto denarja. Ko sta se vračala, ga je neznanec nago-varjal, naj gresta skozi stu-denški gozd, ker je tam bližnjica proti Maribor«. V sredir ni gozda se je neznanec usta-vH. V tem trenutku je pobral kamen in ga vrgel Kreftu v glavo. Moški je star okrog lg let, srednje postave,- ^rnopol-ten, nosi ponoše no obleko, na glavi ima sivo kapo in je obut" 'v stare visoke čevlje. Neznan Usodna zamenjava V mrtvašnici mostarske bolnišnice se je pripetila neljuba zamenjava. Hata Turajlič iz N^vesinja je *unrla komaj par ur za neko premožno kmetico« iz bližnje okolice Mostarja. To kmetico so kmalu nato pokopali na pravoslavnem pokopališču, na zadnji poti jo je pa spremljalo veliko sorodnikov in znancev. — Naslednji dan bi moral biti pogreb Kate Tura j lič, Ko so se, zbrali «orodni-ki v mrtvašnici, da bi se od pokojne poslovili, so ugotovili, da leži v krsti truplo popolnoma tuje ženske. Kmalu se je izkazalo, da so Hato, ki je bila muslimanka pokopali prejšnji dan na pravoslavno pokopališče in po pravoslavnih obredih. To je bilo pa njenim sorodnikom, ki so bili verni pristaši Mohameda v veliko žalitev, zato so morali truplo pokojne zopet izkopati in je bilo pokopano po muslimanskem obredu. teri je Kreft prenočeval. . Z motorja jo je izgubil V mariborsko bolnico je bila pripeljana 21 letna tkalk« Ivana Buhaker. Ivana se je peljala z nekim motociklistom in je sedela na zadnjem sedežu motornega-kolesa. Medtem ko je kolesar hitro vozil, je Ivanka izgubila ravnotežje in padla s kolesa na tla. Pri tem se je močno pobila in si tudi zlomila desno roko. > Nezgoda V Stoperah se je pri obseka-vanju dreves vsekal s sekiro v levo nogo 54,.letni kočar Ivan Fideršek, katerega so morali spraviti v ptujsko bolnišnico. . i'"- p . Predstavite vašim pri jate* I jem "Amer. Slovenca" in jim ca pozna hlapec gostilne, v ka- priporočite, temci zdaj počenjajo z drugimi narodi? Kaj je pa to? Ko izganjajo v temnih nočeh jlruge z lastne zemlje na sto in sto tisoče Slovanov? Ali to pa ni pretrdo? Za take tirane, za take barbare, kakor-šne se Nemci izkazujejo zdaj napram Slovanom, ni nobena kazen prehuda! c I- n "-1 L C iWvec „ movii Paul Berger, Chicago, II!., knjige iz Ljubljanskega vele-pejma in spominke na Trboveljskega Sokola; M. Križa* nič, Cicero, 111., par zanimivih slik; Rudolf in Anna Sedlar, Cicero, 111. zanimive poštne karte iz Slovenije; James De-ec, urednik Ameriške Do-ovine, Cleveland, O., številko humorističnega lista 'Komar'; Leopold Kushlan, Cleveland, O. važno knjigo in nekaj drugih dokumentov; John- Poto-kar, lastnik Double Eagle Bottling Co., je kupil na zadnji spominski razstavi sliko "Industrijski Cleveland" od vdov^ pokojnega H. G. Peru-ška za $100.00 in jo je poklonil v muzej; Jo*hn Satkovich, Cairnbrook, Pa., puško iz dobe ameriške civilne vojne;, društvo sv. Petra in Pavla, štev maršalsko sabljo; Anton Cerk, Greensburgh, Pa., lesena iz enega kosa lepo zrezana veriga; Mrs. Agnes Pire, Chicago, 111. velika slika slovenskega podpornega društva "Slovenija" štev. 44, CSBPJ. Iz tega društva je pozneje postala štev 1, SNPJ. Xa sliki so razni slovenski pionirji. Joseph Verbič, Joliet, 111., srebrno odlikovanje "Državno darilo za konjerejo"; Anton Shular, Ar-ma, Kans. je dostavil v muzej zastavo ASBPD v Frontenac, Kans; 6 naramnih regalij, 1. feepiea, 2 znaka, sliko Članov štev. 2. te organizacije iz leta 1898 in še več drugih stvari; Blaž Novak, Cleveland, O., konvenčne slike organizacij; Milka Kress, Cleveland, O. razne knjige in revije; Victor Wood, Cleveland, O. nad sto let stara žepna ura, pipa in skrinjica; Mrs. Lucija Koss-Leskovec, Euclid, O., zbirko razni knjig in brošur ter tri zgodovinske slike iz društvenega življenja; društvo Cleveland štev. 126. SNPJ, dve društveni zastavi;samostojno podporno društvo Slovenija, Cleveland, O. zastavo in omaro. To društvo je bilo najstarejše slovensko podporno društvo v Clevelandu in se je razpustilo leta 1940; Anton Milavec, Cleveland, O. slike od Slovenskega Sokola v Clevelandu in druge stvari; Anton Crtalič, Cleveland, O., lepo zbirko knjig, rfevija, programi in časopise; John Lokar, st. Cleveland, O., veliko zbirko raznih knjig, revij, časopisov, slike, programe in spominske knjige; Frank Kačar, Cleveland, O., lepo zbirko koledarjev, zapisnike raznih konvencij, pravila raznih organizacij in precej programov; John Bukovnik slovenski fotograf v Clevelandu, je podaril muzeju 15 slik slo- venskih umetnikov z njih la3t* noročnimi podpisi; Ivan Ter-ček, Cleveland, zbirko raznih spominskih knjig, programov, revij in par slik; Jennie Daga-rin, Cleveland, zbirko raznih zanimivosti in star denar;John Prime, Cleveland, številke redkega slovenskega lista v Ameriki, važne dokumente in trum-peto, ki se je rabila pri prvi Sokoteki paradi v Clevelandu, katere se je tudi on udeležil; Louis Ule, slovenski brivec v Clevelandu, je poklonil $5.00 Liberty Saving znamko iz leta 1918; Mrs. Tomle, Cleveland, antično orodje; Ivan Molek, Cicago, 111., naramnica prvega slovenskega podpornega društva sv. Jožefa v Calumet, Mich., ki je bilo ustanovljeno leta 1882, kot tudi nekaj številk Proletarca in drugih stvari; Louis Adamič, sloviti pisatelj v Ameriki, sliko H. G. Pe-ruška in denarni prispevek; John Tavčer, tajnik SND razne časopise in programe. Poleg navedenih so prispevali še nekateri drugi rojaki manjše stvari. Zahvalo sta zaslužila tudi Milan Medveshek in Frank Barbič, ker sta vozila stvari iz Chicage v Cleveland za muzej. Hvala tudi Frank Fendetu, ki je nabiral stvari za muzej v Chicago ia Cicero, 111. Pri urejevanju prejetih stvari za muzej pa so pomagali: Jos. Kurent, Louis Dular in John Šušteršič iz E. 172nd Str., vsi iz Clevelanda. Vsem trem se prav lepo zahvalim za njih sodelovanje