XVII. Igtr\lk.
V	Gorici, (>. maja 1‘JO‘J.
18. številka.
Izhaja vsaki četrtek oh 4. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Netrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za ccio leto i krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele'izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema ,.Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-
venako
Naročnino in naznanila sprejetim upravništvo, Gorica Senteniška ulica St. IG. Posamezne Številke se prodajajo v tohakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Koreujski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. M po 8 vin.
Oglasi in poslanico se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat It v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. I.ukežič) v Gorici.
Raztfolženje kmečkega stanu.
Na raznih shodili, ki se sedaj prirejajo po Goriškem, je govor o soc. zavarovanju. Kmetje na sploh vladnemu načrtu nič kaj ne zaupajo. Pravijo, da ne morejo plačati niti davkov, ki so jim bili do zdaj naloženi, kako naj plačujejo zavarovalnino za starost, ki bi bila v mnogih družinah občutna?
Kaj naj rečemo na to? Če dobro premislimo položaj, v katerem se nahaja naše kmečko ljudstvo, moramo reči, da je na vse strani strašno obremenjeno in da ne*inore več dolgo tako biti. Glavno breme kmečkega ljudstva pa niso davki in doklade, ampak dolgovi, v katere je polagoma zabredlo. Hbresti, ki jih plačujejo naši kmetje za te dolgove, so tako velike, da jih ne morejo več zmagovati. Kmetija za kmetijo gre na dražbo. V minulih 25 letih je bilo v Avstriji po sili prodanih 220.000 kmetij za 854 milijonov, ki so pa bila vredna 1400 milijonov. Tako so kmetje izgubili 606 milijonov. Več ko milijon ljudi je bilo prisiljenih zapustiti rodno grudo in iti s trebuhom za kruhom. L 1895 je bilo v Avstriji po sili prodanih 14.089 kmetij. Izguba je znašala nad 15 milijonov. To so strašni podatki! L 184S je kmečko ljudstvo zahtevalo odkup od knezov in grofov, zdaj se sliši že zahteva po od k u |i u o d dolgov.
Te nezdrave in nevarne razmere treba na vsak način ozdraviti. Pomisliti moramo, da je kmečki stan mej vsemi
stanovi najvažnejši stan. Dokler stoji kmečki stan trdno, stoji trdno tudi država, dežela in narod. Hdino-le zdravi kmečki stan more zalagati našo vojsko s hrabrimi vojaki, edino-le mečki stan, ki se trdno oklepa starih izročil, nas more obvarovati viharnih prekucij, ki so nevarne za državo in cerkev in edino-le kmečki stan, ki se z ljubeznijo oklepa grude svojih očetov, more ohraniti našo narodnost. Zato pa mora biti naša prva skrb za kmečko ljudstvo, in prvo vprašanje, ki bi je morali rešiti dandanes, je uprašanje o razdolženju kmečkih domov. V to bi morali zastaviti vse sile, ker drugače ne bo koristilo kmečkemu stanu niti soc. zavarovanje.
Predlog za razdolženje kmečkega ljudstva je bil že stavljen v poslanski zbornici na Dunaju. Izvoljen ic tudi že poseben o d s e k, t. j. 2i> članov, ki naj ta predlog proučijo in spopolnijo. Želeti bi bilo le, naj bi ta odsek pridno deloval, ker je ta zadeva najnujnejša. Vprašanje o razdolžitvi kmečkega ljudstva se mora rešiti pred vprašanjem o soc. zavarovanju. Se le takrat, ko bo to vprašanje rešeno, sodili bomo lahko o soc. zavarovanju kmečkega ljudstva.
Somišljenikom, ki pojasnujejo po deželi vladno predlago o soc. zavarovanju, priporočamo, naj povsod povedo, da predlo g a o soc. za va r o v a n j u ni predloga »S 1 o v. ljudske strank e“, a m p a k c. k. vlad e. O tej predlogi naj se za sedaj ljudstvo le poučuje, da se o njej i -. reče. Za kmečko ljudstvo je vprašanje o raz-
LISTEK.
Podoreharji.
Povest iz naših gor. Spisal Jos. Košanov.
Prav zares, kdor je bil enkrat v naših gorah, jih ne zabi tako z lepa in vse dni njegovega življenja ga bo spremljalo hrepenenje po nebotičnih velikanih in po dolinicah, ki so med njimi, in po ljudstvu, ki biva tam gori, ki je tako dobro, iz srca dobro, a postane ob trenutkih tudi zlobno, da človek ne ve, kako moreta biti združeni v enem bitju dve tako nasprotujoči si čustvi.
Mogoče so torej tudi radi tega vabljive gore ? Mogoče ? Ne, res, radi tega so; vsaj jaz ne občutim hrepenenja po njih, če ne mislim obenem na ljudstvo.
Poslušajte, od začetka do konca vam povem povest, natanko kakor se je zgodila. Iz nje boste videli gore takšne kot so in naše ljudstvo v njih. in pred vami bo stala stika gorskega življenja, ožarjena s solncem, ki ga pokrijejo tu pa tam oblaki, in leže nanjo senca.
I.
»Jurečevka, kar še en liter, še dva ga prinesi. Danes, možje moramo piti! Taka kupčija! Le poslušajte! Hahaha.... Zdaj se lahko smejem, ko je oni odšel, drugače bi se še skesal, da mi je prodal1*.
Podorehar, krepak možak petdesetih let je vzel kozarec, ki je bil do polovice prazen in izpil, kot bi si hotel ugladiti grlo za nadalnje pripovedovanje. In kmetje, sedeči okoli njegove mize, so storili isto, seveda iz druzega namena. Se vina je naročil Podorehar in prej ko bo prazen kozarec, prej bo zopet poln....
„Dobro vino točiš letos, Tereza", je rekel Podorehar Jureševki, ki je prinesla medtem naročena litra, in natočil znova kozarce. Trčili so. Potem je povzel Podorehar besedo:
»Gotovo ste zapazili, da me ni bilo pred štirinajstimi dnevi več časa doma. Kam sem šel. niste izvedeli. Danes vam povem sam. V prosniške gozdove sem šel, tja gor, kjer izvira Nadiža. In veste, kaj sem delal ? Pregledoval sem jih in
dolžitvi mnogo bolj nujno in pereče. Razmotriva naj se torej vsporedno z vprašanjem o soc. zavarovanju tudi v p r a š a n j e o r a z d o I ž e n j u n a kolonsko v p r a š a n j e.
Delo za mladino.
Uvodni članek v cenjenem Vašem listu z dne II. marca pod naslovom „Kdo ve s v e t o v a t i ?“, me je jako razveselil. Ne sicer razmere, ki se tam opisujejo, ampak razveselila me je dana priložnost se izreči o sredstvih, katera naj se rabijo v boju proti zlu, ki je razširjeno mej mladino. Že v začetku pa moram povedati, da ga v tem oziru ni sredstva, ki bi po »kratki poti vspešno delovalo". Imam v tem oziru skušnje za
■	iv.hoi. in vem, da je mogoče tudi trc-notno doseči lepe vspehe. Ali vsi tre-notno doseženi vspehi, tudi trenotno zopet zginejo. Kdor misli, da bode slabosti. ki so vkorcninjene v naši mladini z enim sunkom izruval, ta se moti. .Mladino je lahko pokvariti, ali jako težko zopet poboljšati. lino je pa gotovo, namreč: mi živimo v času, ko je pokvarjenost mej mladino dosegla svoj višek! Dolžnost naša je torej, da se z vsemi sredstvi postavimo v boj /.a blagor naše mladine.
Vprašanje nastane, kako naj se to izvrši ? Potrebno je, da sc o tem vprašanju otvori enketa, kjer lahko vsak izrazi svoje mnenje. Jaz za svojo osebo hočem na kratko očrtati ne sicer kratka a uspešna sredstva pri delu za mladino.
Začeti treba pri stariših. Da so sta-riši poklicani skrbeti za vzgojo svoje mladine, to je že naravno, in. to tudi stariši skušajo delati. V koliko se jim ti poskusi posrečijo, pa je odvisno odetega; koliko vzgojne izobrazbe vsebujejo. Prvi uzrok, da je naša mladina tako pokvarjena je ta, ker je Že v najnežnejši mladosti slabo vzgojevana. Tako vidimo, da je mnogo mladine, sinov, in hčer dobrih starišev, kateri so pa popolnoma pokvarjeni. Vzrok je ta, ker stariši ne znajo vzgojevati, ker nimajo potrebne vzgojeslovne izobrazbe. Ni dovolj, ako se stariše vedno opominja, naj pazijo na svoje otroke, ampak treba jim je poduka, kako naj to delajo. Velike važnosti bi bili v tem oziru pogostni stanovski nauki v cerkvi in predavanja po društvih. Seveda bode nepripravljen duhovnik ali predavatelj dosegH le nn!o ali nič. Treba je tvarino nauka ali predavanja dobro preštudirati.
