ri'Je.ia^  V četertik 31. velikiga travna.,  ,^\ 1849.                                     3                  j_ p0i
22. lisi, 'ovicd
Bleško jezefro. #)
'(K. Huberjeva pesem.)
_  tok BWški, Kiiič **) nebeški
Krajnske zemlje tU Vene iz raja Te obdaja,
Vse se veseli.' Vali igrajo Ribe imajo
Dobrovoljni ple"s, Ladja giblje Se in ziblje
Mas h Kraljic nebe*s.
'Iz verlme srede Skale blčde
Stari Grad je rob; Čez od .Grada Mutast strada
StermiBab ji ždb. Kdor si tukaj Le" zaukaj
Tu brez vse skerbi; Krajna mati V svojim zlati
Draga jiaj živi.
Samo, pervi kralj slovanski.
(Konec.)
Ali komaj so bili Slovani pod tim svojim kraljem sami svoji, se že v težak boj zapletejo. Vojšaki frankov-skiga kralja Dagoberta so bili namreč Slovence poro-pali, Slovenci pa nje pobili. To Dagoberta zlo razkači. Pošlje precej sporočnika h kralju Samo tu po zadovoljeno* Samo Dagobertoviga sporočnika še letačaspred-
*) Bled (Feldes) neizrečeno lep kraj na Gorcnskim , ki ga imenitna gospoda obiskuje* Na sredi jezera je otok, to je suh kos zemlje. Na tem je cerkev h kteri se v ladijah vozijo. Na bregu jezera na visoki pečini stoji Grad. Bab ji   zob   je  gora   če'z   od Grada. — **) Kinč naine«to f ci'r (Zierde).
170
se pusti, ko se je bil po slovensko oblekel. Ta, po imena Sihar, mu sporoči zdaj povelje svojiga kralja, in se začne proti Samotu repenčiti: Te dežele niso tvoje, ampak mojiga kralja. — Te in še druge zlobne besede Samota tako vnamejo, da Siharja s potepenim pismain iz svojiga kraljeviga grada odpravi. Nato se v letu 631 kervav boj začne. Dagobert pride s tremi vojskami Frankov in Ale-manov v Samotovo deželo. Tudi Lorigobaude'prisili,,da od eniga^ kraja nad Slovence priprašijo. Pri Vogastim ali Vogastigradu *) je bil nar večji boj. Vtem kerva-vim boji, ki je tri dni terpel, premaga S^amo s svojimi Slovenci in Cehi vse Nemce, jim vse otaine, in jih iz svq-jih dežel izpoka. Samo gre potem še večkrat nad Nemce, in se v_ svoji oblasti junaško ouderži.
O tem času se prigodi, da Avari Bulgare preženo. Ti prosijo Dagoberta za naseliša. Jih vzame v svojo deželo. Ali nečloveški Dagobert jih vkaže v eni noči vse vbiti. En sam poglavarič s sedem sto Bulgari v Samot.ovo deželo uide.
Samo*} je bil umen, močan, vitežki poglavar. On je Slovence in druge Slovane avarske sužnosti rešil in jih v narodski svobodi obderžal notri do svoje smerti. Po njegovi smerti so se pa Slovani zopet na več rodov razdelili in pod izbrane vojvode podali. Tako jq kraljestvo razpadlo na majhne razlomke. Avari so vnovič v našo deželo priderli, in jo skoraj na nič djali.
Slovenci, so bili prisiljeni, ker jim niso drugi Slovani pomagali, Parce ali Bavare na pomoč prositi. Pridejo, odvernejo Avare, AH zato je mogel slovenski vojvoda Borut 748 ga leta, nemške Parce za svoje gospode spozn nati, in jim svojiga sina Karata in bratoviga sina Hoti-mira za zastavo dati. Po Borutovi smerti so jim.Parci Karata in za tim Ho t i mira za vojvoda poslali. Za očetam Hotimiram je nastopil sin Vladuh (Valhun).
