.. *  ______________________________________________________
Polonina plačana v gotovini ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO	Ce.ia	2	Din
DRUŽINSKI TEDNIK
Lelo Vlil.	Ljubljana,	25.	junija	1956	Šlev.	25.
I*«.aja vsak Četrtek. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta Štev. 29/1. Poštni predal štev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo.
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pot leta 40 Din, za vse leto 80 Din. — V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2*/» dolarja. — Naročnino Je treba plačati vnaprej.— Za odgovore |e priložiti znamko.
Postna vati dtldid
Dogodki tedna v slikah
(Tovarna kanditov in čokolade UNION proizvaja svoj KAKAO •SPECIAL z najmodernejšimi siroji in samo iz prvora/^JL-''^^ In. Zaradi tega je	|0
odličnega okus;i^jfffi95SHHmnt! ibarve. UNION^m^dJ^^dobro in	zato	zelo	po-
eenifuNlON KAKAOle zaradi svoje liramj^rtPSffff^P^ebno primerna hrana za otroke, bolnike, slabokrvne Jn nervozne. Zahtevajte povsod jzrečno samo UNION KAKA0L
Te dni je naše uredništvo dobilo od neke gospodične pismo s prošnjo, da bi ji pomagali priti k filmu.
Draga gospodična Dragica!
Dostikrat se zgodi, da zagleda urednik na svoji mizi takšno pismo, kakršno je vaše, pismo dekleta, ki si ničesar tako ne želi kakor da bi prišlo k filmu.
Vaše pismo kaže, da se tudi velikih žrtev ne bojite, samo da bi mogli postati filmska igralka. In jaz naj bi bil tisti, ki naj bi vam k temu pripomogel.
Ne zamerite, tudi če bi mogel, ne bi maral. Dovolite mi pa pri tej priložnosti par besed, par pripomb, veljavnih ne samo za vas, nego prav tako tudi za premnogo dru-Sih mladih, zalih in modrih deklet, ki so si vteple to misel v glavo.
Petnajst let vam je. V teh nežnih letih še prav živeti niste začeli, zato leži še ves svet odprt pred vami in mnogo, mnogo vas lahko še čaka; morda utegnete tudi še k filmu priti, kakor si danes želite — toda jaz vam tega, rekel sem že, ne bi priporočal.
Zakaj ne?
V prvi vrsti mislim, da film v njegovem bistvu dosti premalo poznate; poznate ga samo od zunaj in le od daleč. Danes hrepenite po njem, pripravljeni Ste tvegati Sanj tudi še tako hude žrtve. In Vendar: kadar bi svoj cilj dosegli, bi morali z grenkobo priznati, da so bile vaše žrtve prevelike...
.Pot do filma je posuta s trnjem. Malo lih je, ki jo prehodijo, in še tisti, ki pridejo zdravi in celi na cilj, verjemite mi, niso zmerom srečni. Le premnogo jih je, ki na tej težki in dolgi poti omagajo, ali pa Padejo v roke brezvestnih ljudi, da se z njimi poigrajo kakor otrok z igračko. A tudi če bi vam bila sreča naklonjena in bi prišli srečno do cilja, bi postali človek brez lastne Volje, brez svobode.
' Poklic filmskega igralca terja popolno in brezpogojno disciplino. Na minuto natanko morate vstati, na minuto natanko morate Priti k delu, po tujem okusu se morate oblačiti, jesti morate, kar vam drugi zapišejo — skratka, podnevi in ponoči morate misliti in delati ne tako kakor sami hočete, temveč na tuj ukaz.
Svoboda, ti prelepa beseda! Njen pomen vam je danes še neznan. Ne čudim se in he zamerim vam tega, saj ste šele v prvem cvetu svojih let.
Slava filmskih igralcev je resda velika, toda če si jo od blizu ogledate, boste videli, da je njihov lesk le plehek in površen. Popularnost in sloves sta dve lepi stvari, toda pozabiti ne smete, da terjata od človeka tudi mnogo dolžnosti in obvez.