Ko dopolni otrok šesto leto, primorani so stariši ga izročiti v svrho izobrazbe in vzgoje javnim organom t. j. šoli. S to dobo se mladina odtrga izključni vzgoji starišev ter sprejme gotov del vzgojedružba, država v svoje področje. Dolžnost družbe je torej, da svojo nalogo dobro vrši. Ni dovolj, da se v šoli uči številiti, pisati i. t. d., ampak dolžnost šole je, da tudi mladino vzgaja. V koliko se to vrši, nam žalibog kažejo razni slučaji, in kakor imamo dolžnost dati svoje otroke v vzgojo državi, imamo tudi pravico zahtevati, da jih država vz-gojuje kakor mi hočemo. V tem oziru treba začeti resen boj proti takemu učiteljstvu, ki bi spadalo prej drugam nego
zmenili smo se za ceno. da jih kupim in posečem".
Ko je povedal Podorehar lo, je ponosno pogledal po kmetih in zadovoljno se je zasmejal videč njih začudenje.
»tako čudno se vam zdi to?" je vprašal. Nato pa je menil mogočno: »No, saj pravzaprav res ni malenkost petnajst sto goldinarjev, ki sem jih odštel danes polovico temu Huhitu iz Prosnida, kateri je bil prej tukaj".
»Pet... petnast sto... goldinarjev?"
»Tavžent... pet sto...“.
liden za drugim so ponavljali kmetje to visoko število in zdelo se jim je nekaj nemogočega. Vedeli so, da je Podorehar najbogatejši v vasi, a vendar jim ni hotelo v glavo....
»Tako je, vidite, in nič drugače!" je potrdil Podorehar svoje besede.
»Kedaj pa misliš začeti s sekanjem ?“
»Ja vidiš, Koprivar", je odgovoril Podorehar kmetu, ki ga je prašal. ..sedaj smo v juniju in pred jesenjo ne bo nič".
»Seve, seve..." so mu pritrdili kmetje, »dosti dela imamo sedaj čez poletje na njivi in okoli sena in zato bi ti bilo težko dobiti toliko delavcev, kolikor jih potrebuješ. V jeseni, kadar vse pripravimo, potem že. Skozi celo zimo do pomladi bomo lahko delali".
»Prav, samo da boste gotovi. Torej ti Koprivar, ti Bundrin, ti Vrečar in ti Bric. na vas se lehko zanesem. In vaši sinovi, ki pridejo v jeseni iz sveta bodo pri meni lahko naprej služili. Ne bo slabo plačilo!"
»Dobro, dobro... Bog ti daj srečo Podorehar". Tako je rekel Bric in ko je izrekel zadnjo besedo je zadonel sem od cerkve svečano večerni Ave. Možje so se spogledali in se odkrili. Tudi pri drugih mizah so storili tako in mir je zavladal po prej tako glasni sobi. Ko je odzvonilo, se je spet razvnelo govorenje. Pri Podoreharjevi mizi so se odpravljali kmetje domov. Podorehar je poklical krčmarico, odprl bahato denarnico in položil na mizo dvajsetkronski bankovec.
(Dalje pride.)
v šolo. Neumno bi bilo svoje misli skrivati, in zato rečem, da 18 20 letni mladič, kateri je po štirih letih srečno prišel iz Kopra, in ni niti na njem nobenega sledu kake vzgoje, je sicer lahko dober učitelj, ne pa vzgojevatelj. Skušnja kaže, da brez vzgoje se tudi pri učenju nič ne doseže.
S .šolskimi leti dobe otroci tudi več prostosti in začnejo vhajati z doma v družbe svojevrstnikov. To je Stadij, v katerem se otroci največ pohujšajo in slabega natiče. Vendar pa ni mogoče otrokom /abraniti prostosti in jih imeti vedno doma zaklenjene. Njih narava potrebuje razvedrila in gibanja. Skrbeti se mora torej za to, da se da Šolski mladini priliko razvedrila in gibanja, ki pa naj se vrši pod gotovim nadzorstvom.
V	ta namen so nad vse potrebna nedeljska zabavišča, katera bi se morala pripraviti v vsaki vasi. Stariši bodo v pokritje stroškov gotovo radi kaj prispevali. Sicer pa je dolžnost tudi županstev, da gredo v tem oziru na roko.
Najtežje in najvažnejše delo pa nastopi, ko mladina odraste šoli. Kakšne razmere vladajo sedaj, je že dopisnik v članku „Kdo ve svetovati" dobro označil. Gre se le, kako temu odpomoči. V tein oziru se jako mnogo razpravlja. Imamo na Slovenskem mladinsko organizacijo s svojim glasilom „MI a d o s t", katera jako lepo napreduje. Imamo nadalje tudi lepo število izobraževalnih društev, katera so si vzela kot glavno nalogo: delo za mladino. Vspehi niso sicer taki. kakoršnih bi kdo pričakoval. Kdor pričakuje hipnih vspehov. ta se vara. —
Komur pa nevspehi vzamejo pogum do dela, ta ne bode pri mladini nič opravil. Ako hočemo pri odrasli mladini kaj doseči, sc moramo temu delu popolnoma žrtovati. In tukaj moram reči. da so ravno duhovniki, ki so prvi poklicani k delu za mladino, preveč obloženi z drugimi posli. Duhovnik se mora razbremeniti raznih gospodarskih poslov, in posvetiti svoje delo v veči meri vzgoji mladine. Ni lahko tega tre-notno izvršiti, zato treba časa. Načrt bi bil ta le: Najprvo treba izbrati par dobrih. pogumnih in izobrazbi najdostop-nejšili mladeničev. Duhovnik naj te večkrat povabi k sebi ter se ž njimi o potrebnih vprašanjih prijateljsko pogovarja. Skrbi naj. da mu bode mogoče s časom gotov del svojega dela razdeliti med nje. Ti mladeniči bodo postali temelj mladinske organizacije, brez katere se v sedanjih časih nič ne doseže. Povsod naj se vstanavljajo izobraževalna društva in ..Telovadni odseki". V njih naj se razvije vsestransko delovanje. Predavanja, petje, tamburanje. telovadba, izleti, izobraževalni tečaji, sploh vedno delo. Vodstvo ./Telovadnega odseka" ali mladeniške zveze pri društvu pa moramo prepustiti mladeničem samim, kajti s tem jim damo več veselja in jih naučimo samostojno voditi organizacijo. Duhovniki in starejši možje naj občujejo z mladino po bratsko, ker to dobro upliva na njo.
Kakor glede moške, moramo pa skrbeti tudi za žensko organizacijo, ker s tem dosežemo, da dobimo v bodočnosti dober naraščaj.
Največega pomena pri tem delu pa so organizacijske zveze, kakor n. pr. „Kršč. soc. zveza", ,.Zveza telovadnih odsekov". Pri teh zvezah bi morali sodelovati brez rjeme, kajti brez teh je sploh vsak trajen napredek nemogoč. Dolžnost zveze je, da gre voditeljem društev vsestransko na roko. Zveza pa naj ima tudi pravico društva nadzirati in dajati nasvete in ukaze, katerim se morajo društva pokoriti. Le na ta način nam bode mogoče s časom kaj doseči.
Stopimo torej vsi v krog delavcev za blagor naše mladine. Naj prenehajo vsi dosedanji prepiri in naj zavlada bratska sloga. Delajmo vstrajno in ne-
ustrašeno in vspehi ne bodo izostali. Kdor pa misli, da se da po kratki poti doseči trajni vspeh, ta se moti. Današnja družba je okužena in zato mora ves ta rod izumreti, in še le naslednji rod bode ako bodemo v resnici delali oproščen sedanje kuge.
A. V.
Politični pregled.
Državni zbor.
