C. Corr. con la Posta
IZHAJA VSAK ČETRTEK
Naroflnlna:		Letnoj pol letno		četrt letno
ITALIJA		... Ur	10-	6,—	3.—
INOZEMSTVO 		• • « • »	20,-	10-	5,—
Posamezni Izvod 26 oent.
Uredništvo In upravništvo: Trst v, Via Udine 33. XII.
Trst, 20. maja 1926. — Leto VII. - Štev. 265.
»Prihodnost bo komunizma".
JLenin
Glasilo Komunistične stranke Italije
K zadnjim krizam v ■-----------------
Današnja kriza v Jugoslaviji ni le navadna kriza, vlade, ali koalicije, ali strank, ali celo režima. Ona sega globlje do državnih in družabnih temeljev samih.
Navezana je tako ozkoi na celokupni razvoj, socialni, ekonomski in politični po — in celo nekaj let pred vojno, da nam je absolutno nerazumljiva — vzeta sama zase. Kajti — kako naj si razlaga marksist vse osebne, klikarske in strankine borbe v taboru današnjih vlastodržcev, ko ve, da so take borbe same na sebi brezpomembne in kako naj si jih razlaga posebno v momentu, ko ima vladajoči razred največ razlogov, da se ne cepi, nego da se ujedini, utrdi, organizira in pripravi na borbo proti delavsko-kme skim masam.
Današnja svetovna socialna kriza t. j. vstop dfužbe v zaostrena, revolucionarno fazo razrednih bojev, se nam v Jugoslaviji (kakor tudi v nekaterih drugih državah) ne kaže v oni jasni in enostavni obliki boja med buržoa zijo in proletarijatom, kot n. pr. v ka pitalistično razvitih deželah (Nemčija, Anglija) nego v kompliciranejši, zavi tejši obliki, kjer stopa na piano — poleg vseh onih faktorjev predkapitali-zma (fevdalni ostanki, številna obrt niškia mala buržuazija, še |nerazvit)a
nova buržuazija, stab. proletariat', kmetske mase, še nepomeščanjena in teligenca, verski momenti, narodni momenti, oligarhija, absolutizem, monarhija itd.) ki karakterizirajo vse še nerazvite kapitalistične dežele — . še faktor borbe za hegemonijo v državi med raznimi buržuazijami, nahajajočimi se po sili razmer v novi državi faktor ekonomske razkosanosti in nee notnosti državnega sklopa kot takega Ta mnogolika kriza odseva v vsem političnem življenju‘od_ aujedinjenja« do danes in dnaes e v posebni .meri. Vsi politični pokret^in vse politične borbe nosijo predvsem ta značaj, ali stoje vsaj pod vtisom- vse te raznolič nosti in komplikacije. Vsem doseda njim političnim borbam v ^Jugoslaviji je težko, popolnoma jasno odrediti podlago, kajti razni elementi so medsebojno silno pomešani. Ako uvr stimo n. pr. vse revolucionarne pokre te v 3 skupine: proletarske, kmetsko in narodno, jih vendar ne moremo medseboj popolnoma ločiti: tako je bil n. pr. Radičev po.kret na Hrvatskem o benem kmetski in narodni, istotako slo venski klerikalni, makedonski in čr nogorski-naroden in obenem kmetski celo komunistično gibanje v letih 1919 in 1920 ni imelo onega jasnega proletarskega izraza, marveč v marksi stičnem mnogo tipično kmetskega na sebi. Istotako niso imele buržuazne in malomeščanske skupine in stranke onih jasnih in določenih razrednih o blik na sebi.
Borba je šla torej predvsem v slede Čih smereh čeprav ne jasno začrtanih in med seboj zelo pomešanih: 1.) bor ba med proletariatom in buržuazijo 2.) borba med kmetskimi masami in vaško in mestno buržuazijo; 3.) borba tlačenih narodov proti hegemoniji srb ske buržuazije. V znamenju razrednih bojev v teh treh smereh stoji ves do sedanji razvoj Jugoslavije.
V glavnem lahko razločujemo tri ve like faze v teh borbah: prva se končuje z «Obznano» koncem 1920 in vidovdansko ustavo 1921, druga gre do Radičeve kapitulacije preteklega leta kjer se začenja tretja, a kateri je težko predvideti do kedaj bo trajala, ali vendar lahko razločujemo njene glav ne konture.
Prva faza stoji v znamenju povojnega revolucionarnega vala, ki se je pojavil v vsej Evropi, revolucionarnega borbenega razpoloženja v masah, sil nega vpliva ruske revolucije, toda ne zadostne, priprave in organizacije ter politično nejasnosti komunistične stranko še mlade in neizkušene, postavljene naenkrat po sili dogodkov v sredino vseli gibanj kot vodilni center. Pokreti in stavke delavstva so si sledili drug za drugim, kmetje, vračajoči se iz vojske so zahtevali zemlje in se niso zadvoljili s papirnijni dekreti in obljubami kralja in vlade, marveč so prehajali k direktni razlastitvi, posebno v Bosni in Hercegovini, Dalmaciji, Vojvodini in Makedoniji. Tlačeni narodi, posebno Črnogorci in Makedonci nezadovoljni z novo državo, so prešli k oboroženemu uporu in v Zagrebu je Stjepan Radič proglasil samostojno hrvatsko republiko. Komunistična stranka je imela postati renter vseh teh pokretov, mase so se ji instinktivno pridruževale. Pri volitvah v konstitu-anto, kjer jo dobila 59 mandatov, ji niso pripomogli k uspehu le delavci, ampak tudi kmetje in tlačeni narodi,
Makedonija in Črna Gora sta dali večino glasov in mandatov Komunistični stranki, ne glede celo na voditelje te poslednje. (Pakt, da je bil današnji izdajalec Lovro Klemenčič izvoljen v Kumanovu!). Tloda Komunistična stranka ni razumela položaja, ni ume-la kombinirati vseh treh faktorjev, združiti pokrite in borbe delavcev, kmetov in tlačenih narodov v eno samo oboroženo ustajo proti buržuaziji in režimu in z ustalitvijo proletarske diktature, .rešiti vsa pereča socialna, gospodarska, politična in narodna vprašanja, ki so se z neznansko nagli co in v dotlej neznani meri zaostrila pred očmi delavsko-kmetskih množic.
Buržuazija je dobro izkoristila ta moment slabosti in vlada je zadajala udarec za udarcem posameznim gibanjem. Delavske stranke so bile v prvi zadušene (Bosna, Zaloška cesta!) kme tom je žandarmerija zemljo zopet od vzela, črnogorska ustaja je bila v krvi zadušena, istotako makedonske ustaje. H koncu je vlada postavila komunistično stranko izven zakona in s tem zadala zadnji udarec vsem pokretom. Z vidodansko ustavo je bila definitivno uspostavljena nadvlada srbske, buržuazije v državi sloneča na upravnem centralizmu in na monarhističnem militarizmu.
Po približno dveletnem zatišju so začela vsa vprašanja, ki so ostala nerešena in se nasprotno dan za dnem ostrila, zopet pronicati na dan, le v drugi obliki. Dočim je bilo v prvi fazi stopilo v ospredje bolj narodno in kmetsko gibanje z levimi tedencami. Radičeva stranka na Hrvatskem in Makedonska organizacija sta v tej fazi imeli igrati glavno ulogo ne le v Jugoslaviji, ampak tudi drugje na Balkanu. Leti 1923 in 1924 pomen jata za cel Balkan sploh dobo revolucionarnih vrenj in ostrih političnih bojev in meščanskih vojen. Ustaje in meščanska vojna v Bolgariji, revolucija in republika v Grčiji, nacionalistična in kmetska revolucija v Albaniji pod vodstvom Pan Nolija, leva orientacija v Makedonski organizaciji in pri albanskih iredentistih (Kosovski Komitet), leya orientacija hrvatskih kmetskih mas, ki je brezdvomno dosegla vrhunec v Radičevem potovanju v Moskvo in v vsto pu v Kmetsko internacionalo. Dunajska ((Balkanska Pederacija» je imela postati vodilni organ in glasilo vseh teh gibanj.