Draga gospodična!
Filmska igralka mora biti lepa in pametna, imeti mora veliko znanja in obvladati najmanj pet ali šest svetovnih jezikov. Vaše pismo je pa napisano z roko, ki se v pisavi še ni izoblikovala; vaše vrste silijo zdaj v nebo, zdaj padajo k tlom, in tudi slovničnih napak se ne manjka v njih.
Moj nasvet?
Bodite pametni in poslušajte me; prvo kar boste storili, ko preberete te vrstice, je to, da vzamete knjige v roke. Berite zgodovino, berite zemljepisje in ustvarjajte si Pojem o velikem svetu, ki ga še ne poznate, o ljudeh črne, rumene in rdeče polti, t> njihovem življenju, o njih šegah in navadah. Sezite po delih naših pesnikov in pisateljev, da boste znali ceniti lepoto naše drage materinščine; vzemite v roke slovensko slovnico, naučila vas bo, kako pišite Pravilno slovenščino.
Verjamem vam, da ste lepi, da ste pametni za svoja leta in da imate igralski dar. Toda vaša prva naloga ne sme biti, spravljati ta še nezreli sad v denar; vaša Prva naloga mora biti obogatitev vašega Znanja.
, Na svetu je namreč tako, ne glede na to, kje živite in kaj ste: samo tisto veljate Jn toliko, kolikor imate v glavi. Zato mora biti pri vaših petnajstih letih vaša prva misel posvečena vaši izobrazbi.
H koncu še tole:
Vsak narod, pa tudi mi Slovenci, potrebuje in še kako, dobrih žen in ljubečih mater. Morda tega danes še ne razumete, toda ko vam že odgovarjam na vaše pismo, se čutim dolžnega, da vam tudi to povem. Ljubeče matere in dobre žene so mnogo Važnejše za narod kakor slavne filmske igralke.
Danes, s petnajstimi leti, najbrže še ne mislite na to. A ko boste odrasli, ko si boste poiskali tu, med nami, svojega Ramona ■Novarra ali Hansa Aibersa, boste videli, da sem vam dobro in pošteno svetoval.
.Premislite si torej in ne jezite se name: » besede so mi prišle od srca, Hak*.
M lat mine«* le Sni, k»r •* » začeli srditi beji ah temini in najboll kr«tvi » «s*j svetovni vojni. Zavezniki s* MII
imate nioo
na severnem Francoskem, polog verdunskih največji dosegli vat lepih krajevnih uspehov, toda odločilno Izsiliti.
Razgled po svetu
Angleška krivda
Ljubljana, 22. junija
Zgoraj
K stavki v Belgiji: ker Je stavkovno gibanje v Belgiji ponekod kar preveč zadišalo po vstaji, Je morala gosposka odločne nastopiti. Tako so v Charleroiju prišli na cesto razen policije na konjih tudi oklopni avtomobili.
Na desni ■ -
C. K. Chesterton, ena izmed najznačilnejših postav angleške književnosti,' je te dni umrl, star 62 let. (V slovenščini , imamo izpod Župančičevega peresa prevod njegovega romana »četrtek«.)
.Spodaj'-
Palestinski poštni uradi morajo biti vojaško zastraženi. Tudi poštni transporti so zaradi arabske pobune pod vojaško zaščito. Naša slika kaže stražo pred Jeruzalemsko pošto, ko prinaša uradnik poštne vreče s pošte.
Konec tega meseca bodo v Ženevi »rešetali« italijansko-abesinsko vprašanje. Zadeva je prav za prav za svet že likvidirana: pravica močnejšega je zmagala (kakor še vselej v zgodovini), vse drugo je pa samo lepo besedičenje in olepševanje poraza.