in strokovnjaško pomoč. Zbirka predmetov v S. N. Muzeju raste od dneva do dneva, le urejevanje gre počasi od rok. Sedaj se lahka vsaki čas naredi lepa in zanimiva razstava vsakovrstnih stvari, ki so bile dostavljene muzeju. Veliko je še naših ljudi, ki imajo kaj primernega za muzej, dajte, dostavite reči v muzej, da ne bo prepozno. Dostikrat se zgodi, ko starši pomr-jejo, otroci ne vedo pomena starih slik, knjig, časopisov, pa jih kmalu vržejo v smeti in sežgo. Zakaj ne bi raje poslali sedaj take reči v hranitev muzeju, ki je prostor za to. Kdor kaj prispeva si zagotovi trajen spomin, ker je poleg predmetov v muzeju označeno vedno ime darovalca. Kar sedaj muzej najbolj potrebuje, je oprema. To pa stane precej denarja in bo treba iskati vire, da se dobi financa in nabavi potrebne razstavne omare in omare za časopise in revije. Ce ima kdo kaj primernega za v muzei, naj piše ali pošlje na: Slovenski narodni muzej, 6409 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Erazem Gor she, tajnik-arhivar. SMRTNA KOSA, POROKE IN DRUGO Z ELT ' Ely, Minn. Dne 31. avgusta je v Gospodu zaspala slovenska mati Marija Slabodnik, v starosti 76 let. Hodom je bila iz Geršič pri Podzemlju v Beli Krajini, odkoder je dospela za svojim soprogom Markom pred 44. leti v Ely, Minn. — Pokojna Mrs Slabodnik je bila v vsem nje- nem življenju blaga duša. V vsej soseščini ni imela nepri-jatelja. Bila je lep zgled krščanske družine. Kjerkoli je mogla je pomagala, posebno na ta način, da je /evnejšim naročala katoliške liste. V svojem življenju je pa bila vedno skromna, vedno pa rada v družbi svojih prijateljic. Zelo hudo ji je bilo, če bi se kedaj ne mogla udeležiti sv. maše. Šele pred par tedni sem jo videl, kako se je opirajoč na palico vračala domov iz cerkve. Takrat nisem niti pričakoval, da jo vidim zadnjič, .pa se je Dogodki , med Slovenci pa 65 Ameriki Poroda Cleveland, O. — V" cerkvi sv. Vida sta se pred kratkim poročila Mr. Adolph Jalen, sin Mr. in Mrs. Jalen iz East 76th Street in Miss Dorothy Gačmk, hčerka Mrs. Mary Gačnik iz Bonna Ave. Poroka se je vr- . , ... — šila s sv. mašo. — Priiateiii Inl Zg °- 7 Zapušča tri novoporočencema čae^of sinove m sicer Leonarda, Johna in Antona, daleč na zapadu pa tudi enega sina Marka, ki je ooslovodja rudniške druž. Potem zapušča tukaj v Ely tudi hčer. — Bila je članica društva sv. Cirila in Metoda ABZ. in članica pocferožnice št. 23, Slovenske ženske zveze. Nje pogreb se je vršil v torek 2. septembra ob veliki udeležbi članov in članic društev _ter prijateljev. — Počivaj v miru, preostalim pa sožalje! Dne 30. avgusta sta se bila poročila v cerkvi sv. Antona po Rev. Frank Mihelčiču Itu-dolf Horvat in Angela Vidmar. 2enin je prvorojeni sin v drugem zakonu Mr. in Mrs. John Horvat-a, nevesta pa hči Angele in John-a Vidmarja !z West Chapman Street. Dne 1. septembra sta bila poročena po Rev. Fr. Mihelčiču Margareta Sprajcer in Frank Plantan. Nevesta je hči Mr. in Mrs. Jos. Sprajcer iz East Chapman Street, ženin pa sin Plantanove družine v Sou-danu, Minn. Po poroki je bil v Community Hall prirejen obed, katerega so se udeležili sorodniki novoporočencev in Rev. Michael Papesh iz Hib-binga ter domači g. župnik Rev. Fr. Mihelčič, kakor tudi pomožni župnik Rev. Pryla. — Vsem novoporočencem želimo obilo sreče v zakonu! J. J. P. ŽENSKE VABIJO BAVO NA ZA- So. Chicago, III. Podružnica Slovenske Ženske Zveze št. 16, v So. Chicagi vabi vse Jugoslovane na veliko in zabavno prireditev članic omenjene podružnice, ki bo v petek 12. septembra zvečer takoj po cerkveni pobožnosti. Ker je čisti dobiček namenjen za Jugoslovanski Relief Fund. Vsled tega se pričakuje velike udeležbe od strani jugoslovanskega občinstva. Naj ne bo nobenega Slovenca, ki bi ne imel "kvoderček" v ta tako poln se boste ce en treben in blagi namen nagrade vas Čakajo, pridni. Sedaj se pokažimo, da še imamo srce, ko gre za naše rodne brate in sestre. Ce imamo srce, da priskočimo v potrebi drugim ,v pomoč, bi morali sedaj s podvojeno požrtvovalnostjo delati in se žrtvovati, da Čim več naberemo za te siromake v starem kraju. Pomislimo samo to, kako bi bilo, ako bi bili oni tukaj in mi tam, pa bi se oni nič ne zmenili za nas. Kako bi nam bilo to hudo. Torej nasvidenje v petek 12. septembra zvečer v cerkveni Žrtev Janette, Pa. — Pri avtomobilski nesreči je bil tukaj ubit Pavel Stampfer, član ABZ prej JSKJ. — Druge podrobnosti niso znane. Vile rojenice Cleveland, O. — Te dni so prijazne vile rojenice obiskale družino Mr. in Mrs. Max Gerl, na East 222nd St. in jim poklonile v dar zalo deklico. — Ustavile so se tudi pri družini Mr. in Mrs. Gust Gaspari na E. 80th Street in jim prinesle v dar krepkega fantiča. Dekliško ime srečne matere je bilo Frances Nose. — Prijatelji ▼ cbeh slučajih častita jo! Smrt na vzhodu Gowanda, N. Y. — Po dolgotrajni bolezni je tukaj umrla Mrs. Ana Kastelic, stara 87 let. Doma je bila iz Mokronoga na Dolenjskem in je prišla v Ameriko leta 1920. Zapušča žalujočo hčer omož. Hočevar, dva vnuka in eno vnukinjo, nekje v Kaliforniji dva sina ter več drugih sorodnikov. Poroka v Clevelandu Cleveland, O. — Preteklo soboto sta se v cerkvi Marije Vnebovzete poročila Misa Margaret Jartz, hči Mrs. Jartz iz Arpade Ave. in Mr. Anthony Vadnal, sin poznane in spoštovane Vadnalove družine iz Arcade Ave. — Mlademu paru vse najbolje. OBDOL2EN ŠPIJONSTVA ZA 21 DEŽEL New York, N. Y. — Federalni agenti so zadnji petek objavili, da je bil na svojem posestvu v Wurtsboro, N. Y., obsegajočim 4000 akrov, aretiran neki Del Fungo Giera, star 69 let. Direktna obdolžba proti njemu, zaradi katere je bil aretiran, je bila, da se je izdajal za ameriškega rezervnega častnika ter na ta način izvabil od nekega Newyorcana. $10,000. Dostavlja