PoStnioa plačana v golov in?. Omm Sl — Ih* DEMOKRACIJA Spediz. in abb. post. I. gr. Uredništvo; Tr*t. ul. Machiavelli 22-II. - tel. 3-62-75 Uprava: Tret,, ulic* S. Asaatailo 1-c - tel. 2-80-11 Goriško urednlitvo: Gorica, Riva Pinzzutt* it. II. CBiNA: posamezna Številka L 2S. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstva mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Lefo X. - Štev. 9 Trst - Gorica 2. marca 1956 Izhaja vsak petek Med kladivom in nakovalom H- Pred štirinajstimi dnevi smo prikazali, kako so v z naslovom orisa-Hffrn položaju zamejskih primotrskin, Slovencev reševali in se še rešit je vfjrašanje njihovega šolstva. Osebe, ki morajo, nekrive, posebno trdo trpeti zaradi neenakih jugoslovanskih in italijanskih gledanj, zaradi tRkosti na eni ali drugi strani, včasih pa trudi zaradi interesov obeh sosednjih držav, ki imajo tu in tam Itakšno stično točko, pa so tako i-menovani »optanti«. Gre za dovčerajšnje italijanske državljane, ki so se iz gospodarskih aU idejnih razlogov odločili, da zapustijo nekdanje italijansko ozemlje, ki je z mirovno pogodbo pri-padlo Jugoslaviji, in se naselijo na italijanski strani. Precej je tudi takih, ki so že pred vojno leta in le-£* že živeli na ozemlju, ki je ostala Italiji, in so po razmejitvi ostali pač, kjer so bili, v kraju svojega dejanskega, ne pa formalnega stalnega bivališča. Vse te osebe imajo poleg nekdanjega italijanskega državljanstvi še dvojno kvalifikacijo, zaradi katere bi lahko upravičeno pričakovale, da bo demokratična Italija obravnavala njihov položaj z vso uvidevnostjo: prvič so to žrtve nastalih sprememb, ki se niso pomirile s komunistično diktaturo, drugič pa so to nekdanji italijanski državljani, ki so se v kritičnem trenutku, čeprav po narodnosti Neita-lijani, odločili za italijansko državljanstvo. Na eni strani se torej lahko sklicujejo na splošno solidarnost vseh svobodoljubnih ljudi, ki se morajo v stiski medsebojno podpi-ratii na drugi strani pa je z njihovo odločitvijo dobila Italija dragoceno priložnost, da politično izkoristi dejstvo, ko se je toliko in toliko Slovencev, ki so pod fašizmom, sko-ra brez izjeme stremeli proč od /-talije, v kritičnem trenutku, ko so bili postavljeni pred izbiro, le odločilo za Italijo. Kaj nas nihče napačno ne razume. Takšna je gola, neprikrita resnica. Ne povemo nič novega, če rečemo, , da ao se mnogi boli, da bodo odgovorni italijanski politiki to redko priliko tudi izkoristili. Tod<: že ko so v Parizu sklepali mirovno pogodbo, se -je pokazalo, da najbrž ni ljudi tako širokih pogledov, da bi iz te moke namestii nekaj kruhi. Italija .fa ,bil# po pariški, pogodbi auvezana, da sprejme, iz Jugoslaviji 4odeljenega ozemlja, za polnopravne državljane tiste svoje sonarodnjake, ki so jo. izrecni, želeli. Toda, kdo sme oplirati za Italijo in kdo ne, tg, odločitev je bila pridržav:i Jngpslaviji,,^.^ . Prt tem nas ne sme motiti, da so izbrali za merilo »občevalni jeziki'.. Tudi tu gre za okoliščinam primer->£q zaščito »svojih«. Veliko je namreč oseb, ki so bile rojene v slovenskih ali hrvatskih družinah, pa so bile šele kasneje poitalijančene. Se več je takih, katerih predniki so bili Hrvati ali Slovenci. Hotelo se je torej preprečiti, da bi se nekor jrm lahko spodbijalo pravico na p-cijo zaradi tega, ker je bil nekod nekaj drugega kot je, oziroma čuti danes. Ppdobna določila je vsebovala tudi ie San Germainska mirovna pogodba. Jasno je, da postane pojem »občevalnega jezika« v takšnih primerih zelo, raztegljiva harmonika, ki se da pa tudi pošteno stisniti. O vsem sicer še ni padla zadnja beseda, ker še ni, znano, kakšno bo 4okončno stališče sodišč, toda vsaj aaenkrat so se italijanske oblasti fKtstavile na zelo ozko stališče. To svoje gledanje tudi v polni meri u-veljavljajo, posebno, odkar jim je Jugoslavija s svojim odstopom od izključne pravice odločanja to dopustila. Medtem ko je mirovna pogodba z Italijo odločala, da postan? z rimskimi dogovori z dne 23. dec. 1950 izrecno jugoslovanski državljan vsak prebimlec nekdanjega i-tiflijanskega ozemlja, odstopljenega Jugoslaviji, v kolikor Jugoslavija ne sprejme njegove opcije za Italijo, je Jugoslavija dopustila Italiil da posamezne opcije po svoji prosti volji sprejme ali odbije. Italija lahko napravi to ne glede na odločitev,, ki ■jo je v posameznih prime-rth zavzela Jugoslavija. S tem je fyilo torej dopuščeno, da eno Hi $rugo opcijo Jugoslavija prizna, I-talija pa ne. Optant ostane v tem primeru med obema stoloma in postane — apolid,, človek brez državljanstva, brez pravice in zaščite na katerikoli stran. In to, česar mirovna pogodba z Italijo ni predvidevala in čemur se je hotela izogniti, se danes dogaja. (Nadaljevanje na 2. strani) Obish fironchlia u Ameriki Obisk predsednika Gronchija e nedvomno v ospred/u dogodkov le-ga tedna. Obisk ni samo važen za okrepitev prijateljskih odnosov med Italijo in Združenimi državami, "napak bo gotovo tudi vir r.ovih domiselnih pobud v zahodni skupnosii ter njenem razmerju do sovjetskega bloka. Doslej je bil poudarek italijansko - ameriškega sodelovanja na gospodarski pomoči, odslej oa bo bolj na, soodločanju v mednarodni politiki. Zavezništvo Italije z Združenimi državami in atlants m skupnostjo je. iskreno in globokt.. Izhajajoč iz tega zavezništva je, Gronehi v svoji zahvali za Eiser.-howerjev pozdrav ob njegovem prihodu lahko poudaril sodelovanje o-beh držav pri obrambi svobode in socialnega ter človeškega napredka kot temeljev tiste civilizacije, ki jo morajo Združene države in Italja skupno braniti. V političnem delu svojih razgovorov bodo italijanski državniki gi-tovo odkrito povedali svoje m'si: n stališče Italije k iskanju novih poti zahodne politike. Spričo n" stalnega in menjajočega se položaja na svetu ni namreč nobenege dvoma, da bo moral Zahod vod.i bolj gibčno in spretno politiko. Ni dosti, če se samo toži, kaj vse delajo komunisti, ampak treba bo tudi misliti, kaj se je opustilo in koko se bo kos komunistični nevarnosti, ki se je po moskovskem kongresu sovjetske komunistične partije nedvomno povečala. In prev predsednik Gronehi je mož, ki bi po sodbi ameriške javnosti lahko s stvarnimi in 'tehtnimi mislimi prispeval k temu delu. V*>s ameriški tisk je namreč v svojih pozdravnih člankih, objavljenih ob prihodu prvega italijanskega državnega poglavarja, ki ie na obisku v Združenih državah, označil Gron-chija kot enega od tistih mož, ki sr nomagali obdržati Italijo m poti svobode, kljub komunističnemu pritisku, ki zlasti v Italiji ni majhen. Glas Btalije se bo po tem obisku v mednarodni politiki gotovo ojačil, posebno še v tem trenutku, ko imata druga, dva važna faktorja evropske skupnosti, Francija in Zahodna Nemčiia, v svoji notranji politiki velike težave. Gronchijev obisk zato ni samo važen za ojačenje zgodovinskih prijateljskih vezi med o-bema državama, ampak tudi za ja-čenje zahodne obrambe pred komunizmom. Predsednik Gronehi je bil v Wa-shingtotiu sprejet z vsemi častmi ki pripadajo državnemu poglavarja, in z vso prijateljsko prisrčno t-jo, ki ie značilna za odnose med zavezniškimi državami. Poleg razgovorov z Eisenhowerjem, Dullesom in drugimi visokimi ameriškimi o-sebnostmi je Gronehi 29. februarja govoril v ameriškem kongresu. •Sprejeli so ga na posebni seji ar'e riškega . zakonodajnega doma, kamor povabijo samo najpomembnejše tuje goste. V svojem govoru je Gronehi poudaril potrebo po okrepitvi strnjenosti in vzajemnost: med zahodnimi državami za ohranitev miru ter gospodarski in so-, cjalni napredek Evrope. Posebno pa se je Gronehi zavzel za vzajemno sodelovanje na gospodarskem področju, pri čemer je poudaril italijanske potrebe. Tudi zunanji minister Martino je na .svoji tiskovni konferenci, v sredo, izrazil željo, da bi čim širše izvabi 2. člen Atlantske pogodbe, ki se nanaša na gosp. sodelovanje. tidtnmim ’ilm Zahodnonemški kancler se je znašel v precejšnjih težavah. Vodit?!; liberalne stranke, Dehler, za katerim stojijo industrijski krogi in ga močno podpira !o bivši nacisti, se je postavil na stram liberalcev v Dues-seldorfu. ki so razbili koalicijo s krščanskimi demokrati n stopili v novo vlado s socialisti. Do podobnega razkola je nato prišlo v osrednji, bonnski vladi, čeprav so v nje' os,tal i liberajni min;stri, ki so s? odločili proti voditelju stranke. Dehlerju, za Adenaueria. Ta razkol je zelo pomemben, Adenauer je s svojo evropsko politiko vrnil Za- hedni Nemčiji mednaroden ugiwd in jo z ameriško pomočjo gospod a.-.-sko silno dvignil. Zdaj so Nemci spet močni, močne struje med njimi stremijo po zedinjenju, pa čeprav za ceno žrtvovanja zavezništva z Zahodom in evropske skupnosti, ki sta , glavni steber Ade-nauerjeve zunanje politike. Zma.a te smeri bi bila usodna tako za A-denauerja, ki je Nemčijo potegni! iz povojnega, kaosa, za evropsko ’n zahodno skupnost, kakor tudi za Nemčijo samo, ki b. znova zap a-va-la v nevarne nacionalistične ■vode. Nacionalisti hočejo izkoristit' spor med Zahodom in Vzhodom za dosego zedinjenja obeh Nemčij, v tem sporu naj bi združena Nemčija stremela po novi vodilni vlogi v politiki, gospodarstvu in industriji. S tem pa bi nova Nemči.e spet lahko postala tista sila, ki bo ogrožala svetovni mir. To pa ni e-dina nevarnost za Zahod in skupno protikomunistično Evropo. Most do, zedinjen a Nemčije po zamisli nemških politikov, ki so proti Adenauerju, vodi preko koeksistence v sovjetskem smislu, taka nemška politika bi pa nedvomno oslabila Zahod in spravila obrambo Zahodne Evrope v resne težave. Upajmo, da bo med Nemci končno le zmagala zdrava pamet in da bodo le uvidel: v kako nesrečo so jo v preteklost'' ponovno spravile take nacionalistične težnje. Frontaška politika pot v svetovno revolucijo ■Svet je z veliko, pozornostjo sle-j posameznika in izpoveduje »kodek-d;l poteku XX. kongresa sovjetske iuvno odgovornost«, icomuuistipne partije, Lden glavnih i Ali pa to tudi pomeni odpoved 4&k..uok'>y zborovan4a je bila o,{- nasilju in revoluciji? Tudi na to poved Stalinovega kulta in ra-zgla- J vprašanje so v Kremlju odgovori1;. Sitev »kolektivne odgovornosti« Zastopnik starejšega pokoien.a, Mf-i^a/U-čno to pomeni, da so sedanj sov.csski oblastniki prišli do sp..-zn&nj.,, da je- bolj pametno, da sc medsebojno prenašajo, kakor pa, da '- naprej nadaljevali s poizkusi medsebojnega likvidiranja, kak. r se „e to odgajalo še po Stalinovi .mrt. v siučajii Berje z name-nom, da bi na ta način odstranili krizo v vodstvu. Vzrokov za tak sporazumniški -y>-stopek je gotovo mnogo in ne ne-obhodn.h utemeljevanjih tudi ni pomanjkanja: Sedaj se sovjetska dialektika pač ne sklicuje več nr Stalina, pač pa na Lenina. Trenutno imajo mnenja očeta revolucije večjo veljavo kot načela njegovega sina. Z demokracijo seveda tudi ta odločitev nima nobenega opravka: vladajoči kolektiv ni morda kak /a-hodry izvoljeni parlament. Kolektiv si je pristojnost vladne obla. ti kar sam podelil in si jo pustil leg i-lizšrati s soglasnimi sklepi. Boljševizem je sedaj Sitar štirideset let, in mlado pokolenje pozna revolucijo zgolj iz zgodovinskih učbenikov- Xa odklanja nepreračunljivo dinam;, Nobena evropska država ni tako bogata, da bi lahko zgradila a-ko veliko lastno atomsko industrijo, da bi bila sposobna za tvorno samostojno življenje; 2) nekatere države razpolagajo s skromnimi ležišči radioaktivnih rud-njn, od katerih vsako zase ne pomeni .veliko, skupno pa bi nekai zaleglo;, j, . . , 3), skupne investicije v atomsko industrijo in izmenjave medsebojnih izsledkov in patentov bi evro p- Sopjitsha trgopina s sužnji Svobodni svet še vedno ne ve vsega o usodi sužnjev v sovjetskih koncentracijskih taboriščih. V zadnjem času so povzročila splošno o-gorčenje. zlasti poročila o sovjetskem trgovanju s prisilnimi delavci,, o čemer objavlja podrobnosti pravkar izšla Jakovljeva knjiga »Koncentracijska taborišča v Sovjetski zvezi«, ki jo je izdal mona-kovski »Inštitut za raziskovanje zgodovine in kulture Sovjetske zveze«. Po podatkih te knjige sta sklenili Sovjetska zveza in »Mongolska ljudska republika«, za katere sprejem med ZN se Sovjeti zavzemajo, pogodbo, po kateri se je Sovjetska zveza obvezala dobaviti jetnike iz koncentracijskih taborišč za delo v Mongoliji. Ta pa se je obvezala, d? plača za vsakega poslanega jetnika 60 do 120 zlatih rubljev, kakor je pač jetnikova tehnična sposobnos* Leta 1952 so Sovjeti prodali Mongoliji 60.000 jetnikov, v na-slednjin letih pa nekaj manj. Med prodanimi sužnji je tudi več tujcev, tako Poljakov, Spancev, Grkov in Nemcev. Uprava v mongolskih taboriščih je mešana rusko • mongolska-. Iz kupljenih prisilnih delavcev skušajo Mongolci iztisn'ti čim večjo delovno storilnost. Ti delovni sužnji delajo dnevno 12 ur, ori vsakem vremenu. Pri gradnji želeaniic morajo delati tudi pri temperaturi 40 stopinj pod ničlo. Ze na; m a,n j.