V pondeljkovi seji je drž. zbornica končala debato o delavnem času v trgovinah ter je v drugem in tretjem branju sprejuJa zakon. Sprejet je bil manjšinski predlog, da naj imajo trg. pomočniki po delu 11 -urni nepretrgani počitek ter predlog odseka, ki določa opoldanski odmor, ako imajo trg. pomočniki hrano izven trgovčeve hiše z 1. in pol uro. ako na trgovčevem domu pa 1 urni odmor. Sprejeta je bila tudi točka, kedaj morajo biti trgovine zaprte. Vprašanje je. če bo gosposka zbornica temu zakonu pritrdila. Nato je zbornica pričela debato o vladnih finančnih načrtih.
Ministerski svet.
V pond. se je vršil ministerski svet. Vlada je sklenila zahtevati od zbornice, da votira v prvi vrsti vse one predloge, ki merijo na to, da se povečajo državni dohodki. Ti predlogi so:
1.	Državni davek na pivo. 2. Davek na špirit. 3. Sanacija in kontrola deželnih financ. Vlada upa, da bodo ti zakonski predlogi vsi po preteku enega tedna po prvem branju izročeni 52-članskemu posebnemu odseku. Predloge o aneksiji Bosne vlada ne bo urgirala, ker se 1. hoče ozirati na Ogre, ki so zlasti zdaj zelo občutljivi, 2. pa je zunanji položaj itak razjasnjen. Da bi zbornica rešila redno proračun za 1909, nihče ne misli. Račune o izdatkih za Bosno predloži vlada delegacijam, zbornici pa šele jeseni. V tekočem zasedanju pride vrs*u še na trgovinsko pogodbo z Rumenijo in zakon o lokalnih železnicah.
Cesar v Budimpešti.
Cesar ostane v Budimpešti do prih. torka. Vsak dan sprejme dva ali tri ogrske politike. Radi dohoda nemškega cesarja na Dunaj bo rešena ogrska kriza skoro gotovo še-le v drugi polovici meseca maja.
Dogodki v Turčiji.
Položaj v Turčiji je nejasen. Le toliko je gotovo, da vladajo sedaj Mla-doturki in da morijo tiste, ki so revolucijo povzročili. Stari sultan Abdul Hamid se nahaja v Solunu dobro zastražen v neki vili. Kaj '•■o ž njim, se dosedaj ne ve. Nekateri trdijo, da ga postavijo pred vojno sodišče, drugi to zanikajo itd. Premoženje bivšega sultana znaša baje 800 miljonov piastrov, ki se izroči v last državi. — V Carigradu so Mladoturki obesili včeraj zjutraj na različnih krajih mesta 43 upornikov. Obešajo jih na ulicah. Enako so včeraj zjutraj obesili na ulici 13 vojakov in dva častnika. Sedaj pa prihajajo poročila. da se širi po deželi upor proti Mladoturkom. Cela Anatolija je v odprti revoluciji, ki zahteva maščevanje nad Mladoturki. V Maloazijskih pokrajnah pa koljejo Turki kristjane kakor žival. Kri kristjanov teče po ulicah. Uradna poročila pravijo, da je bilo poklanih 7000 kristjanov. Taka so torej zadnja poročila. Kaj se bode še odigravalo v krvoločni Turčiji, nihče ne ve in nihče ne more danes trditi, da ostanejo dolgo časa na krmilu države Mladoturki. kajti prekucija za prekucijo je v Turčiji na dnevnem redu. Pričakovati ni nič kaj dobrega iz Turčije.
Iz Turčije prihajajo jako redka poročila. kajti Mladoturki ne dovolijo nič pisati in tudi v svet pošiljati vesti o notranjem položaju. Zdi se. da se Mladoturki boje prevrata, kajti gotovo je.
da je mnogo nezadovoljnežev v Turčiji, ki čakajo trenutka, da naskočijo Mla-doturke. Te dni so odprli blagajne v lklizu (palača bivšega sultana) ter našli v njih ogromne svote denarja, katerega si je kopičil sultan Abdul llamid. Našli so mnogo	milijonov frankov.
.Mladoturki so odredili, da mora prebivalstvo oddati vse orožje v par dneh. Za nekaj časa se bo vršila preiskava hiš. Strogo bodo kaznovani tisti, pri katerih sc orožje dobi. Mladoturki se namreč boje protirevolucije. V Adani koljejo Turki kristjane. Kri teče po ulicah. Turki so zažgali mesto llajdn in pomorili 15.000 kristjanov.
Nova papeževa enciklika
je izšla, ki se obrača proti zunanjim sovražnikom cerkve, pa tudi proti notranjim, takozvanim modernistom.
Domače in razne vesti.
Na znanje. ..Primorski List" je stopil v zvezo poštnega čekovnega prometa. Naročniki, ki niso še poravnali naročnine, naj storijo to takoj po priloženi položnici.
Državni poslanec Fon je vložil v državnem zboru interpelacijo na ministra za poljedelstvo, naj nemudoma v kr e n e, kar je potrebno, da se pravočasno prepreči razširjenje kobilic.
Važna konferenca na Dunaju.
Uže lani poleti se je bavil v državnem zboru poseben pododsek z vprašanjem, kako bi se dalo pomagati našim kolonom ; debata sc ni končala, ker je odsek hotel imeti pred seboj poročilo dvornega svetnika pl. Schullcrn-a, ki je bil poslan v naše dežele, da prouči razmere. Razun tega se je pa še pokazalo, da le malo članov tega odseka popolnoma razumeva važnost tega vprašanja. Pododsek se od tedaj ni več sestal in bila je nevarnost, da stvar zaspi. Državni poslanec Fon je koj po sklicanju državnega zbora posredoval pri poljedelskem ministru in dosegel obljubo, da vlada sama predloži parlamentu zakonski načrt gledč preosnove na tem polju; ob enem sc namerava predložiti deželnemu zboru poseben načrt za stvari, ki spadajo v njegovo pristojnost.
Minister želi slišati v tem pogledu mnenja poslancev vseh prizadetih dežel in jih sklical na posvetovanje dne 6. maja. —
Naš dan. — Mirno in dostojno je praznovalo krščansko misleče delavstvo nastop divne pomladi. Ne v pijanosti in razuzdanosti, ampak v svetem veselju in navdušenju smo pohiteli na Skalnico k Njej, ki olajšuje žalost in trpljenje, k Njej, ki upanje je naše in življenje!
Kljub slabemu vremenu zbralo se je v nedeljo na sv. (iori do 3000 ljudi. Procesijo je vodil preč. g. župnik Koko-šar. Okolu 9. ure je v svetogorskem svetišču imel govor preč. g. Rojec, ki je slavil sv. Jožefa kot zgled pridnega in potrpežljivega delavca in čednostnega moža. V pridnem in potrpežljivem delovanju je blagoslov Božji za vsakega posameznika in cele družine. Na to je bila sv. maša. mej katero sta krasno pela pevska zbora „Slov. kat. 'klavskega društva" in društva „Skalnica". Slovesnost v cerkvi je končala okolu 11. ure. Na-daljni program se radi slabega vremena ni mogel vršiti. Odbor „Slov. kat. delavskega društva" in društva ..Skalnica" je izrekel zahvalo preč. g. P. Klementu za krasne govore ob tridncvnici v cerkvi sv. Ignacija. Hvala vsem, ki so kaj pripomogli, da se je slavnost lepo vršila, zlasti g. župnikom Kokošarju in Rojcu, č. g. gvardjanu svetogorskemu in vsem gg. patrom, ki so nas ljubeznivo sprejeli ! Bog poplačaj in Marija Devica, kateri je posvečen divni mesec maj!
Blagoslovljenje „S. Gregorčičevega Doma‘se je vršilo v soboto zjutraj. Stavbo
je blagoslovil uions. Jos. Pavletič, stolni župnik ob as stenci treh čč. oo. kapucinov. Pied blagoslovljenjem je bila sv. maša v cerkvi sv. Antona, katere se jc udeležila mladina „Š. D.“ z učiteljskim osebjem, ki sc je po sv. maši podala v procesiji skozi „S. Gregorčičev Dom na dvorišče „Š. D.“, kjer sla se blagoslovila kipa sv. Jožefa in sv. Alojzija, katera sta se postavila v vežo in 1. uadstr. S. Greg. Doma*. Na dvorišču „S. D.“, kjer se je zbrala odlična gospoda, od katere naj omenimo dež. predsednika v p. visokor g. barona W i n k -lerja, visokor. g. dvor. svetnika grofa Attemsa, šolskega svetnika g. K ri ž-niča, okr. šol. nadz. g. Finšgerja, K prof Berbuča, veleč. g. dr. Hil. Zorna, veleč. g. prof. dr. Kosa itd., jc imel nagovor mons. Pavletič, v katerem je omenjal pomen današnje slavnosti. Rekel je, da je nova šolska stavbi sad ljubezni do slovenske šolske mladine v Gorici onega moža, katerega ime nosi, in onega, ki je duša slovenskega šolstva v Gorici, predsednika „Š. D.‘ dr. Antona Gregorčiča. Anton Gregorčič je izpolnil, kar je S: Gregorčič srčno želel. Ponosni smemo biti na stavbo, ki bo pričala našim poznim rodovom o delavnosti onih mož, ki z očetovsko ljubeznijo skrbijo za izobrazbo našega mladega slovenskega naraščaja. Polagal je na srce otrokom vzgledno življenje in posnemanje svetnikov sv. Jožefa in sv. Alojzija, katerih kipa sta se ravnokar blagoslovila, in zvestobo do slovenskega naroda.