pa se, da se mož bavi s špijonažo, in, ako so obdolžbe resnične, je moral imeti nenavadno obširno razpredene svoje mreže, kajti trdijo, da je vodil špijonažo za celih 21 tujezemskih vlad. Svoje posestvo je imel zavarovano z elektičnim sistemom, do čim je njegovo delavnico stražilo šest policijskih psov. -o- Najnovejše vesti najdete t dnevniku "Amer. Slovencu!" dvorani sv. Jurija na 96. cesti in Ewing Ave. lUti Trtller tiSuhen trenutek (283) Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughi HE THRUST A HAND THROUGH THE FOLIAGE AND CLUTCHED THE BEAST BY A LEG. V tem ziba jočem se gnezdil je divja deklica poskušala iztrgati se v višino, toda ostri kremplji zverine so jo rcfpet potopili doli. i Vedoč. da je deklica v smrtni nevarnosti, se je Tarzan povzpel v zamotane veje drevesa. Iztecrnll je roko skozi proste drevesne liste in pograbil zverino za zadnjo nogo. BUT HE WAS TOO LATE. ALREADY THE LEOPARD'S FAJNGS WERE DARTING I AT TAgZEELA'S YM«OAT.' Toda, bil je prepozen, l.eopard je bil že pripravljen, da zasadi ostre xt>be v TarzeHno grlo! Četrtek, it septembra 1041 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 kruh, spomni tov in sester mm vinu Rev. Kazimir Zakrajfek o trpeči domovini. — Sovražnik je na delu, da izbriše Slovenijo s zemljevida. — Neza-■Mino barbantvo* ki ga izvršujejo Nemci nad naši« ui > V ponedeljek večer po pobož nosti v cerkvi je imel v šolski dvorani sv. Stefaita zanimive predavanje o preganjanju Slovencev v stari domovini preč. g. P. Kazimir Zakrajšek, ki je dospel pred nekaj tedni iz stare domovine. Na to predavanje so naši ljudje že težko čakali. Mnogo se čuje e domovini, tako ia tako, toda ljudje si le ne morejo napraviti prave f»Hke. Angleškemu tisku nekateri ne verjetno, češ, vse se piše zgolj iz propagande, zopet drugim govoricam se veruje. Zato je ljudstvo željno pravih verodostojnih poročil, ki jih more deti le oseba, ki je sama videla, eliTsaj zvedela o istih od verodostojnih ljudi. Taka oseba je gotovo preč. g. K Zakrajšek, ki je dospel te dni iz domovine. Kdor je dal zadnji ponedeljek preč. g. K. Zakrajšeka, ta je dobil zdaj vsaj nekaj neke prave podobe, kako se godi doma na Slovenskem slovenskim ljudem. Preganjanje je strašno. Saj ga dosti ne more opisati nihče. Če bi bilo le samo del tega, kar se je zgodilo nad domovino, bi bik) že silno grozno, tako pa je naravnost hujše, kakor v peklu. Samo na kratko. Ko so Nemci prihruli v Slovenijo so naj prvo navalili na slovensko inteligenco po geslu: udari pastrija, in razkropile se bodo ovce. Poza-prli in v koncentracijska taborišča so odgnali naj prvo najbolj aktivne in agilne slovenske duhovnike, profesorje, učitelje, redovnice in druge. S temi so postopali slabše, kakor je mogel postopati z divjimi črnci kedaj kak kupčevaleč e sužnji. Noben ugovor, nobena prošnja, ničesar ni izdalo. Kakor da bi prihrulili iz kakega divjega planeta kruti divji nepoznani barbari, tako so nastopali tisti "kulturni" Nemci, kateri se predstavljajo, da njim sliši nadgospodstvo v svetu nad vsemi drugimi. Slovenske ljudi lovijo v temnih nočeh kot sužnje. Razvrstijo jih, možu vzamejo ženo, ženi moža, staršem hčerke in sinove in jih razdele. Može in mlade fante odženo na prisiljeno delo bogvekam v Nemčijo, žene, starke, pa na jug v Srbijo. Po 80 let stare ženice morajo v črni noči povezati culo, pustiti domačijo pa oditi na jug v Srbijo. Vse to se dela po satansko premišljenem načrtu Nemcev. Ceš, doli bomo te starke in starčke poslali Srbom, katerim smo vse razbili, zdaj jim bomo poslali še lačne slovenske starke in starčke, da jih naj Srbi, ki sami nič nimajo rede, ali pa z njimi na-rede kar hočejo. Nemci vedo, da Srbi tem revežem ne bodo mogli ničesar dati, ker so jim Nemci vse razbili, pa mislijo, Slovenci jim bodo pa zamerili, ker jim pomoči ne bodo mogli dati in se bodo začeli na ta način sami sovražiti. Potem se bodo sami kla-¥ doma na to potrebo in naj se vrnem ž njimi čim preje nazaj. Tu v Ameriki je še Zelo obžalujem, da se to ni že li tako jih bomo razdvojili, da ne bodo hoteli več skupaj. Isto metodo sejanja bratskega sovraštva med Hrvati in Srbi uporabljajo. Na Hrvatskem so" lovili Srbe, dali so jih pa Pa-veličevcem, da so jih ti sodili in streljali. Potem so pa hinavsko šepetali Srbom,vidite Hrvatje vas preganjajo in pobijajo. To je satanska nemška metoda, da bi umetno med jugoslovanske brate za vse čase zase j ali neod-pustljivo sovraštvo. Kaj takega je zmožen le kruti Nemec. Na stotisoče Slovencem so s silo odvzeli posestva in vse in jih razgnali na vse vetrove. Ti reveži zdaj silno trpe. Misli si veliko žalost po domu, po grudi, na kateri je njih rod živel sto- tetja. Zdaj so izgnani, brez sredstev. In še nekoliko drugih nečloveških nezaslišanih stvari se dogaja nad ubogim narodom. Za enkrat, dokler pravica ne zmaga, ni druge pomoči, kakor da skušamo Ameriški Slovenci pomagati, kar največ moremo, da se tem lačnim revežem pomaga, vsaj trenotno, kolikor se mo. re. Zveze se bodo dobile z temi reveži in zato je potrebno, da zbiramo na vse načine pomoč domovini, blagostanje, prostost, svoboda in demokracija. Tu sedamo k bogato obloženim mizam, imamo avtomobile, godi se nam, kakor v nebesih, napram onemu trpljenju, ki ga mora zdaj prenašati domovina. Zato je na mestu, ko sedamo k našim mizam in uživamo dobrote, da bi se spomnili tudi trpečih bratov, sester, očetov in mater doma v domovini. Ko lomiš svoj kos kruha, spomni se brat, sestra, hčer, sin na svoje doma, kako ae onim godi in če je v tebi še kaj slovenske ljubezni in slovenskega srca, odlomi košček od svojega kosa kruha in pomagaj svojim doma za morjem. Tako je apeliral govornik na navzoče, ki so kar zamaknjeni poslušali nad eno uro s solznimi