Prvi korak h končni likvidaciji vzhodno-afriške afere so spet storili Angleži, kakor so tudi oni bili tisti, ki so s svojo nedostopno brezkompromisno politiko pripravili Italijo do tega, da je udarila po Abesiniji, in Abesinijo, da je bila gluha in slepa za kompromisno ureditev kočljive afere, čast komur čast: pošteno in značajno je te dni storil Eden, ko je javno priznal, da so ga Angleži polomili. Toda od časti same še nihče ni živel; Abesinci bi o tem lahko zapeli Edenu kaj pretresljivo podoknico. In sploh problem ni tu nego čisto drugod.
Problem je v tem, da je Anglija s sank-cijskim fiaskom izgubila svoj prestiž, da sme veljati v vseh evropskih razprtijah za nadstrankarskega in nedotakljivega razsodnika. Nehote smo se bili vsaj mi »manjši« Evropci navadili, da smo gledali v Angliji nekakega hladnega, dostojanstvenega in nepristopnega učitelja, ki nam sicer ni znal vcepiti ljubezen do sebe, zato pa toliko več strahu in z občudovanjem pomešanega spoštovanja. Ta nimb je Angležem potemnel; ali je to dobro za ubogo skrahi-rano Evropo? Menimo, da ne. Nam vsem na evropski celini je potreben pošten in razsoden ter nesebičen arbiter, drugače bomo drug drugega razmesarili do kosti. Tak arbiter je bil Albion do včeraj; danes ni več.
Zdaj ko se je pokazalo, da znajo tudi .Angleži izgubiti veliko partijo, se nam zdi, kakor da bi se nam mrena pretrgala na očeh. Do zadnjega smo mislili: če so Angleži za sankcije, je nemogoče, razumete, ljudje božji, nemogoče, da ne bi obrodile sadov. Sankcije so propadle, mister Eden je sam to povedal. Imperija zato resda še ne bo konec, toda... ali ne bi bilo prav, da bi skupaj s sankcijami izginil tudi njih oče in varuh, mister Eden? Plemeniti gospod z Downing-Streeta ne odgovarja samo svojim ljudem; odgovoren je tudi za vso škodo drugih držav, ki so morale pod angleškim pritiskom v sankcijsko vprego.
Kar stoži se človeku, ko v duhu obuja polpreteklo zgodovino in jo primerja s sedanjimi dogodki in ljudmi. Kje so časi, ko so Angležem vladali veliki Pitti in Glad-stcni in Disraeliji, zidarji največjega imperija sveta? Minili so; današnji veleusodni časi so našli majhne ljudi.
»
Na dnevni red so prišle Dardanel V Montreuxu v Švici se je začela konferenca, sklicana na turško zahtevo. Turki stoje namreč na stališču, da so se razmere od konca svetovne vojne do danes tako spremenile, da nič več ne drži, kar so takrat določili zastran demilitarizacije morske ožine v Dhrdanelah.
Turki imajo s svojega stališča nedvomno prav; v stvari in v formi. Toda problem ni lahak. Francozi so zapeti, ker se boje, da ne bi drugače še Nemci prišli z zahtevami po reviziji pogodb. Baje se tudi Rusi ne ogrevajo preveč za turške zahteve; ni jim prav, da bi Turki postali premočni in ogra-žali njihovo brodovje v črnem morju.
Observer.
čolna, jaz sem pa prišla kot Čehinja »pritiskat« za svojega rojaka. .Slučajno1 sva sedela drug zraven drugega, .slučajno' nama je občinstvo ploskalo in .slučajno' sva po končani borbi oba skupaj odšla s filmskim režiserjem, mojim rojakom Karlom Lamačem v moje stanovanje. Razšli smo se šele drugo jutro, ko se je že delal dan in so kikirikali petelini.
Prihodnji tedni, pripoveduje dalje Anny Ondra, so se mi globoko vtisnili v spomin, a ne v prijetnem pomenu. Maks je prihajal pome, ko sem se vračala iz studia, in potem sva šla vselej na dolg sprehod; živela sva tako rekoč v nekakšni bratski harmoniji. Toda on mi je govoril samo besede, ki so razodevale zgolj prijateljstvo in niti trohice več. Takšna ljubezen mi ni bila prav razumljiva; postala sem od nje hudo melanholična.