še prekrške kaznujejo jetnike z bičem. Sploh je vse ravnanje 7. nuskimi sužn.i surovo in brezobzirno. Tisti, ki jih kaznujejo, do-bix> toplo hrano le enkrat na tri dni. Jetniki stamujejo v barakah, v katerih pozimi ni nikoli večja temperatura kot 5 stopinj nad ničlo. Mezda teh sužnjev v Mongoliji znaša le 40 odstotkov plače, ki jo dobi sovjetski prisilni delavec v sovjetskih taboriščih. Pa tudi ta mezda je le v taboriščnih bonih. Hrana jetnikov je sledeča: ob px-tih zjutraj dobijo kašo, opoldne juho, zvečer ob šestih juho, ovseno kašo, skodelico čaja. Poleg tega *• majo na dan 800 gramov kruha, 25 gramov sladkorja in 65 gramov mesa. Da imajo sovjetski sužnji brezupno življenje, ni treba posebej o-menjati. Zato so na dnevnem redu samomori in namerna pohabijenja samega sebe..Razmere živo spominjajo na življenje v sibirskih kaznilnicah pred 100 leti, ki jih je o-pisal Dostojevski v svojih »Zapl-sk h iz mrtvega doma«. Ko je leta 1954 zvedela komunistična Kitajska za to pogodbo, ie tudi ona predložila prijateljski sov-ietski vladi,.naj da Kitajski na razpolago 15.000 ruskih specialistov 'z koncentracijskih taborišč pod enakimi pogoji. Domnevajo, da so se tudi ta pogajanja pozitivno zaključila. skirn državam omogočile, da to panogo sorazmerno hitro razvijejo do višine, da bi lahko tekmovale z Združenimi državami in Sovjetsko zvezo; 4) Skupnost bi lahko nadz,ira!;i uporabo atomske energije in bi preprečevala, da bi jo trošili za škodljive namene. Uspešno uresničenje načrta pa bodo ovirala sledeča dejstva: 1) Francija je — vsaj tako pravijo Nemci — politično nezaneslj*-va dežela. Kaj bo, če zmaga tam kakšna »ljudska fronta«? 2) .Med Nemčijo in ostalimi evropskimi državami na področju jedrne energije ni popolne ena.o-pravnosti. Zahodna Nemčija se namreč ne sme pečati z atomskimi raziskavanji vojaškega značaja. C e bi v napetih trenutkih primanjkovalo raznih surovin, bi Zahodna Nemčija sigurno bila najbolj prizadeta, ker bi imele prednost vojaške potrebe. 3) Medtem ko bi Nemci morali odstopiti »Euratomu« vsa svoja odkritja in patente, bi druge evropske države, z izgovorom, da gre za vojaške tajnosti, Nemčiji lahko marsikaj prikrile. Videti je torej, da se čutijo najbolj prikrajšane pravzaprav Nemci, narod, katerega sodelovanje je pri novi skupnosti še posebej zaže-ljeno. Verjetno je, da bodo porodne bolečine nove organizacije polagoma le odstranili. Demokracija je v svj-jih sklepih in odločitvah načeloma ■malo počasna. To pa ni zlo. SoBjetshB snubitve " " Sovjeti se goreče trudijo okrog skandinavskih držav za svojo nordijsko »ofenzivo prijateljstva«. Norveški zunanji minister je sjporočil. da je sovjetska vlada povabila v zvezi s prvomajsko vojaško parado v Moskvi tudi norveško vojaško delegacijo na sodelovanje. Istočasno poročajo iz Osla, da so Sovjelti izrazili svojo pripravljenost za sklenitev sovjetsko-norve-škega dogovora o letalskem prometu. Norveški dnevnik »Aftenpo-sten« poroča s svoje strani, da sp bodo morala pogajanja vršiti v Moskvi istočasno tudi z Dansko. Tud' letalska pogajanja, ki so v zadnjem času zaostala, bodo obnovili. V okvir sovjetskih snubitev spada tudi sporočilo Sovjetov, da na- Mladinski literarni natečaj Slovenska prosvetna matica, razpisuje velikonočni nagradni literarni natečaj. Trije najboljši prispevki — novela, črtica ali pesem — ki naj ne obsega vsak več kot ene kolone »Demokracije«, bodo nagrajeni, in objavljeni v velikonočni številki. Prva nagrada 3.000 lir, druga 2.000 in tretja 1.000 lir ter pet prizna-valnih nagrad v obliki knjižnega daru. Oceno prispevanih del bo izvršila posebna, žirija. Prispevke v zaprti kuverti poslati na naslov: Slovenska prosvetna matica — Trst - ulica Machiavelli 22-11 najkasneje do 20. marca 1.1. merava neka delegacija sovjetskth rjbičev obiskati Lofote v sredi irmrea, Pra-v .takp i« sovjetsko, poslaništvo medtem položilo globo 229.000 kron zaradi nezakonite,}! lova na slanike v norveških vodah. Kakor znano so pred časom norveške obalne oblasti . zajele. 16 .ribiških ladij, ki so ribarile v norveških obalnih vodah. Nadalje sporočajo iz Osla, da fcc norveški zunanji minister Lang,’ koncem aprila obiskal Titovo Jugoslavijo na povabilo jugoslovanske vlade. ElsenhoiMF pmovno V sredo 29, februarja je radio »American Broadcasting Co.« v San Frančišku sporočil, da bo predsednik Eisenhower ponovno kandidiral na prihodnjih volitvah za predsednika Združenih držav. Radijski poročevalec William Winter je a-trdil, da je ta odločitev razvidna iz vsebine pisma, ki ga je predsednik poslal republikanskim voditeljem Po besedah Winlerja naj bi predsednik poudaril v svojem pismu, da nihče na svetu ni nenadomestljiv, vendar bi bil srečen, če bi narod njegovo kandidaturo potrdil. Winter misli, da se je za ta korak odločil potem, ko so zdravniki u-gotovili, da je njegovo zdravstven« stanje boljše kakor je,bilo kdajkoli. Medtem je tudi sam predsednik Eisenhower na tiskovni konferenc: in preko radia sporočil, da. bo ponovno kandidiral za predsednika Združenih držav. Njegovo odločitev so republikanski Američani z. navdušenjem pozdravili, Na borzi so vrednostni papirji znatno poskočili kar je očiten znak za ugodno ra i-položenje gospodarskih krogov v Ameriki. AvstPiisha uojsha Avsitrijci so te dni objavili, da bo njihova nova armada spomladi leu 1957 štela že 36.000 mož. To ne bo sicer nobena velika sila, toda na-pram sedanjemu stanju, ko štejejo avstrijske oborožene sile samo 6.000 mož, predstavlja to že precejšnje povečanje. Dosegli ga bodo delom..' s sprejemom novih prostovoljcev, 24.000 pa bo novincev, rekrutov, ki jih bodo naborne komisije začele novačiti že letos jeseni. Dobrih deset let brez vojaške obveznosti ie torej tudi za avstrijsko moško mladino pokopanih. Čeprav nevtralna, si ma;hna Avstrija ne more privoščiti, da ne bi poskrbela vsaj ?a najnujnejše zavarovanje svojih maji in neodvisnosti. Jadranski ribolov Med Jugoslavijo in Italijo so po1-pisali pogodbo o ribolovu. Novi -po-razum daje velike prednosti srednje- in južnoitalijanskim ribičem, medtem ko so severnojadranski ribiči prikrajšani. Jugoslavija bo prejela od Italije nekaj desei milijard posojila za industrijske izdelke, k> jih bo dobavljala Italija. KOj&n, podpredsednik sovjetsKe vlade, je govoril na kongi-esu tudi p »možnostih mirnega korakanja y socializem«. Njegov govor je bil o-čltno programatičnega značaja, prei-vstm prikrojen tistim »zaostalim, deželam«, ki se še niso usmerile v »sociauzem«. Kaj jpa je tov. Mikojan še povedal razen tistega, kar je »Demokracija« že poročala? Najprej je povedal, da spada med najvažnejše tn najaktualnejše vprašanje, ali je vo trebno socialistično revolucijo brezpogojno v vseh deželah, uresničit; z oboroženo vstajo, ali pa je mogoč tudi mirni razvoj revolucije. Od govor na to vprašanje je že zaradi tega važen — je Sostavil Mikoian , ker »ideologi in propagandisti kapitalizma« stalno prikazujej'o nasilno boljševiško revolucijo kot stalno strašilo meščanstva. S to ugotovitvijo važnosti svoj.n želja je tov. Mikojan nadaljeval s citatom komunističnega »cerkvenega očeta« Marxa. Ta je namreč > čil, da bo, oborožena vstaja sicer vedno glavna .pot za uresničenje »proletarske revolucije«, da pa mirne poti, »ki tvori za delovne ljudi, ugodno izjemo« ne bi smeli nikdar zamenjati. (Vprašali bi samo, zakaj naj bi bila mirna pot prav za »izropano delovno ljudstvo« izjemi, saj to »ljudstvo« vendar nima. kaj izgubiti!, »Proletarske revolucije« vendar trebijo izključno »kapitai; ste* i-n ne delovnih ljudi.. Tako ,e mislil Marx, praktični komunizem trebi vse, kar je oblastiželjnežem v napotje.) Tov. Mikojan je v svojem odpravljenem 'tečaju prešel nato Ma obravnavanje pota v revolucijo v današnjih časih. Enostavnega pritrdilnega oziroma odklonilnega odgovora ni iz«st:l, ker tako je dejal — se nobena dežela ne more razvijati, ne da bi v določenem obsegu prodrli v njo vplivi drugih dežel. Vsekakor je po njegovem — Lenin, boljševiški cerkveni oče št. 2, predvideval, da se prehod v socializem v majhn a meščanskih deželah iszvede lahK-.-tudi po mirni poti. Komunistično geslo novejših časov je v ten# jf'-udno: če ne zgrda, pa zlepa. Taiu se odkriva podkupovanje ljudi' s službami, pokojninami, s frontašk -mi: združevanji in podobnimi snubitvami v vsej svoji goloti. Drugod tako je nadaljeval Mikojan, k}o>-razpolaga vladajoče meščanstvo z močnim vojaškim in policijskim a-paratom, pa je naskok na . oblast mogoč le z oboroženim spopadom. In je dodal: na ta spopad se mora proletariat pravočasno pripravljati.... Tako torej izgleda stvarno »sožitje«, kak.pr sj„„ga zamišljaj^, poklicni revolucionarji v Kremlju, in take so dejansko njihqye ?a|nisji o »razorožitvi« — seveda Zahoda. V Kremlju niso zaman izključili iz kongresa vseh tujih časnikarjev. Kljub najstrožji cenzuri pa so gornje besede, ki jih je priobčil komunistični jvicarski »Vorwperts«, p -učne Jtudi za nas. Prav posebno .sedaj, ko se bližajo valitve: Jjle posedajte komunističnim vabam! lisica dlako menja, narave pa nikoli' i- Ob zaključku preteklega tedna je neka avstrijska. poročevalska agencija razširila vest, da, je kardi^Rl Stepinac, ki živi konfiniran v vaši Krasiču na Hrvaškem, Je ved it > pod policijskim nadzorstvom, ki je bilo zadnje čase celo močno poostreno. Tako mora vsaka oseba, k ga hoče obiskati, imeti posebno do v oljenje notranjega ministrstva M Beograda, okrog župnišča pa so razpostavljene policijske straže. V ponedeljek pa so v Beogradu te trditve zanikali. Uradna jugoslovanska agencija je vedela povedati, da kardinala Stepinca lahko obišt« vsaka oseba, ki to želi. Tudi s kardinalovim zdravjem naj bi ne M;o nič posebnega, ker se mu že doAp.o izmenoma boljša in slabša. V osuplem pa je bil pogoj kardinalove predčasne izpustitve (obsojen je til na 16 let) njegova obveza, da ne feo poslabšal svojega položaja s ter«, da bi prelomil policijske odredbe. Za jugoslovanske oblasti je torti popolnoma v redu, da je kardiofei konfiniran in da je pod policijskim nadzorstvom, ki ga ne zanikajo. Stran 8. DEMOKRACIJA Let€>X. - Ste*. & [VESTI z G O R I S K E G A j Že zopet snujejo skupno tronto Opozorilo beguncem iz 3ugpslapije Med kladivom in nakovalom Te dni so zborovali goriški fcj-rnunisti komlniormovci in iznesli inisei, da bi v treh slovenskih >b cinah morali prihodnje upravne volitve, ki se bodo vršile zadnjo nedeljo meseia maja ali pa prvo nedeljo v juniju, predložili listo jd-cialisitične enotnosti. Ta lista socialistične enotnosti bi namreč