očmi. Glede Amerike je dejal: Edino upanje nesrečnih narodov v Evropi je Amerika in njen predsednik Roosevelt, katerega blagoslavljajo milijoni in jnilijoni po Evropi in prosijo zanj Boga, da bi jih rešil trpljenja, v katerega je potisnilo Evropo barbarsko nemštvo. Udeležba v dvorani je bila sijajna. V sredo večer 10. septembra bo imel predavanje v South Chicagi v cerkveni dvorani sv. Jurija. V petek večer bo =seja vseh chicaških zastopnikov društev in raznih predstavništev, kjer se bo skušalo zbrati odbor, ki bo začel z zbiranjem prispevkov za staro domovino. Te seje se bo udeležil tudi preč. g. K. Zakrajšek, ki bo podal nasvete po katerih potih in načinih bi se moglo nuditi pomoč staremu kraju. TRGOVCI PRODAJAJO OBRAMBNE ZNAMKE jeremija se razgleduje P. Bernard Ambrožič, OFM. 1. POJDIMO POGLEDAT. Zdi se mi nepotrebno razme-^meje iz Amerike nekam izredno tavanje besed, pa vendar moram napisati nekoliko uvoda. Prvič glede naslova nad tem pisanjem. Kdor je videl ali celo bral moje članke v Amerikan-skem Slovencu pretekle dni, bo počasno pot. Kolikor je ie bilo, je pa bila vsak dan bolj kričeča, nujna, prinašajoča poročila o novih grozotah. NOVE so bile zame in menda za nas vse, nove niso bile za one naše ljudi tam kmalu razumel naslov. Kdor jih Jza gorjem, ki so padli med raz- ni videl, naj mu bo povedano, da sem jih pisal pod naslovom: "Jeremija na razvalinah". Naj bo s to opazko ta reč odpravljena. Šlo mi je pa zato, da bi kolikor toliko zainteresiral naš narod za NUJNO pomoč rojakom v zasužnjeni domovini. Stvar se mi zdi tako nujna in neobhodno potrebna, da ne morem mirovati. Napisal sem sicer pod zgornjim naslovom 12 člankov, pa gre mimo in smo tam, kjer smo bili poprej. Hočem reči, tako je večinoma s takim in podobnim pisanjem. V našem primeru ne sme in ne more biti tako, ker je skoraj dvanajsta ura. Zapisal sem že pred nekaj dnevi, da imamo — v podobi rečeno — samo še 15 minut časa. Ce sem druge opozarjal na to okolnost in jih pozival, naj ven- bojnike Postal sem torej tako nepoča-kan, da sem stisnil par stvari pod pazduho in jo mahnil čez mejo, med naš narod v Ameriki, da izvem naravnost iz ust vsaj nekaterih rojakov, kako se jim i zdi ta zadeva. Kam naj grem? Najbližji mi Je Cleveland in najbolj pripraven, zakaj tu ie največji procent naših ljudi in med njimi se ravno mudi mož, ki nam je pred kratkim prinesel iz domovine najbolj verodostojnih poročil in tudi popolnoma novih pobud. Še več, prinesel nam je misli, želje, prošnje, ro-titve naših tam doma. In z vsem tem nam je prinesel navodil, informacij, napotkov, novih pogledov na celo stvar. In tako sem ustavil v CLetfe-landu in se razgledal in poslušal Prihodnji teden je proglašen za obrambni ted^r za trgovce. Njega namen je. da se navdušiio trgovci na drobno, da bodo prodajali obrambne znamke, katere si zaradi njih nizkih cen nabavijo lahko tudi manj premožne osebe. _ ški Slovenci naročili, da naj opo- jza Adolfom Hitlerjem zorim naše narodne voditelje drugih Hitlerjev. še sto življenja kot vsak drug veliki i narod. Novorojenček ima isto Toda vsi vemo, da Nemčija (sveto od Boga in vseh človeških ne more zmagati, kakor hitro je pravic do svojega življenja ka-posegla vmes Amerika. Tako bo1 kor 7 čevljev visok čltfVek ali 80 pred dvemi leti zgodilo, ker je(zopet Amerika imela prvo, da,;let stari. In kdor nas, baby naze precej zamujenega. Vendar glavno odločujočo besedo pri (rod umori, je enako morilec, ka-smo pa veseli, da se je to zgodi- (bodoči mirovni konferenci in bo( kor če umori velikega. Da, kot lo saj sedaj. Zakaj se to ni zgo- odločevala glede bodočnosti vseh J baby narod imamo še to pred- pravico pred velikimi, da so vsi veliki narodi po vseh božjih in dilo takoj, bom drugič povedal, narodov. . Mi smo že takoj takrat videli Zato je pa jasno, da se bo nova vojna kma- L Slovenci v nujno potrebno, da lu razširila po celi Evropi, da 'zavemo, da je prišel veliki čas in tudi Jugoslavija - ne bo dolgo ,za£aaao t^j močno delo za ostala zunaj vojne. Videli smo 'gyoje pravice: za svojo svobodo, pa tudi to, da bo predsednik mi- ' SV0j0 bodočnost, za svojo sta-rovne konference ifsopet pred-' pravico. Zato je prav, da so sednik U.S.A., da se bo pa pri prišli v Ameriko tudi zastopni-tej mirovni konferenci urejevala ki na§ega naroda. Evropa popolnoma po novih j gk 2Q , trpka £ ^ smernicah m na novih podlagah g a strašno ljenje ker se je po svetovni vojni v 20 sužnQV y Italiji, Avstriji se Slovenci v Ameriki čim preje ?loveškil! Postavah dolžni. da ga letih jasno pokazalo, da je mir v ; Evropi na podlagi Versaillske1 oz. Nemčiji in Madžarski, krivice v Jugoslaviji, zlasti pa straš- ,na Kalvarija, ki nas je zadela mirovne pogodbe nemogoč. Vze- mimo samo naš slovenski narod. M katero mQra naš Razkosali so ga neusmiljeno fjol._ strfl5n» Kalva- so ga kar na štiri kose in posamezne irod doma, tako strašna Kalvarija, kakoršne ni imel in nima kose prodali kot blago v trgovi- 'noben dnigi narod ker gre z& ni. Samo en del, niti dve tretjim, ^^0 uničenje slovenskega so dovolili, da se je pridružil ' aroda> vse to nam daje da da_ novi jugoslovanski državi, okrog ■ legitimacijo, pravico in dol-800.000 Slovencev s prelepo Pri- žnost> da vzamemo svojo usodo morsko z našim slovenskim jV svoje lastne roke in 2ačnemo morjem so prodali brez vsake delo in boj za svojo rešitev, za varnostne in zaščitne pogodbe s na Koroškem so zabarantali pre- 'pon^jo katerih si bomo zago-magani Avstriji, ki jim je bila tovili SV0J0 »staro pravdo» pra_ več, kot nova njih zavezniška in ' ico do svobodnega življenja su-prijateljska država Jugoslavija, verenega naroda pod solncem Nad 50.000 so jih prodali Ma- Majhen narod smo. Ne tajimo džarom v njih sužnost. Da tako