*) Vogastigrad je bil nar breze  „Voigtsberg" na Štajerskim,
**) S a m o š a k iu SamoHina na Štajerskim in Samobocna Hrova&kiin spomnijo, da je mogel tu kak S a moto v grad biti.
m
Proti tem pase spuutajo slovenski, in sicer: Celjski, Slovenjograški *) in Mariborski (Marburški) žlaht-niki. Punt pa zaduši parski vojvoda Tasilo II., in premaganimi! Vladuhu zopet oblast pridobi. Slovenski žlaht-niki se drugič spuntajo. Pa so zopet premagani.
Popolhama tim nepokojem zadnjič ffankdvski kralj Dragotih (Kari) Veliki v letu 774 konec naredi. On je s svdjd silno Vojsko vše svoje isovražnike premagal in tudi Slovence popolnauia Vkrotil. In od tod so bili Slovenci zmiraj pod nemško vlado. To jih je zlo bolelo in jih še zdaj boli. Pa ne zato, kakor da bi hoteli spet sami svojima kralja1 imeti — nišo tako vladoželni pohlevni Slovenci ^ -- ampak zato ker1 so imeli od tistihmal velike tlake, in ker so jim celo naiv svetejši pravico kratili, se vsaj v šolah in pisarnicah preiniliga materniga jezika poslužeVati.
Tode smo lani cesarsko obljubo dobili, da bode ta krivica krtialo popravljena. Bog daj! Pervi, ki nam je lo obljubil1,11^ bil preSvitli stari cesar Ferdinand L, za-"-Volj sVbje milosti imehovan Mili. Njegovo ime zasluži v zgodovinske bukve ž zlatimi čerkami zapisano bitL Bog drij ^ft'tudi, da bi k& njegova obljuba pod novim cesarjem kuialokiriiild spolnila.
Dogottbe V Idrijskim rudniku.
Kotoej se znajdba bogatiga Idrijskiga rudnika razglas^ pride takrat mogočen Benečan* Si leta 1510 rudnik vsvoji, in odpeljuje srebro v ponosne Benetke, Ali cesar Maksimilian pošlje dva stotnika z mogočnim kardelam, in o-šabniga soseda odpodi. V te dobi pride rudnik pod oblast vlade, in per te ostane. Umetniki, iz Solnograškiga (Salcburg) od vlade poslani, delo v red spravijo, nevarne kraje opustijo, število delavcov pomnožijo in toliko srebra razpošljejo, de rudnik že takrat za bogatejšiga od
.-----------h—¦-----------^
*) Od lih   žlalitnikov   je   dobil   Slovenj i gradeč   na   Stajirskim   svoje Ime, ker sd lam slartovali.  (Krempcljnova dogod. Maj. z. str, 61).
172
vsih znanih v Evropi velja. Ker pa kraj v nizki dolini poleg reke leži, so tudi nevarnosti,, ko nižje kopljejo, večji prihajale. Leta 1525 potres skalovje stermiga hriba polovico ure pod Idrijo odvali, in reko zajezi. Voda se v ravnini nabira, in nižje ležijoče jame nalije. Na veke bi se bil ta bogati kraj človeku zaperl, ko bi ne bilo marljivo gibanje 500 ljudi jeza do časa prekopalo, in vodi tu bistro tekoči odtek napravilo. Se dan današnji se vidjjo razvaline te sterme gore. Šestiga stoletja.so na bogatejših krajih kopali, in nektere žile živiga zrebra zazidali^ de bi jih o času pomankanja rabili. —
Ko se jim pa sreča smeja, so vodji delavcov samo to mislili, koliko rude bojo sožgali, in živiga srebra razposlali; ne pa de bi nevarne jame ozidali, in bolj ogradili. Rudnik nevaren prihaja. Tu in tam je kakiga delavca zasulo ali polomilo. Leta 1734 hoče delavec, po rodu Tiro-lec, terdo skalo s smodnikam razrušiti. Ura je bila 4 po poldne. Vodarji delavcam, kj so o tem času počivali, .piti perneso.i Ravno žveplenko prižge,, ko vodarji odidejo,, j Jo na smodnik verze, in k tovtiršem zbežj. Strašen potres za^ gromi^ ko smodnik skalo razžene. Jama tu nevarnejši vjfjup pade, in 72 oseb posuje. Samo vodarji, ki so bjli na drugi strani, odidejo, in žalostno novico iz jame prineso. 52 žen je svoje vbite može, in 20 mater svoje mlade sine, ki so bili zdravi v rudnico šli, objokovalo. Celg leto so posip prekopovali. Ko zadnjič do zasutih pridejo, najdejo njih kosti in orodje'med rudo namešane. Ta kraj rudniRa, ki ga železen križ zaznamuje, še dan današnji mertvaško polje (Todtentrifte) imenujejo.
(Dalje sledi.)
Pasja steklina,
(Konec.)
3) Kako pomagati, če stekel pes koga vgriz-ne?
Kertova Marica po polji iz šole grede v bukvice gleda in lepo povestico bere. Kar čuti, de se ji nekaj v no-
173
go zaleti in jo vgrizne. Prestrašena zavekne, pogleda in vidi, de je bil pes s penastim gobcam. Jokaje teče-domu, in toži, de jo je tak in tak pes všenil. „Oh l — zavpijejo mati, -r-r to je bil Pečarjev stekli pes„ Pošljejo hitro po zdravnika, pa ne po kakiga mazača. Timčasi pa pustijo rano prav kervaveti. Ko nekoliko kervi izteče, namažejo rano s peresam v hudičevo olje pomočenim, ki so ga ravno zato pri hiši imeli. Ce ni takiga pri rokah, se mora rana s razbelenim železarn žgati. — Marico zlo skeli. Tode voljno terpi, rajši, kot de bi mogla vmreti.
,Mati zdaj rano in oslinke z mlačno vodo izpirajo, *.) de rana kar nič več ne solzi. Nato pomočijo, de bi se začela rana gnojiti, v slan lug perteno, v štiri gube djapo cunjico. Jo s stolčeno soljo poštupajo. Denejo na rano,. Jo rahlo obvežejo. **) Mehurje, ki so se delali, so mati ,z nožičkam prerezovali in izpušali. — Ravno tako se mora vgriznjencu rana prerezati in sem ter tje prepi-kati, če je bila prezgodej ali napak zaceljena, ali pa, če bolnika že steklina obhaja. To se pozna, če ga mrazi, strah preleta in žalost. De bi se stara rana začela gnojiti, »se i ravna, kakor pri novi. —'-
l Ken zdravnika je še ni, spravijo skerbna mati Marico! v posteljo. Dajejo ji po skledici na vodi obarjeniga bezgoviga cvetja, de se poti. Zdaj prisope zdravnik. Pohvali ravnanje matere In azdravi kmalo pridno deklico.
Mlakarjeviga Aleša je bil tudi stekel pe&vgriz-nil. Ni mislil, de bi bil pes stekel. Čez 14 dni Alčša že strašna -steklina zgrabi. S perviga se mu moti po glavi, davi ga, svfcs klavern je. Čedalje hujše mu prihaja. Peni iu meče se, ter grize okoli sebe. Neziiand ga žeja. Ce mu vode ponujajo,- se je pa bojL Vrat mu oteče, usta so čer-ne. Po vsih udih ga strašno terga, dokler popolnama oslabi in vmerje.
*) Za izpiranje rane je dober tudi domači in mjilarski (žajfarski) Ing alj ap-nena voda. Pokusi, če niso preojstri. Preojslrim prilij vode. Tudi slana voda je dobra, ki jo lahko narediš iz pesli soli' med polič mjačniga kropa-V sili  izpiraj  rano s svojo  vodo (scavnico*).
'*) Dobra obreza je tudi stoičen česen, ali pa nasoljena čebula.
174
Strežniki takiga bolnika se morajo skerbno Varovati, de jih iie oslini, okervavi ali vgriztie. Ravno takobolezen bi dobili. Kogar oslini, naj se berš « slftnd vodo Vrniva. Pada shria na rano, in tako pfee do kervi pride, ali te je celo Vgrižnil, raVnajbrez odloga/ kakor zoper vgrte stek-liga psa.! Merliča ne vmivati. Z' rokOVicami ga V trtigo djatf. Posteljo takiga nesrečnika iti Vse, (česar Se je dotaknil, kar je oslinil, šožgi, ali vsaj z ojstrim higaih operi. Tla stanice oskoblaj, steno odergni in pobeli.
Kakor s človekam, ravnaj tudi s steklo-Vgriznjeno in steklo živitlo. Pošlji po zdravnika. Naznani' nesrečo gosposki, de se živinee pod Varstvo vzame. Psn pa* ni pomagati. ¦ Kar Vbiti ga. Komur se psa bolj škoda zdi, kot ¦človeka} je pasji stric Je pa pes koga vgrizftil, in se ne ve praV, je li pes stekel, je li hej flaj se iia vbije VarnO  gA zapreti. Zdravnik ga naj  vsak  dan ogleduje.
Koliko tolažba za vgriTinjerica, ie pes5 iti'stekel!
¦ ¦ ¦'!! iln '"
SmLrt |>o l»al»ji V&fi4
Jerica gre jagod brat Ni vedila^ da so pri jagodah rade' kačej Poklekne h geruričku lepih rudečibv jagod. Pa komaj'tri, štiri v kOzelček veržej ^ asJ,M jojnekajiv desno koleno zbodo. j,Ti nesrečni tern, ti t" -1- se/togoti. Ali kakd se vstraši Vgledati pod kolena m kakor svitek zvito kačoy kt v germ šine.
Jerica'le toliko, da se vekaje domu1 privlecct Noga je že otekla kot panj in pisana kot kača. Namesto da bi sta riši z njo tako ravnali, kot je bilo v iT« listu Vedeža od kač j iga pika povedano, pošljejo po sleparja, ki se je ustil, da zna kačji pik) zagovoriti ali panati. ^ Naredi svoje čire čare in pravi: Zdaj se1 ni treba čistonič^bati. Jutri bo že dobro. Plačajo mu eno petico. Res je bilo drugi dan že dobro. Deklici ni bilo nobeniga zdravnika več treba. V strašnih bolečinah je bila še tisto noč sklenila; — Vidite w otroci I kaj babja Vera stori. Ko bi bili stariši po učeniga  zdravnika  poslali«   bi Jerica  ne bila vmerla.
175
Zdravniki imajo več pomočkov »oper-kačji pik, ki gotovo pomagajo, če le ni zamujeno. — Zapametite si to t Kar se, od tako imenovauiga „pananja" ali ^zagovarjanja^ bl&-de, .je, vse gerda laž. Sleparji, .ki se a tako umetnostjo bahajo, so večidel pijanci. Sleparijo, da le za kapljico vina dobijo. Svoj želodce %najo panati, da se jim v glavi verti; druziga pa ne.
Voliie ali pasje jagode.
Tomažek, pride s paše^ Dobro se naveperja in gre-vesel 'spat. V> sredi noči pa hudo žejo dobi. Ali vodo, kf so mu jo skerbna mati prinesli^ težko požiraf Začne tud^ blesti.. Toži, da se mu JiQČe želodec skerčiti, in čez. daje,-Nato. terdno zaspi. Bog naš vari, — pravijo mati —- kako naglo1 vender človeka zgrabi!.Pa'»daj je mehde zedob.ro, Ubožec je sladko zaspal. -^
Ko se pa dan zazna, vidijo, da je Tomažek popol-> nama oslepel, desiravno gleda kot poprej. Mati v jok, in pošljejo neutegama po zdravnika. Zdravnik mu prec žilo potiplje. Slabo bije. Okoli reber je vse napeto. Oči od-perte, po udih strašna vropina, Tomažek zda) kot mer-^ tev Ježi,/zdaj,.se( zvija, kot červ, zdaj mu sapa zastaja. Strašne,bolečine revež terpi. Iz vsih znaminj zdravnik previdi, da je mogel nekaj strupeniga zavžiti. B4 mu ne,-kaj za bljuvatu Izbljuje veliko divjih jagod in semena. Volčje jagod-e ,sa bile„ ki jim v nekterih krajih tud? pasje pravijo. Dobro je bilo, da jih je bil želodec izmetal, sicer bi bil mogel vmreti. Tomažek pove, da jih je res na paši v logu jedel, ker jih ni poznal. „Nisiin mislil, da bi bile strupene, ker so bil tako lepe", se izgovarja.
Zdravnik pa: V prihodnje nikoli nobene rastline, naj si bo jagoda, cvetlica ali kako drugo zeliše, ki ga po vsih lastnostih ne poznaš, še v usta ne jemlji. Veliko ^e lepih cvetlic, ki so pa zlo strupene. — Ce ni nagle pomoči, pa je pa človeku. — Tomažek ozdravi in zdravnikovih besed nikdar ne pozabi.
176
Volčja ali pasja jagoda ima začernelo, precej visoko steblo, podolgovato, černo-zelenkasto perje. Po leti ima cvetje tamo-rudeče, na dnu rumeno. V jeseni dozorijo černo-svitle jagode brez košic, ki so stašiio hud strup.
Blag*.prepir dveh. bratov.
Rimski cesar Avgusti je bil Andiatoriga z ženo in otroci vjel, in ko jih iz boriša veličastno perpelja, da vkaz, očeta in starjiga sina vmoriti. Cesarjev hlapec, kte-riinu je Tailo to zapovedano, vpraša brata, kteri de bi bil starji? Zdaj se sproži najlepši prepir med njima, ke"r se slednji, navdan z željo druziga rešiti, starjiga terdu Ko se močno pričkata, poda na zadnje starji, po solzah in prošnji matere permoran, in ta je ob glavo djan. — Ko je glas od takovelikodušniga izgleda bratovske ljubezni na Avgustove ušesa prišel, nad katerim so celo sovražniki stermeli, je grozno ganjen, svoj nevsmiljenj vkaz preklel. Solze- so se mu vtrinjale. Mater in sina je potem na svoj dvor vzel, in si prizadeval, poprejšnje grozovitno delo z veliko dobroto zbrisati in zatreti.
Vaclav Smrekar.
v                             v
Leta 1843 po zimi je vmerl na Ceskim slep človek po, imeni Vaclav iSmrekar, v 52. leti svoje starosti. Dete pri štirih letih je zgubil vid. Pa ravno zdaj so se mu začele imenitne lastnosti razvijati, posebno pa spomin (Gediicht-niss), in sicer tako, da je vse znal iz glave, kar je enkrat slišal. Celo češko zgodovino, ktero mu je nekdo bral, je znal. K temu je znal dobro na gosli, zraven dobro peti, čez 300 narodnih in 200 svetih pesem. Posebno pri pojedinah je bil povsod prijetin gost.                        — k —
Zastavica.
Kaj je na človeku nar boljši?
'i»j$p rfnj/s asa as>i lPsrojg
H3»* Drugi in vsaki leden, kadar je v čelertik praznik, pride Vede* en dan poprej (v sredo) na svitlo.
Rozalija Eyer^ založnica. J. Navratil, vrednik.