Za preč. g. Pavletičem so zapele učenke obrtne šole pesem sv. Alojzija. Nato je govoril šolski svetnik g. Štefan Križnič. Govoril je o ljubezni S. Gregorčiča do „Šolskega D.“, in ker so rodoljubt poznali Simona, da mu je nad vse pri srcu prava izobrazba naše slovenske mladine, so zgradili njemu v spomin ponosni: S. Gregorčičev Dom“. In ta se je zgradil razmeroma prav v kratkem času. Pred dobrim letom ni bilo ne duha ne sluha o tej stavbi, danes pa stoji kot ponos goriškega slovenstva. Kdo bi rekel, ko se je pred 10 leti „Š. D.“ zgradil, da se zgradi že za 10 let „S. Gregorčičev Dom”. In zgradil se je in sicer: kakor se je zgradil „Š. D.“ v spomin 50-letnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Fr. J. I. tako se je zgradil „S. Gregorčičev Dom v spomin 60-letnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja, vladarja, ki je nam pravi oče! Jn oba doma sta se gradila pod vodstvom našega Antona Gregorčiča. Kako lepo naključje! Priporočivši mlaiini lepo, vzgledno vedenje in marljivo učenje, ki je potrebno k vsestranski izobrazbi, pozval je navzoče, naj zakličejo našemu presv. cesarju Fr. Jos I. trikratni živio, kar se je navdušeno zgodilo
Nato so gojenke dekliške obrtne šole zapele cesarsko himno, katero je pela tudi ostala šolska mladina. Nato je nastopila gojenka obrtne šole Arigler, ki je prav lepo deklamovala S. Gregorčičevo pesem Naš dom gradimo-, nakar so gojenke zapele še pesem *Na tujih tleh“ in slednjič Greg. „Šolskodomski mladini", katero je uglasbil pesnikov prijatelj, župnik Aljaž. In ta prelepa slavnost je bila končana. Gospodje, ki so slavnosti prisostvovali, so si ogledali krasno zgradbo ter so se o njej in slavnosti prepohvalno izrazili.
Zakaj kmet propada ? — Pod tem
naslovom smo dobili dopis iz naših hribov, iz katerega posnemljemo sledeče misli. Da kmet propada, zapušča domovino in gazi v dolgove, je v veliki meri krivo potratno gospodarstvo. Krčme so preveč obiskovane od kmetov. Poznamo kmete, kateri ga morajo spiti v krčmi ob nedeljah svoj d o pij on! Ali ni to potrata? Mladina pa roma iz krčme v krčmo. Tam spije fant pol litra, tu pol litra. Pride večer in noge ošibe. Ako sešteje vse „kvartine“, katere je tu
in tam izlil v grlo, .jih sešteje do 10 in še več. Tako torej, oče po eni m,‘trni, sin po drugi strani. In tako se vrsti nedelja za nedeljo. Nesrečno žganje igra zlasti v hribih preveliko ulogo. Ta raz-jedač človeškega zdravja in uma ima preveč gorečih prijateljev. Koliko denarja se zapravi za to zdravju škodljivo pijačo, ki omrači um. čreva sežge in žepe prazni ter družino peha v revščino! Preč torej, dragi gospodarji z nesrečnim žganjem! Tretje zlo je tobak. Tudi tobak požre mnogo kmečkega denarja!
V hiši so trije moški, strastni kadilci! Vsak popiha v zrak vsaki teden po tri ..pake1«:'.’“ po 4. Koliko znese to na leto, naj vsakdo preračuni. Star, reven kmet mi je rekel, da je on pokadil v 30 letih do 2000 K tobaka! Torej samo eden toliko. Kaditi je razvada. Zato naj stariši pazijo na svoje otroke, da se varujejo kajenja. To je nepotrebno zlo, kateremu bi se dalo odpomoči. Nadalj-no zlo je tudi to, da naši kmetje igrajo preveč. Nekdo mi je rekel, da on teden k tednu zaigra in pokadi 5 K! Sicer takih je malo. a vendar se dobe igralci, ki zaigrajo tudi precejšnje svote.— Nadalj-no zlo. ki kmeta tišči k telom, je nova moderna noša. Svoj čas so kmetje nosili obleko iz domače volne, ki je trajala več let. Sedaj pa mora biti vsako leto nova obleka, če ne celo dve. Kaj pa naj rečemo o ženskih oblekah. Kolika potratost, da ne rečemo kaj hujšega. To so	vam naša	dekleta	prava
inOra kmetij.	Najmanj tri	obleke	v letu
morajo biti nove, in sicer moderno napravljene, kar vse stane denarja. To mora biti, sicer je jok v hiši! — Tudi preveč kave sc popije na kmetih! Vsaki dan tnora biti dobra kava zjutraj in večkrat tudi	popoludne,	pa bel	kruh
zraven, za	otroke pa	večkrat	tudi
bombončki. Vse to stane denarja. Tu malo. tam malo in tako se nabero svote, katere mora kmet trošiti za reči, ki niso neobhodno potrebne. Odpravimo te potrate in kmet bo prosteje dihal.
Ricmanjska zadeva definitivno rešena. — Kakor čitamo v listih, je ric-manjsko cerkveno vprašanje konečno definitivno rešeno. Občinski zastop v Dolini je imel minuli četrtek sejo, v kateri se je vse potrebno sklenilo, da se je spor med občino in cerkveno oblastjo poravnal.
Na slov. oddelku deželne kmetijske šole je bil izpit za dijake prvega tečaja •dne 27. t. m. od 3. do 5. ure popoldne, za one drugega tečaja pa dne 28. t. m. od 9. do 11. ure predpoludne. Pri obeh izpitih je bil navzoč razen prizadetega osobja deželnega odbora tudi g. vladni svetnik Friihauf kot zastopnik vlade, katera podpira — četudi z malini prispevkom to šolo. Izpita drugega tečaja udeležili so se vrhutega še štirje deželni poslanci slov. kluba. V prvem tečaju je bilo 22. v drugem 18 dijakov pri izpitu.
V obče so naredili v obeh tečajih dijaki na poslušalce prav ugodeno utis toliko glede znanja in odgovarjanja na različna vprašanja, kakor tudi glede vedenja. Sploh se mora priznati, da so fantje prav inteligentni in da so dobro izkoristili čas, ki je teoretičnemu in praktičnemu pouku odmerjen. Priznati se mora pa tudi, da so učitelji, nameščeni na tem zavodu, spolnili resno in v polni meri svojo dolžnost ter se trudili, častno rešiti dano jim nalogo. Vidi se, da bo rodil novi sistem na kmetijski šoli za deželo obilo dobrega sadu, ako ostanejo učitelji na tem potu, po katerem so hodili do sedaj. Deželni odbornik B e r b u č je imel lep nagovor na učence in jih bodril k modernemu kmetijskemu napredku, ki je posebno dandanes potreben, ko mora kmet na vse načine gledati, kako bi iz zemlje več izprešal. Na italijanskem oddelku je bil izpit za prvoletnike v sredo 27. t. m. predpoludne, za drugoletnike pa v četrtek 28. t m. popoludne. Kakor
čujemo, so bili tudi tam vspehi zelo povoljni.
Oskrumba svetega kraja. — Pred par dnevi so nekateri Italijani izvršili čin. ki je stroge kazni vreden. Blizu Doline pri Trstu v vasici Socerba se nahaja v votlini kapnik. V tej votlini je postavljen mali oltar s kipom sv. Socerba in vsako leto se obhaja ta dan večja cerkvena slovesnost tam. Pred par dnevi, kakor omenjeno, so se italijanski zlikovci podali v votlino, razbili mnogo kapnikov in onečastili oltar sv. Socerba ter jo naglo pobrisali. Vse to se je zgodilo po dnevu. Tak čin ne dela časti 2000-letni laški kulturi!
Romarji. V pondeljek se pripelje z Reke po državni železnici v (iorico in odtod na Sv. (ioro okoli 400 romarjev.
Poslednja volja. - Tako se zove knjižica, ki vsebuje poduk,	kako je
treba napraviti poslednjo voljo, ali testament, da bo veljaven. Večina našega, tudi izobraženega ljudstva nima čistih pojmov, kaka mora biti poslednja volja. Posledice te nevednosti so	čestokrat
drage pravde, ki so v največo nesrečo. Kedor pričakuje kaj od pokojnika in ne vdobi, premišljuje, kako bi našel v pokojnikovi poslednji volji kako hibo, da bi jo razveljavil in pravda je takoj tu. Temu odpomore poduk v	navedeni
knjižici. Knjižica je namenjena v prvi vrsti našemu kmečkemu ljudstvu, a vtegne koristiti tudi izobražencem. Sestavil jo je c. kr. dež. sod. svetnik M. Primožič v Tolminu, pri katerem se jo vdobi za 30 vinarjev, po pošti poslana 35 vinarjev. Želeti bi bilo, da bi prišla knjižica v vsako hišo, kar je glede na nizko ceno prav lahko mogoče. Čisti dobiček je namenjen »Društvu za varstvo zanemarjenih otrok za sodni okraj Tolmin",
Priloga. Današnji številki je priložen vozni red. katerega je izdal v imenu »Krojaške zadruge" g. Teodor Hriba r.
Mestne novice.
Praznovanje 1. majnikaje bilo v Gorici jako šibko. V soboto popoludne se je zbralo na Telovadnem trgu par sto ljudi,katerim sta govorila Piazza in Kristan. Govorila sta o prihodnjosti delavstva, o zmagah, ki jih bodo izvoje-vali socialni demokratje itd. Zatem so se postavili po 4 v vrste in z godbo na čelu so korakali jkozi mesto na Kata-rinijev trg v restavracijo „Steinfeld“, kjer so pili, plesali, peli in ne vemo še kaj. Ko so korakali skozi mesto, smo našteli 40 vrst po 4. Torej jih ni bilo veliko. Enako jako mršavo obiskana je bila veselica. Več kot polovica miz je bilo praznih. Plesali so na dveh plesiščih, v vrtu in pri uhodu na dvorišču. Na vrtu je plesalo jako malo sodrugov, na dvorišču pri uhodu pa je godba celi popoludne svirala plesišču, kajti plesalcev ni bilo. Med sodrugi smo opazili dr. Tumo, dr. Ferfoljo, A. Kristana in druge.
Nova kolonijalna trgovina, katero sta otvorila brata Andervvald v hiši »Centralne posojilnice1' je tako urejena in z blagom tako založena, da more postreči vsaki družini, uradniški ali delavski. Opozarjamo posebno uradniške družine, ki jemljejo blago na mesečno odplačevanje, da poskusijo v Ander-wa!dovi trgovini. Enako tudi raznim zavodom priporočamo trgovino Ander-vvaldovo.
Iz goriške okolice.
g Podgora. — V pondeljek smo sprejeli v svojo sredo novoimenovanega preč. g. kurata Cirila Vuga. dosedaj stolnega vikarja v (jorici. Sprejeli smo ga navdušeno. Čakali smo ga v velikem številu. Z novoimenovanim g. kuratom se je pripeljal mons. Jos. Pavletič. Po-
ti
GORICA.
Za poletni čas
so ravnokar došle razne v velikanski izberi krasne novosti
MODNEGA BLH6H
za ženske in moške obleke, zephyr za bluze in moške srajce, barve so garantirane.
V zalogi ima tudi rumberško in šlezijsko platno, namizne prte, serviete, brisalke, žepne robce, blago za neveste, za hotele in restavracije itd.
Vabim vse P. N. odjemalce naj-spoštljivejše v našo trgovino.
Prepričali se bodo, da je naša tvrdka
PRVA
ne le po kakovosti blaga, ampak da smo tudi neprekosljivi kar se tiče
dobrega ukusa.
Zagotavljam Vas točne in solidne — postrežbe in nizkih cen. —
Zato prosim, da si ogledate našo novo trgovino in zalogo.
Z odličnim spoštovanjem udani
Teodor Hribar.
JL
■85SRT
zdravilo ga jc županstvo, mons. dekan l;ilipič, Šolska mladina in druga društva, (iinjcn je c. kurat odzdravljal. Potem se je vršil blagoslov. Zvečer smo mu priredili lepo podoknico. Petje pod vodstvom g. ,! usti n a se jc vrstilo, umetni ognji so Švigali v zrak in ncštcvilna množica se je zbrala pred farovžem. (i. kurat se je množici in pevcem iskreno zahvalil. Gosp. kuratu kličemo: Dobro došel!
g MladenU nenadoma umrl. Ivan Prešern iz Kronberga, mladenič,star 19 let, delavec na državnem kolodvoru v (iorici, je prišel minulo nedeljo k maši v (iorico v stolno cerkev. Po maši je prižel v naše upravništvo, kjer je plačal naročnino za ..Prim. List" ter se potem podal proti domu. Blizu doma pa mu je nakrat prišlo slabo, sc naslonil na zid in mirno, brez trpljenja zaspal za vedno. Bil je uzoren mladenič, pošten in priden. Mir njegovi duši!
g Veselica na Lijaku ki se vslcd slabega vremena minulo nedeljo ni mogla vršiti, se bode vršila prihodnjo nedeljo ob istem času in z istim vsporedom. Pridite in ne bo vam žal!
g Vabilo k rednemu občnemu zboru „Kinečke delavske hranilnice in posojilnice na Trnovem pri (iorici, re-gistrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki sc bo vršil dne Id. maja 1.1. po blagoslovu v posojilničnih prostorih. Dnevni red: Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega sklepa za I. 1908. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.	Odbor.
g Veselica »Marijine družbe" v Grgarju se ni mogla vršiti minulo nedeljo vslcd slabega vremena. Vršila se bode torej prihodnjo nedeljo na župnijskem dvorišču ob 3 in pol pop.
g JHost za pešce čez Sočo iz Stračič v Podgoro bode odprt po leti do 10. ure zvečer, medlem ko je bil dosedaj odprt le do 9. ure.
g Najdeno. — Preteklo soboto zjutraj se je našla na cesti med .Mirnom in (iorico in sicer na Ciprijanišču žepna ura. Dobijse v istem kraju hiš. štev. 147.
g ..Kmetijsko društvo v Biljah" bo imelo letni občni zbor 23. maja ob 4. uri pop. v gostilni „Pod Hrastom" v Biljah. Dnevni red ; 1. Poročilo načelstva. 2. Razgovor o dr. poslovanju. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Razni predlogi. Odbor,
g Vabilo na redni občni zbor »Kmečke hranilnice in posojilnice v Pr-vačini. registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se bo vršil dne 16. maja 1909 ob 3. uri pop. v župnišču. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2. Potrjenje računskega sklepa za I. 1908.
3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.	Odbor.
g Kršč. soc. izobraževalno društvo v Orehovljah priredi dne 20. maja na praznik vnebohoda svojo prvo veselico. Natančneji vspored priobčimo prihodnjič.
g Vabilo na občni zbor hranilnice in posojilnice v Šmartnem, ki se bode vršil dne 16. maja po blagoslovu v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računa za leto 1908. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
g Vabilo k rednemu zboru »Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Ferjanu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se bo vršil dne 16. maja t. I. ob
4. uri popoludne v prostorih g. Fr. Ter-pina. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva; 2. Potrjenje računskega sklepa za 1908; 3. Sprememba pravil; 4. Volitev načelstva in nadzorstva; 5. Slučajnosti. Odbor.
Iz ajdovskega okraja.
a Iz Črnič. — Še le danes naznanjamo javnosti, da je imel v naši fari
25. pr. ni. novo mašo priden in nadarjeni bogoslovec č. g. Leopold Cigoj. Žc dlje časa smo se pripravljali na tako redko slavnost. Vreme je bilo ono nedeljo krasno. Že eno uro pred mašo so se začeli zbirati ljudje v cerkvi, ob lo, uri pa je bila cerkev dasi je velika natlačeno polna. Slovesen ginljiv trenutek je bil, ko je stopila procesija z novomašnikom v cerkev, kako mogočno so pele orgije v pozdrav novomašniku! Orgljal je č. g. Vinko Vodopivec, prav mojsterski. Peli so vrli pevci črniškega izobr. društva in par bogoslovcev; rešili so svojo nalogo častno. Proizvajali so precej težko a krasno Foersterjcvo mašo (v c sv. Cecilije.) Duhovniki, ki so se zbrali iz cele Vipavske, da čestitajo svojemu novemu sobratu, so um stregli pri maši. Pred vsem smo opazili gg. mons. Castelliz-a, dr. Ujčiča, dr. Ličana. Ta je najprej pozdravil novomašnika, potem pa je imel krasen cerkven nagovor. Cerkvena slovesnost je končala še le popoldne. Blagoslov je imel gosp. novo-mašnik v Malovšah. V nedeljo 2. t. m. je imel g. novomašnik slovesno sv. mašo v Črničah in krasen nagovor na zbrano ljudstvo; pevci so mu še enkrat zapeli v pozdrav : Oj pozdravljen, in mu voščili vso srečo. Novomašnik nadaljuje svoje študije v goriškem bogoslovju.
2.	t. m. se je vršil občni zbor naše hranilnice. Zadruga zelo napreduje. Prometa je biloskoro 200 tisoč kron. Knjižnica izobr. društva se je pomnožila za lepo število knjig, katere je daroval velč. g. dekan. Knjige so vse vezane in krasne. Člani jih prebirajo z zanimanjem. Velikodušnemu darovalcu prisrčna hvala!
Vkljub vsemu nasprotovanju naše društvo napreduje sicer počasi a stalno.
a Rihenberg. »Kršč. soc. izobr. društvo" priredi prihodnjo nedeljo dne
0.	maja ob 3. in pol uri v prostorih ..Hranilnice in posojilnice" javno predavanje o umetnih gnojilih in načinu njihove vporabe" in o »starostnem zavarovanju''. K obilni udeležbi vabi
odbor.
a Častno kolajno za 40-letno zvesto službovanje je podelil tržaški namestnik delavcu v ajdovski predilnici Henriku Bati č.
Iz tolminskega okraja.
t Sv. Lucija. Kat. slov. [izobraževalno društvo »Soča" pri Sv. Luciji priredi dne 16. maja t, I. ob 4 in pol popoldne veselico s petjem, igrami in deklamacijami. Opozarjamo bratska društva na Tolminskem, da se vljudno vsa vabijo k tej veselici, pri koji se lahko tudi naša društva bolje seznanijo. Mnogo nas je, pokažimo se.
t Podmelec. (Dogodki zadnjih d n i.) Dne 2. maja pop. okoli 5. ure smo imeli pri nas procesijo ne za dež in ne za solnce — temveč z a veter, kateri je res prav navdušeno pihal tisto noč in drugi dan. Procesijo so vodili prvaški sokoli in veterani s tamburjem, bobnom in bombardonom; za njimi so stopali tolminski ognje-in grlogasci. Ko je šla procesija mimo župnišča, začuli so se urnebesni živio-klici, in vseh oči so bile obrnjene na lepi napis : „Kat. slov. izobraževalno društvo". Prisrčna hvala! Potem je pobožna majniška procesija malo povečerjala, da se jc tako pripravila na dolgo igro: „Cigani“, ki so vsled neštevilnih plakatov nhenda sedaj že po vsem Primorskem priljubljeni in znani. Ko so bili »Cigani" odrajtani, prišel jc na vrsto neizogibni ples, ki je našim modernim duša in bistvo vsakega veselje. Saj je priznal tieki nepre-vidnež od njihove strani na javnem shodu: »Mi hočemo imeti punce, in vi nam ne pustite!" — To je ideal, to je svoboda občinskega b... V ponedeljek popoldne so se junaki 2. maj-
nika vzbudili iz svojega spanja za mili narod in prva pesem, ki so jo zaorili. je bila:
„U boj! U boj! Maček stoka ob Bači!" Nek Turčin zna, kako žremo mi!"
Drugače, g. urednik, smo vsi zdravi, žal pa da vreme uiti stoletne p ra tike ne u boga.
t Dol. Trlbuša. Da bo širša javnost dobro poučena o izidu tožbe starega očeta Rijavca proti g. Soku, bodi omenjeno, da je bil slednji popolnoma oproščen. a ne zato, ker bi mu bil Rijavec pred sodnijo odpustil, ampak ker se je dokazalo, da ga ni žalil med izvrševanjem njegove službe. A tudi pri drugi tožbi so dobili naprednjaki dolg nos, ker se jim ni hotelo posrečiti, da bi bil omenjeni gospod obsojen, ki je bil zopet popolnoma oproščen. Blamirali so se pošteno, ki so že 14 dnij naprej veselja poskakovali, da bo gospod zaprt.
t Vabilo k rednemu občnemu zboru
»Kmečke hranilnice in posojilnice Roče p. Slap ob Idrijci, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki sc bo vršil v torek dne 20. maja 1909 ob 3. popoldne v prostorih Jožefa Bremeca v Ročah, hšt. 29. Dnevni red: 1. Potrjenje računskega sklepa za L 1908. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Morebitni predlogi.
Odbor.
t Kmečka hranilnica in posojilnica v Hudajužnl, reg. zadruga z neomejeno obvezo vabi člane na I. redni občni zbor, ki se bo vršil dne 16. maja ob 3. uri in pol pop. v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega sklepa za I. 1908. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Odbor.
t Vabilo k veselici, katero priredi kat. sl. izob. društvo »Planinka" na Volarji dne 9. t. m. ob 4. uri pop. v prostorih g. M. (iolje št. 20 s sledečim vsporedom: 1. J. Aljaž: »Večer", poje mešani zbor: 2. Deklamacija; 3. »Kazen ne izostane", igra v štirili dejanjih: 4. P. Ang. Hribar: »Slovo od lastovke", poje mešani zbor; 5. Deklamacija; 6. A. Medved: »Ko pomlad cvetoča", poje mešani zbor; 7. »Najdena hči", igra v treli dejanjih; 8. J.'Laharnar: »Pticam", poje mešani zbor. — Vstopnina k veselici stojišča 40 v, sedeži 80 v. K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
Iz cerkljanskega okraja.
c Oerkno. — V nedeljo je bilo tu v Cerknem 1. sv. obhajilo z običajnimi slovesnimi obredi. Letos je vodil to ganljivo slovesnost g. kaplan Kenda. Naše K. s. i. dr. Je pa na čast prvo-obhajancem ponovilo prelepo igro nabožne vsebine: »Sv. Elizabeta". Igra je po izjavi takih, ki so jej že prisostvovali in sicer v mestu, uspela izborno,
naravnost imenitno, kar bodi našemu dekliškemu odseku, ki res neumorno deluje, bodrilo k nadaljnim nastopom na odru! Naši fantje se marljivo vadijo v govorništvu. Razneslo se je, da. na prihodnjem društvenem mesečnem zboru nastopijo kar štirje, a je zanimivo to, da nikdo, razim enega, ne ve, kateri! Mladeniči, pogum! Mi hočemo vzgojiti iz vas načelnih mož, ne pa kimavcev, ki si še ust odpreti ne upajo, ko bi morali govoriti!
Iz kobariškega okraja.
kd Izpod Krna. — Pod Krnom je vedno kaj novic, ki bi zanimale tudi širši svet. A kaj, ko nimamo spretne roke, ki bi znala sukati pero po papirju. Zato se morate, g. urednik, zadovoljiti z mojo neokretno pisavo, saj veste,, da žuljava roka je navajena sukati kramp, pa ne pero. Vemo, da Vas, g. urednik, zgrabi jeza, ko dobite v roke take dopise, pri katerih se morate dolgo časa truditi, prodno kaj pametnega izberete, a pred očmi imejte nas, ki smo šolo šele od zunaj videli. Kakega učiteljčka okrtačiti, ki bi usiljeval ljudstvu liberalizem v agrarni obleki pa le znamo, kakor zna on tepsti naše otroke po vrednosti ali po nevrednosti. To naj si nekdo zapomni. Fnako naj si zapomni tudi kak krčmar, ki drži malho, da mu jo domačini polnijo, za uslugo pa usiljujc poleg polnega »glaža" vina tudi »Kmečki glaž"! Ni treba, da nam usiljujc »Kmečki glaž", saj je še v njegovem »glažu" preveč omamljivega. Ako pa bode poleg tega zabavljal zoper naše poslance, potem naj ve, da vemo, kje je občutljiv — Hroščev je pri nas uže mnogo. Pojedli so mnogo trave, tako, da so jo morali nekateri na novo sejati. — Gadov smo opazili uže precej. — V noči od 30. aprila na I. maj jc sneg pobelil našoAokolico. Naš Krn je bel. — Sadje prav lepo cvete. Bog daj lepo vreme in Vam g. urednik mnogo dopisnikov, upravništvu mnogo naročnikov, pa še več kron!
Hinematopf Salon Central.
Vidno od 1. do 9. maja.
1’ROGRAM :
Razburkano morje. — Tepec v Alpah. — Gospod de \lontmo-rency. — Musikant norec. — Pripovedke babice. — Prenesre-čenci na morju. — Medved na stopnicah. — Ljulika se ne da zatreti.
Nepriklicljive znižane cene!
Predstave ob delavnikih ob 6, 7, in 8 uri zvečer. V nedeljo predpoldne ob '1*11 uri predp., popoldne ob 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. uri.
Razpis dražbe.
Podpisani cerkveno - stavbeni odbor v Cerknem na Goriškem razpisuje zmanjševalno dražbo za delo novega ostrešja na zvoniku župne cerkve sv. Ane v Cerknem kritega z bakrom in cenjeno na /(>29'75 kron in sicer za podiranje starega ostrešja, zidarsko, tesarsko, kovaško in kleparsko delo skupaj v popolno dovršitev.
Stavbeni les, kakor tudi les za oder preskrbi cerkveno - stavbeni
odbor sam.	.	r, ,
Načrt, stroškovnik in pogoji so na ogled pri županstvu v L.erlvnem
med uradnimi urami.	<	.	.	.
Rok za vlaganje pismenih ponudb je do 30. maja t. L in je s ponudbami vred vložiti 10 o','0 varščine.
Cerkveno - stavbeni odbor v Cerknem,
tiue 5. maja 1909,
Predsednik:
Ivan Eržen.
Svoji k svojim!
Staroznana narodna tvrdka:
BntanIv.Pečenho
GORICA, ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-Skim pivom „prazdroj“ iz sloveče češke »Meščanske pivovarne", in izbornim proti-vinskim pivom iz pivovarne kneza Schvvarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja.
Cene zmerne.
Delavnica cerkvenih posod In cBPhvtnBga orodja
Fr. Leban
Gorica, Magistralna ulica štev. S.
Priporoča pfeč. duhovščini svojo delavnico cer-k< enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franko.
flNfl LIKAR
naslednica G. Llhar
V GORICI - Seme A ulica štev. 10.
Velika zaloga
pisarniških in šolskih potrebščin. Raznovrsten papir in papirnati iidelk
Knjige : molitvene, šolske, vpisovalne itd.
Svete podobe.
Tiskovine za duhovnije in županije.
Tiskanje zasebnih tiskovin: računov, napisov itd.
Pergamentna pa p ir_za zauianje masla.
Svilen papir in peresa za umetne cvetlice
Svetilke in okraski za veselice. Velika izbera razgednic.
Albumi za razglednice, poezije in slike (fotografije.)
Preskrbuje se vezanje knjig ceno dobro in lepo.
Dobra postniba, vse po irzki ceni.
Prodajalna Katoliškega tisk. Meta - d Trsta —
pri velihi pošti — ulica delle Poste št. S.
se priporoča za nakup raznih molitvenikov, kipov, križev-rožnih vencev, podob ma!ih in velikih, svetinj, cerkvene obleke, voščenih sveč, pisarniških potrebščin i. t. d. i. t. d. i. t. d.
2a časa sv. misijona lepe misijonske podobice z slovenskim besedilom. Ob 50-Ietnici maSniStva sv. Očeta: podobe pija x. na platno z lepim okvirjem.
Zaloga tishovin za častite župne urade.
Za obilo naročil in obiska od čč. gg. duhovnikov kakor p. n. občinstva se priporoča z velespoštovanjem
„Katol. tisk. društvo" TRST.
SVOJI K SVOJIM!!
• I I I I I M I • I I •• M I I I I • I I I • I I I • M
Vsakovrstne slamnike
O : > •
C/2 j u: j
-5 ;
° j :
m \
CA
O
c_
7T
C/3
O
c_
priporoča
gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu
tovarna slamnikov v Stobu
FRANC CERAR
p. Domžale pri Ljubljani.
Postrežba točna, cene nizke, na zahtevo cenik poštnine prosto.
I I II I I t II I • I M I I I • I I III I I III ••• • • • • M I I I I • I M I I
niviroAS >i iroAS
mizarska delavni ca s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18. Z a 1 o g a pohištva iz lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela r'a stavbe.
jrsc~:
t-
Vabilo
k
IX. rednemu občnemu zboru
„CENT11AINE POSOJILNICE41 v Gorici,
—Jl. regiBtrovare zadruge z omejeno zavezo o.
ki se bode vrši!
dne 10. maja t. 1. ob 10. url predpoludiie v poso-—^ .jilnleiii posvetovalni«!.
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Potrjenje računskega sklepa 1 DOS, in določba
o uporabi dobička.
4. Volitev načelstva.
5. Volitev nadzorstva.
H. .Sprememba pravil.
7. Poročilo o reviziji.
8. .Slučajnosti.
Odbor.
Podpisani priporočam veleč, dn hovščini in p. n. slavnemu občinstvu v uicstu in na deželi svojo izvrstno
delavnico.
Izvršujem točno in pošteno po na-novejših vzorcih. Pričakujem obilnega naroči’a in biljcžim
z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULIGOJ,
krojaški mojster
ulica sv. Antona 12, GORICA.
Zaloga.
Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem
na Volčjidragi pri postaji c. kr državne železnice.
S vinske stiskalnice
so naše stiskalnice prpn|pu najnovejšega in izvrstnega sestava so	,	strojem	za	dvostroki
in trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah.
Hidravliške brizgalnice
„5lphDnH“ Zg
Delujejo same.
Posode za grozdje' sadje, plugi za vino grade, sušilnice za sadje; ročne stiskalnice
 	--- za seno; mlatilnice za-
s eno, mlatilnice za pšenici*1* stitmee za žilo, rezalu stroji za krmo in ročnima za žito, razne velikosti i 'n še laznidrtigi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo z jamstvom kot posebnost najne vejše, iz borne, priznane in odlikovane
Ph. Mayfarth-ove in dr. N agrajeni v vseli državah l v ec ko tiuo
tvarnlco	„	ijSEvjMS
Dunaju, II. Taborstrasso 71.	...oj*
vitle v dokaz.
Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi, kjer še nismo zastopani - - —-———— -----------------------------------------------------------* -------
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Josip NARDIN, trgovec. Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila iti Metoda.
Odlikovana pekarija ^ ^ in sladčičarna $/>	^
K. Draščik ♦
♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajani blago iz lastnih delavnic. : 1
Za muogobrojna naročila se toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
i
v Gorici na Kornu
(v lastni hlil)
Izvršuje naročila v*akovrNtne«a peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje ua drobno ali ori«. buteljkah. Priporoča *c ul. občinstvu. Cene Jako nizke.
P
o
-d
c«
U
(JO
cč
a
o
a
o
h
o
a
w.
h
o
N
O
(U
k
| Mr Prosiva g a h t e v a t i listke!
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
I - T	.
Priporoča stavbeni Ccnienl, slavbne nositeljo (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strežna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, jer vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
EllO krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
*
ha
o
N
0
1
M
13
O
mr
O
P
O
0
p
i
Prosiva zahtevati listke!
Priloga „Prim. lisfu“ št. 18. z dne 6. maja 1909.
Darovi.
Jubilejni d a r o vi za »S I o v e n s k o si rot iščc“:
I’. n gg. Bezek Ivan, posestnik v Povirju, I k: Kuret Luka, kmet v l)i vači, I K; »Hranilnica in posojilnica" v St. Petru .Idi) K.
Razprodaja razglednic s sliko sve-togorske Al. B. o priliki romanja na sv. (ioro je vrgla do zdaj čistega dobička 52 K 44 v.
(i.čna Berlot .Matilda, učiteljica 2 K. Anton LcvpušČek, Pevma 2 v. Frančišek Oorekar, Dol. Tribuša I k. .Milan Perozzi, občinski tajnik 1 K.
Bog poplačaj stotero! V s e v boljšo bodočnost sl o venskega n a r o d a p o d s lavno vlado N j e ga Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.!
Za ..A I o j z i j c v i š č c“:
Preč. gg. Ivan Kokošar, župnik 20 K. dr. .los. Ant. Ujčič, profesor in vodja II) K, Franc Setničar 10 K, slavno županstvo Podgora 20 K! Iskrena hvala! Bog plati!
Za „Slov. kršč. soc. zvezo": je daroval preč. g. Ivan Kovačič, župnik Podmelcem 10 K.
' Gospodarske vesti.
Njivski osat. Po pšenici se že kaže osat. Ta osat je pleti in rabiti za zgodnjo prašičjo krmo.
Kokoš ima piko. Pri nas se pri
kuretnini pogostoma pokaže bolezen, ki jo imenujejo pika in katero zdravijo na ta način, da piko izderejo z jezika. To zdravljenje je surovo ravnanje in nič drugega. Sedež bolezni v teni slučaju niti na jeziku ni. če tudi dobi jezik piko, ampak sedež je v želodcu in krofu. .Nastane pa bolezen vsled preltlaje. Kokoš sedi žalostno in nima teka. V želodcu nastane vnetje, vsled česar postane jezik stili in trd. Najboljše sredstvo proti piki je to, da se da kokoši nekaj dni nekoliko poprovih zrn zavitih v maslo in da se da poleg tega kaj mehke piče, namočenega kruha, ali kaj takega.
Pokončujmo hrošče. — Izredno ugodno vreme zadnjih dni je privabilo že neštete množine hroščev iz zemlje. Naša nujna dolžnost je, da zatiramo tega škodljivca. kolikor je le v naših močeh. Vsako jutro naj se po možnosti otresajo in uničujejo. Pri nas je za tega škodljivca izredno veliko paše, povsod po mejah, po gozdih in po sadnem drevju. Zato pa treba, da ga uničujemo kar se da.
Drobtinice.
Analfabetizmu v Istri. V Istri je radi pomanjkanja šol še mnogo takih. ki ne znajo pisati ni čitati. Tako je analfabetov v pazinskem okraju 77 odstotkov, v poreškem o5 odstotkov, v koperskem 54 odstotkov, v voloskcm 48 odstotkov, v puljskem 41 odstotkov.
Rokovico iz podganjih kožic.
V	Londonu se industrija rokovic, ki so izdelane iz podganjih kožic, vedno bolj razširja in so samo tekom lanskega leta izdelali za 200.000 dolarjev takih rokovic. Iste kože se rabijo tudi za vezanje knjig, za okvire slik in slične predmete. Siromašnejši sloji ljudstva sc sedaj marljivo bavijo z lovom na podgane in skoraj vsak tak lovec zasluži na dan po 00 centov.
Konca sveta no bo šel Dr.
Chamberlain, profesor na vseučilišču v Čikagi, trdi, da bo naš svet obstal še najmanj slo milijonov let.
Novo postave za gostilničarje v
Ameriki. V glavnih točkah zahteva nova postava za državo Ohio sledeče:
1.	Noben človek, ki ni ameriški državljan, ne sme voditi gostilne. 2. Kdor je bil kdaj obdolžen krive prisege, ne sme imeti gostilne. .1. (iostilničar ne sme prodajati mladoletnim otrokom ali pijanim ljudem pijače. 4. V gostilni se ne sme igrati za denar. 5. Nobenih slabih žensk se ne sme imeti v poslopju, kjer se nahaja gostilna. 6. V gostilni ne sme b.ti razobešenih nikakih nespodobnih slik. Kdor se ne ravna po teh pravilih, bode za vedno izgubil gostilniško pravico.
Nekaj za pijance. — Iz Mc Kc-
esport. Pa., v Ameriki poročajo: Tukajšnji policijski sodnik II. S. Arthur je sklenil, da bode obsodil vsakega pijanca v to. da bode moral pred njim podpisati izjavo. vsled katere zamore v nadalje njegova žena dobivati mesto njega njegovo plačo in sicer za dobo jed n ega leta. Ako bi pijanec v to ne Hotel privoliti, potem mora iti za šest mesecev v prisilno delavnico : ako pa pijanec ni oženjen, potem ima do njegove plače pravico njegov najbližnji sorodnik, ki mora skrbeti. da se obsojenec pošteno in dostojno preživlja.
40.000 litrov rujavih hroščev so
uničili šolski otroci v Korneuburgu. -.Magistrat je namreč razpisal nagrado 4 stotink za vsak liter hroščev in mladina se je požurila, da jih zasluži. Koliko koristi imajo pri tem razni nasadi ?
Za kratek čas.
No torej! Stric (ki je obiskal nečaka):	»Dragi	moj nečak! Kako	znaš
dobro	piti.	To	kar	teče	po	grlu! To
mora stati mnogo denarja!“ Nečak (študent): »Torej, stric, sedaj vidite sami! In vendar, koliko kričavih pisem ste mi pisali!“
(iledališko. Skladatelj: »Ali se vam ne zdi prekratka moja opera, g. vodja?" Vodja: »Nikakor! Naš prvi igralec jeclja; potemtakem se opera že zavleče"...
Pri veron a u kit. Nadzornik veronattka:	»Zakaj se je skril Savel
pred ljudstvom, ko so ga volili za kralja?" Dolgo molči celi razred, nakar se je oglasil krčmarjev sin ter reče: »Bal se je, ker bi moral plačati pijačo".
Priliznjen o. Pesnik (presenečeno): »Ali milostljiva, vi berete moje pesmi?" Gospodinja: »Veste, ko pletem, moram kaj čitati, in četudi je še tako neumno!"
Loterijske številke.
I. nui ja.
Dunaj.............. 70	41	72	77	62
Gradec............. 49	78	22	66	75
Lekarna
toilM v Gorici
Prave In edine iel. kapljice
■ mamko sv. Antona P&do-vanakega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prokosijiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan , .po jedno žličico n «"»■”*•) popije. - Okrepi ielodec, atorč, da egine v kratkem času omotica in ii-votna lino st (mrtvoat). Te kap. ijice tndiatorfi, da človek ra/e ji
^ Cena steklenici 60 vin.
Rojaki!
Spominjajte se ob vsaki
■	priliki »Šolskega doma,,
Ušesno olje
višjega štabnega zdravnika in fizika dr. O. Schmiedta odstrani kmalu in popolnoma časno gluhoto, ušesni tok, ušesno brenčanje in nagluho.
Cena steklenice K 4 z navodilom vred.
Dobiva sc v lekarni O, CRISTOFOLETTI-Ja v GORICI.
IVAN SCHINDLER,
Dunaj III.|i., Erdbergstrasse 12.
pošilja žq veliko l(*t dobro zrjanQ Stroje vsake vrste za poljedelstvo.
Mline za sadja in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, Škropilnice, puljska orodja, stiskalnice za seno, n talilnic vi.le, trijerje, čistilnice za žito, hladilnice za koruzo, slamoreznice, stroj za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje k taji*, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, železuu cevi, svinčeno cevi.
Oti sotlitj po /oprt /itlatiio znižanih cc ah!
Kavni, lako vse priprave za kletarstvo: ni. dene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi. gumijeve plo e, s’r j za točenje piva, skrinje za led, stoje za sladoled, pripiavc za izdelovanje sodovko in penečih vin, mline za dišavo, kavo itd. stroje za izdelovanje klobas, tclililicc za živino, tehtnice na drog, steberake tehtnice, namizne tehniee, decimalne tehnice; zelezno pohištvo, železne blagajne, šivalne slrnje vseh seslav, orodja in stroje vsake vr.-te za ključavničarje, kovače, kiepa.je, sedlarje pleskarje itd,
Vse a večletnim jamstvom!
Po najnfioiDejl plačilnih popjil, tudi na obroke!
Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno,
proknpci in agentje z a želj oni. ==
Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku.
Piše naj se naravnost
Schindler,
Dunaj III\r Erdbergstrasse št- 12.
M4&
MM
[EBBBBaBBBBBBBaaBaaaa
n n
aaasiE
u
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" HHaaB
Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša)
zavaruje
1. proti požarni škodi vsakovrstna polsopja, zvonove, premičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in •}. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam
Edina domača slovenska zavarovalnica!
Svoji te svojim!
a
BBHBHHEioEBnaaaHaHaaaHBaBaaEiaHHBaaHaBEi
a
a
a
E
a
mmmmm