tega. Najmanjši med narodi v razkosanje suverenega naroda Evropi, toda kljub temu suve-ni pripomogla in ni bila pravi- )reni samostojen narod smo in —* v nebovpijoča kri- )imamo iste in enake pravice" do ob prihodu naših narodnih zastopnikov v ameriko Rev. K. Zakrajšek V Ameriko je prišlo nekaj sedanjih ministrov jugoslovanske vlade v prognanstvu in nekaj politikov, da bodo tu vodili delo za obnovitev Jugoslavije in tudi aa pravice in svobodo Slovencev, Hrvatov ia Srbov in tako pripravljali za prihodnjo mirovno konferenco.; Med temi zastopniki so Slovenci minister Fr. Snoj, bivši slovenski poslanec, Rev. Franc GabrovŠek kot zastopnik katol. zavednih Slovencev, član Slov. ljudske stranke, in univerzitet- ni profesor Dr. Furlan kot zastopnik liberalnih Slovencev. Vse te zastopnike Jugoslavije, zlasti zastopnike slovenskega naroda, prav iskreno pozdravljamo in jim kličemo prisrčno do-br6 došli v Ameriki! Potrebo, da pridejo v Ameriko zastopniki slovenskega naroda, smo ameriški Slovenci začutili takoj ob izbruhu sedanje nove svetovne vojne. Takrat sem bil tu na kratkem obisku in pa sem se ob izbruhu vojne vrnil domov. 2e takrat ste mi ameri- ca, temveč vica, je jasno. Kje je ostalo na- svojega čelo, za katerega smo se borili,' namreč načelo pravice in svobode malih narodov? Državniki, ki so mešefcarili v Parizu pri mirovni konferenci, so nanj Čisto pozabili. Zato so nujno doživeli že po 20 letih strašni poraz. • In takih krivic je* bilo po celi Evropi cela vrsta. Kako naj bo mir trajen na taki podlagi? Jasno je bilo, da se bo, da se mora preje ali sleje vsa stavba te mirovne konference podreti in povzročiti novo strašno klanje med narodi.. Ali naj bodoča nova mirovna konferenca naredi iste ali morda še večje napake? Seveda ako bi zmagala Nemčija, bo šla za dolgo časa ne samo svoboda malih temveč tudi velikih, da, vseh narodov Evropa, da tudi narodov pp drugih delih sveta. Jasno je, da tajca preureditev sveta, "novi red", kakor ga Hitler imenuje, nima bodočnosti in ne bi mogel in ne more dolgo obstati, pa naj pride suvernega narodnega ščitijo, da mu pomagajo, da ga varujejo kakor imajo v družini starejši, večji bratje in sestre dolžnost, da najmlajšega in naj_ manjšega svojega brata ščitijo, mu pomagajo In ga varujejo: Velika naloga zato čaka naše slovanske narodne in politične zastopnike sedaj tu v Ameriki, kateri upamo, da bodo kos. Mi ameriški Slovenci se zavedamo svoje velike dolžnosti, da jim pomagamo, kar bomo storili samo z vsem veseljem, z vso po-! žrtvovalnostjo in z vsem navdušenjem. Zajedamo se, da smo sedaj mi slovenski narod, ker je narod doma zasužnjen, zvezan in ima svoja usta zamašena. Zato bomo pa mi toliko pridneje delali za svojo svobodo, rabili' toliko pridno svoje žuljene roke in žrtvovali svoja denarna sredstva, da ga rešimo. Ali ni tako, ameriški Sloven- dar skušajo izrabiti ta dragoce- ,in preden se vrnem v kanadsko ni čas, kako ne bi jaz sam poskusil, da ga izrabim kar najbolj mogoče Zato sem se odločil, da bom nadaljnje članke poslal še dvema drugima slovenskima listoma za priobčitev. Saj je treba doseči kar mogoče široke plasti naroda, drugače — bo po nas... V naslednjih vrsticah se bo sam od sebe pojasnil skupni naslov nadaljnjih člankov. Jeremija je spet ves naš narod. Tisti, ki piše, in oni, ki boste brali, smo vsak zase in vsi skupaj delček tega naroda, zato tudi nam gre priimek: JereAiija . . . Ko človek piše za javnost in je njegovo pisanje objavljeno v tisku, ga seveda zanima, kakšen bo odmev njegovega pisanja v bralcih. Vsakdo, ki mu je s pisanjem za javnost resna zadeva, je tak. Razume se, da tudi jaz nisem drugačen. Zlasti pa velja to v tako resni stvari kot je ta, za katero gre tu in je šlo v prej omenjenih člankih. Torej sem se zanimal, kako je čitajoča javnost one stvari sprejela. Nujno sem se zanimal .razgledovanje. Razgledovanje se za to, še preden je bila serija |je vršil° Pod vidikom onih 12 člankov končana. V normalnih člankov» ki sem Jih spočetka osamljenost, bi rad še nekaj napisal. Te reči bodo brali tudi rojaki v Kanadi. Oni poznajo razmere tam in se ne bodo čudili, ko govorim o "osamljenosti". Ameri-kanci nekako instinktivno sodijo tudi Kanado po svojih tukajšnjih razmerah in morda ne bodo razumeli. Saj si večinoma predstavljajo nas tam v Kanadi kot si predstavljajo svoje razmere. Sprašujejo me, kako napreduje j tam naša slovenska "fara" afli naselbina in tako dalje. Naj mimogrede povem, da r.e živinio tam skupaj v kaki enotni naselbini, ampak smo daleč drug od drugega in jaz se snidem s Slovenci le, če se spra-vifA^r&TVlak ali spustim avto na precej dolgo pot, ali pa če Slovenci tako narede, kot so naredili dne 17. avgusta, da namreč pridejo skupaj od blizu in daleč, kar se pa ne more prepogosto zgoditi. No in tako sem se odločil, da pridem pogledat, da pridem na ci i ? Defense Savings Bonds, Series E. are available in denominations ^s low as $25, maturity value, the coat of which is $18.75. Ownership of Series E Bonds is limited to $5,000 maturity value of Bonds issued in any one calendar year. razmerah bi si moral vzeti potrpljenje in vdano čakati, dokler bi se samo od sebe ne pokazalo, kaj je s stvarjo. Toda v našem primeru je stvar tako nujna in nepotrpežljiva, da niti tega nisem mogel. Postal sem prav tako nepočakan, kakor je nepočakana stvar sama, ki nam zanjo gre. Tam v Kanadi, kjer so oni članki nastali, sem bil tiste dni zelo samoten. Naš izseljeni na rod je bil primeroma daleč od mene. Celo pošta je imela preko omenil, in pod tem vidikom nastajajo tudi naslednji članki. Zato ni nič drugega vse tole pisanje ko nadaljevanje tega, kar je že bilo v tisku. V naslednjem članku pa pridemo naravnost k stvari. (Dalje