Toda cela ta faza ni mogla drugače končati, kot je končala, spričo slabo sti komunističnega gibanja, ki z a more v, danem zgodovinskem trenotku edino igrati ulogo vodilnega centra vseh kmetskih in narodno-revolucio-narnih pokretov današnjih časov Morda bi se dogodki razvijali drugače, da bi ne bili komunisti v bolgarski mečanski vojni poraženi. Faktično je grška republika kaj kmalu postala zatočišče različnih generalnih klik, i-grač v rokah raznih večjih imperiali-stinih držav. V Albaniji, kjer nova revolucionarna vlada ni imela dovolj poguma in energije, obračunati z domačimi begi (fevdalci) in se resno zoperstaviti inozemskemu imperializmu, je kmalu padla in zavladala je zopet kontrarevolucija. Levo krilo v Makedonski organizaciji je bilo v kali in trvi zadušeno — preostala je še Radičeva stranka.
Tu se je beogradski režim poslužil. večje politične poteze, boječ se takoj v začetku nastopiti z nasiljem. Ta poteza je bila Davidovičeva vlada (1924) d je imela služiti predvsem (pomirje-nju duhov», t. j. prevari kmetskih mas in utrditvi in pripravi režima na protiofenzivo. Ta poteza je izšla predvsem iz dvorskih krogov, ki so uvideli, da ni mogoče le v nasilju najti izhod iz položaja, ampak tudi na drugi strani s politično bistroumnostjo. In res, igra je uspela. Radič, tipični malomeščanski politik, ki mu je nedostajalo resnega protiuteža v kaki resni revolucionarni organizaciji spričo slabosti Komunistične stranke, je padel v to past s tem, da je vso svojo politiko baziral Daš na Davidovičevo vlado, mesto, da ji položaj izkoristil v pripravo oborožene ustaje proti monarhiji in režimu sploh. Takoj, ko je postalo to vidno, je bila Davidovičeva vlada meni nič tebi nič likvidirana, kljub njeni večini v parlamentu in nastopil je zopet teror P. vlade, ki je dovedel do «Obzna-ne» proti H.R.S.S. in aretacije njenega vodstva in Radiča samega.
Nesposoben, da svojo politko dovede na revolucionarna pota, ki so edina zamogla nuditi izhod iz tedanje situacije je Radič na celi črti dejansko in formalno kapituliral, izdal kmetsko in republikansko misel, izdal federalizem
in celo revizijo ustave in vse to — za ceno osvoboditve iz zapora. S tem je postal enostavno lutka v rokah beo-gradskih vlastodržcev, predvsem dvora in edino kar je s tem dosegel je bilo to, da je uničil silo prejšnjega kmetskega gibanja na Hrvatskem. S tem je bila druga faza povojnega razvoja Jugoslavije zaključena — z drugo zmago srbske buržuazije nad delavsko-kmet-skimi in narodnimi pokreti.
Toda ta zmaga, četudi je pomenjala nov poraz revolucije, vendar ni zamogla rešiti onih vprašanj, ki so baš u-stvarila pogoje razvoju vseh prejšnjih revolucionarnih gibanj. In v novi fazi, ki je nastopila, so ista nerešena vpra šaja zopet prišla do izraza, le v drugi obliki, topot v obliki notranjih bojev in razkroja v vrstah velikosrbskega režima samega. No, o tem prihodnjič.
Volodja.
POLITIČNI PREGLED
j«
Državni udar na Poljskem
Pretekli teden je izvršil maršal Pil sudski s pomočjo vojake vladni udar. Vlada Vitosa je morala po porazu v pouličnih bojih v Varšavi kapitulirati Postavljena je bila nova vlada pod predsedništvom Bartela, za predsednika republike je bil imenovan Rataj.
V bojih je padlo nad tristo ljudi, ranjencev je približno tisoč.
Na kratko lahko eten e s povemo, da diktatura Pilsudskega na Poljskem, ravino isto kot današnje vlade v Italiji Španiji in Grčiji.
Zaradi ipomanj|vanje prostora v dai-našmji, se bomo v prihodnji številki obširneje bavili s tem vprašanjem, da bodo naši sodrugi in čitatelji razumeli koliko je «levi,Carskega« pri tem puču poljskih militaristov.
Kriza v Nemčiji.
Politični položaj v Nemčiji postaja dan za -dnem kritiičnejši. Delavski. razred in malomeščanstvo je postal - vsled ostre gospodarske- krize, vsled ogromnega števila brezposelnih im vsled finančne imflafccije - bolj radikalen in se po maknil proti levici. 12 milijonov glasov danih ob priliki ljudskega referenduma za razlaščenje bivših princev, je do volj jasina potrditev tega In res je opa žali medi delavstvom živahnejše delo vanje in vpliv komunistične stranke nad maso postaje vedino večji; enako lahko trdimo o socialdemokraciji, ki, svojo navidezno opozicijo pridobiva vsak dan več terena posebno medi malo-TieščaiiiiTvom,
Z druge strani opažamo, kako skuša kapital resno okrepiti blok veleburžua zije skupno z latifumdi-sti proti delav skemu razredu. Te dini je padel kaneta Luther ob enem takem poskusu : stvo-riti buržuazen blok.
Borba za vpeljavo cesarske postave na. -ladjah — navidezni vzrok pada Lu-thera — pomenja le znak razvoja te politike. V resnici gre tu za popolni po raz nemškega delavstva, zai vpeljavo popolnega režima, veleburžuazije in veleposestnikov.
Hindenburg in velekapital katerega prajistavnik je skuša pripraviti- terena za ponovni prihod k monarhiji. To pa naletava na močan odpor in za sedaj se buržuazijat omejuje na tem, da žali Weimarsko ustavo, da ugonobi potem postopoma demokratsko - republikansko konstitucijo, ter pripravi na ta način odkrito diktaturo velekapitala proti nemškim delavskim masam.
Poskus vpeljati cesarsko zastavo inozemstvu je le člen verige monarhi-stičnie akcije nemškega velekapitala. Počasno sicer, a sistematsko delo nemške buržuazije ni manj nevarno.
Pred dnevi/fe policija odkrila da nameravajo jjesničarji izvršiti «puč», ki bi moral biti; veliko nevarnejši kot oni pod Kapp-om,
Danes se buržuazija najbolj zanima zfi izid definitivnega referenduma glede razlastitve princev bivših vladarskih dvorov v Nemčiji,
Ta referendum se bo vršil 20. jnmija.’ Ivakor smo omenili je pri predreferen-dumu glasovalo proslovoljeno 12 miljo-nov ljudi za razlastitev in to je bil znak, ki nič ne obeta vspeha desnice. Nemško buržuazne vlade in vse vlade nemškega zvezne republike se ne bodo odločile zapleniti' imetje bivših princev in iz tega bo sledila huda kriza. Zato so se že danes veleindustrije in vele-banke pripravile na puč, ki bi bil v odgovor ljudskemu zahtevanju po imetji Hohonzollemcev in drugih. Vse te manevre pa slušajo danes prikriti z plaščem «legalnega» postopanja.
Vsi zn n kip kažejo, da bomo imeli na Nemškem novih velevažnih dogodkov.
Vladna kriza je bila zakrpana kan-clerstvo je Hindenburg poveril Dr. Mnrx-u.
Jugoslavija.
R. Pašičeve afere v skupščini.
14. t. m. se je razpravljalo v skupščini o korupcijskih aferah Rade Pašiča, V poteku razprav© je bilo dovolj jasno j dokazano, kako je ta mož (im ni sam) z obzirom, da je bul njegov oče, Nikola, ministrski predsednik, lahko bogatel, posegal v različna posredovanja in kradel denar, ki ga ljudstvo plačuje t velikimi 'žrtvami, Mod drugim je prišel Ka-
de do 200 tisoč, od 000 tisoč dim. namenjenih «za obrambo in propagando države S. H. S. v inozemstvu. Posredoval je za izplačilo dolga (07,540.000 Kč.), ki ga je država imela pri tovarni Adam v Brnu za; vagone in dobil za to mastno provizijo. Posredovanje v prid gospodarjem trboveljskega rudnika, nad katerim je bila odpravljena vladna kontrola, ki je določaila din. 2200 za vagon premoga, mu je dal dobrega zaslužka. Gospodarji rudnika so lahko delali ceno, ki se jim je ljubila in R. Pašič je dobil zato preko 2 milijona din,.
Iz državne blagajne, je obdržal zase 540 tisoč din. in jih uporabil v lastne koristi.
Pa to ni vse. Imel je mnogo takih «posredovanj» in vse te so mu prinesla dobrih profitov.
Vladin predlog propadel.
V zadevi korupcije je je stavila l’zu-novičeva vlada svoj predlog. Oposiuja pa svojega. Pričakovalo se je mrzlično izida glasovanja, ker sta stali- obe gruji v enaki številčni moči. Sledeč fuiAci-ji, ki jo morajo vršiti, so radičevcl nastopili skupno z opozicijo in vladin predlog je propadel, zanj je bilo oddanih 127 glasov, čim jih je dobil predlog opozicije 150.
Vlada je vsled tega podala ostavko, ki pa ni bila sprejeta. Uzunoviču je bila poverjena.
REKONSTRUKCIJA VLADE
Radičevci so v kritičnem momentu v skupščini glasovali proti radikalom. Radič je v svojih govorih na shodih zopet ostro napaldel radikalce (bo>Ije> rečeno paši.čevce) in «sporazum» je zopet splaval .po vodi.
Med pogajanji 2a rekonstrukcijo vlade je imel Uzunovič pogajanja s Davi-dovičem, da bi pridobil demokratsko stranko za sodelovanje, kar se je seveda izjalovilo.
Treba je bilo tedaj obnoviti «spora-zum». Iz vlade je moral izostati Pavle Radič in njega je zamenjal radičevec dr. Šibenik. Radič je sprejel tudi vse druge pogoje «sporazuma», ki s0 jih stavili radikali. Storil je to, da lahko izvršn je nalogo, za; katero je namenjen. «Sporazu,m» je le sredstvo katerega se poslužuje grupa «ustavnega. činitelja» konkurenčnim bojem s Pašičem,
Parlamentarno zasedanj«
i sidraji Hiii
o nolriDji golili faiiMe M
ANGLIJA
Konec generalne stavke
Po enotedenskem orjaškem hoju an gleškega delavskega razireda se je stav ka zaključila. Mir je bil sklenjen brez pogojev. Ker pa je: bil sklenjen brez pogojev pomeni to, da angleški proletariat ni uklonil svoje buržuazije. Kot vedno je tudi v tej veliki proletarski borbi, socialdemokracija izdala^ interese delavstva, isi-so imeli dovolj poguma ali pa . in to je bolj verjetno — niso hoteli voditi proletariata v bitki proti povišanju urnika in znižanju plač, kar visi kot Damoklejev meč nad angleškim proletariatom.
Rudarji stavkajo dalje
Dočim je končala generalna stavka traja ona rudarjev dalje. Rudarji nada ljuje je boj kompaktno. Vedo, tla bi pome nila njihova kapitulacija zmago angleškega kapitalizma nad upravičenimi njihovimi zahtevami, da se jim vsakdanji kruh ne prikrajša.
V kratkem se bo vršila konferenca na katero so povabljeni delegatje iz vseh revirjev in na njej ho sklenjeno o nadaljnem zadržanju. Kakor kaže se pa rudarji odločno branijo podvreči se zahtevam delodajalcev.
Mednarodni proletariat spremlja s simpatijo in pod-pira borbo angleških rudarjev.
Švica.
Delodajalci so napravili napad na tesarje. Hočejo jim zvišati delovni čas na 55 tedenskih ur in plače znižati za 15%. Ker delov-ci niiso voljni kar tako delati za manjšo plačo so prvi teden marca stopili v stavko. Tako, da sedaj stavkajo tesarji že 9 tedem. Zgodilo se je na ^več krajih, da so zidarji delali tesarska dela z majhnim številom stavkolomcav (tesarjev) zato je bila 10. t. m. proglašena na vseh tistih podjetjih tudi stavka zidarjev, oziroma vseli atmvbinakih delavcev iu tfil>ea rjev.
Ob priliki razprave o proračunu notra njega ministrstva je imel poslanec, sodr Maffi govor, od katerega posnemamo po glavitue točke, vzete iz stenografičnega zapisnika.
Povišanje od 180 milijonov za policijo
«Kako je to tedaj potrebno — vpraša sodr. Maffi — povišati tako močno iz datke za policijo, ko je osredotočena v vaših rokah vsa oblast. To lahko odvisiod duševne pogreške vladne politike —- ki j-o napravi — lahko vsaka vlada ali pa od-gotovega položaja, ki ne dovoljuje možnosti miru.
Opažam, da je vlada obvladana od neke vrste babjevernega empirizma: blaznost spraviti zopet h življenju nekdanje zunanje oblike oblasti, velika zloraba pa rad ne, da bi se pri tem razumelo, da je v pameti javnosti vse to nevarno. Nevarno je to iz stališča sličnosti, ki jih ima obnova takih nekdanjih oblik z vladami, ki so že obsojene; nevarno vsled tega, ker zahteva parada, na veliko, veliko število policije in vse to zmanjša učinek parade (Medklici) in priča proti nji Zadostuje, da omenim to. V šolah, od ljudskih do univerz, vlada cel sistem, ki cilja za tem, da ujedini takozvano mišljenje, vsak se mora obnašati ma določeni način in prispevati k gotovim manifestacijam politične naravi, izvrševati gotova zunanja dejanja, dajati neke prisege, ki v svojem bistvu pomenjajo varanje; upanje, da prisega tvori ali nadomestuje ideal, cim je izkušnja dokazana ravno nasprotno. (Medklici).
Ne vrže vam delati delati medklicev. Videl sem toliko republikancev, več ali manj tendencialnih, ki so prisegli, da so smeli priti semkaj 1 Odobren je bil zakon o pol. izseljencih, dalje zakon o ministrskem predsedniku; kaj vam koristi, tedaj, izumiti premoženje Tonellija? Kaj koristi režimu, da je ustvaril čudno obliko državljanov brez domovine ?
Glasovi; Vsi ste brez domovine!
Maffi: Že dolgo je odkar nam to pravijo. Naša domovina gotovo ni vaša. (Medklici, razgrajanje). Evo vam praktičnega dokaza...
Glas: Fakir! (Živahen podaljšan smeh) Maffi: Vi preganjate politične emigrante, vendar delajo vaši časniki manifestacije, ki, poznane od inozemstva, tvo rijo propagando, ponovitev tega, kar pol emigranti govorijo proti vam. (Medklici) Ponavljam vam vaše pogreške, katere smatram usodnim; mislim, da vam ni mogoče, da bi jih ne delali, in, da bi opazili škodo, ki jo povzročajo, a da ste primorani delati jih. (Medklici, komen tacije). Mislite, da vam koristi in da ni enakoveljavno propagandi pol. emigrantov, objavljati na vaših časopisih — kot vi delate, in ki želite, da se to čita v ino zemstvu — pogoste obsodbe državljanov, ker so žalili ministrskega predsednika? Mislite, da vam je to koristno? (Komen tiranje, živahni medklici).
Drugo babjeverstvo bolj subotančne naravi, gospodarskega značaja:	zbrisali
ste iz koledarja Prvi Maj. (Živahni med klici). Dobro, Benito Mussolini vas je učil pred nekaj leti, da ni 1. maj dan praznika pač pa dan zahtevanja pravice (Medklici, razgrajanje).
Ali boste sedaj tako površni, da bi smatrali, da je manje dan borbe za pra vico, ko se ga skuša uničiti, uničiti v de lavnici, ki je za proletarijat, v dobi poli tičnega zatiranja, kot okovi prisilnega dela? (Živi medklici).
Glasovi: 1. maj je tuji dani Maffi: Ni to tuji dan. Ta dan, ki ga vi imenujete tujim ima danes večji pomen, ker prihaja italijanskemu proletariatu klic solidarnosti iz inozemstva. (Živo razgrajanje, medklici).
Opazovati je treba notranji položaj, da je mogoče razumeti neke spore, ki vladajo v fašistovski stranki sami in katerih si nihče ne upa tajiti. (Medklici),
Da se je dvignil in konkretiziral je moral fašizem poklicati na pomoč najrazličnejša mišlenja in kategorije, Okrog voditeljev bo se zbrali razžaljeni in razočarani idealisti, tisti, ki so koprneli po novem, ljudstvu sovražni intelektualci (komentiranje) in mnogi proletarci nestrpni in jezni proti neumnemu čakanju socialdemokracije. (Komentiranje).
Maffi: Vse to je dalo možnost za vašo strjenost. (Komentiranje; smeh; medklici). Vidim, da vam ugajajo kratke besede! (Medklici).
Položaj se .je pa spremenil odkar je postalo gibanje vlada; in še posebno se je položaj Bpremenil po govoru od 3. januarja (komentiranje) ker se je od takrat spremenil sestav faŠistovskega vodstva.
Federtoni: Napad se ni posrečili
Maffi: N* nnain kateri ja in kateri je
bil napad; znam pa, da mora biti on. Federzoni zelo previden posegati v govor v tej zadevi. (Živahen ropot).
Federzoni: Kaj pravite ? To so podtika-vanja!
Maffi: Niso podtikavanja...	*
Federzoni: So neumnosti!
Vpeljal se je nov element, kateri, delujoč v notranjosti fašizma, vzbuja razjar-jenosti in dvome v drugem elementu, ki so stvorili v postanku fašizem. To je znano in čutjeno od vseh. O tem smo imeli tu notri odmev. Ali je mogoče, on. Federzoni, da eden izmed vaših poslancev da misliti, da obstoji razlika v političnem mišljenju raznih možev, ki sestavljajo ministrstvo ? Ne, ne more biti mogoče v vaši stranki. (Komentiranje).'
Nek glas: In tedaj?
Maffi: In tedaj kako razlagate včerajšnji incident. Ker ima včerajšnji incident smisel...
Federzoni: Nikakega smisla..,.
Maffi: O, kako si duhovit, Giulio de Fren zi !
Vsled pomanjkania -prostora priobčimo prihodnjič nadaljevanje in konec,
Kriza v papeški gardi
Častna zadeva v papeški plemenita-ški gardi, kakor je časopisje poročalo, ni nova, pač pa traja leto in dan. Toliko časa je namreč le, odkar je bil markiz N., častnik papeške plemenitaške straže, ki se rekrutira samo iz rimskih plemenitašev, pri nekem sestanku — seveda je dala povod k temu neka dama — oklofutan. Ker pa prizadeti rti izvajal iz tega običajnih posledic in napovedal svojemu nasprotniku dvoboj, ampak ga je le tožil pri sodišču, je povzročil vsled tega pri svojih tovariših in podložnih — pri plemenitaški straži je tudi navaden gardist že poročnik — veliko nevoljo. Markiza so družabno bojkotirali in so zahtevali, da se črta iz garde.
Nato so se vršila dolgovezna pogajanja med poveljnikom garde knezom Aldobrandini-jem in kardinalom državnim tajnikom. Da se potolaži duhove, so markiza sicer za eno leto suspendirali od službe; niso pa vstregli zahtevi po izključitvi iz garde, kajti dvoboj je po cerkveni postavi prepovedan; kričalo bi pač do neba, če bi oficirja, ki je spolnil le svojo katoliško dolžnost, proglasili za nevrednega, da nadalje vrši svojo častno službo pri poglavarju svete katoliške cerkve. V vatikanskih krogih so upali, da se stvar po enem letu mogoče pozabi ali vsaj ublaži.
To upanje se je pa sveti kuriji po polnoma izjalovilo. Ob obletnici klofu tarske zadeve je izbruhnila v plemenitaški gardi ponovnd kriza, ki je videti mnogo hujša nego pred letom. Razne plemenitaške družine v Rimu so dobile pred kratkem neko posebno povabilo. Pozvane so bile namreč, naj bi obletnico onega sestanka markiza N. svečano obhajale. Pri zborovanju plemeni-taške garde se je a tej zadevi zelo razdraženo razpravljalo in se je ponovno zahtevalo, da še markiz izbacne iz garde. Gardisti žugajo pustiti službo, če se ne ustreže njihovi zahtevi.
Za nas to ni važno in priobčujemo le iz babje radovednosti, kako je^\— po svetu.
Polet na severni letaj«
Je že mnogo let preteklo od kar so prvi razaiskovaJci hrepeneli za tem, da bi prišla na kakšen način na severni tečaj. Dosedanje tehnične priprave niso nudile tele možnosti.
Zadnji čas, se je posebno zanimal za to Norvežan Amundsen. Poskusil je lansko leto z letalom, kar se man ni popolnoma sponeslo. Uvidel je potrebo zračne ladje, ker pa ni imel sredstev sam na razpolago se je obrnil do raznih zanimalcev tega poleta, ki so tudi celo akcijo financirali.
Zračna ladja je biila napravljena v Italiji. Polet čez severni tečaj se je popolnoma posrečil. Poveljeval je zračni ladji italijanski polkovnik Nobila Zračna ladja «Norge» je bila skozi celo pot zvezi z ostalim svatom potom brezžičnega brzojaiva.
Proti fašizmu na Češkem.
Češka socialistična stranka je imela 16. t. m. zborovanje, katerega so se vde-vdeležili tudi zunanji minister dr. Be-neš, minister Strihny in Klofač. Sprejeta je bila resolucija, ki opozarja na nevarnost faŠistovskega pokreta na. iCa-' škem in zavrača take tuje metode za rešitev političnih in parlamentarnih vprašanj.
Edicija napAdla delavski shod
V tovarni avtomobilov Bilamcourt pri Parizu, so se zbrali v bližini tovarne stavkujoči delavci, da poslušajo govornika Policijski komisar prepreči govor in razženo stavkujoče. Udeleženci so se hoteli zoperstaviti, »topiv&i v delavnico so metali na policijo karanje in kose železa. Več njih je bilo ranjenih.
1
M
Trocki o Leninu.
(Nadaljevanje).
Kdo je to: Kaj je to? Ali ni Pleha-nov (prvi ruski marksistični teoretik in novinar, ki pa je med vojno podlegel patrijotičnemu valu) imenoval v svojem listu prvi Leninov govor na revolucionarnih tleh Petrograda, mrzlično fantazijo? Ali se niso od množice izvo ljeni delegati začasno pridružili socijal-revolucionarjem in menjševikom? Ali 'ni v prvem času Leninovo stališče vzbudilo močo nezadovoljstvo med samimi boljševiki ?
Na eni strani je Lenin katerigo-rično zahteval prelom ne le z meščanskim liberalizmom, temveč z vsemi vrstami defenzivizma. (Defenzivisti so se imenovali oni, ki so bili za revolu cijonarno obrambno vojno proti Nemcem. Za to ja bilo razen socijalrevolu-cijonarjev (Kerenski) tudi mnogo bo-ljševikov). V svoji lastni stranki je organiziral boj proti onim «star im boljše vi kom, ki so — kakor je Lenin pisal — že več kakor enkrat v zgodovini naše stranke igrali žalostno vlogo, s tem, da so brez misli ponavljali neko priučeno formulo, mesto da bi študirali posebnosti nove žive resničnosti«. Navidez je s tem slabil svojo lastno stranko. Na drugi strani pa je istočasno izjavil na sovjetskem kongresu : «Ni res, da ne bi bila no bena stranka pripravljena, da prevzame sedaj oblast; je taka stranka : to je naša stranka...».
In sovjetski kongres ni niti najmanj razumel, kaj je hotel ta nenavaden človek in česa se je nadejal, ta hladni fanatik, ki je pisal majhne članke v majhen list. In ko je dejal Lenin na sovjetskem kongresu: ((Naša stranka je pripravljena prevzeti oblast«, je zadonel smeh. «Vi se lahko smejite, kolikor se hočete«, je odvrnil Lenin. Vedel je: Kdor se poslednji smeji, se najbolje smeji. Lenin je lju bil ta pregovor, ker je bil trdno odločen, da se smeji poslednji.
. Mirno je dokazoval večini kongresa, da je treba za začetek aretirati petdeset do sto najpomembnejših mi lijonarjev in da je treba povedati ljudstvu, da so vsi kapitalisti roparji H koncu svojega govora je zaklical menjševiški večini:	«Vi se bojite
oblasti? Mi smo jo pripravljeni prevzeti !» V odgovor se mu je večina krohotala, češ, norec je ta človek, ki govori to v imenu neznatne manjšine.
Ljenin je na vse to odvrnil: ((Dežela delavcev in najrevnejših kmetov je tisočkrat bolj leva kakor Černovi in Ceretcli (menjševiki in eseri) in stokrat bolj leva kakor mi». V tem je veličina Ljeninovega duha. On je čutil, da so delavci in kmetje za revolucijo, da pa še ne vedo, kako bi do nje prišli. Tudi cela boljševiška stranka ni tega čutila. Zato je Ljenin hotel to stranko na vse načine spraviti pod pritisk množic.
Boljševiške demonstracije 10. in 11 junija niso žele uspeha. Provizorična vlada se je tedaj opogumila, da stre boljševiško gibanje z brezobzirnim nasiljem. Kaj je tedaj Ljenin nasvetoval boljševikom?
«Sedaj nas bodo postrelili. Sedaj je moment za nje!» Zato je priporočal: začasno se umakniti. Ljenin, ki še pred nekaj dnevi silil naprej, priporoča sedaj — umik. To je ljenini-stična strategija, ki je prišla večkrat v nasprotje s skrajnim radikalizmom, ki ga je krstil Ljenin v svoji znani knjigi z »otroško boleznijo komunizma«.
Ce bi se tedaj Ljenin ne skril in živel v ilegalnosti, bi z njim ruski oficirji napravili isto, kar so storili \ Nemčiji z Liebknechtom in Rozo Lu-xemburško. Ruski revolucionarji bi izgubili svojo glavo.
Aretacije in preganjanja boljševi-kov so bila na dnevnem redu. Vendar ni vlada z vso brezobzirnostjo nastopila proti njim. Ljenin je vodil celo gibanje iz ilegalnega stanovanja in je bolje poznal položaj kakor oni, ki so se svobodno gibali. Videl je vojaka na fronti, kako okleva med patrijo-iizmom in direktnim dezerterstvom, kako koleba kmet med sladkimi Ke-renskijevimi govori in med mislijo, da si sam vzame veleposestniško zemljo. Delavci so vedno bolj nestrpno poslušali menjševiške govore. V kotlih kronstadskih oklopnih ladij je pa že vrelo. Mornar je združil v sebi žareča jezo proletarca z medvedjim mrmranjem kmeta in je pripravljal revolucijo. Pod tanko plastjo meščanske demokracije se je vedno bolj zbiralo : «sovraštvo proti policistu, revirnemu nadzorniku, policijskemu komisarju, rentniku, veleposestniku, proti parazitom, mehkužnežem«, kakor se izraža Trocki. Vse to je videl in. slišal Ljenin.
In tedaj je spregovoril vsem onim, ki so bili proti revoluciji, sledeče besede :
«Vi norci, čvekači in idoli mislite, da se dela zgodovina v salonih? Norci ! Čvekači i Idioti! Zgodovina se dela v strelskih jarkih, 'kjer pod moro vojnega klanja zabada vojak častniku bajonet v trebuh in hiti na «puferjih« v domačo vas, da tam zanese rdečega petelina pod veleposestnikovo streho. Vam ne ugaja to barbarstvo? Toda to so le posledice vse barbarske preteklosti. Vi si domišljate, da se dela zgodovina v vaših komisijah? Nusmisel!
šušmarstvo ! Domišljavost! Kretini-zem ! Zgodovina si je to pot izbrala za svoj laboratorij palačo Kšešinsko-ve, plesalke, nekdanje ljubljenke nekdanjega carja. In od tu, s tega za staro Rusijo simboličnega poslopja pripravlja zgodovina likvidacijo vse naše petrograjsko caristične, birokratsko plemenitaške, junkersko-buržujske gnilobe in nesramnosti. Tu, v palači nekdanje carske balerine se stekajo
sajasti delegati tovarn, sivi, garjevi in ušivi poslanci strelskih jarkov in od tu gredo v deželo nove proroške besede.«
Vlada se je posvetovala, kako naj zopet vrne to palačo nekdanji lastnici. Toda v palači je ostal Ljenin, ki se je prej skrival ilegalno in čez nekaj mesecev pa postal predsednik sovjetske ruske vlade.
(Dalje sledi).
Domai« vesti.
Nekaj o slovenskih socialistih
V Julijski krajini je socialistično in socialdemoluatično gibanje odpovedalo. Me3 slovenskim f'j3?5l£?aw^jTrtij3ke krajine .teh dveh gibanj, sploh ni. Zato ni rečeno, da se z njimi ne smemo ukvarjati. Ako jih ni pri nas, so drugod. In mi imamo nalogo in dolžnost, da z njimi naše čitatelje seznanimo. Komunistično gibanje je enotno. Nasprotnik komunistov kateresibodi dežele je vedno nasprotnik vseh komunistov t. j. komunistov vseh dežel. Je nasprotnik Komunistične internacionale in torej vsega komunističnega gibanja. Čisto naravno, da komunisti nastopajo tudi napram nasprotnikom, kakor vseli drugih rečeh, enotno.
Komunističnih nasprotnikov je mnogo. Nekateri so odkriti, drugi prikriti. Med poslednje navrščamo tudi gospode, ki se zbirajo krog ljubljanskega dnevnika ((Delavska Politika«. Ta list, ki so ga dosedaj podpirali in vzdrževali (tako namreč sain pravi) delavski denarni zavodi(?), je postal glasilo socialistične stranke Jugoslavije. (S.S.J.) List pravi, da je pisan v marksističnem duhu in hvali svoje znanje, svoje principe in svojo taktiko. Dejansko je (ne vemo če vede ali nevede) do malega protimarksističen in je socialdemokrat kljub temu, da bi rad bil samo socialist.
Zakaj ?
Navedli bomo samo nekaj primerov:
Vršila se je 9. aprila t. 1. v Sofiji tako-vzana konferenca strokovnih organizacij. «Delavska politika», ki se navidezno zavzema za enotno fronto proletarijata, je o tej konferenci obširno pisala in se zanjo navduševala. Pozabila je pa povedati, da konferenca, ki jo je sklicala Amsterdamska internacionala, ni sprejela delegatov bolgarskih sindikatov, v kojih je organizirana večina bolgarskega delavstva in da se na tej konferenci ni niti omenilo žrtev, ki jih je proletarijatu povzročil Cankov režim. In glejte: Ako se na tej konferenci ni omenila buržujska reakcija se je pa mnogo govorilo o... boljševizmu. Luka Pavicevič, jugoslovanski delegat, je v svojem pozdravnem govoru dejal: «Fo vojni bi bilo naše proletarsko gibanje na Balkanu jačje in mi bi bili imeli velik vpliv, da ni bilo zmote, ki je postala še vse usodepolnejša kakor vsi "ip,-klepi naših največjih sovražnikov, da ni bilo povojnega boljševizma».
«Delavska Politika« ni rekla nič proti takim besedam. Ako gre balkanskim delavcem slabo, so krivi boljševiki. To je oni, ki so v Rusiji zmagali in državo pro letarijata utrdili na način, da je danes nepremagljiva. — Konferenca je bila v vseh ozirih sociatdemokratična, po duhu, govorancah in sklepih. In vendar se je «Del. Politika« zanjo navduševala.
Komunistom očita «Del. Pol.« da morajo ubogati kakor Moskva gode in da morajo služiti interesom in potrebam ruske države. Tudi buržuji delajo komunistom take očitke. Ampak kaj je Moskva? V Moskvi je sedež Komunistične internacionale. Je več. V Moskvi je sedež centrale svetovne Komunistične stranke. V tej centrali sede izvoljeni zastopniki proletarijata vseh narodov in ne godejo nikdar mazurke kadar je potreben marš. Se veda, v komunistični stranki, v komunistični internacionali ni prostora za nekatere visoke gospode, ki bi radi da bi drugi plesali kakor bi ono godli. Ni prostora za tiste, ki jim je internacionalizerji le de-magoška fraza, ki bodo nanjo pozabili ob prvi priložnosti, ko bo «domovina» v nevarnosti. In zlasti ni prostora za ljudi, ki še niso spoznali važnosti za ves proleta-rijat, ki ga ima obstoj ruske proletarske države. Obstanek komunistične internacionale bi bil bogato opravičen ako ne bi imela druge naloge kakor, da brani obstanek sovjetske republike.
Pred kratkim je «Del. Politika« posnela iz Čikaškega lista «Proletarec» članek, v katerem je hotel nekdo opisati razliko med komunistično in socialistično taktiko. Članek je bil plitev in je kazal, da pisec, ki je hotel se naslanjati na Marksa, ni še nikdar prečital ene same Marksove brošure. Je bil pisan v popolnoma social-demokraškem duhu. «Del. Pol.» ga je objavila brez komentarja, kakor da se z njim strinja.
V šlanku ima pisec pogum trditi, «da kom. internacionala ne jemlje nikdar v poštev razmero posameznih dežel in da sili svoje člane pogostoma v nepremišljene nastope, da hoče po-vsej sili čez noč izpremen iti razmere ».
Ako bi Kom. internacionala vedela, da je mogoče razmere čez noč izpremeniti, bi to tudi skušala doseči. In se nam zdi, da nebi bilo slabo. Slabo je pa in docela zgrešeno ako kdo trdi, da je treba najprej izboljšati človeka če se hoče razmere izpremeniti.
Ugotovimo, da je polemika lahka s komurkoli ako se nasprotniku pripisuje misli in dejanja, ki jih ni nikdar izvršil. Še noben mednarodni organizem ni jemal v poštev krajevne in narodne razmere tako resno kakor Kom. Int., ki je danes
najpopolnejši mednarodni organizem ko-jega centrala je skoro vsakdan informirana o razmerah in dogodkih posameznih dežel. Nikdar ni Kom. Int. trdila, da 3e dajo razmere čez noč izpremeniti. Rekla je le in trdi, da si mora proletarijat najprej osvojiti politično oblast in bo potem za-mogel graduelno, stopnjevaje, udejstvovati komunizem.
Ampak kam bi prišli ako bi hoteli z «Del. Pol.« polemizirati. Ako bi jo ponatisnili v naš list, brez komentarja, bi naši čitatelji vedeli, da je socialdemokra-tični list. In morda je še manj kot social-demokratični. Smo skoro mnenja, da njeni uredniki ne vedo kaj hočejo. Kako naj drugače tolmačimo dejstvo da je socialistično glasilo v članku, ki je bil namenjen proslavi Ivana Cankarja, objavilo sledeči stavek: Cankar in njegova umetnost je last Slovencev in je last človeštva in vsakdo, kdor hoče cepiti narod in hoče cepiti in secirati njegovo umetnost, greši.
Kaj hočejo slovenski socialisti? Ali so proletarska ali narodna stranka. Ampak, če, po mnenju socialistov, greši kdor cepi narod in secira njegovo umetnost, kaj naj rečeno še le o njih, ki cepijo proletarsko gibanje na način, da vzgajajo proletarijat v protimarksističnem duhu in ga v imenu socializma in enotne fronte vodijo v socialdemokracijo.
Čisto prav imajo komunisti Jugoslavije, da nastopajo proti takim socialistom energično in brez pardona.
Lepa naSa
V	Edinosti z dne 18 aprila t. 1. čitam: «14. aprila je v Amsterdamu korporativno vkorakala velika gruča brezposelnih in kljub policijski prepovedi začela demonstrirati po ulicali. Policija je demonstrante hitro razgnala, pa so se grupirali na drugem koncu mesta in začeli razbijati trgovske izložbe. Policija je z gumijevkami in sabljami preprečila hujšo nesrečo«.
Tako je povsod, kjer vlada kapital. Kapital ne pozna usmiljenja. V njem je zamrl, vsak človečanski čut. Pa naj svc> pade s tečajev on vidi samo en cilj —T profit, njegov bog je denar. Proletarec, tvoja pravica je, da si gospodarju podložen. Kadar ti ukaže delati, delaj in kadar te od dela odpusti, idi in ne ugovarjaj, pohlevno čakaj, da te — kadar se mu zljubi — pokliče, če prej od lakoti pogineš, kaj zato, ali ne vidiš sto drugih ki čakajo v vrsti?! Tudi Slovemi imamo svoj Amsterdam: Zaloško cesto in kljub temu, da je «Slovenec» s svojim uvodnikom krvavo srago spiral je madež ostal.
J.—ič.
Kaj Jugoslaviji manjka!
Do sedaj je bila večina v modernih državah prepričana, da stranke so po_-trebne in koristne. Stranke so vstvarjale neko živahno življenje. Vsaka ali vsaj večje stranke so imele svoja glasila in teko bilancirala javno mnenje. Pastirja so preobrazile v politika ..
Vzšla je 'nova zvezda ! Na njej je z '■'e likimi črkami zapisano:	brezstrankar-
stvo. Še jaz sem dam.es uverjen, da so vs« stranke bordel. Vsi tisti, kateri ste us‘.a novili, kateri načelujete in kateri agiti rate za stranke ste — norci ! Živjo anti-strankarstvo! En hlev hočemo in < noga pastirja ! Šele sedaj se mi je um zbistril; zaslugo imajo pri tem «Novice» z dne 16. aprila t. 1., ker so zapisale: «Kljub vsem notranjim težkočam, strankarskim borbam pa napreduje, počasi sicer, (tudi jaz sem tega mnenja) konsolidacija Jugoslavije. Enkrat za vselej pa mora bit,5 pribito, da strankairske borbe nikakor ne pospešujejo razvoja v državi, temveč ga zadržujejo. In zato bi bila velika sm ča za Jugoslavijo, če bi imela svojega Mussolinija
nesebičnosti, resnične ljubezni do svojega naroda in tistega samozatajevanja, ki ga — tudi po zaslugi strujarjev — zahtevajo naše žalostne razmere. In če
vendar vztrajamo na teh «tranih», je to edino zato, ker smo v resnici vdani svojemu narodu in si v skrbi za njegovo bodočnost nalagamo tudi težko breme!
In nočemo pri tem nadlegovati naše javnosti s pripovedovanjem, na kakih tronih sedijo — goriški gospodje!!
Ubogi gospodje! Res so «troni», ali kakšni so ti troni! Če ne bi sedeli na njih požrtvovalni in nesebični ljudje, polni i-esnične ljubezni do naroda lin zato polni morečih skrbi, z ena besedo: ne ljudje vsakdanje, grešne vrste, ampak pravi pravcati svetniki, o kdaj bi že biilo vsega konec, tronov in narodov! Ker so pa svetniki, vztrajajo. Vdani svo j emu niaro&u, si v skrbi za njegovo bo dočnost nalagajo tudi težko breme. In sedijo naprej na «tronih».
Gospodje na tronih! Debelih fraz se narod ne bo nasitil. Ali, ker vam je že tako hudo inl grenko, čujte, storite že narodu to ljubav, da si ne nalagate zanj težkih bremen. Ne bo vam treba jamrati. Živeli boste lažje in očitkov ne boste požirali. Narod pa ne bo več poslušal vaših prerekanj o tronih.
Pehanje za trone.
«Narodni svet« se Se ni osnoval, ima pa že danes neverjetno velik pomen za naš kulturni razvoj. «Narodni svet« je centrala za zbiranje komplimentov, po-čaščenj in drugih ljubeznivosti. Pa je tudi naslov, pod katerim se svetu razlagajo moreče skrbi, resnična ljubezen, nesebičnost, požrtvovalnost do «svojega naroda«. Milo se človeku stori, ko bere v «Edi nosit i»> 11. maja proti go riškim strujarjom naperjeno naslednjo lamen-tacijo :
Ne gre jim torej za skupno narodno organizacijo, marveč za to, da zlezejo na trončke ! Trončkl se jim vrtijo po glavi !! Ali je potreben še kak drug dokaz, kako prav smo imeli, ko smo opozarjali javnost na neiskrenost propa^ pande za Narodni svet?! Tu Ima naša javnost odkrito priznanje od strojarske strani. Kar pa se tiče «tronov», naj vedo gospodje, da so naši troni iz trdega kakor hrastovega lesa, brez mehkih blazinic — težki naslonjači napornega dala, morečih skrbi, požrtvovalnosti in
Pismo Marijani Kokaljevi
Milostiva gospa I
Dobro razumemo Vašo skrb za slovenski narod. Prebirate ((Zenski svet» in vidite, koliko so že storile za narod različne gospe, ki so žrtvovale ves svoj precejšnji prosti čas za solzave novele in objokane črtice. Vidite tudi, kako se danes tem gospem kadi in poje sla va — zaslužena ali ne, to je -postranska stvar — in vprašujete se: ali sem že kaj storila za svoj narod? Ali sem dobila naročnico «Ženskemu svetu«? Ali sem spisala milo pesmico o prvih črešnjah, znanstven članek o štajerskih škri njah ?
In se Vam hudo stori pri srcu: kaj, ali si ne upam toliko kot katera dni ga? Toliko kot n. pr. Meta Lapuhova, ali Štefka Ramovševa, ali Tonči Da-lančeva ? Vse se na čajanki bahajo, kako se borijo z uma svetlim mečem, pa ti obirajo vse ostale, da so nevednice in gorjanke! To je eno.
Drugo pa je še vse zvišeneje 1 Biti kulturna delavka, pisateljica, pesnica, vrstnica Lujizi Pasjakovi, Zofki Kvedrovi, Eleni Kejevi, Adi Negril Sicer v malem slovenskem narodu, nepoznanem, omalovaževanem, toda v narodu, ki je po trpljenju prvi v svetu in ki bo še našel srečo, saj je pel Vodnik «lšče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, če nisi zaspan!» Delati v takem narodu na kulturnem polju res ne prinese velike slave, pa saj tudi vijolica ne sili v ospredje in čaka ponižno v grmovju, a jo vendar vse išče. In Meta Lapuhova in Ramovševa in druge zabavljivke bodo vendar videle, da niso same pisateljice in da si še katera kaj upa...
Tako ste si približno mislili, milostiva gospa, in 'ste kar precej prijeli pero. Ali naj bo pesem ? Eh, to je vse bolj za zaljubljene. Ali kaj o bontonu ? V kateri roki naj drži olikani Slovenec cigareto, katero kadi? To so prevsak-danja vprašanja I Kaj iz filozofije naj bo, o socialnem vprašanju na primer! In ste pisali o ženi. Reči je treba: glo bokoumne stvari. Če bi ne bil papir «Zenskega sveta» tako potrpežljiv, jih ne bi prenesel. Tako pravite:
Delavčeva žena kloni globlje. Pred njenimi vratmi ,gloda življenje pesem o vsakdanjemu kruhu. V domu samem je smrad, nezadovoljnost, kletev. Otroci so ji nadloga. Njena duša je okovana v skrb, njene želje so zavist. Vidi bogastvo, želi si ga, a ne more do njega. Zasovraži bolje situirane, postane cinična in trpi, neizmerno trpi. Čuti kakor nihče krivično razmerje človeka do človeka.
Zena delavka je najbolj temnih lic. Vsa je presejana s črnimi mislimi, nizkimi strastmi, da bi ne rekla: in-štinkti. Vlači se z možem po beznicah, prodaja se, pije, hodi na revolucionarne shode, siti se z ognjem demagogov, kolne, in sovraži človeštvo.
Milostiva gospa l Recimo, da so to Vaše pisalne vaje. V teh kratkih stavkih ste napisali toliko debelih, da bi bilo škoda zavračati jih. Za drugič spišite še nekoliko o intinktih, ki jih ima-, ‘0 včasi tudi gospe. V tem je VaŠ cenjeni sj/is pomanjkljiv, posebno če pomislimo, da je namenjen najprej boljšemu ženstvu. Da bi pisali, kako se prodajajo milostive, tega niti ne zahtevamo, ker vemo, da ni dostojno govorili o tem v fini družbi. Kakšen smrad, kakšne strasti so pri delavskih ženah, kako, se vlačijo po beznicah, kako se prodajajo, to pa milostive gospe lahko v ves svet kričijo, ker spada k bontonu. Vi hočete rešiti ženo, zato ji pljujete v obraz, da bo spoznala vso svojo ničvrednost in krenila na ona pota, ki jih vi kažete. Milostiva! Vaše filozofije v vZenskem svetu» ne jemljemo tragično. S tem, da ste se postavili na visoki sodni stol nad delavskimi ženami, ste pokazali samo nedostojanje vsake naobrazbe, ki je povsod združena z gostobesednim frazerstvom. Svetujemo Vam le, da popolnoma opustile slično kulturno udejstvovanje, ker bo slovenskemu narodu in tudi Vašemu imenu samo v korist. CavH delavskih len take kulturne-fr a zev k e sploh ne
morejo zadeti, posebno ne revolucionarnih.
Pa brez zamere in na skorajšnje svidenje!
Idrija.
Pred nekaj tedini je bil obsojen na 3 mesece in 22 dni zapora, dijak Marij Kogoj. Obdolžen je bil, da je ob obletnici ruske revolucije 7. novembra spisal in nato lepil po zidovih ilegalen spis. Priznal je, da je to napravil in da je komunist.
Drobtine
Nasitite laine.
Napojite žejne, oblecite nage, uči katoliška vera. Nekdaj je bilo tako, a danes je žal, drugače. Ze v šoli smo slišali, da so si prvi kristjani med seboj razdelili vse imetje do poslednjega plašča. Kakor rečeno, to načelo je veljalo nekoč. Kdor redno čita «Edinost«, ta mi gotovo pritrdi. Lansko leto je bilo sveto leto. Dan za dneve so romale v «večni» Rim neštete množice vernikov raznih narodov. Med temi je bil tudi neki jugoslovanski škof. Kateri, in natančno katerega dne je romal, ni važno. Značilno je sledeče: Ko se je vračal v domovino, se je ustavil in nastanil v Hotelu «Savoia»Jaz ga sicer nisem videl, videla ga je pa bistrooka «Edinost» in naslednjega dne nam brav-cem tiho na uho povedala. Ne bo odveč, če omenim, da hotel «Savoia» je eden izmedi najrazkošnejših; v njeimse zbirajo sami taki kateri «mili» narod zelo ljubijo in ki so pripravljeni za ljudstvo vse storiti, če treba celo zatiralcem tega poslednjega prirediti — častni vermut. Tja torej je šel «večerjat» (koliko je stalo?) dušni pastir! Kaj zato, če se njegove ovčice po 10—12 urnem dnevnem delu, če se morajo zadovoljiti s porcijo nezabeljenega fižola v betoli (ljudski kuhinji), ter noč prespati v kakem zaduhlem, nezrač-nem prostoru! Ah, pardon, ne glejte kaj jaz delam, ampak kaj jaz učim...
Koncertni večer
Z8H!k. Dodv.ilMlva jugoslov. kaleniie
v Trstu.
F soboto, dne 15. maja se je vršil v dvorani tukajšnjega, «Cir • do artisticon koncert Zenskega podpornega društva ju-goslov. kolonije v Trstu. Nastopili so g. Šimenc, solist zagrebške opere in g.a Zika Rukavina. Predvajali so slovanske skladbe Lajovica, Ipavca, Baranoviča, Ravnika, Prochaske, Dvoraka in Gotov, ca, nadalje Mayerbeera ter italijanske skladbe Boita, Leoncavalla ter Verdija Na klavirju je spremljal g. prof. Srečko Kumar.
Ob tej priliki je bilo potrebno omeniti nekoliko o namenu koncerta samega. Taisti je obstojal v tem, da se tukajšnjemu občinstvu reprezentira najboljša skupina jugoslovanskih pevcev, ki naj s svojim predvajanjem zbude v tržaškem središču zanimanje za slovansko pesem, ki naj bo glavni faktor muzikalno-vokahiega večera. Zalibog inteligenca in emancipi-rano občinstvo ne predstavlja več preproste slovanske duše: ona ostane prikrita dekadentni ter rafinirani koketnosti koncertnih prireditev, ki naj služijo kot intimno zabavališče amaterjev muzike dobro hranjene družbe. Program tega večera je jasno dokazal namen talce luksuzne intervencije ter oficielne parade. Koncertne prireditve so danes povsod na dnevnem. redu. Njih namen je dvigati občinstvo do višine sugestivnih sil, bistvo katerih je nekdaj služilov religijozne s vrhe. Muzika srednjega veka je pomenila domače, intimno bogastvo ter izraz čustvenih sposobnosti. Sirila se je potom primitivnih inštrumentov, od gradu do gradu, dokler ni človek iznašel stabilnega inštrumenta, orgel in klavirja. Od nekdaj, torej, je glasba predstavljala izraz človeških čustev ter lastnega jaza. Pozneje se je v Italiji razvila opera, ki je takoj postala popularna umetnost. Izpopolnjevala se je vedno bolj, dokler ni končno v 19. stl. dosegla svoj vrhunec z Wagnerjem, ki pomeni obenem konec teatralne muzike.
Na podlagi teh kratkih podatkov o razvoju glasbe je razvidno da se je slednja v začetku gojila le intimno lokalno (kot domače ustveno bogastvo), pozneje šele je, zadobila javen reprezentativen značaj (v ljudskem gledališču Italije). Vsled sodobne sj>lošne dizorijentacije na umetni-kšem polju se odcepi glasba od glavne veje to je, opere, ter zaide v glasbene dvo-ane, kjer postane, po večini nepravilno pojmovana, — sredstvo zabave ali pa pripomoček vzbujati nepotrebnosentimental-na čustva. Nekaj sličnega je bil koncert v Trstu, ki pa ni stal niti umetniško na višku, niti ni bil program prikladen za občinstvo boljšega, to se pravi, pravega umetniškega okusa.
Naši rojaki bi morali vedeti, da je za take prireditve umetniškega značaja na mestu le komorna glasba, (mušica da ca-mera), ki se je pričela razvijati v zadnjem stoletju. Nikakor pa ni potrebno potom muzikalno-vokalnega večera	napraviti
senzacionelno operno divjalo, kar se je zgodilo z interpretacijo točk, ki jih je izvajal g. Šimenc, kot operni, ne pa komorni pevec. Ako ne razpolagamo s silami, ki odgovarjajo s svojo muzikalno kulturo in izobrazbo potrebni umetniški interpelaciji, je boljše, da se prireditve koncertov * sodelovanjem opernih pevcev, ki spadajo le v opero, sploh opusti.
Gospodu Šimencu bomo priznali njegov tenorsko-haritonski glas s premalo kulture in nekoliko afektacije, ki je posledica teaterskega aplavza. Njegovo po-
dajanje je bilo precej suhoparno, brezču-stveno ter forsirano, ne pa naravno. To velja za točke slovanskih skladb, v italijanskih ostane g. Šimenc samo pevec kartela, t. j. zunanjega značaja.
O ženski partiji moramo omeniti da ima akademsko izobražen glas. Videli pa smo hotenje, učinkovati na zunaj, kar je v nasprotju z našimi preprostimi pesmimi. Kar se tiče interpretacije italijanskih skladb, bi omenil le toliko da morejo le Italijani sami podati operne arije s tisto pevsko virtuoznostjo, ki je že po naravi lastna njim samim.
Predvsem treba zahtevati strogo in utemeljeno takovrstno prireditev, ne pa samo številno kartelsko. V Trstu imamo priliko prisostvovati mnogim sličnim prireditvam, ki presegajo naše po originalnosti interpretacije in ki so podane z večjo muzikalno naobrazbo.
Čutili smo se užaljene vsled dejstva, da nam nekateri pevci in glasbeniki nudijo stvari tako eefktno prazne, kakor bi Slovenci ne bili sposobni podati nekaj kvalitativno popolnega. Končno je treba pov-dariti:	delajmo kvalitativno dobro, ne
pa ogromno in slabo. Pevci in glasbeniki pa naj vedo, da jim kritika ni na razpolago kot komercialno sredstvo. Kritika je dolžna postopati strogo objektivno, to je, podpirati zavedno vstvarjanje.	Č.
G. M. Serrati
V	pondeljek 10. t. m. na gorskem potu 40 kilometrov daleč od Milana, blizu Asso, je nenadoma umrl sodrug Giacinto Menoti Serrati, ki je 34 let svojega živ-ljerija dal proletarskerniT^^anju. Vstopil je v socialistično stranko 1892, ko je imel 20 let. Od tedaj je delal vedno v prvih vrstah. In je proletaskemu gibanju ostal zvest, kljub vsej reakciji, ki je nad tem gibanjem večkrat vihrala. Dvakrat je moral, zaradi reakcije, ubežati iz Italije in je ob tej priliki živel življenje navadnega delavca. Ko se je vrnil, so ga vzeli in zaprli. Preživel je leto dni v prisilnem bivališču (Domicilio Coato) na otokih, kjer se je preživljal s tem, da je poučeval otroke. Za časa svetovne vojne je ostal zvest proletarski internacionali in je ital. soc. stranko obvaroval zmote. Ostala je z dušo pretirana stranka. Zaradi svojih nastopov tekom vojne je bil Serrati v Turinu obsojen in je preživel 8 mesecev ječe. Bil je na sestanku v Zim-jnervaldu in Kientlralu, kjer so bili po-ložeiii prvi temelji Kom. internacionale. Vendar v Livornu, na kongresu, je naredil, kakor je pozneje sam povedal, svo-največjo napako s tem, da je "glasoval proti vstopu v Tretjo internacionalo. To svojo napako je popravil s tem, da je pred dvemi letjfcz grupo tretjeinternacio-nalcev, ki jo je sam ustanovil, so vrnil v vrste Kom. inter. in stopil v Komunistično stranko Italije in umrl kot njen bojevnik. *
Serrati je bil internacionalist prepričan in vdan z dušo in telesom proletarskemu gibanju. Proletariat mu bo zato ohranil trajen spomin in bo nadaljeval delo njegovo do končne zmage.
G. M. Serrati je umrl. Živel G. M. Serrati.
Tiskovni sklad
Renče. Vesela družba .	.	»	6.50
Volčanska okolica. Nab.
pola štev. 470 ..................»	48.—
Rovinj. Sabrano na sastan-ku poverenika L. 16.25; me-dju čitateljima L. 21.50; Ant.
Kalauner po 2 L.; Mate Bo-Kalauner, Jos. Žijanac, Iv.
Ant. Črnac, Mate Črnac, Ma-žič, Z. Poropat, J. Ladovac,
Steklen iz Goriškega ...	L.	5.—
te Urbanič po 1 L.; Ant.
Simčič L. 5.; Ivan Poropat L. 0.60; Ant. Klobas L. 0.50	»	55.85
Zavije. Nabrano v T. O. .	»	15.—
Ciginj. J. Š...................»	10-—
RENČE.
P. V. Simič Mihael, P. Z., Stanko Lu-kežič, Arčon Anton, Susič Seraflno, Saksida Andrej, Durcin, Sužnja dolina, Ker sem proznova.1 veselo 1. maj, Za pomoč črni gardi, po 1 L., Ivan Lukežič, Rusjan Karlo, D. J., Viljem Tribušan, po 2 L. Smf. za 1. maj. Ker nisem praznoval 1. anaja. N. N. po 5 L. Fajt Ernest L. 1.30. C. 1.26. Cosa L. 1.
Skupaj L. 37.30
Iz današnjega izkaza je zopet razvidno, da se med somišljeniki ne zbira za list. Pred letom smo izkazovali do 400 L. tedensko na prispevkih za tiskovni sklad. Letos se pa delo za lisi doslej še ni tako organiziralo, kakor bi se moralo. Z zaplembami imamo dvojno izgubo, v tiskarni im s tem, da odpade naročnina. Vkljub temu bomo skušali o-hranlti list pri življenju. Toda od zavednosti delovnega ljudstva je odvisno, koliko časa bo mogel redno izhajati.
TB2ASKI SOMIŠLJENIKI so bili že kdaj pozvani, naj priredijo zbiranje za tiskovni sklad. Doslej se še nihče ni odzval. Namesto da bi šli z vnemo na delo, čakajo menda, da bo skrajna sila. Tako se ne dela! Majhen prispevek zmore vsak, le če se kdo potrudi, da zbira. Za to je pa toliko različnih priložnosti. POZIVAMO TR2. SOMIŠLJENIKE, da se nemudoma lotijo dela in da popravijo zamujeno. Vsak ima svoj krog, vsak naj stori svojo dolžnost! Zganite se o pravem času ln dajte vzgled drugim I
Odgovorni urednik; Vekoslav Mokole.
iSt-ub. Tip. 8. »Spazaal - Trieste
\