predstavljala naše frontaše titovce, ki 3o lani pristopili k neodvisnim italijanskim socialistom, potem slovenske socialiste Nennijevega kova, kateriih predsednik je g. Karol Cernic iz Doberdoba, in zdaj še k<>-munisfte kominformovce. Značilno je le dejstvo, da so s !o mislijo, ki je verjetno že sklep, ri šli na dan prav komunisti komin-Sormovci. To pa, menimo, da le zato, ker se naši frontaši bojijo obsodbe s strani slovenske javnosti! Ali pa je ta •ukaa s strani jugoslovanske komunistične partije prišel preko Togliattijevih komunistov k"-tninformovcev. Pravzaprav bi te naziv »komintormovci« kot ločilo ftd naziva »titovec« sedaj že lahko opustili, ker so se ruski boljševiki in Tito že pobotali in zopet znaši! v idiličnem komunističnem objemu. Treba je torej postati odločbo budni na vasi in preprečiti komunistične nakane gori navedenih naših nasprotnikov, ki bi zopet Tadi naše ljudi ulovili v rdečo mrežo! Sovražniki našega svobodnega kmeta in delavca, naše narodne zaved-iMosti in naših teženj in zahtev oo enakopravnosti y republiki CtaliJ so že zopet na delu. Radi bi nas potujčili na rdeč način, hkrati pa socialno in gospodarsko škodili tako našim kmetom, kakor našim delavcem. Na kongresu Zveze komunistov v Novi Gorici je okrajni sekretar Remškar ostro obsodil nacionalno zavest komunistov in ljudstva, hkrati pa tudi drobno lastnino ■naših kmetov. Slovenski toominfor-taisti pa že od nekdaj pošiljajo svoje otroke le v italijanske šole kot dokaz, da jim je materin jezik dajeta. briga in da slovensko šolo prebirajo. Take elemente, bodisi Ta gliattijeve komuniste, bodisi Nen-nijeve socialiste in bodisi neodvisne socialiste okoli goriške »Soče« to »Primorskega dnevnika« je <*re-'ba z vso odločnostjo pomesti i* naših vasi. Dokler bodo naši frontaši brenkali na nevarno struno tujega socializma odnosno narodnega ali mednarodnega komunizma, dotlej jih bomo smatrali za protinarodne elemente, koristim našega kmeta in delavstva nevarne in škodljive Vse kaže, da gre za načrtno zbliževanje in združevanje vseh levičarskih sil, ki narodno zavest pri našem človeku pod pretvezo mednarodne solidarnosti zasmehujejo to ubijajo. Zato je naloga vseh zavednih Slovencev, v prvi vrsti demokratov, da vse te nakane preprečimo z odločnim nastopom v obrambo koristi naših vasi in naše splošne nacionalne stvari! V obrambo pa je treba stopiti takoj, če nočemo, da nam zle sile polovijo v rdečo mrežo kake nepripravljene in nepoučene brate in sestre, ki jim proti lastnim koristim utegnejo nasesti in postati narodni odpadniki. Nismo proti socialnemu na pred- li lugoslovanshih Brd Pred kratkim je v bolnišnici u-mrl širom Goriške znani lovec in dovtipnei Juša Anton. Podlegel je pljučnici, kot posledica zanemarjene influence. Prepeljali so ga na domače pokopališče v Biljano, kjer •počiva poleg žene Obljubek Milke to dveh sinčkov. Vedno poln humorja in zabavnih dovtipov je bil povsod zaželen družabnik. Znal pa je s svojim humorjem žigosati tudi razne vsiljene re-iime na tak način, da mu vendar uikdo ni mogel česa očitati. Ob p<'-gTebu v Biljani so mu briški lovci izkazali zadnji lovski pozdrav s item, da so izstrelili salvo iz lovskih pušk. — Naj mu bo lahka domača (jemlje. • * * Na Dobrovem je v zadnjem času umrl Simčič Anton, po domače »Drajdu«. Imel je obširno posestvo in je mnogo let bil tudi cerkveni ključar župne cerkve v Biljani. Dosegel je nad 80 let starosti. Zapušča ženo, 3 sinove in 3 hčerke. * » • V Medani pa je pred kratkim j-mrl 89-letni Simčič Andrej, po domače »9čipkov«. Bil je umen kmetovalec ter je vedno rad čiital časopise in knjige ter je kot starost.:, rekli bi, briških kmetov, rad pripovedoval Tazna doživetja treh vladavin. Iz niegove družine izhaja č. g. Oskar Simčič, ki je njegov vnuk. Vsem preostalim pokojnih naša sočustvovanja, rajnkim pa mir v domači zemlji. ku kmeta in delavca, nasprotno, stojimo trdno na stališču, da morata prvi in drugi biti deležno vse pozornosti in skrbi s strani vladi in zakonodajnih organov sploh, da se njiju položaj dvigne in izboljša: predvsem pa, da ostaneta ali postaneta svobodna v gospodarskem in pontičnem oziru. Praksa kaže, da so komunisti, povsod kjer so prišli na oblast, mj-prvo odpravili samostojnost kmi-tov, katerim so pobrali zemljo in jih skupaj z delavci kratko in maio podržavili kot kako navadno blagu. Oropali pa so jih tudi vseh državljanskih in sploh človečanskih pravic! Socialne pridobitve pa je meči doseči tudi evolutiv.no, nikoli ae nasilno brez velikanskih naporov in človeških žrtev. Kapitalistični napredujejo evolutivno bolj kot ko munistični nasilno! To so argumenti, ki jih je trebti vcepiti našim ljudem v glavo, da ne propademo nacionalno, gos d -darsko in politično! Seja občinskem sveta V DOBERDOBU Na zadnji seji doberdobskega občinskega sveta je ta vzel na znan> županovo sporočilo, da je županstvo razdelilo domačim kmetovalcem znaitno količino strupa vrste «Castrix« za boj proti poljskim škodljivcem, ki se kljub ostremu mrazu še vedno pojavljajo. Na seH so razpravljali tudi o stroških za javno razsvetljavo v V-i- Po poročilu s kongresa komunistov v Novi Gorici smo čitali še poročilo o poteku kongresa komunistov koprskega okraja, ki se je vršil 22. februarja v Portorožu in na katerem je poročilo prebral sekretar začasnega komiteja, Albert Jakopič - Kajtimir. Bolna fantazija.. Uvodom« je komunist Albert Jakopič skočil na 'najvišjo točko fantazije, ko je ugotovil, da »napredne sile v svetu — in samo v te veruje človeštvo! — ocenjujejo stalno razširjenje in poglabljanje jugoslovanske socialistične demokracije tako ugodno, da moramo predvsem v tem iskati vzrokov za ta naš veliki ugled v svetu.« Ta bolna fantastična megalomanija, o kateri so nekateri mislili, da je privilegij le maršala komunistov Tita, je torej že zajela tudi nižje vrste rdečih hierarhov in jih okužila. Titov komunistični režim trosi namreč ogromne vsote denarja za klicanje 'raznih levičarsko usmerjenih tujcev v Jugoslavijo, kjer jim razkazujejo vse mogoče načrte in uspehe socializma na papirju. Ps demokratične ustavne, predpise, delavske socialistične kolektive. Sploh vse, kar si človek more o socializmu lepega in dobrega misliti in želeti. Tujci so seveda gostje manjše vrste umskih zmožnosti, kajti veliki predstavniki demokratičnega človečansko usmerjenega socializma ne gredo zlepa na Tito-komunistične limanice! Zato ss seveda Titovi gostje nižje vrste, dobro postreženi po gostijah, skušajo oddolžiti s tem, da prikimajo vsakemu Titovemu sociali-tsičnemu načrtu in. uspehu ... na papirju! Potem pa se maršal komunistov Tito, poda vsako leto na obisk v razne kapitalistične države na Daljni vzhod, v Indijo in Koromandijo ali pa celo k cesarjem v Abeainijo in tako dalje. Tam malo kaj vedo o -zločinih komunizma v Jugoslaviji ter o vladanju komunizma z zatiranjem državljanov in teptanjem vseh osnovnih državljanskih :n sploh človečanskih pravic. Vrh t»-ga jim Tito podari po kako dragoceno ladjico, pa se mu poklonijo in njegov socializem pohvalijo. Kaj njim mar za trpeče jugoslovansko ljudstvo, glavno je, da niso oni s.trmi deležni takega socializma!... ... in gola stvarnost Ko je komunist Jakopič s take višine ugotavljal ves sijajni polet Tvtovega komunističnega socializma in občudoval njegov blesk kot zvezdo vodnico vsega človeštva, se je naenkrat znašel pred živim dejstvom žalostne stvarnosti doma, na tleh domovine. Obupano je ugotovil: »Skoda je sarmo v tem, da se mnogi naši komunisti ne zavedajo tega, kar so dobro razumeli glede razvoja naših socialističnih odnosov na gospodarski osnovi že premnogi tuii ugledni opazovalci. Ca bi namreč tudi vsi naši komunist! žintinih, v Jamljah in v Doberdj-bu samem ter jih odobrili. Za .o-zadevno napravo v Vižintinih je občina dala v najem primerno parcelo. Odobrili so in sprejeli tudi odlok goriške Finančne intendance za likvidacijo in izplačilo vojne odškodnine občini ter priznali 10.000 lir mesečne nagrade županu. Najemn-na za župnišče v Vižintinih ostane tudi za novega duhovnika nespremenjena. Siji odbora kmetske blagajne Predpreteklo sredo 22. februarja je imel svojo sejo sovodenjski ^>d-bor kmetske zavarovalne blagajne in odobril nagrade zdravniku in tajniku za tekoče leto 1956. Odborniki pa so si bili tudi vsi edini, da se v kratkem skliče sestanek vseh družinskih glavarjev, članov kmetske blagajne. Na sestanek pride namreč tudi neki poverjeni odbornik deželnega odbora kmetskih blagajn, ki t>i pojasnil, kako naj vsak zavarovanec v slučaju bolezni ravna, da bo deležen pomoči te ustanove. Odbor je odobril tudi pogodbo Z novo babico, namreč z gospo Celestino Gregorin iz Zdravici ne. Obžalujemo, da se nobena, domačinka ne odloči, da bi se za tak poklic izu rila, hkrati pa tudi za bolničark-*, saj jo zelo potrebujemo, zlasti 7» vbrizgavanje injekcij, ko se današnji ljudje zdravijo večinoma le na ta način. v vsakem našern novem zakonu, u-redbi ali ukrepu videli in razumeli tisto rdečo nit, ki neprestano vodi k čim popolnejšemu družbenemu upravljanju vseh naših javnih stvari in k soodločanju slednjega našega državljana, to se pravi k dejanski oblasti najširših delovnih množic, tedaj bi menda verjeli, da si pri nas prav te delovne množice res že same režejo kruh....« Razlika je torej Titov komunistični komunizem gledati in motriti kot tuj, z vsem dobrim postrežen gost ali pa kot državljan, član jugoslovanske socialistične skupnosti, kjer komunisti ukazujejo, ljudstvo pa mora samo ubogati in seveda tudi trpeti! Socializem, to je Titov komunizem, utegne biti na papirju res lep in dober. Težkoče nastanejo pri 'z-vajanju, kajti komunisti se dela ne lotijo in radi samo drugim ukazujejo. Oni so lepo oblečeni, dobrn rejeni in s svojo lastno hišo. Ljudstvo pa naj si reže tisto suho skorjo kruha, ki ji idealistično pravijo »socializem«. Jakopičeva smela trditev, de si jugoslovansko delovno ljudstvo samo reže kruh, je praivi zasmeh vsakodnevnega trpljenja zaradi po-i manjkanja, ki ga to ubogo ljudstvo občuti! Se sami komunisti ne verjamejo v Titov socializem-komunizem. To jasno izhaja iz samega Jakopičevega poročila. Ce stavimo ta referat v zvezo z Remškarjevim referatom v Novi Gorici, o katerem smo poročali pretekli teden, potem vidimo, da so komunistične vrste precej redke in na vsak način prav malo ali nič navdušene za gradnjo Titovega komunizma-socia 1 izme! Delavec želi biti za svoje delo plačan, kmet pa tudi! Delavec in kmet sta pridna in marljiva, kadar vesta, da sta svobodna in gotova zaslužka! Zadruge, kot si jih Tito misli in ustvarja, niso svobodne zadruge delovnih ljudi, ampak prisilne delavnice po komunističnem ustroju z videzom svobode, ki po se dejanski sprevrže v državno zadrugo pod komunističnim vodstvom. »Svobode* vodijo komunisti Nato je tovariš Jakopič prešel k vzpodbujanju komunistov k večjemu družbenemu udejstvovanju in k čutu globoke odgovornosti. »Zato je boj za ideološko izgradnjo in socialistično usmerjenost — je dejal — ena izmed osnovnih nalog v organizacijah Zveze komunistov na vseh področjih družbenega udejstvovanja. Nedvomno je v kompleksu nalog, ki jih imamo pred nami, to področje eno najvažnejših pa tudi najtežavnejših. Najtežavnejše je po eni strani zato, ker bo zahtevalo dokaj neumornega in do skrajnosti potrpežljivega dela, po drugi strani pa zato, ker čutimo na vseh področjih dejavnosti naših komunistov pomanjkanje orientacije v tej smeri. Predvsem pa manjka tiste globoke odgovornosti za ves nadaljnji razvoj socialistične miselnosti in odnosov. Vzemi za Določeni krog oseb nas je obvestil, da imajo jugoslovanski držav-ljaini, begunci, možnost prejema odškodnine za škodo, ki so jim