prih.) TOSLUSAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Rs-1 dio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. izredna prilika za ljubitelje lepega povestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 strani, ki vsebuje prašno povest Ena božjih Cvetk' stane po redni ceni $1.00, zdaj za nedoločen čas na razprodaji samo SO centov V zalogi je le omejeno število teh knjig, sezite po nji takoj*, zdaj, ko je vam na razpolago za polovično ceno. Knjigarna Arnerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, Cffc^* stane samo________________________3UC Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se-dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______# ^ Naročila sprejema: Knjigama Arnerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois 5P5 ^^ • amerikahski acovrage ■. . - -n . i Četrtek, 11. septembra 1941 Z Boltežarjem sva takoj odrinila proti koči na barju. Stala je tam čisto temna; toda vežna vrata so bila odprta. Tavala sva v sobo in prižgala luč. Na mizi so stale skodelice za kavo, na podoknici pa so ležale vedeževalske karte; poleg njih je stala neprižgana svetilnica. Nazadnje sva •oreiskala vso to malo kočo; nikogar ni bilo v njej. * - "Vlačuga je šla!" je rekel Boltežar. "Čisto gotovo jo je potegnila s Tončetom. Sedaj se mi jasni. Tonče je ukradel svojemu očetu denar, zažgal nato žago, da bi prikril tatvino in je pobegnil s to črno vlačuga čez dm in stm." "Da, zdi se, da je tako!" sem mu pritegnil. "Fanta mora gnati brezumna strast k temu dekletu." "Prismojen je! Čisto prismojen! No, ne bosta tekla daleč. Kakor hitro se zdani, se popeljem v mesto in ju naznanim državnemu pravdništvu. Sedaj bova končno le šla spat." Med tem, ko sva še poskušala, da bi zaprla vežna vrata, je prišla do naju črna žival. Pes. Začel je cvileče lajati in je bil zelo nemiren. Boltežar je posvetil nanj s svojo svetilnico in rekel: "Grčarjeva mrcina. Poznam žival. Naj brž išče starih dveh." Pes je tulil, cvilil in lajal. Stekel je ko šček pota po bregu navzdol, se krehavo zopet vrnil k nama, zpova začel cviliti in zopet zdi r j al po bregul "Kaj pa hoče žival? Videti je, kakor da bi naju hotel na nekaj opozoriti. Pojdiva za njim." Pes ie tekel sem in tja skoraj brez sape. Nekako na tri četrtine, pota po bregu doli je obstal in cvileč stekel na levo v gozd. "Za njim!" je reke}.$R]tfžar- < nizke goščave in korenin." Posvetil je po tleh. 1 Počasi sva si utrla pot. "Kako pes laja! Sedaj je zopet obstal." Šla sva še košček poti. Tedaj sem zagledal najstrašnejši prior, kar sem jih videl v svojem življenju. Pes ie bil iz zameta do polovice izkopal mrtvo žensko truplo. Bianka! . Čelo je imela zdrobljeno. "Bianka!" je momljal Boltežar. "Mrtva je.. Bog naj ji bo milostljiv!" Jaz nobene besede nisem spravil iz sebe. ; Dva moška sva stala tam precej časa, »ie da bi se genila. Pes je boleče cvilil in lizal roko mrtvi deklici. Svetilnica je osvetljevala njeno strahotno izkaženo ijlavo. . . ** - "Nekaj morava storiti. Kaj'^pa naj storiva?" "Ne vem!" Postalo mi je slabo. Nasloniti sem se moral na drevo. "Ostanite tukaj!. Stražite s psom! Skočil bom v vas in piapeljal ljudi." In odhitel ie s svojo svetilnico; ostal sem v temi san z mrtvim dekletom in s psom. Prišlo mi je na misel, da bi bila Boltežar jeva dolžnost, da stoji tukaj na raznoterosti straži, mene pa pošlje v vas. Toda nisem mogel več predrugačiti; moral sem ostati pri umorjeni v tem temnem gozdu. Najpoprej sem zaprl oči. Toda tedaj šele je bilo hudo. ~13ilo mi je tako slabo, da bi skoraj umrl. Čutil sem, da se bom zvrnil po snegu. Imeti moram močno voljo. Le ta mi lahko pomaga. ' Odprl sem s silo oči in jih uprl v mrliča. V bledi mesečini sem videl razbito čelo, s 1 krvjo obliti obraz. No, bila je mrtva ženska, umorjeno nesrečno dekle! Saj ni bila nikaka prikazen! Česa pa naj se bojim? Stopil bom bliže in si natančno ogledal mrliča. Morebiti še kaj odkrijem. Storil sem tako. Čudovito — svojih nog nisem čutil, ko sem se prestopil nekaj korakov. Bile so kakor odmrle. In ko sem zakrožil z rokami, sem se prestrašil, da sem mogel storiti to tukaj, v tem ukletju strahote in smrti. Vprašanje, kdo je mogel storiti to, mi ni prišlo na um. Za to so bili moji možgani preotrpli. Imeti voljo! Iti k njej! Saj vendar ni nič drugega kakor narava. Stal sem torej pri mrliču in sem se sklonil nad njim. Tedaj je pes zlovoljno za-renčal in hlastnil po m^jii. Odšel sem nazaj do svojega drevesa. Sedaj je prišel pes za menoj in mi obliznil kolena. Vihar je še vedno tulil po gozdu. Velike cunje vodenega snega so tleskale na tla; tu in tam je počila veja. Črna Bianka, sedaj si mrtva. Lepega življenja nisi imela. Rojena si bila pri komedijantih. Tvoj dom je bila cesta. Nato ti je umrla mati. Zapustila ti ni ničesar drugega, kakor svojo divjo kri in spomine, ki niso mogli dobro vplivati na otroka. In nato si prišla k tej vešči, kjer je bilo še slabše. Tvoji opotekajoči se vroči duši nihče ni pomagal. Poželeli so svojega telesa in zaničevali tvojo dušo, venomer so te porivali še košček pota dalje proti pogubi. Toda tudi po strahotni usodi. Nihče na svetu ne bo mogel presoditi, kaj je bilo jedro tvojega življenja. To bo storil drugi, ki ve odgovor, ko sije sonce in ponoči, ko vse cvete in trohni. Če bi bil sedaj duhovnik in če bi ravnal po svojem srcu, bi dvignil roko in ti dal odvezo. Nisem duhovnik, in tudi prepozno je. Toda to vem, da je Bog bolj usmiljen kakor pa jaz in vsi ljudje. Sedaj mi pridd na misel, da je stara mati rekla, Bianka bo umorjena, še predno preteče leto. Razložila mi je to iz črt na roki. Starka je prerokovala torej le prav. Pravijo, da je že večkrat napovedala smrt. Morebiti jo razsvetljuje sam zlodej. Kaj vem jaz? (Dalje prih.) nevarni