O, kolikokrat sem rekla sama pri sebi: »Maks me ne mara. Samo rad se kaže z menoj; to je pa tudi vse!« A kako bi si potem razlagala njegov nemir, kadar sem nanesla
jali ljudi, da je čas, da se poslove
Ob IchuHnanl imagl
Mala ženica velikega šampiona
Ljubezenski roman češke filmske igralke Anny Ondre In nemškega boksača Maksa Schmellnga
 o-----
»Če bi Maks izgubil, bi ga vsaj tolažiti smela, ko bi se vrnil iz Amerike...«
■ o-------
V soboto 20. t. m. okoli 3. zjutraj, ko smo večina izmed nas še globoko spali, se je v Ameriki bfla ena izmed največjih boksaških bitk vseh časov: boj med Nemcem Maksom Schme-lingom in ameriškim črncem Joejem Louisom.
Mnogo jih je bilo tudi med nami v Evropi, ki so to noč prebdeli pri radiu. V Ameriki se je ob tej uri — tam je bilo takrat ob šestih popoldne — zgrinjala velikanska množica ljudi, da vidi ta nevsakdanji dogodek. Yankee-stadion v Newyorku je bil nabito poln. Match je gledalo svojih 80.000 ljudi, pred stadionom je morala pa policija na konjih delati red, ker je okoli 160.600 ljudi brez vstopnic po vsej sili hotelo videti borbo vseh borb.
In medtem ko je Maks Schmeling zmagoval onkraj morja, je v neki majhni vili na periferiji Berlina neka drobna ženica — filmska igralka Anny Ondra — s strahom in upanjem sledila pri radiu njegovemu poteku. Ni čudo, ko je pa Maks Schmeling njen mož in se imata rada kakor dva golobčka.
Nekemu časnikarju se je tik pred borbo posrečilo izvedeti od Anny Ondre same, kako se je rodila ta ljubezen. In ker je to, kar mu je pripovedovala, tako zanimivo in nam vsem človeško tako blizu, vam bomo v pričujočih vrsticah na kratko popisali povest te velike ljubezni: ljubezenski roman drobne igralke in orjaškega boksača.
Naključje je hotelo, da sva stanovala v isti ulici in da sva se pogosto videvala — a vendar je ljubezen kaj pozno vzklila med nama. Maks Schmeling se je prvi zaljubil: nekega dne mi je poslal prekrasen šopek cvetlic — tako pripoveduje Anny Ondra.
»Zakaj me ta veliki mladenič ne ogovori na cesti?« sem se vprašala. »Zakaj mi ne napiše zanimivega pisma, nego misli, da zadošča, če mi pošlje za deset mark cvetja, meneč, da mu bom potem kar okoli vratu padla?«
Odnesla sem njegove cvetlice iz sobe in jih spravila v malem salonu, kamor sem le redko stopila. Vzlic temu sem morala od tistih dob dostikrat misliti na Maksa Schmelinga — na boksača, ki mi je sosed. Videla sem ga, ko se je vsak dan VTačal peš domov, on je pa prav tako vsak dan gledal s svojega okna, ko sem se vračala iz filmskih ateljejev v svojem sinjem avtomobilu.
•
Seznanila sva se pred petimi leti na nekem boksaškem matchu. Schmeling je prišel gledat znane-iga češkoslovaškega boksača Nel-
frodo&i oteU naspcotnikw
Maks Schmeling: Starost: 30 let; teža: 88*5 kile; prsi (pri vdihu): ri2m; ra/petina rok 1*87 m; vrat 33’5 cm; prti 1'04 m; pas: 82'5 cm; z a -pestje:	17*5	cm; podlaket:
22*5 cm; biceps (Iaketna mišica): 37*5 cm; bedra: 57*5 cm; meča: 37*5 cm; gležnji: 24 cm.
Joe Louis:
Starost:	22	let;	teža:	91	kil;
prsi (pri vdihu): 1*08 m; razpe-tina rok: 1*90 m; vrat: 31*5 cm; prsi: 1*02 m; pas: 85 cm; zapestje: 18 cm; podlaket: 22*5 cm; biceps:	37*5	cm; bedra:
62 5 cm; meča: 37*5 cm; gležnji: 25 cm.
pogovor na kakšnega drugega moškega, njegovo žalost, kadar sva se razstala? Prav to mi je vlivalo novega upanja, nove vere, da le ni vse tako črno v življenju. Obhajalo me je v tej negotovosti tudi vse polno drugih brezumnih misli. Morda ima ta človek neprestano pred očmi boksaško kariero in se mi zato ne upa izpovedati? Najbrže se boji, da mu ne bi ovirala njegove športne kariere. Saj sem tolikokrat slišala, da morajo vsi veliki športniki, če hočejo ohraniti svojo ,formo1, živeti prav po meniško. In ravno mene je morala doleteti usoda, da sem se šla zaljubljat v tak krasen človeški kip, ki ne sme ljubiti!
Zaman sem ga dražila, zaman sem kuhala zamero nanj, zaman sem ga vlekla za ušesa: gospod Schmeling je ostal neizpremenjen.
Tako je prišel čas, ko se je Maks moral vkrcati v Ameriko, da nastopi proti nekemu šampionu težke kategorije. *
Spremila sem ga na parnik. Nadejala sem se, da bo v teh razburljivih trenutkih pred odhodom našel toliko poguma, da mi pove vsaj besedico o ljubezni. Pripravljena sem se mu bila pri prvi be-sediei vreči v objem. Toda Maks se ni mogel odločiti.
»Koliko ste visoki?« sem ga vprašala.
»Meter šest in osemdeset.«
»In težki?«
^Sto pet in sedemdeset funtov.«
»Ne, gospod Schmeling!« sem zakričala in zacepetala po palubi. »Hudo pretiravate. Nemogoče je, da bi bil tako močan mož tako sramežljiv in tako redkih besed.«
Upam, da me bodo cenjene bralke razumele. Prepričana sem bila, da me je Schmeling ljubil. Glede sebe lahko rečem, da sem ga tako rada imela, da sem zaradi te ljubezni prišla ob tek, spanje in ljubezen do življenja in da sem se bala, da ne bo ta velika neroda sebe in mene ugonobil. Ali nisem mar imela vzroka jeziti se nanj?
Pamiška sirena je zacvilila, da je šlo skozi ušesa. Mornarji so hiteli po palubi in z zvonci opozar-
uq svojcev.
Ponudila sem Schmelingu roko. Sirena je v drugo zatulila.
»Pojdite, mudi se. Mnogo sreče vam želim. Do svidenja, dragi prijatelj !«
Prepričana sem bila, da je ta ,Do svidenja' dejansko .Zbogom'. Najrajši bi se bila razjokala. Brez besedice mi je Maks stisnil roko. Iztrgala sem se mu iz šak in zbežala.
Bila sem že na mostiču, mornarji so se že pripravljali, da ga vzdignejo, ko me je Maks dohitel in me čez ograjo vprašal:
»Anny... Anny... Ali hočete postati moja žena?«
Vzlic neizmernemu veselju se nisem mogla premagati, da mu ne bi bila posmehljivo odgovorila:
»Zdaj? Nemogoče! Niso mi še se-šili poročne obleke, a tudi duhovnika ni nikjer.«
Več nisem mogla reči. Neki uradnik paroplovne družbe me je na silo potegnil na nabrežje. Nekaj trenutkov nato se je ladja odtrgala od obrežja. S strahom in grozo sem gledala, kako rase razdalja med ladjo in nabrežjem. Izprva ozka ko dlan, se je širila čedalje
Banka Barudi
11, Rue Auber, PARIŠ (9e)
Od p remija denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — PoMni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxelles; Holandija: šL 1458-66. Ded. Dienst: Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
bolj in postala prostrana ko ocean, ki je v njem utonilo toliko žalosti, obupa in zapravljene ljubezni...
Maks je stal ves čas nepremično ob pregraji in strmel vame. Hotela sem ga prositi odpuščanja. Toda moj glas bi- vdušil oglušujoči ropot pristanišča in tuljenje vlačilcev.
Vzela sem rutico iz torbice, a ne zato, da bi mu pomahala v slovo, temveč da si otrem solze...
...Tisti match v Ameriki je Maks izgubil. Kakor hitro so časopisi to poročilo potrdili, sem odhitela na pošto in poslala kablogram z eno samo besedico: »Da«...
Hudo je, če materi načeta!
Maks se je vrnil iz Amerike, strt nad svojim porazom, a srečen zaradi svoje ljubezni, čakala sem ga na nabrežju — tam, kjer sem nekaj tednov prej jokala. Ves srečen me je objel s svojimi velikimi rokami. Kazalo je, da nam ne manjka ničesar drugega več, kakor da se prijaviva na županstvo in pri župniku. Kaj še! Najprej morava dobiti blagoslov od doma, to se pravi od obeh mater.
Pri prvih besedah me je moja mati ustavila:
»Kaaaj? S tem cirkuškim klovnom se boš možila? Ali si znorela? Ne, nikdar ti ne bom dovolila, da bi storila takšno norost.«
»Saj ni cirkuški klovn, mama! Slaven boksač je! In to je nekaj docela drugega!...«
»Jaz že vem, kaj govorim! Vse tvoje prigovarjanje je zaman, če1 si si zares vtepla v glavo, da se poročiš s tem potepuhom, stori zastran mene —• toda brez mojega blagoslova!«
Nekako prav takrat je Maks govoril s svojo materjo. Dobra ženica je zagnala krik in vik, ko ji je sin sporočil, da se misli ženiti.
»Mojega pristanka ne dobiš nikoli! Ta gospodična iz kinematografa ni zate in ni. Saj razkazuje vsemu svetu svoje gole noge...«
Morala sva zastaviti vso svojo premetenost, da sva z Maksom vprizorila sestanek najinih mater. Dolgo sta nezaupljivo ugovarjali, i
Potem sta nama pa začeli mehko in krotko govoriti in naju pogovarjati, kakor da bi bila še nedorasla otroka. Naposled sta ven-dale pristali.
Starki se danes razumeta, kakor da bi bili že od nekdaj najboljši prijateljici.
*
In go tem?
To je vse. Moja povest bi se mogla tu končati, zakaj sreče same ni moči popisati.
Poročila sva se v Berlinu. Vabila nisva nikogar, a vendar se je zbralo tri tisoč ljudi pred županstvom, tri tisoč ljudi, ki bi se bila pred njimi najrajši skrila, da bi ostala sama s svojo ljubeznijo.
Zdaj prebivam v majceni hišici sredi velikega vrta v berlinski okolici. Kadar ne filmam in ni Maks pri treningu, sploh ne zapustiva svojega domovanja. Ure nama minevajo kakor v lepih sanjah. Včasih se po cele dneve igrava z majhno vdomačeno divjo kozo. Pravi raj na zemlji imava.
Raj, kjer se le od časa do časa pojavijo majceni oblaki. Kako bi mogla živeti v tolikanj čudoviti harmoniji, če se ne bi zdaj pa zdaj malo sporekla? Toda lepo vreme se vselej brž vrne.
»Cirkuški klovn — ali mi boš molčal!« mu rečem hudomušno.
On pa zamahne s svojo orjaško pestjo in grozeče odgovori:
»Ti, ki razkazuješ vsemu svetu gole noge!...«
In oba udariva v smeh. In prepirček zapečati vselej poljub.
Na svetu ne bo srečnejše žene!...
Prav letošnje poletje pa ne mineva brez oblaka na nebu najine sreče: vsa se tresem in groza me je, ko gledam v duhu svojega moža, kako stopa v krog.
Na dan 19. junija, ob uri, ko bo moj mož bil svoj najhujši boj, ko bo nastopil proti Joeju Louisu, ob tisti uri mislite name. Kakor pred petimi leti bom sedela pri radiu in poslušala, kako napovedovalec popisuje match, krog za krogom, fazo za fazo, zmago in poraz.
Če Maks zmaga, bom najsrečnejša ženska na svetu, če bo izgubil (potrkati moram ob les)... ah, potem ga bom pa vsaj smela tolažiti, ko se bo vrnil domov.
Kako strašna je ljubezen! Koliko je treba pretrpeti, preden si pridobiš pravico, da boš srečen, preprosto srečen, kakor Adam in Eva v raju, preden je kača obsodila ljudi, da si služijo kruh v potu svojega obraza, s silo svojih, pesti...
<P-<n)
Napisal V. Kurowsky
Večeri se. Po pariških buljvarih se začenja vrvenje. Vročično polje življenje. Kričečim barvam prizva-njajo bučni glasovi. Tisočsvečne luči zažare, izložbe blestijo, na visokih poslopjih prižigajo živobarvne reklame. Množice ljudi hitijo po asfaltu.
Pred cvetličarno stoji mlado dekle, hrepeneče zroč v prekrasen šopek nageljnov. Po nenaravno pobarvanem obrazu, po prekratki obleki, po zanikrni drži jo koj spoznaš...
Po hodniku gresta dve deklini mimo, zanikrno in leno.
»Poglej si jo, Jeanetto,« de starejša In sune s komolcem tovarišico med rebra, »že pol ure stoji ta trapa pred izložbo in zija vanjo. Bog sam si ga vedi kakšen nov trik je to?«
?Kaj še,« odgovori druga, »poročni šopek si izbira in sanja o venčku iz mirt.«
Obe deklini se glasno in hripavo zasmejeta. Dekle pred izložbo se ozre, stopi par korakov dalje, se nasloni ob cestno svetilko in si prižge cigareto.
Zdajci se ustavi tik nje avtomobil. Iz voza stopi sila eleganten gospod, zaskrbljeno pogleda na zapestno uro, potlej se ozre po dekletu in se ji približa hitrih korakov.
»Halo, mala,« ji reče z močno angleškim prizvokom, »nekaj časa še imam; greš dotlej z menoj?«
»Prav,« odgovori Jeanetta in oba odideta.
čez dobro uro stisne Anglež dekletu nekaj bankovcev v roko in de:
»Prav všeč si mi bila, mala, na, vzemi!«
Toda Jeanetta skrije roke na hrbtu in energično odkima.
»Ne,« de tiho, »ne maram denarja. Podarite mi cvetlic!«
»Nisi dobro pogledala,« odvrne mimo gospod, »dal sem ti dva angleška funta.«
Jeanetta pogleda k tlom in še tišji je njen odgovor:
»Pač, videla sem, toda denarja nočem. Cvetlice, cvetlice bi rada.«
Anglež jo gleda začudeno. Se-
kunde minevajo. Naposled de dekle s tresočim se glasom:
»Glejte, ko sem nocoj stala pred cvetličarno, sem se nečesa spomnila. Premislite, živ dan mi še nihče ni rož podaril. Joj, kako je to grenko. Ali me razumete?«
»Ali right,« de Anglež. »Pojdiva!«
Nekaj minut kasneje izroči prodajalka v cvetličarni Jeanetti šopek rdečih nageljnov.
»Joj — kako lepo!« zašepeče dekle in skrije obraz v dehteče cvetje. Nemo se prikloni v slovo in se vrne spet na ulico...
»Imenitno!« si misli Anglež, »t« moram jutri takoj povedati svojim tovarišem v klubu. