V^jm cllji Amerlke. Predsšdnik Združenih držav Severne Amerike, Wilson, .je pošlal Rusiji špoiiieniro. v ka,teri je takole obrazložil ameriSke vojne rilje: Amerika ne išče v tej vojski nobenega stvarnega dobička ali da bi na ta ali oni način povečala svoje ozemlie. Ne lojuje se za. noben dobiček. za nobene sebi&ne namene, marveč za osvoboditev vseh narodov prod napadi kake samo'držne vlade. Vladaioči krogi v Nemčir so nedavno pri5eli istotaiko oznanievati taka svoboitna naCela in tako praviCnost svojih namenov. Toda to storijo samo za. obrambo svoje moči. katero -d ustvarili v Nemftiji in za obrambo svojih predj); ;.vic, katere so si pridobili na neojjravifieni način. i »elajo to samo za se in za svoje nostfnie olila.sinc -i^rte. Vsi ti- nafirti predo iz Berolina do Bagdada .- še dalje. Kajpada skušajo nem- ška vlada in tisti, kojih se poslužuje v njibovo lastno škodo, zahtevati jamstev za to, da se zopet upostavi tisti i)oložaj, kakor pred vojsko. <Jn ravno ta položaj je bii vzrok te grozne vojske, M jo bojuje nemška vlada za moč v notranji državi in za dalekosežno oblast in vpliv na zunaj. Ta položaj se mora spremeuiti na tak naCin. cla se bo zabranilo. da, bi se kaj tako groznega še kdaj pripetilo. 13o.juje!mo se za svobodo, za samovladje, za razvoj ljudstev. kateri se jim ne sme vsiliti. Najpoprej se zopet mora popraviti krivica in nato se naj ustvarijo zagotovila, da se prepreči, da bi se taka krivica še kettaj napravila. Te storjene krivice se bodo v resnici popravile in vee poprave. ki so potrebne, se bodo izvršile. toda vse lo mora zasledovati naftelo, ki se glasi: Nobenega ljudstva se ne sme siliti pod tako vlado. pod katero si ne želi živeti. Nobeno ozemlje ne sme menjati gospodarja, razen za to. da se tistim. ki tam prebivajo, zasigura dobra možnost za obstoj in svobodo. Odškorlnine se smejo za.htevati le tedaj, če so poplačilo za atorjeno očitno krivico. Upostaviti se ne bo smela nohena druga vladn, kakor taka. koje oilji so mir svetu in dobrobit ter sreča lastnega ljudstva^ In poiem morajo svobodna ljudstva. sveta priti do skupnega sporazuma, do resničnega, od narave določenega skunnega delovanja, ki bo njibovn moč dejanski zdfiižpivalo. da se zasigura mir in pravičnost pri pogajanjib narodo\ med sehoj. Pohrtitimija cMoveštva ne sme še nadalje ostati lepti. toda prazna beseda. Mora se pa ustvariti resniCna in močna; podlag-a, Narodi si morajo urediti svoje skupno življenje in si ustvariti dejansko skupnost, da si to življenje zasignrajo zoper na^iade kake samovlastne ali saraoljubne sile. Za vse to moramo žrtvovati kri in zaklade. To so pač tiste reči, katere sme vsekdar prizuavali zu svoj cilj in če sedaj ne doprina&amo žrtev in ptemoženja in če nimamo sedaj vspeha. ne bomo nikoli v stariu, da bi se zdrnžili in da bi pokazali svojo pribbjevalno nio?- v veliki zndevi č.lovoške svobode.