jo m?J vojno povzročile nemške okupacijske sile. V ta namen pa je potrebna natančna prijava škode z opisom oko! -nosti ter z navedbo višine utrpele škode po tedanji ceni. V prijavi je treba navesti še posebne podatke oškodovanca, njegovo takratno n sedanje bivališče ter kraj in datum nastale škode. Po možnosti navesti tudi povzročite’ja škode in priložiti morebitne doka-zilne listine. Begunci z ozemlja Julijske krajine, katero je bilo odstopljeno Jugoslaviji, ki niso optirali za oh ar nit e v italijanskega državljanstva, odnosno, ki jim je opcija bila zavrnjena naj tudi, če hočejo, prijavijo škodo, ki so jo utrpeli od strani nemških okupacijskih sil. iPrijavo je sestaviti v slovenščini ali pa tudi v nemščini. Prijave sprejema brezplačno pisarna dr. Avgusta Sfiligoja v Gorica, ul. Garibaldi 9, kjer zrizadeti lahko dobijo pojasnila. IZ SOVODENJ Petdesetletnica poroke V nedeljo 26. februarja sta praznovala petdesetletnico svoje {»roke domačina Franc Uršič, ki je po poklicu kamnosek, in žena Marija Santel, po domače Marija Stran-gerca. Jubilejno mašo sta naročila v Gs- primer naše Svobode! Vodijo jin komunisti. Pa ne vem, če je koteia — in to so delavska izobraževalna društva — posvetila prednost političnemu in strokovnemu izobraže■ vanju našega delavstva.n Iz tega sledi, da se zelo motijo tisti naivneži, sopotniki komunistov, ki menijo, da so »Svobode« prava zgolj kulturno izobraževalna društva in ne komunistična politična šola! Seveda dovolijo, odnosno trenutno trpijo komunisti tudi to, da s*, ta društva bavijo tudi s petjem in gledališkimi predstavami ter z leposlovnimi predavanji, to pa sam * zato, ker pač vedo, da hi se v »Svobode« nihče ne vpisal, če bi javnost vedela, da gre za središča propagande komunistične šole. Najlepši dokaz, da jugoslovansko ljudstvo ne misli komunistično, je prav pritožba tovariša Jakopiča proti neiz-grajenosti in spečnosti celo velikega števila komunistov samih! Da bi preprečili, kot so preprečili, pravzaprav prepovedali ustanavljanje svobodnih izobraževaln h društev, ki so od nekdaj bila ori Slovencih v navadi, so si komunisti izmislili ustanovitev »Svobod« (Konec na 3. strani) Po več tednih hudega mraza bomo sedaj ob nastopajočih dneh imeli dela čez glaivo na polju. Zato si moramo vse potrebno delo naČTtno razporediti, da tako opravimo najprej najnujnejše. NA POLJU: ako nismo še očistili sadnega drevja, moramo to sedaj takoj opraviti, preden začne drevje brsteti. Ko smo drevje tako pripravili, ge poškropimo. Škropili bomo proti glivičnim boleznim (kodra, grintavost, rja itd.) ter živalskim škodljivcem (razne ščitaste uši, cvetoderi ta ie drugi). BRESKVE bomo škropili z 2-c1-stdtno brozgo modre galice in a-pna. Tej brozgi dodamo še 3 - 5 odstotkov »Miscodrina« ali kakega oo-dobnega sredstvo, ki se lahko mešs z modro galico. Ta sredstva so naprodaj v kmetijskih konzorcijih kjer dajo tudi potrebna pojasnila. Opozoriti moramo, da se mora vprašati, katero sredtsvo se lahko meša z modro galico. Na pr. »Neodcn-drim«, ki učinkuje proti raznim živalskim škodljivcem, kakor »Mi-scondrin«, se ne sme mešati 7, m >-dro galico. Raba sredstev, ki se lahko mešajo z modro galico, ie zato priporočljiva, ker s tem prhami-mo polovico dela. Skroolien'ie nai bo temeljito, ker le tako uničimo vse klice s?livi(Sn5h bolezni in v»o zalego živalski škodljivcev. ČEŠPLJE. CESNJE in MARELICE škropimo z enakimi sredstvi kakor breskve. JABLANE in HRUŠKE: v glavnem bomo škropili proti grintavo-sti in jaičiiim zalegam raznih uši. Svetovali bi v ta namen rabo »Ib’r-tox-a« ali »Oleofox-a 20«. Dobijo se v kmetijskih konzorcijih, kjer dajo brijah, kjer sta se perd petdesetimi leti bila poročila. Nevesta .ie namreč bila doma iz Rubij in »jeni starši so imeli v zakup mostnino, to je pobirali so prehodnino čez most na Vipavi, ki je bil last barona Bianchija, ves čas, dokler mu ga ni goriški deželni odbor plač sl. Odtod nosi gospa Marija domači vzdevek Strangerca. Jubilantoma iskreno čestitamo vsi vaščani ob tem lepem in redkem dogodku ter jima želimo še mnogo let skupnega življenja v miru in zadovoljstvu. Smrt slomlrcga rudarja RAJBELJ V ponedeljek 20. februarja, ko smo šli delavci druge izmene na delo (od 14. do 22. ure), nas je bridko presunila vest, ki je krožila po vasi, da so podzemeljski skladi zahtevali novo žrtev; tokrat našega pri vseh tako priljubljenega rojaka Maksimilijana Mlekuža iz Koritnice pri Bovcu. Maks Ruščov smo ga po domače klicali. Postal je žrtev svojega poklica. Bil je tesatrski mojster v rudniku; zelo previden in izkušen rudar. Ko sem začel tu delati leta 1924, sem ga že našel v rudniku. Na zanj u-sodni dan je. bil zaposlen v jami sv. 'Sebastjana, kjer je nadziral str>p in stene v rovu, kjer so drugi rudarji nakladali rudo. Malo pred poldne pa se ,je sprožila velikanska masa kamenja od stene v rovu in pokopala ubogega Maksa. Prišlo ;e tako nenadoma in nepričakovano, da se plazu ni mogel umakniti. Vsi tukajšnji Slovenci, posebno pa oni' iz sosednje matične države, ki so tu zai>osleni, se bomo s hva^ ležnostjo spominjali, kako so italijanske oblasti velikodušno in brez pridržkov poskrbele za dostojen pogreb pokojniku. Tudi uprava rudnika je storila vse, kar je moglo, prav tako g. župnik Tomasini in tukajšnji delavski kaplan. Pokojnika so prepeljali domov preko Pre-dila. Ker pa je tiste dni bil prelaz neprehoden zarod i snega , je uprava rudnika dala očistiti pot do državne meje, da je mogel avto z zemskimi ostanki pokojnikovimi čez. Pokojni Maks ni padel kot nova žrtev kapitalizma, -kot 30 nekje zapisali, temveč je padel kot žrtev svojega poklica, kot vojak na fronti ali mornar na morju. Maks je služil pod zemljo svoj vsakdan;i kruh kot mi vsi. To je naš poklic, tam je noše mesto. In zavedamo se, da tudi mi lahko pademo, kot vojaki ali mornarji. Lep je bil pogreb pokojnega našega tovariša. Toda med venci je žal, manjkal eden, venec njegovih rojakov Slovencev. Tu smo tako zapuščeni od vseh, brez iniciative v takih primerih, tako sami zase in neorganizirani. Dragemu Maksu kličemo vsi ru darji iz Rajblja: »Naj Ti bo lahka domača zemljica bovška in nad zvezdami na svidenje!« C. T. tudi potrebna navodila. Škropljenj'? mora biti seveda temeljito, tako da poškropimo vse popje, ker le na ta način uničimo vse bolezni in zalege. Po končanem škropljenju moremo škropilnice oprati z vročo vodo ker škropivo razjč gumijaste dele. NA NJIVI: pripraviti moramo vse potrebno za saditev krompirja. To je globoko preorati zemljo tei obilno pognojiti z dohrim hlevskim gnojem. Gnoju dodamo 30 - 50 kg superfosfata na 1.000 kv. metrov. Ce po ibomo krompir sadili v zemljo, ki je bila prejšnje leto dobro pognojena s hlevskim gnojem, bomo gnojili samo z umetnim gnojilom, to je 50-60 kg superfosfata, 30 - 40 kg dušičnega gnojila ter SO -40 kg kalijevega gnojila na 1.000 kv metrov. Sadili bomo po možnosti le cele gomolje srednje velikosti. Ce pa gomolje moramo rezati, jih prerežemo le na dva kosa, in 'i-cer le v dolžino in ne v širino, kar le na ta način porazdelimo enakomerno rodna očesa. Otrini zbor 2ivinore)ce« V nedeljo 26. februarja se je vršil občni zbor društva zavarovancev goveje živine. Odobrili so nagrade ogledniku živine, blagajniku in tajniku društva in izvolili nove cenilce za tekoče leto 1958. (Nadaljevanje s 1. strani) Italijanske oblasti dosledno odklanjajo vse opcije oseb, ki so jx> narodnosti Slovenci, čeprav jim je drugi in poslovni občevalni jeeik italijanščina. V večini primerov gre poleg tega za opcije, ki jih je Jugoslavija brez nadaljnjega priznala ter je dotičnika že črtala iz seznama svojih državljanov. Ko je bil v »Gazzetti Ujficiaitn dne 30. januarja pbjavljem zakem o vpisu opcijskih odlokov tujih držav v matične knjige, so najbolj črtil pričakovanja postala resnica: n? samo, da je zakon dosledno zgrajen rta doslej prikazanem gledanju, JU dodatek določa še: 1) da takšni odklonjeni optanti ne morejo kasneje nikdar pridobiti italijanskega državljanstva po določilih, ki jih J* kon iz leta 1912 predvideva za nekdanje italijanske državljane, in Z) dopušča v vsakem času možnCft tožbe zoper morebitno že prid^b? Ijeno državljanstvo. Za to tožbo jp treba pri odlokih, ki ao vpisani 'v matično knjigo po 27. jamiarju 195i imeti ministrsko privoljenje. Ho odloke, ki so bili vpisani pred tejv datumom, torej po določilih, veljavnih pred novim zakonom, pa sme s takšno tožbo nastopiti vsakdo, hi ima od tega korist. Z drugimi besedami: tudi optanti, katerih opcije so bile li bodo s•prejete, ne bodo mogli biti nikdar gotovi, da jim pridobljeno državljan ■ stm ostane. Ce bo oblast, kakšen konkurent ali zavistnež tudi čez 19 let odkril, da niso izpopolnjevali pogojev po členu 19. mirovne pogodbe z Italijo, bo lahko sprožil postopek, s katerim bodo iz polnopravnih državljanov naenkrat vrženi med apolide. Da ta sorazmerna brezpravnost ni časovno omejena na razumen rok, je še posebne obsojanja vredno, in čudno je, kako je parlament takšen zakon sp'.$h potrdil. Tako se odraža položaj »med kladivom in nakovaloma pri optantih Ne gremo tako daleč, da bi trdili, kot pravijo to nekateri, da je optante doletela ista usoda kot begunce, fci se jih danes s silo vrača režimu, s katerim ne soglašajo in pod katerim ne uživajo z italijansko ustavo zajamčenih demokratičnih pravic. Prav tako ne soglašaimo s tistimi, ki mečejo vso krivdo samo tur italijanske nacionalistične šoviniste. C e ima namreč kdo dolžnost braniti koristi slovenskega življa. potem je to pač predvsem matičh i država. In tu moramo še enkrat podčrtati, da se je ta sama odrekla z mirovno pogodbo priznani pravici, da bi njena odločitev bila za opcije edino meritorna. Naj so njeni predstavniki to zagrešili po nerodnosti ali namerno, pri vsem nastaja kaj neprijeten vtis, da si je sedanji jugoslovanski režim pfč skušal ohraniti oblast nad tem, kar je po krvi, pa čeprav ne po volji in srcu njegovo, z italijanske strani pa mu je bilo še več kot ugodenn. Tisti, katere se mečka in drobi, so zopet — zamejski Slovenci. Vsekakor postopek, za katerega se more reči, da ni dalekomden, še manj pa lep niti za eno, niti za drugo stran. Obenem je to morda edinstven primer, da se z merodajnimi dogovori oficialno ttstvarja — epo-lide. To je nesmisel, ki ne sme ob stati. Treba ga je odpraviti, kakor je to za podobne primere rekel v svojem nedavnem uvodniku v tu-rinski »La Stampa* tudi nekdanji politični svetovalec pri ZVU Diego de Castro. Spada pa to vprašanje v jugoslovansko - italijansko pristojnost, kjer tvori s kopico drugih političnih problemov, ki - se naibr*H od londonskega sporaauima sem. kompleks, katerega je treba rešiti, če se noče, da postane življenje n J Tržaškem in Goriškem za mnog? Slovence pregrenko ali celo nemogoče. * * * Roditeljski sestanek Ravnateljstvo Nižje srednje šolo v Gorici želi spomniti, da bo naslednji roditeljski sestanek v tomec iz rodu Grimaldi vladal državici, ki meri vsega 149 hektarjev. Knez Rajner, ki ima 33 let, je .jadnji posestnik 660 let starega prestola v prastari genovski trdnjavi morskih roparjev Montecarlo. Ce ,*t s« mo danes ali jutri pripet;io jjaj človeškega, potem bi Francija -nastopila avtomatično kot dedinja ■lnteieviTie in si ozemlje priključna. ■J*rftv tega pa se boji kopica monte-(jarlskih državljanov, ki vse do da-ae« ne plačuje nobenih davkov in njihovih, .sinov nihče ne kliče pod -Srožje. Pred letom dni se je namreč mji-!wv vladar po nesrečni ljubezni do trancoske filmske igralke Gizele Jtascalove popolnoma odtegnil jav-ttemu življenju. Gizela je bila več ■let ^vladarjeva prijateljica, monce-()»rlski veljaki pa so poroko preprečili, kar je vladarja pognalo v samoto. Rod morskih roparjev Rod Rajnerja III. izvira v direktni liniji iz genovske plemenitaške »dbiine Grimaldi, ki je bila že v XII stoletju znana kot vodilni sloj i»ed Genovežani. Ti Grimaldiji so -liy'Tii veletrgovci. Kasneje, ko sta si (Jemova iti Benetke stopili v la>o ^»radi trgovskih monopolov v Sredozemlju, pa so postali oblastni •morski roparji, ki so ljubosumno •stražili, da jim ni križala morske jpti nobena tuja ladja, ki ne bi pla-d*la zahtevanih pristojbin. Keka' veja te družine je ustano-Tjila skalnato obmorsko trdnjavo 'Slonaco. Pod Savojci jim je uspelo spremeniti majhno ozemlje v kneževino. Za ■ svojo neodvisnost se i-toajo Grimaldi .zahvaliti starim Sa-vojcem, ki so zaradi neprestanih notranjih in zunanjih sporov moč-,i*o oslabeli. Ko je bila v prejšnjem .Stoletju utemeljena kraljevina Italija, so med Italijo in Francijo nastali mnogi premiki državne meje. Pa tudi pri tem so vladajoči Gri-•aldiji sijajno prestali zgodovinsko • preizkušnjo. Niso si zgolj ohranili .državno vrhovnost, pač pa so si z državno pogodbo z Napoleonom til. '•■gotovili tudi še osebno vrhovnost -s tem, da so obstoj male kneževine povezali naravnost s svojim lastnim sodom. Morda prav zaradi te povezanost: •mala kneževina v vsej svoji zgodovini ni doživela nobene revolucije, Seprav znaša število novih državljanov, ki niso oproščeni davkov, nad 20.000 Francozov, Italijanov | Švicarjev in drugih, polnopravnih državljanov pa je komaj ena desetina. Revolucija, ki bi pognala vladarja in izklicala republiko, bi napravila samomor. Francija bi po vsej pravici ozemlje priključila svojemu departementu Alpes Maritinv., »Sramotna kronika" Grimaldi pa niso čistokrvni rod, in meščanska Grace Kelly ne bo prva vsiljenka knežjega rodu. Raj-nerjev ded Louis, ki je vladal od 1. 1922 do 1949, je vzdrževal ljubezensko razmerje do lepe perice Ju-lieite Louvet. Iz tega razmerja se e rodila ob začetku tega stoletja mala Charlotta. Na zahtevo očeta e Louis dekletce pohčeril. Ko je Charlotta dorasla, se je poročila, »stanu primerno«, s francoskim grofom de Polignac. Imela je dva o-trcke-: Rajnerja in Antoinetto. Končno pa je zbežala s svojim zdravnikom dr. Dalmano. Rajnerja so vzgajali v Švici. Vseučilišče pa je pohajal v Montpel-lie.r-u. Ko je izbruhnila druga svetovna1 vojna in so Nemci vdrli v Francijo ter tudi v Monaco, jt knez stopil k odporniškemu gibanju i,n se udeleževal aktivno sabi* taižnih dejanj proti okupatorju. K<->-sneie se je pridružil francoski o-svobodiir.j armadi, se boril kot polkovnik na Alzaškem in dospel kot zasedbeni častnik v Berlin. Na pre- stolu kneževine pa je še vedno sedel Rajner jev ded Louis II., Raj- nerjeva sestra pa je z meščansko poroko izgubila vse pravice na mu-sledstvo. Take razmere so vladale, ko je umrl Louis II. 1. 1949. Rajner je zasedel prestol kot zadnji »kralj rulete«, kakor imenujejo po sloviti i-gralnici rod Grimaldijev. Mladi knez se je zaljubil v Gizelo Pascal. Hotel jo je poročiti, ali temu se ie uprl kronski svet, ki je upravitelj dediščine Grimaldijev, To je bila tvegana odločitev. Ce bi Rajner odstopil in sledil vzgledu Windsor.e bi samostojnost kneževine ugasnila Štiri leta je trajal spor med vladarjem in kronskim svetom. Koncem leta 1953 pa se je končno Rajner vdal. Nekaj podjetnih in bogatih Američank je zaman trkalo na vrata knežjega dvora. Nekega aprilskega dne lani pa mu je njegov a meriš Ir' spovednik predstavil igralko Grace Kelly, ki je bila takrat na filmskem festivalu v Franciji. Menda sta se oba že ob prvem srečanju dobro razumela. 2e kmalu zatem, 6. ma'a ie Rainer zvezdo iz Holljrvvoo.ia sprejel na svojem gradu. Medtem so se finance kneževine približale popolnemu polomu. Za • radi težkih dolarskih milijonov in zaradi nadaljnjega obstoja kneževine je veselje državljanov kneževine nad skorajšnjo poroko kneza Rajnerja pač razumljivo. Hikij imihdaBjlli FBkBPdev V gledališču Palladium v San Franciscu je mojster Angel Ba-eru pred občinstvom pojedel dva kilograma- slanikov, pri tem pa ni pop i niti požirka vode. Poleg tega je ko*, povečerek pojedel še petdeset gramov človeških las. V Buenos Airesu je Nemec Karel Schneider dosegel svetovni rekord n z zaprtimi očmi skočil 1.72 m visoko. Očesno prevezo so nadzirali gledalci sami. V Atenah je krojač Argeopulos izdelal obleko za svojega odjemalca iz 64 različnih blag in v 64 različ-n h barvah. Slovaška kmetica Ljudmila Krasnik iz Košič nosi kite, dolge 1.76 m. Sama je visoka 1.61 m. Tako lahko s svojimi lasmi pometa. Skandinavski slikar Herman Mar-tinsen naslika v 55 minutah oljna.o sliko pokrajine, tihožitja ali portret »po naravi«. Štirideset min>’t pa potrebuje za kopijo razglednice ali kaj podobnega. Vsekakor pa še nobena njegovih slik ne krasi skandinavskih muzejev. Znani so hitrostni rekordi strojepisk, ki se vsako leto srečajo za svetovno prvenstvo. Britanska a-metnica tastature, MLss Holmer, pa natipka prav tako hitro vsako besedo narobe, kakor pa ji je bi>a diktirana. Trije braitje Hudak v Pragi, V3> trije mesarji, so stavili, da .bodo v štirinajstih dneh pojedli prašiča, težkega 173 kilogramov. Stavo so dobili, kar pomeni, da je vsak izmed njih dnevno pojedel okrog 3ii-ri kilograme mesa, slanine ali krvavic, in to v dveh tednih. Prešernova proslava SMOLA AVTOMATOV Seveda ni bil kriv Kunigund Smola, da je iztiril. Čeprav je prvo leto prekrokal med brucovsko tržaško gmajno, so bile po sredi druge okoliščine, ki so ga nagnale, da je študij obesil na klin. Kriv pa je bil oče, ki je prezgodaj umrl in je poleg vdove z edincem zapustil samt dolgove. Z dolgovi na ramenih Mi pa v ustih pa živijo v naši dežel* samo spretni trgovci. Tako je Kunigund Smola po? tal pianist. Igral je v neki predmestni gostilni, ki je imela nekaj stalnJi gostov in prav toliko strogih načel. Tu namreč niso trpeli nobenih programskih zamenjav. Vdoveli prevoznik je zahteval dnevno po tri koračnice: »Radecky«, »Tram de Opčina« in »Meni je to všecko je-dno«. Učiteljica gospa Karmela je zahtevala »Nihče te ne ljubi tako kot jaz . ..«, gospod Mašič je bil navdušen nad »Ona je zame predebela . . .« in gospod Cibic, upokojeni davkar, je želel določeno arijo iz »Tosce«. Bilo pa je ie več stalnih gostov in seveda tudi še več popevk. Stalni gostje, ki so svoja detinska leta preživljali še pod staro monarhijo, so bili natančni ljudje. Prihajali so v gostilno točno po določenem urniku. Tako je bila tudi zapu-vrstnost muzikaličnega sporeda vsak dan ista, kakor je bila tudi zap-j-vrstnost piiač več ali manj nespremenljiva. Red, ki ga verjetno ne zmore nobena druga gostilna na tem svetu. Neizpodnesljiv tržaški rekord.... S poveznjenimi vekami, brez misli, hrez not je Kunigund Smo'n dnevno odpravljal svoj program. Tri koračnice za prevoznika, »Nihče te ne ljubi tako kot jaz« za, gospo Karmelo, »Tosco« za gospoda Cibica in ostalo za stalne goste, kakor so pač prihajali. Večkrat so se v gostilni že ogla- sili zastopniki najnovejšega ameriškega »gramofona po želji«, ki za piškavih 40 lir sam po tvoji volil izbere ploščo, jo natakne na krožnik in jo spet spravi na mesto v vrsti črnih koles. Stalni gostje pa o novotariji niso hoteli slišati. Prvič ni bilo ustreznih plošč, drugič — tako je zatrjevala gospa Karmela — strojni hudič nima duše, tretjič zakaj bi plačeval stekleno nesnago ob tej splošni draginji, je ugovarjal upokojeni davkar. Moj, prijatelj KaTlo, ki je muzikalni kritik, mi je zatrjeval, da mehanizacija našega življenja tako napreduje, da bomo počasi še vs! postali sami stroji. »Recimo,« je dejal, »naši komunistični aktlvi3*i drsajo samo tiste plošče, ki jih .izdelajo v Kremlju, in delavske množice poslušajo s članarino in obveznimi prispevki enkrat stalinske, drugič titovske, tretjič Malenkov-ljeve, četrtič Hruščeve plošče. Razlika je samo v tem, da pri avtomatičnem gramofonu izbere poslušalec za 40 lir lahko od 100 plošč po eno. KiP poslušalcu za nekaj več denarja izbira ploščo Vidali, USt poslušalcu pa Franc Stoka....« Ta Karlova teorija pa se je obnesla tudi pri Kunigundu. Tudi ta je brez sodelovanja zastopnikov a-merlških gramofonov in komunističnih aktivistov postal gramofon verjetno cenejši od amerišikh, prav zagotovo pa cenejši od komunističnih. Usedel se je h klavirju, dvignil obe roki in ju spustil v akord Tako so v togi zapovrstnosti sledili vedno isti ritmi, s stalno istim izrazom. Tri koračnice in tako dalje in .tako naprej. »Kot pravi avtomat!« je dejala vdova v najlepših letih svojemu novemu oboževalcu. »Natančno kot električni klavirji v mojih časih,« je s priznanjem dostavil upokojeni davkar. Tako so se stvari sukale pet, šest deset mesecev; tako je Kunigund udarjal po gostilniškem klavirju poldrugo leto. Vse do nekega dne.... Kunigund Smola je bil ravno pri polovici popevke »Ona je zame predebela . . .«, ko je nenadoma ko" obseden v enakomernih presledkih pričel udarjati isto neubranost -stalno isto. Kunigunda so morali odpeljati Stalni gostje so se najprej smejali potem pa so razkačeno klicali krčmarja. Ubogi Kunigund, gramofon, ki se je zataknil, plošča, ki je počila. — Slučaj, ki bo prijatelja Karla goto vo zanimal.... Naslednji ponedeljek so končno tudi v predmestno gostilno posia-vilr ameriški gramofonski avtoma Nosili so ga štirje težaki, vsi aktivni člani komunistične celice. »Gliha vkup štriha«, je dejal m<< prijatelj Karlo. Pepi Grinta V soboto 10. marca 1.1. z začetkom ob 21. uri se bo vršil na stadionu »Prvi maj« Planinski ples Igral bo tržiški (gorenjski) veseli orkester. Vstopnice in rezervacija miz v Tržaški knjigami v 'Ulici S. Francesco 20, - tel. 37-338 - od 5. marca dalje. Temna obleka zaželena. Preteklo sredo je Slovensk i prosvetna matica v Trstu priredila zelo lepo uspelo »Prešernovo proslavo«, številnim poslušalcem je spregovoril g. prof. Vinko Beličič. Zbranemu Občinstvu je zlasti ugajal kratek, jedrnat in tako vzpodbuden uvod o velikem poslanstvu naše kulture. Videti je bilo, da nam govori pesnik - idealist, ki ga današnji zmaterializirani čas ni omamil in kljub težavam uči, kako nam je. nadaljevati izročilo velikega Prešerna, stalno v skrbi za rast in procvit lepe in svobodne slovenske besede. Med drugim je povedal tudi tole: «... Slovenska kultura, predvsem slovenska knjiga, pa danes ni več zaprta v tesne meje »dežele kranjske« ali omejene na Ljubljano. Slovenska kultura, ima danes že veliko ognjišč: ta ognjišča so povsod tam, kjer živi kaj več Slovencev. Našu knjiga živi danes mnogotero življenje. Prihaja med bralce ne le iz Ljubljane in Maribora, ampak tudi slovenskega obrobja: iz Celovca Gorice in Trsta. V življenje pa jo je priklicala tudi daljna tujina: slovenska beseda se tiska po mnogih mestih Severne Amerike, zlasti pa v Buenos Airesu, ki je postal središče naše sodobne in v svobodnem svetu živeče kulture. Ta naša kultura, k i nastaja v zamejstvu, pa je navezana zgolj na idealizem tistih Slovencev, ki jo bodisi ustvarjajo kot umetniki in znanstveniki, te' na požrtvovalnost drugih, ki to u-metnost in znanost kot odjemalci o-ziroma kupci gmotno podpirajo ...» i... Da niso naši predniki, bodisi neuki in nešolani bodisi izobra ženci, ostali zvesti svoji besedi, ampak da so prevzeli tujo, izlikano. bogato besedo svojih močnejših in naprednejših sosedov, bi danes našega naroda ne bilo več. Evropa bi bila brez svojega prstana, kot se ;e lepo izrazil Valentin Vodnik, in mozaik, sestavljen iz vseh narodov sveta, bi bil brez svetlega kamenčka — brez Slovencev ...» . . . Naši kulturni delavci bližnje in daljne minulosti so rajši jedli črni kruh, nego da bi uživali tujo besedo. Ostali so ob strani svojemu ljudstvu, opazovali so ga, poslušali so ga, doumevali so ga — postali so izpovedovalci njegove in hkrati svoje radosti in bolečine njegovega in hkrati svojega trpljenja in hrepenenja. Pesnikova bole čina je le zgoščena bolečina ljudstva, iz katerega je pesnik izšel. Za to je pravi pesnik vedno toimač svojega ljudstva...» » . . . Najvidnejša poteza Prešernovega značaja je svobodoljubnos* Ta naš klasik besede in misli je odklanjal vsako nasilje, bodisi zunanje bodisi duhovno. »Rabeljne za tret in tirane!« je klical z mladim nemškim protinapoleonskim poetom Koernerjem. Umetnik se n» veže na gmotne dobrine. Zakaj čim manj je vezan nanje, tem svobod nejši je njegov duh, tem više se lah ko vzpenja ...« «... Prost zunanjega nasilja, prost tudi notranjih vezi, ki človeka vklepajo na minljive stvari, pa člo• vek čisto drugače gleda na svojega bližnjega: vidi v njem brata. Prešeren je bil velik glasnik človeške ga bratstva, miru in sožitja ned narodi — kajpada med svobodnim narodi!. . . « «... Dandanes prenekateri človek, posebno izobraženec, trpi zavoljo nestalnosti, v kateri živi, in zavoljo nemira, ki je notranji od mev te nestalnosti. Prešeren je ži vel v drugačnem času; lahko reče mo, da ga je vse življenje dušila stalnost, zatohlina mračne policijske države Avstrije, mačehe Slovencem, sovražnice vsakega sv bodnega kulturnega dela. In vendar je tudi on vedel, kaj je nemir. Pa ni jenjal verovati in oznanjati, da »vremena Kranjcem bodo se zjasnile, jim milše zvezde kakor zdaj sijale« . . . » . . . V sredini Prešernove pesmi je srce: zato njegova umetnost žt polno stoletje ogreva slovenskega človeka in ga bo ogrevala tudi dalje. Zato tujci vedno bolj cenijc-njegovo umetnost, o čemer priči ’ani izšli izbor Prešernovih pesmi v angleškem prevodu. Ce pogledamo tuje leksikone, pa naj bodo še tako skopi in stisnjeni, bomo vide-da našo književnost med tujci predstavlja Prešeren .. . « ... Iz sence nepoznanosti nas je popeljal na sonce, kjer so se gref;i in življenja veselili že drugi narodi. Iz ljudstva smo po zaslugi njegove pesmi postali narod, in če smri maloštevilnejši od drugih, nas n; treba biti sram, zakaj tudi iz na.ie srede je izšel velik umetnik. « Odličnemu gospodu profesorju i» zvrstnemu predavatelju smo iz srca hvaležni i>n ga želimo še slišali -Ti nas. Vedno stovmshegB ljudstva i matični driivi odklenili RF (Nadaljevanje z 2. strani) .ti so jih ljudstvu prikazovali kot itulturno izobraževalna društva slovenskega naroda. Pravi njihov namen pa je bil postaviti komunist lino šolo za trdovratneže, ki o komunizmu nočejo in nočejo slišati! Napredek je le v svobodi Povsod, torej tako v Novi Gorici, .cakor v Portorožu in drugod, samo načrtovanje, samo pozivanje komunistov k budnosti in komunističnemu izobraževanju za vodstvo de-.ovnega ljudstva, kateremu je predpisana samo slepa ubogljivost n» juženjsko izvrševanje ukazov tu.1i ia ceno stradanja! Tovariš Jakopič je toiil tudi to. da ko'mladina dovrši nižjo srednjo ,olo, nima niti pojma o zgodovini narodnoosvobodilne borbe in njenih socialističnih teženj in pridob.-.ev. Pravzaprav, je Jakopič dejal, laletimo na absolvente nižjih šol, ti takim pojavom nastopijo energično, da se mladi rod ne okuži. To naj si zapomnijo vsi tisti sopotniki in priskledniki vseh vrst ki si v svoji kratkovidnosti ali pa v svoji nesebičnosti še upajo trdit:, da v Titovini ne gre za pravi komunizem, ampak za zmerni človekoljubni socializem! Danes zaključujemo z ugotovitvijo, ki sloni na Remškarjeivh in Jakopičevih poročilih, kot sta ju prinesla »Primorske novice« in »Slovenski Jadran« (ta slednji od 24. februarja), da slovensko ljudstvo v matični državi odklanja komunizem ter da si komunisti ne morejo tam postaviti niti svojega pravega kadra! POD ČRTO NEDELJA V BARU Poznega nedeljskega večera sva 'Stopila b prijateljem v predmestni frar. Zaudarjalo je po kavi in cigaretnem dimu. Pijancev ni bilo kaj jrida, zato pa tem več fantalinov, ahlečeni so bili, lahko bi rekel, kar serijsko: vsi v ozkih žametastih hlu-£ah, v čevljih iz jelenjega usnja, v športnih majicah, z mastno počesanimi lasmi. Gnetli so se pred radijskim sprejemnikom in vlekli na u-JJesa potek nedeljskih nogometni*-, tekem. Nekateri so na ves glas g-1 -irnjali in dajali duška svojemu o-gorčenju s kričanjem in preklinjanjem in med temi je bil najglasnejši fant z listkom nogometnih stav •v roki. Ostali so se zadovoljevali s tem, do so prečudno kremžili obrije. Vsi pa so bili edini v tem, da je letošnje tržaško nogometno dru-4tvo popolnoma zanič. In o tej sla-*i igri tržaškega moštva je posebno aoožato govoril fant z drobno jamico sredi brade, s svetlimi kodrastimi lasmi, ki so mu v čopu zada’i ■m nizko čelo. Ta fant slovi po tem ,4» vse dneve preživlja po raznih »arih, se ukvarja z dvorjenjem ženskam in nenadkriljivo igra namizij nogomet. No, in ko sem se še malo razgledoval po baru, sem videl v kotu ]*>leg vrat moškega srednjih let. Venomer je nekaj sam pri sebi polglasno momljal, pokimoval z glavo in se jezil. Vsako žensko, ki jo je zagledal, jo je nesramno ozmerja! in opljuval. Zenske so se že kar privadile njegovemu vedenju, zato se niso vznemirjale. Smilil se jim je zaradi nesreče, ki ga je doleteia in ki ga je spravila iz ravnovesja. Bil je ladijski natakar in je tako seveda po več mesecev puščal doma samo svojo mlado ženo. Bilo ji je dolgčas sami. Zaželela si je družbe. Rečeno — storjeno. Ko se je mož vrnil z dolgega potovanja, so mu sosedje še tisti večer nesli nt nos ženino nelepo vedenje. Mož se je čudil, bil je pač pravi pravcati neverni Tomaž. A ko se je o govoricah končno le prepričal, je šel od doma in se pričel vdajati pijači. V desnem kotu pa je skoro sameval televizijski sprejemnik. Le dvoje neobritih starčkov je občudoval«> slavnega italijanskega igralce, ki je recitiral verze iz Božanske komedije. Bilo je očitno, da nista ne veliki pesnik in niti igralec nikogar, razen njiju, zanimala. Ob igralni mizici sta dva starejša fanta negibno sedela pri šahovnici. Eden od njiju si je mašil ušesa, hrup ga je motil, drugi pa, si je izmenoma deval prste v usta. si grizel nohte, pa spet ril z njimi po lasišču. Gruča fantalinov v ozkih hlačih se je počasi pomaknila pred televizijski aparat. Športna oddaja jih je razburil®. Močan fant se je nenadoma odtrgal od družbe, in dal na čuden način duška svojemu veselju nad zmago priljubljenega moštva. Dvakrat se je zavrtel kot bi poizkušal kak nov afriški ples, nato je pa z vso silo brcnil v stolico. Od krepkega udarca se je stol privzdignil, zletel v loku preko lokala in priletel neki ženski naravnost v nogo. 2enska je pobledela, nekaj zajecljala in od bolečine omedlela. Njen mož se je prestrašil. Sprva ni vedel, kaj bi. Neznansko grdo je pogledal fantu v obraz, vzdignil ženo s tal in ji pomagal do stolica. Nato pa je skrčil roko v pest in se divje pognal v fanta, ki je še vedno osuplo gledal, kaj je: pravzaprav storil. Z vso močjo je sunil z roko, fant se je opotekel, se lovil za miz? in iz ust se mu je ulil curek krvi Prebledel je in ni vedel, ali naj se nemočno umakne. Pogledal je tovarišem v obraze. Nič ni pomišljal, ampak se zakadil v moža. Dve krepki telesi sta se spoprijeli na življenje in smrt. Zenske so se ustrašile, pričele so vreščati, ljudje so pritekli s ceste, pogledat kaj se dogaja. Moški so poskušali ločiti oba pr°-napeteža. V tem je pridrvel policijski avto i-n policisti so odpeljali s seboj fanta. Nezavestno ženo in njenega moža pa je odvedel avto rešilne postaje. V baru so preostali dogodek vsak po svoie komentirali. Vsak je holel kaj pripomniti, s priiateliem pa sva srečno prišla na cesto. Tudi fant z jamico na bradi se je odpravljal domov. Se vedno pa je mahal z roka- ma in. dokazoval, bolj sebi kot drugim, da je bila pravica na fantov« strani. Ladijski natakar je še vedno kremžil usta, ženska pa, ki je dremala v kotu, se je po dolgem premišljevanju odločila in zavila v gostilno na nasprotni strani ceste. Prijatelj je bil še vedno ves bled. Nisva razpravljala o dogodku, a vedel sem, da tudi on o tem pre-i mišlja. Kaj naj bi o tem še rekla’ Danes so pač drugačni časi. Pretepajo se bolje oblečeni ljudje s pestmi med rebra in pod brado — nekoč so se v gostilnah z noži. Po zgledu filmov in zgodb se spreminjajo načini borbe in pretepanj. Svet ostaja isti, morda za spoznanje slabši, banalnejši. Samo navad? se malo spreminjajo. Drago Stoka Stari mož in mlada žena (Anton Cehov) Ko smo pokopali mlado ženo našega poštarja Slakoperceva, smo odšli na pošto, da bi i» starih izročil'h praznovali sedmino. Ko so nas postregli s potico, je pričel stsri vdovec bridko jokati in je dejal: »Potica je prav tako dobra, ko’ je bila moja pokojna. Prav tako lepa, kakor ona....« »Da,« so pritrievali gostje, »v -e snici je bila prava lepotica, ženska....« »Da, vse jo je občudovalo. Ali gospoda moja, nisem je imel tako rad zaradi lepote in blagega značaja. Ti dve lastnosti sta več ali mar j last vseh žen6. Ni jih težko naiti pod božjim soncem. Jaz pa sem o ljubil zaradi drugih, duhovnih lastnosti. Ljubil sem pokojnico — Bog ji daj dobro —, ker mi je bila zvesta kljub živahnosti svojega značaja. Bila mi je zvesta, čeprav je š‘o-la komaj dvajset let, medtem ko sem jih jaz imel šestdeset. Meni, staremu možu, je ostala zvesta.« Pop, ki je z nami obedoval, je s sumljivimi i»kašljevanjem poizkušal izražati svoje dvome. »Vi torej tega ne verjamete?« ga je nagovoril vdovec. »Ne, ne da bi tega ne verjel,« se je izvijal pop v zadregi, »ampak — mislil sem samo tako na splošno . . . mlade žene so dandanes malo preveč .. . no, da rendez-vous, cham-bres separees....« »Vi torej dvomite, vendar, zvestobo pokojnice lahko tudi dokažem! Zvestobo sem vzdrževal v njej z raznimi sredstvi, tako rekoč s strategičnimi umetnostmi. Pri mojih ukrepih in ob moji zvijačnosti bi me moja žena v nobenem slučaju ne mogla varati. Za varnost mojega zakonskega življenja sem ?e posluževal zvi.iače. Uporabljal sem nekaj besed, tako rekoč parol.... Potreboval sem samo izreči te -besede »n potem sem lahko brez skrbi zaspal zaradi zakonske zvestobe!« »Kakšne pa so bile te besede?« »O, zelo enostavne.... Po mestu sem raztrosil nemarno govorica. Saj jo verjetoo poznate. Vsakomer sem pripovedoval: moja žena Aljo-na živi z našim policijskim mojstrom Ivanom Aleksejevtčem Sali-hvackijem. Te besede so zadostovale. Nobe® človek ni tvegal, da bi Aljoni dvoril, kajti vsak se je bal maščevanja policijskega mojstra. To se je celo dogajalo tako, da 3® moški takoj izginili, če se je moja žena pokazala na ulici, da bi Sali hvackij česa ne zavohal. He—he-he.... S tem kosmatim hudičem ni dobro imeti opravka. Kar pet zapisnikov vam napravi zaradi proti-sanitarnih prestopkov tn kaj vem še kaj.... Ta hudič vidi na primer tvojo mačko na cesti in takoj ti napravi zapisnik, kakor da bi bita mačka živina, ki se brez nadzorstva potepa po cestah....« »Aha, vaša žena torej ni živela z Ivanom Aleksejevičem?« smo se začudili precej potepeni. i»Ne! To je bila samo moja zvijača — he—he—he.... No, ali vas nisem pošteno povlekel za nos, vi mladi gospodiči? To je vendar bilo ravno tisto, kar vas je držalo .na uzdi!« Pretekle so morda tri minute v popolni tišini. Sedeli smo tu in nismo spregovorili niti besedice. Vsi smo bili pobiti in se sramovali, da nas je debeli, idečenosi starec na tak zvijačen način prelesičil. »No, če Bog da, se lahko znova poročite!« je končno pripomnil pop. s Trst in bodoče politične volitve Upanjd zd prosto cono so šla po Vodi — Obljubljajo pa tudi še nezadovoljive nadomestke h„ Je .mei letos Nenni v Trstu svo,e prvo veliko zborovanje, je na »jun g asuo proglas J zaihtevo, da «kjr_ o.ti Trst zastopan tudi v rimskem parlamentu. Ker so se podobni kiiu og-ajaii prej tudi iz raznir. drug.n po.iticnih skupia- ter so bili pred Km in še po -tem ponovljeni v poslanski zbornici, ne da bi se proti temu slišalo tehtne in upoštevanja vredne ugovore, smo Tržačani kar nekako pričakovali, da bomo obemm s prihodnjimi občinskimi volitvami imeli v Trstu tudi nekakšne parlamentarne nadomestne, o-ziroma dopolnilne volitve. Za pravico Tržačanov, da imajo v zakonodajnih telesi-h svoje predstavnike, se je zavzel tudi .župan Bartol: Po vsem tem je kaj neprijetno odjeknila vest, ki jo je preteklo soboto razširila agencija »Italia«. V njej nekako povzema zaključke z zasedanja demokristjenskega glavnega odbora, na katerem se je pokazalo, da demokristjani ne nam1-ravajo podpreti zahteve po parlamentarnih volitvah v Trstu in o-kolicj. Tisti, ki se ogrevajp. za to. menijo, da posebni mednarodni položaj Tržaškega ozemlja, ki ga,Jla-lija samo upravlja in ni del itan-jamske države, ne dovoljuje,-da ,bi se ga na ta način formalno priključilo k Italiji. V ponedeljek je to stališče poir-dil podtajnik v predsedstvu vlade, H-uss-o. V svojem odgovoru tržaškemu demokristja-nskemu svetovalcu Bologni je ,na kongresu dejal, da se vprašanja dopolnilnih parlamentarnih volitev na Tržaškem ozem'ju ne more ločiti od širšega vprašanja položaja tega ozemlja v odnosu do Italije. Komentatorji menijo, da s tem ni popolnoma zanikal možnosti, da bi se takšne volitve izvedle, toda vsekakor je potrdil, da zadeva ni enostavna, in da je treba najti zanjo poseben način, za katerega se pa še ne ve, kakšen naj bi bil. Z drugimi besedami: vprašanje naj se odloži. Na vprašanje svetovalca Bologne glede proste cone je Russo- obljubil, da se bo vlada za to zanimala, toda napovedal je samo raztegnitev zakonodaje o gospodarsko šibkih področjih tudi na -Trst ter u-krepe v korist železniškega in pohorskega prometa skozi naše pristanišče. -Tako bi.-Trat dobil namesto proste cone nekatere gospoda -»ke ugodnosti, ki pa niso, nobeno nadomestilo za to, kar Tržačani želimo. ......... Russov odgovor je bil pozitiven samo glede rotacijskega sklada za finansiranje razvoja tržaškega gospodarstva-. Obljubil je, da bo za upravljanje kmalu, imenovan odbor, v katerem bodo tudi tržaški predstavniki. , O pokrajinskih volitvah, ki morajo tudi biti prihodnjo- pomlad ali jesen, je Russo dejal, da bo treba volilni zakon zaradi posebnih tržaških razmer nekoliko preurediti. Pri tem gre 'očitno za. dejstvo, da šteje po V3eh ostalih pokrajinah glavno mesto veliko manj prebivalstva kot pripadajoče podeželje, v Trstu pa je obratno. Kako se bo Krščanska demokracija, skupno z drugimi vaunimi strankami, na prihodnjih volitvah v Trstu uveljavila, je zelo kočljivo vprašanje, o katerem je na demo-kristjanskem kongresu 'udi padlo nekaj značilnih opozoril. Tako je bik, rečeno, da je treba vsekakor poskrbeti, da se -. kakšnim po-nvmbne.jšim ukrepom pridobi večjo naklonjenost volivcev, kajti tudi če bi vladne stranke dobile toliko glasov kot so jih pri zadnjih občinskih volitvah, bi to pomenilo, da ostanejo v tržaškem občinskem odboru v manjšini. V vseh občinah z 10.000 ali več poslanci se bodo namreč sedeži v občinskih svetih delili po proporcionalnem, ne pa po dosedanjem večinskem sistemu. Na dlani je, da bi se naklonjenost tržaških volivcev kvečjemu zmanjša la, ne pa povečala, če b’ vlada še v naprej odklanjala tako važno zahtevo kot je »prosta cona«, katero zahteva prav vse prebivalstvo, ti- ste, ki nočejo, da bi Trst tudi še nadalje upravljali kot kolonialno mandatno ozemlje, pa bi podobno prizadejalo tudi stališče, češ da Trst nima pravice, da bi njegovi zastopniki sedeli v rimskem parlamentu. Vsaj na Tržaškem takšna naziranja prav gotovo ne vzbujajo zadovoljstva ter ne ustvarjajo podlage za uspeh. Ti razlogi so verjetno končno pripravili stranke demokratične sred'-ne, da so sklenile, da se bodo zavzele za spremembo volilnega zakona in ustanovitev posebnega volilnega okrožja za Trs-t, in tudi na zborovanju vsedržavnega sveta Krščanske demokracije so proti izjavam, ki so padale prve dni, sprejeli resolucijo, v katero so vnesli zahteve svetovalca Bo’ogne, med njim’ tudi tisto, ki se nanaša na pravico Trsta do zastopstva v parlamentu. Nabrežinsfee nezgode Zima je tudi pretekli teden pritisnila na nas.. Razen težav v družinah, je prinesla tudi veliko šk. -do na vodni napeljavi. Cevi so popokale, higienske naprave se poškodovale. Največ škode pa je zima povzročila našim industrialcem, ki so utrpeli ogromno škodo na kamnu, ki je zaradi mraza zmrznil in popokal. Skoda v kamnolomih se ceni nad 10 milijonov lir. ■Občinska upravo, je tudi sedaj prihitela na pomoč najrevnejšim 2e preteklo soboto je začela z raz-dd;ev:-.njem drv za kurjavo. Razdelilo se je 120 q drv približno iO družinam. IV nabrežinski šoli pa deluje že od nedelje dalje kuhinja,,ki razdeli dnevno do 80 in več kos,!. Še v tem tednu prejmejo brezposelni že drugi obrok podpore iz sklada za zimsko .pomoč. Razdelilo se bo približno 200.000 lir. Sejo gloiinrga odbora SOZ Dne 4. marca ob 9.30 bo v prostorih Zveze v ul. Machiavelli 22-11 seja glavnega odbora SDZ. Dnevni red: 1. Odobritev zapisnika zadnje seje; 2. Poročilo ožjega odbora o položaju; 3. Slučajnosti. Odbor Prooizije barantanja in drugo (Pismo iz Križa) Vidalijevci in titovci- že pridno pogrevajo po naročilih poklicnih partijcev staro nekdanjo ljubezen. Stvari pa ne potekajo s tako goreč- 11031,0, kakor je bilo njihovo obojestransko navdušenje pred osmimi jeti, ko so drug drugega prikaz j-vali kot izmečke človeške družbe in si je nepristranski opazovalne lahko ustvaril resnično sliko praktičnega komunizma ter ocenjeval moralne in značajne vrednote zaslužkarskih nosilcev »novega časa«. Komunistov iz prepričanja je pri nas čeprav prište vajo Križ m to trdnjave komunizma — komaj toliko, da bi jih lahko, seštel na prste obeh rok. Večino naših komunistov tvorijo-ljudje, ki so se zapisali komunizmu iz protesta proti zapostavljanju narodnih in socialnih pravic s strani oblasti, in njihovih funkcionarjev. .Mnogi med njimi poznajo komunizem s pravšne strani in ga pogostokrat tudi javno obsojajo. »Smo za komunizem, dokler, je v opoziciji; gorje nam, če pride na oblast!« Taka so splošna mnenja te komuin3tične večine. Imamo pa precej zaslepljencev, ki ne slišijo in ne berejo niti ene same misli, k; je ni blagoslovil komunistični poglavar. Med temi je precej žensk.« Vsa njihova, dokazovanja so klevete, opravljanja, zmerjanja in rde-čehlinstvo. Med to zvrstjo žanje »u- na Premišlja! sem, kakšnih lažnivih vesti in potvarjanja resnice so zmožni sedanji aktivisti velikega petnajstmilijonskega naroda, ki mora proti »veji volji podpirati na tržaških in gorišklh tleh celo vrsto različnih prevarantov. Uh, da, imamo jih precej teh tako imenovamh 'koristnih budal. Mnogo jih je tudi, ki so preskrbljeni z dobrimi pokojninami, pa kljub temu pozabljajo, da so na napačni poti. Zlasti velike privilegije pa uživajo one »napredne« ženske, ki hodijo po družinah sitnarit in iskat informacij. One vedo vse. Ker se jim marsikdo tudi ukloni, pa jim zrase greben, da je kar smešno. Človek bi kar pozabil, da ima pred seboj na pol noro, hi sterično žensko. Ali štab AF2 je še vse drugače organiziran. Gre gospa na trg alt pa v trgovino. In sreča na pločniku sosedo. »Oh, ravno prav, gospa, da sva se srečali. Povejte no, ali ni to sramota, da imamo v občinskem svetu take zastopnike? Radi bi nas prodali! Alj ni pravi škandal, da dr. Agneletto kupčuje z našimi šolami in da zmerom glasuje za koristi demokristjanov in škofa?« (Kakor, da Dekleva ni vsega tega prodal že pred 16 meseci!) »Resnica — nekoč smo bili vsi tako složni.... Ljubili smo se met! seboj. Ampak zdaj je vse preš'o, odkar so tisti domobranci izdali naše ubožce partizane, ki so svojo kri prelivali za našo skupno domovino.« Nenadoma .se .pojavi pred trgovino neka tretja gospa. Naši dve aktivistki sta osupnili. Vljudnost je sicer zahtevala pozdrav, in tako: »Dober dan, gospa!« Tretja gospa je takoj vprašala, kaj je novega, videč v rokah ene od aktivistk »Primorskega«. Ta ji je takoj postregla z odgovorom, da je na občinski seji- dr. Agneletto slabo mešetaril za Slovence. »Ah, gospa, da bi mi imel! pri sejah še enega- tovariša-..dn Deklevo! Ta s.e res poteguje za ijaše pravice.« Tretja gospa se je oglasila: , »Veste, kdor čita samo P rimo*-skega, zanj je greh prijeti še za kak drug časopis. Seveda,, vi morate ve-dedeti samo to, kar oni hočejo. Da, tudi jaz imam na ont strani hčerko in zeta. Da, v raju. Pa kljub temu gledata, kako bi se tega raja čim-prej Iznebila. Čudim se vam, gospa. Uživate visoko pokojnino — in vendar se izogibljete matične domovine.« In že se približuje četrta gospa. P.rva aktivistka se takoj oglasi: »Gospa, ste či-tali Primorskega?« In se četrta odreže: »Veste, moj mož pravi tole: Delo resda ni nič — še slovenski časnik se ne more reči, da je. Toda Primorski tudi ne velja nič. Meni je še najbolj všeč Novi list, listič, kot mu jaz pravim. Bolj ,,prefrigan" je — ne bi se rad zameril nikomur. Piše kratke člančiče in pove čisto jro domače, če si kakšne kokoš'nogo zlomi, če maček kaj. izmakne. Da, poročal je, da na svetu izumirajo bolhe. To je resnica. Moj mož pa pravi, da je najzanimivejša Demokracija. A je zelo učena. Ce hoče včasih kaj podrobneie razumet’, mora prositi koga za razlago.« Orni, kakšna škoda! iPrvi aktivistki se je roka utrudila, pa se ji je polovica vsebine torbe raztresla po tleh: kruh, jajca, kisla repa, rebrca in kdo ve, kaj še vse.... Pokojnina je namreč, kot o-me-nieno, visoka.... Konferenca pa je bila zaključena. Očividec radno pogrevanje stare ljubezni« zaenkrat še najmanj uspehov. 2 množično psihozo se poklicni partijci in zlasti njihovi gospodarji u-i-.varja.o z vso pridnostjo in delavnostjo, zato je precej čudno, kako si predstavljajo, da si bodo rdeče Križanke kar čez noč povezale jezike. Ali ima za- njih potem življenje sploh še kako veljavo? Mešetarji in posredovalci si sicer brusijo pete od Trsta pa do Sero-polaja in se o svojih »uspehih« pa vse pretege samohvali-jo po »Primorskem« in »Delu«, da bi se provizije ne posušile. Sicer pa, so naši komunisti, enega in drugega meštir-ja poslušni in krotki, pa. se bodo v bodoče — če bodo poglavarji tako ukazali — prav tako objemavali, kakor so se pred leti zasramovali. Možatosti in značaj nosti je v naši rdeči trdnjavi vsak dan manj, saj v mnogih rdečih hišah noeijo hlače ženske. Ej, stari Nabrgoj je bil drugačen tič! Vendar je na čudo prečudno vest o milijonski nagradi, titovcem za srečno londovsko zbarantanje izzvala tudi pri nas — ne samo med demokratičnimi Slovenci, pač pa tudi med komunisti — mnogo kritiziranja in obsojanja. »Nesramno barantanje«.,-je, po dolgih letih,.spit pognalo. Mešetarji pri »Primorskem« se čeljustijo in kleveta o »onega slovenskega občinskega svetovalca, ki se je že spmemenil v javnega zaveznika Krščanske dem >-kracije«, v isti sapi, ko prav od i-ste Krščanske demokracije vlečejo provizijo za uspelo »nesramno barantanje«, Verjetno so oni taki zavezniki KD kot je njihov maršal zaveznik Amerike »Made in.frien-dly YugosIavia«. Kupčije so pač kupčije, in komunisti niso ■ v. svojih pašalukih zaman iztrebili trgovskega stamu, da bi jim ne povzroča! konkurence pri njihovih levantin-skih barantanjih. Samo nekaj vprašanj resničnima »zaveznikoma«: Kdo je zbiral vinar do vinarja, da je v Trstu zrasel Balkan in še mnogi drugi domovi? Bili so to izključno Slovenci narodnjaki. Niti enega samega vinarja niso prispevali ne komunisti in niti socialisti, Po vseh naravnih in posvetnih zakonih so torej zakoniti nasledniki teh Domov oziroma iz njih . izvirajočih odškodnin izključno nekomunistični Slovenci. Da so take zakonitosti komunisti v matični državi zavrgli, je popolnoma v skladu z marksistično moralo. Komunizem ni nobenemu ko- SLOVENSKO NARODNO GLEDAUŠČE ZA TR2ASKO OZEMLJE V soboto 3. marca ob 20.30 v BORŠTU J. B. PRIESTLEY Sreča, kje si? V nedeljo 4. marca ob 16. uri na KONTOVELU J. B. PRIESTLEY Sreča, kje si? V torek 6. marca ob 20.30 v SKEDNJU EDUARDO DE FILIPPO GLASOVI VESTI imunistu ničesar pobral, ker tistih dobrih petindvajset pohajačev s: tako in tako ni ničesar prihranilo-ti so znali samo pobirati tuje žulje v lastno malho. Da pa italijanska demokracija take rekvizicije tuje lastnine ne samo podpira, ampak tudi izvaja, je manj razumljivo. Pri tem bi mešetarje »nesramnega barantanja« spomnili, da so nekomunistični Slovenci že dokazal' do 1. 1914, na kakšno raven so sposobni postaviti kulturno delovanje — in to brez subvencij in tudi brez sodelovanja komunistov. Ta kulturna raven, ki je niti eni, niti drugi komunisti ne morejo zanikati, je v ponos in čast vsem Slovencem. Prav zato so natolcevanja. »Primorskega«, »naj bi nekomunistične organizacije bolj ko doslej skušale prispevati k dvigu slovenske kulture v Trstu«, čisto odveč. Ta očitek 'e prav. toliko vreden, kot. neokusna baharija komunističnega zaslužkarja, ki je na pustni torek zmerjal svoje omizje s skopuhi, ker ni dovolj prispevalo za pijačo, medtem ko je on, partijski zaslužkar, plačal šest steklenic šampanjca. Iz polne puške s tujo municija streljati res ni težko.... Nekdo je celo dejal, da b! s samo desetino denarja, ki so ga komunisti zapravili v Trstu, slovenstvo razevelo na vseh popriščih javne dejavnosti kot še nikdar doslej. Križan [TRŽAŠKI PREPiHl Tri komunistične ..resnies" Končno so pismarski kuriji pri »Delu« priznali, da je »Zelo težko diskutirati z Demokracijo — in to zato, ker odgovarja z „večnimi. resnicami” in s psovkami.« V doku; nas ti zaostali repete-nti dialektične šole spominjajo na »hitlerizem, mussolinizem in rožmanizem« j n spet govorijo o vrvi v obešenčev: hiši. Ce bi imeli le malo več dragocenega prostora, bi v resnici radi postregli čitateljem »Demokracije« in »De ,e« z najnujnejšim cvetjem pretekle polemike med »Delom« in »Primorskim dnevnikom«, da bi e-ni in drugi čitateljl lahko presodT ali sta obe komunistični glasili :ye samo že davno dosegli, pač pa orjaško prekosili »polemike v navad’ med vojno po časopisih pravovernega hitlerizma....« Tu imajo eni m drugi komunistični pisunski trobentači absolutni monopol. Tako so zopet spustili debelo laž, si krepko oklali lastne jezike — in bodo prav tako ta svoj dialektični spodrs .tolče pogoltnili, kakor so jih že na cente in kvintale. Da, da, polermk se ne pobira po komunističnih katekizmih! Ne, ljubčki, tako hitro pa mi polemike ne bomo zaključili. V svojem odgovoru z dne 11. febr. 1956 ste navajali tri »resnice« in na njih zgradili svoje »jetnišnice, vislice in giljotine«. Mi smo vse te tri »resnice« ovrgli po določilih vsake resne-peresarske bitke.. KHub temu ponovno v fej zvezi, zatrjujete: »Resnica je pač resnica.« Zato ponavljamo: 1. »resnica«: ». . . zastopajo načela, po katerih mora delavec ali kmet, predno se začne baviti s politiko, postati človek (!!) 2. »resnice«: ». . . ki protestira, kadar delavci zahtevajo povišanje mezd, češ da ti poviški povzročajo podražitev živil (!!!) 3. »resnica«: »...Po njegovem komunisti niso Slovenci, Italijani. K ta:cii marveč kozmopoliti, ljudje brez domovine, ki zaslužijo vislice« Javno pozivamo »Delo«, da vse ve tri »resnice« v prihodnji številki dokaže s točno navedbo kdai, kje in v kakšni obliki jih je izustil ali napisal tisti, ki ga je »Delo«, imelo v misliih in mu jih javno na prt'to kar dvakrat zaporedoma. Ce »Delo« tega ne stori, naj čitatelji »Demokracije« in »Dela« vedo, da bomo iz molka izvajali potrebne zaključke.' Tak postopek zahteva vsaka diskusija med svobodnimi ljudmi, kier javni tožilci nimaio same neomejenih pravic in šamoroašnosti kakor je to slučaj v Sovjetiji in-njenih kolonijah — pač pa tudi dolžnosti, kakor je to pri nas v navadi. Pa še nekaj, nerodni dialektiki. Pri nas prihajajo in odhajajo Tju-d’e na politično pozornioo po volji ljudstva in ne z bičem tarne policije, niti z volio in milostjo kakih Stalinov in Titov. 2ato se bodo pto V nedeljo 26. t. m. so v šolskih prostorih v ulici Lazzaretto Vec-chio 9 zborovale vse tri dosedanje strokovne šolske organizacije in sklenile, da se združijo v enotno sindikalno organizacijo. V normalnih časih, ko Slovenci še. nismo poznali avtoritarnih političnih strank, so bila taka stremljenja, posebno še na narodnostno mešanih področjih, samo ob sebi razumljiva vprašanja. Stanovske organizacije so bile v tistih časih strankarske morale nedotakljivi zaklad, ki so ga stranke v glavnem tudi spoštovale. Člani so bili politično razvrščeni po lastnih gledanjih in lastnih nagnjenjih. V strokovne organizacije pa teh svojih pogledov na svet niso zanašali, vsaj ne očito. Vse njihovo delovanje je bilo strogo stanovsko, neodvisno od strankarsko-političnih potreb in koristi. Novi časi »integralnega strankarstva« so tudi ta načela pogazili kot nešteto drugih. Partijska integra1-nost je po naukih totalitarizma zajela vse in z oenhm in mečem »prekvasila s politično prevzgojo« tudi naimaniše in na’bolj stanovske družabne enote, od politični!’ združeni do gospodarskih, obrtniških, kulturnih, športnih, znanstvenih, versk >h, šahovskih, filatelističnih in- podobnih organizacij in klubov. Vsako izvenpa.rtiisko misel je totalitarizem zatrl. Celo v najintimnejše družinsko živlienje se je vtihotapil in tudi tam pridno vtike svoje nosove po loncih in ponvah. po perilu in garderobi. Ce se nositelii in poklicni oznanjevalci integralnega strankarstva zavzemato z vso gorečnostjo na demokratičnih tleh za enotnost, potem razsodnemu človeku ni težko uganit!, kam pes taco moli. Obe ko- munistični slovenski glasili sta »e-notnost slovenskih šolnikov« pozdravili z vsem partijskim ognjem — iz partijskih koristi, saj ne pade las z glave komunističnega uslužbenca brez partijske volje. To je prvi nehoteni opozorilni glas. Drugega je v svoji neučakani naglici izustil kar že na samem združitvenem občnem zboru prof. Umek, predsednik bivše titovske Zveze prosvetnih delavcev. Svojega integralnega strankarstva že ob tem prvem, stiku z nepartijskimi kolegi očitno ni mogel brzdati, ko je dejal: ». . . Sleherni neorganizirani pa naj se zave, da bo ostal kot suha veja na narodnem drevesu, a-ko ne bo svojih moči in sposobnosti povezal z drugimi v močni organizaciji.« Podobne popevke smo poslušali ob številnih rojstvih »ljudskih front« v preteklosti; kam so narod te fronte pripeljale, je vsakomur, prav posebno pa šolnikom nekdanje »Zveze uslužbencev slovenskih šol« v neizbrisljivem spominu. Zastopniki Zveze prosvetnih delavcev so »enotnost« pospeševali, če že ne z izrecno direktivo partije, gotovo pa z vsemi njenimi blagoslovi, ostali dve organizaciji sta to storili na lastno pest in seveda tudi na lastno odgovornost.... Želimo, da bi nova »enotnost« ne hodila po »zglajenih stezah »ljudskih front«, če se bo to zgodilo ali ne, bo pokazala že bližnja prihod-njost. O preteklosti, sedanjosti in bodočnosti pa naj razmišljajo organizirani, in neorganizirani člani sami. Njim samim prisojamo najmanj toliko razsodnosti kot tistim, ki . si domišljajo, da jo v partiji srebajo z veliko žlico. Demokratski šolnik nas »umaia.i. s poi.t.ene pozorrv-ct« ijUPjC, Kadiiv no to ljudska voha, kakor so ga prišli po ljudski želji, ztos jt, ua ,ai, na tej zemlji »,o ne »me me ur.g_t.«, ampak prav po ten Oi.gOU .li sivieieil SE VfUH tO- ž., in prav zaradi teh vašin poželenj je vstal m se bori protikomunizem in se bo boril dokler ne b* izkorenin.ena srednjeveška tiranija nad človekom. Giede na »hvale okupatorjev« povemo samo to, da so bili prav komunisti tisti, ki so jih s plakati in., napisi abecedarjtv gonili domov. Po njihovem odhodu pa, so — vsaj po Opčmah — prav isti ljudje zadevali gostilniška omizja tudi s takole duhovitostjo; »Ce se Američe-ni zopet vrnejo, jim bomo porezati kolena, da nikoli več ne zbežijo!« In tiste najemnine! Kolikim rdečim Maričkam se kolca za njimi! Antikomunizma pa ne bomo o-smešili, vse dokler bodo Slovenji razpolagali z zdravimi slušnimi in vidnimi organi in vse dokler ga fap vzdrževal pri življenju totalitarni, nasilmiški in diktatorski praktični komunizem. Drugič, dialektični g-becedarji, pa malo ponovite logike, da ne boste streljali podobnih KOr zlov, ko nam očitate »večne resnice« v isti sapi, ko nas zmerjate z »breznačelnostjo«. Tudi breznačel-nost je dosegla v Kremlju pred dnevi nov rekord. Seveda tudi v tem oziru dialektiki ne zaostajajo za kremeljskim' gospodarji. Ob provtzijskem likofu Kulturnega doma so čisto v duhu »načelnosti« pozabili na svoje znamenito geslo o »nesramnem barantanju«; verjetno bo nekaj napitnine odletelo tudi na podmešetarj0. Nesramnost barantanja je tako in tako pozabljena, zakaj naj bi p>-zabili še na provizijo.... Barliatfljaasiio slavju »Kdor svojih mož ne slavi, njih" vreden ni«, pravi naš stari narodni pregovor. V tem duhu in v to, zavesti smo Barkovljani preteklo nedeljo plavili osemdesetletnico našega gospoda Škabarja. Prišli so tega dne v, našo cerkev tudi rojaki Jz bližnje..in daljne tržaške okolice ju lepo število tudi,iz mesta. Po. lepi. službi božji in res.angelskem petju našega cerkvenega zbora, v katerem prevladujejo predvsem mladi, glasovi, ter po krasnem, preudarnem in bodrilnem govoru slavljen! ca samega, besede katerega bodo o-stale vedno vsem v neizbrisnem spominu, smo našega uglednega gospoda počastili tudi pri pogrnjeni mizi. Tu je prišla do veljave tudi naša lepa narodna pesem in naše še lepša himna »Hej Slovani«. Posebno vzpodbudno je za mas Bar-kovljane in ponosni smo na to, d. se je ob tej priložnosti tako častno izkazala tudi naša narodno zavedna mladina, naša nada, up naše svetlejše bodočnosti, ki prihaja. Se v bližnji preteklosti, pred zadnjim desetletjem, je vezala vse naše ljudi ljubezen do našega naroda in jezika. Vse Barkovljane brez razlike je dičila trdnost, neizprosnost, možatost, jeklenost, kadai je bilo treba braniti čast in pravdo našega naroda. Ali prišli so na delo krivi preroki, ki še danes šušm i-rijo in kramarijo med nami. Ko se kdo izmed teli redkih belih muh oglasi med nami, mu jasno povejmo, da smo mi Barkovljani v veliki večini ostali zvesti zapuščini svojih dedov ob Adriji in se ne moremo vezati z manjšino (kar so Ciino pokazale zadnje volitve), ki j« veže mednarodnost in čigar voditelji poslušajo verno tuje ukaze. V naši narodni edinosti je dovolj Brsta tudi za zgubljeno ovco, ki morda že desetletje meketa med trnjem in išče svobodne paše. Naj se nem pridruži za procvit in rast našega jezika, za obstoj vseh Slovencev, k jim je pri srcu predvsem ljubezen do naroda In njegova korist. Naj nam Bog ohrani, še mnog«, mnoga leta našega gospoda Škabar-, ja .in prepričani smp, da bomo prav gotovo vsi združeni prav gotovo praznovali 59. leta poleti še bog slavnostno tudi njegovo biseromas-ništvo, ker veiho, da dokler bo nas narod imel take sinove, tako odloi-ne, pogumne in značajne, zveste sebi in svojim idealom, se mu ni treba bati bodočnosti. Pri njem naj se zgleduje, naša duhovščina, njega naj posnema vse, kar nas je, staro in mlado, saj nas s svojo skromnostjo uči, kako nam je ravnati, da bodo naša dejanja poštena, plemenit,’, vredna človeka. DAROVI: K. P. T. iz ulice Ginno- stica daruje za SDD 3.000 lir. Prisrčna hvala! Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d„ v Trstu