Politični ogled. Država SHS. Kriza se razpleta in'bo najbrž te dni rešena tako, da bo predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič sestavil tako vlado, ki bo lahko računala na podporo opozicije. Kaj opozicija zahteva in kaj zamore ona podpirati, je znano in če se te dni sestavi vlada zakonitosti in poštenja, lahko rečemo, da smo utekli veliki nevarnosti, priprarIjeni od dela radikalov in policajdemokratov, ter da smo krenili na pot sporaauma, pričomur ima posebne rasluge Jugoslovanski klub. Letos že tretja ostavka Pašičeve vlade se je jzvršila ravno danes pred enim tednom. Prvič je Pašič demisijoniral dne 24. marca, ko je prispelo v Beograd prvih 20 hrvatskih poslancev. Takrat je bila kriza kratka, ker je Pašič že dne 27. marca sestavil s pomočjo samostojnih demokratskih izdajalcev vlado, ki bi morala biti poslovna. Ker pa nista Pašič in Pribičevič z nobenim sredstvom zamogla preprečiti večine, je morala vlada dne 12. aprila copet podati ostavko, ker ni sklicala narcdne skupščine in je pogazila navodila. To je bila druga demisija, ki ji je sledila dolga kriza s čudnim in zavitim razvojem, nakar je dne 21. maja sledila sestava nove Pašič-Pribičevičeve ˇlade. Obe prvi demisiji je vlada utemeljevala z nevzdržIjivostjo položaja in je zahtevala volilni mandat. Tudi tretja demisija se je izvršila v tem znamenju, ker je Pašič danes zahteval od kralja volilni mandat, češ, da je položaj nevzdržen in so volitve e-dino zdravilo proti temu. Do sedaj ta zahteva ni imela uspeha, ker je jasno, da bi nevzdržnost postala še hujša, če bi imel Pribičevič svobodne roke za volitve. Kako si to predstavlja, je dokazal tekom zadnjih dveh mesecev, ki bosta ostala vsem državljanom, ki so okusili to »čvrsto politiko«, v živem spominu. In ni čudno, če ne bodo predstavniki take politike prišli t Belgrad niti v malem šterilu, ampak bodo popolnoma vrženi vt javnega življenja. Hude boje proti vladi, ki bi uvajala red in pobijala korupcijo, vodijo danes vsi oni, ki od korupcije živijo ter se s protiljudsko politiko odtegujejo sodišču in že dorno tasluženi kazni. Če bi bili Tarni, da se jih ne bo klicalo na odgovor, bi seveda tudi prav radi popustili ter se umaknili. Zo pošteno vlado so vsi radikalnij3oslanci, ki izhajajo zares iz ljudstva ter se ravnajo po razpoloženju •Tojih volilcev, proti je pa samopašna gospoda, ki se srbskemu ljudstvu vriva na vodilna mesta. Te dni je Pašič dobil od radikalnega prvaka in vladarjeY€ga prijatelja, uflednega politika Ace Stanojeviča pismo, kjer ta Pašiču priporoča, naj zapusti STOje mesto. VodstTO naj prepusti Jovanovičii, ki je mlajši in bo lahko nadziral delo srojih ministroT. * Albanija ne pride do miru in stoji po raenih poročMih pred nork« preobratom. Ahmed Zogu, vodja ustaš^v, pripraTlja na- f*i% v pe*r»<gu Ohrid« in pro4i Ska_--u yt kaj« M p«hodu 1500 ustet«v. Itelija. Boji proti faSitmu se bijejo i vso •strostjo. €»k> nefcdanji zarezniki fašistor pišejo danes: »Današnji položaj ]e dokaj drugačen nego je bil y oktobiu 1922. Dežeia nooe nobenih udarOT kakoršnekoli rrste, nikakega Talovja, nikakih preTTator, nikokih puntov, marreč zahtera *4 Murtsolinija, da kTepko kroti rse obsedenc« in 4a -• enkra-t uvede pot zakonitosti in normalnosti.« Londonska konferenea dobro rvapreduje po »porazumu med angi&šk# m Iruicosko ylado. Za Ameriko je že urejeno »odelovanje y r«paraoif~ ski komisiji. Pr»dk>gi strokovnjakov ¦• br»zpogojno izvedejo. Nafa zborovanjo. Poslaae« Pušenjak ima shod* v nedelj«, d«e 2f. t. m. po m»ši y Št. Janau pri Vflenju, po veternicah pa y Št. IIju pri Velenju. Na Porcijunkolo y soboto, dne 2. aTgusta f »erkT. opravilu se vrši shod pri Sy. Kriiu pri Spod. Dravegradu. Govorita poslanec Kugovnik in Pušenjak. Shod naše stranke y Velenju. V nedeljo popoJdna se je zbralo nad 40 zaupnikoy iz cele občine v Drilštvenem domu, kjer je poročal poslanec Pušenjak o političnem položaju in se je vršil razgovor o obč. TolitYah. K zborovanju je junaško primahal iz Škal soeijalni demokrat Pcvec, kateremu se je komaj dopovedalo, da imajo na shodu zaupnikov SLS pristop samo pristaši SLS. Radovedni smo, kaj bi napravili socialni demokrati, ako bi na njihoY zaupni shod prišel kak naš pristaš, gotovo bi ga tako lepo in mirno ne odpravtli, koi smo mi Peveca. Peycu pa damo dober nauk, da s« naj, ako hoče postati Yoditelj socialistov in izpodriniti Rednaka, š« malo uči, da s« ne bo povsod osjmiešil.