ugrizi Tu in tamo čitamo, da je nekdo za svojo obrambo in napad uporabil svoje zobe. Izkušnja uči, da so takfini ugrizi zelo nevarni. Usta so namreč tudi tedaj, če si jih skrbno snažimo, posejana s klicami, ki njim samim morda ne škodujejo, a u-tegnejo napraviti veliko škodo, če zaidejo v rano. Tu povzročajo težke infekcije, ki se širijo vzdolž mišic in kit, kar velja posebno za ugrize v roke. Kužne klice se razširjajo, posebno hitro, če je ugrizeni; imel roko stisnjeno v pest, tako da so bile mišice napete. Ko ta napetost popusti, mišično tkivo bakterije naravnost vsrka. Takšne infekcije je posebno težko obravnavati ker je roka tako komplicirano zgrajena. ČRNE MADONE V začetku nemškega vpada na Poljsko je ves svet govoril o poljskem svetišču v Censtohovu in o "črni Madoni". Povedati je treba, da je čenstohovska podoba Marije zares popolnoma črne barve. Te vrste slik Matere božje je pa na svetu več, kot bi si človejc mislil. Najbolj znane so poleg imenovane, še čudežna podoba Matere božje v Kolnu, pri Sv. Janezu v Luksemburgu in pri Spitzu ob dolenji Donavi. • Glede na vzrok črne barve razlikujemo tri skupine črnih Madon. V prvi skupini so podobe, kjer izhaja črna barva iz kemične sestavine sorodnih barv. Slikarji so uporabljali, da bi ponazorili mesno barvo, barvi ci-nober in "menig". Sčasoma sta se obe, na srebrni podlagi po- dobe, spremenili v črno baryo. V drugi skupim so slike, kjer je črna barva nastala, na primer, od dima sveč. Stoletja stare podobe so se v tej dolgi dobi pač morale nalesti saj in dima in počrneli. V tretji skupini, kamor spada tudi čudežna čenstohovska Madona, pa so podobe, ki so bile že spočetka naslikane s črno barvo. Druge razlage za črno barvo Madon so vse napačne, posebno vse tiste, ki pravijo, da so črne Madone izšle iz črnih slik egiptovske boginje Iside ali črne efeške Diane. N AZIJI SO KONFISCIRAU ČEŠKE IN SLOVAŠKE 1 SAMOSTANE "Slavonic Bulletin" (SB) poroča: Čehoslovaški tiskovni urad v Londonu poroča, da se Nemci konfiscirali (zaplenili) Emavs, ki spada k benediktinskemu Tedu. Zaplenili so tudi prav vse premoženje ki spada usmiljenim bratom v Pragi, N,ove Mesto, Brno, Proste j ov, Vizovice in Letovice. Redovnikom in duhovnikom obeh redov češke narodnosti je bilo zapovedano, da si naj preskr bijo civiln^ zaposlitve v teku štirinajst dni. Prepovedano jim je bilo pridigati ali darovati tv. mašo. Opatu Vykoukal-u je bilo ukazano, da izroči vse 3VO-je opatske znake in da zapusti Prago. Sedaj je v konfinaciji v Plznu v neki privatni hiši. Tudi na Slovaškem, kakor poroča isti tiskovni urad, Ju bilo več samostanov zaplenjenih, redovnike so pa nazijske straže razgnale na vse strani. J. M. Trunk i Poraja »e tudi v amerikan- smejo okužiti s slavo nemških skem časopisju razmofcrivanje o odgovornosti nemškega naroda pri vseh grozotah, kakršnih svet še ni videl. Churchill in drugi so že opetovano poudarili, da borba ni naperjena zoper nemški narod, le zoper trinoštvo- (tyranyi klike, ki je prišla na površje in zdaj divja. Well, za kako uničenje celega naroda ne more biti noben pošten človek. Vse kaj drugega pa je moralna odgovornost za strahovite in neču-vene krivice, ki se dogajajo in jih utegne biti še več, ako se kliki tarinoštvo posreči. Človeške sile ne morejo presoditi in oceniti odgovornosti posameznih, in ti so končno narod, odvisna pa bo odgovornost pri narodu o*d stališča, kakršno zavzema posamezni napram očitnim krivicam, če jih zagovarja, ali jih odklanja. Ko so naziji pokručili Poljsko, sem videl pismo starikave zmag in z odobravanjem si nakopati odgovornost za strašne krivice, katere to dvomljivo zmago spremljajo. Zal, da ljudje mislijo bolj le na maščevanje in osveto, ko pišejo, da bo za vsako žrtev padlo tisoč nemških glav. To ni pravilno mišljenje, za človeško naravo pa umevno. i * Kolikor je meni amerikan- sko časopisje dostopno, sem videl, da je Ruse označevalo vedno kot "Reds", kar nikakor ne odgovarja dejanskim razmeram, ker komunistov (Reds) je le par miljonov, kolikor tvorijo stranko, ki je pri moči, slovanskih Rusov je do sto miljonov, in raznih "Rusov", kakor se dosledno imenujejo preji vsem tudi Judje, je do šestrtdeset miljonov. Zadnje dni zapazim preobrat, ker označbo "Reds" je nadomestil izraz "Russ", kar pravilno ob- naši zastopniki pri katerih si lahko naročite lista "Amerikanski Slovenec" in "N/>vi Svet", ali za iste obnovite naročnino. America's answer to the dictators is a declaration of national .emergency. ..Buy Defense Savings Bonds and Stamps to build our defense. » ' V* • « » 1 .»ty * '1 • At>.»t • 1 ;A» ' » '■■'■« vy- VI «••«•' « -•••V'-'.t'At Mt/At.MtMtM Rojak se je čudil kako je mogoče, da njegov sosed Frank ve toliko novega, ve toliko o raznih postavah, zakonih in marsičem dragem. Vse ve in ljudje ga poslušajo ko pripoveduje to in ono v družbi. On sam pa je tak nevednež. Nekega dneva je to "pogruntal". Videl je, da sosed rojak vsak dan stalno čita "Amerikanskega Slovenca", kjer so najnovejše vesti, vsa razna druga pojasnila in pouk o tem in onem. Naročil si ga je tudi on in zdaj je tudi on o vsem točno informiran. Naročite si dnevnik "Am. Slovenec" tudi vi. Stane za celo leto $5.00, za pol leta $2.50; za Chicago in inozemstvo $6.00 letno; za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na: * ^ AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cerraak Road, Chicago, Illinois 'MH'jM»v, t, » »o l> I imr/ »V«.*. i k\ , ivi »n m,, _ COLORADO: Canon City, — Ans Snimii, Colorado Springs, — M. Kapsch. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Psvlakovich. Leadville, — Miss Mary Khin. Pueblo, — Josephine Meglen. ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — Mary Fa j far. Bradley, — Math Stefanič. Chicago, — Jožef Fajfar. Joliet, Rockdale in Lockport,—John Kramarich. La Salle, — Anton StrukeL North-Chicago-Waukegan, — Gabriel Drašler, Andrew Košir in Mrs. Jennie Keber. Oglesby, — Frank Jerin. Ottawa, — Mrs. {Catherine Bajuk. Pullman, — Martin Golobich. Standard, Granville, — Joseph Bre- gar. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-mek, Mrs. Agnes Mahovlich. INDIANA: Indianapolis, — Mrs. Mary Krono-shek. Whiting, Ind. — Miss. Kathie Triller KANSAS: Franklin — John Dobravec. Frontenac, — Anton Drenik. Kansas City, — Peter Majerle in Joseph Kostelec. MICHIGAN: Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harriet a, Boon. Caddilac in okolica, Mark Badovinac. Calumet, — Jos. Sustarsich. Iron Mountain, — Frank Richtar-sic:: Manistique, — Anton Kraiovec. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mrs. Mary Delak. Chisholm, — Frank Laurich. Ely, — John Otrin, Jos. PeshelL Eveleth, — John Strah in Antonia Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Katarina Kochevar. Hibbing is okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kotar. Laoneth in Spruce Location — An-hn Pene. New Duluth, — M. Spehar. McKinley, — A. Hegler. Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids. — John Burgitaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schneller. MONTANA: Butte in Walkervxlle, — Mary Kote« OHIO: Bedford, — Frank Starec. Bridgeport, — L. Hoge. ~ Cleveland, — Za Collinwood, St. Clair pri Sv. Vidu in okolico, EacHd in ict /bur in vsa /j garet Pozni č. — Za Newbur^h in okolico Mr. J. Resnik. Rt, Rev. J. J. Oman in Anna Gliha. Conneaut, — Angela Bertts. Lorain, — Justina Paul. Girard, Ntles, Youngstown okolica, — John Dolčič. Petersburg, — Mary Ohlin. PENNSYLVANIA: Aliquippa, — Ant Habich. Beadling, — Nikolaj Simonich. Bessecer, Universal in okolica, — Frank Kokal. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridnrville, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Usenicnik, Bulger, *— S. Jenko. BurgettStown, — John Pintar. Cairnbrook, — Angela Statkovič. Parrell, — Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. Mary Grum. Homer City, — Pavel NovoseL Houston, — Michael Tomšič. Imperial, — John Jamnik. Johnstown, Conemaugh in okolica,— Matt Klucevsek. Lawrence, — Carolina Rosman. Pittsburgh, — Jos. Bahorich, Mrs. Mary Cadonič. Steelton, — Doroteja Dermeš. Strabane, Canonsburg in okolica, — Anton Tomšič. Moon Run, — Jacob Drailer. Olyphant, — Mary Zore. St. Marya, — M. Aufderklam. Vending, — Frank Pancar. WISCONSIN: Greenwood, Marshfield in Owen, — Jos. Rakovec. Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee in West Allis, — Mrs Rose Deželan. Sheboygan, — John Udovich, in Ma rte Prisland, Johana Mohar. Willard, — Frank Perovshek in Ludvik Perulek. WYOMING: Nemke, kjer ta ženska narav- sega sedanjo Rusijo, in v bor- nost histerično zahvaljuje Boga za zmago in kliče božjega blagoslova nad Hitlera, da je v tla pomandral Poljake. To pomandranje traja naprej in meri na uničenje miljonskega naroda. Tako mišljenje je pravo bogokletstvo. Treba bo do* ^ti zapisati na histerijo posameznih in na fanatizem, ki se je polastil vsega nemškega naroda, ampak to ni noben izgovor za odgovornost v vesti vsakega posameznika. Govorijo in pišejo o maščevanju, revanži, ako se sedanje za Nemce lepo vreme izpre-obrne. "Moje je maščevanje'*, govori Vsemogočni, je zapisano in mora pri tem ostati. Tu gre le za to, kolikor je posamezni vestno odgovoren, vse drugo moramo pripustiti višji sili, ki pravilno pozna ves obseg te odgovornosti. Značilno pa je, da se pojavlja razmotrivanje o odgovornosti tudi nemškega naroda, ko krivice nad miljoni vpijejo do neba, krivice nad miljoni nedolžnih otrok, "katerih je nebeško kraljestvo". Posamezni Nemci si morajo uravnati vest in se ne bi je zdaj Rusija, ne le morda komunistična stranka, dasi je na vodstvu. Jaz bi želel, da bi "Reds" tudi dejansko izginili, ker s tem bi bil odstranjen strah, ki mnoge spreletava, ako slišijo o kaki pomoči, ki naj bi se nudila Rusiji proti H i 11 e r u. Označba se je izpremenila, naj bi se tudi naziranje, ki je res rdeče, namreč naj bi izginil komunizem kot pojmovanje sveta in življenja. S tem bi izginili lahko tudi "zapopa-ni", ki so res le preveč zapo-pani radi tistega šmentanega "reds". NesreSen padec mladenke Viničarska hči Vilma Za j ko iz Loškega vrha na Štajerskem, se je nekega dne vozila s kolesom. Pa je prišlo do nesreče, da je padla in si pri tem zlomila nogo ter so jo morali spraviti v mariborsko bolnico. NAPRODAJ SO Štiri prazne lote za j ako zmerno ceno. Jmprovmenti so že na lotah. Za podrobnosti (vprašajte v uradu tega lista. Listen to PALUNDEGH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 1:30 to 2:30 P.M. STATION WHIP. 1480 kilocycles (First Station on Your Dial) 9 Featuring a program of ^ Yugoslav Folk Music J DR .JOHN J. SMETANA \ OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala g 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 - Uradne ure: vsak dan od 9. I zjutraj do 8:30 zvečer. Kemmerer, Sublet, Dtamondville, — Konšt. Podleanik. Rock Springs. — Ursula Ivsek. MISSOURI: Harviel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik. PO RAZNIH DRŽAVAH: Pontana, Calif. — Joe Skubic. San Francisco, Calif. — Mrs. K Cesar. Bridgeport, Conn. — Martin Hor-vath. Little Palls, N. Y. — Amalia Furlan. Brooklyn in New York, N. Y. -Anton Anilovar. pregon City, Ore. — Mrs. Mary Polajnar. Enumdaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Helper, Utah, — A. Topolovec. Valley, Waah. — Mary Swan. Jacob Gerend Furniture Co. r Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani. CENA: Trdovezan v platno—$J 50 Broširan mehko..........25 40000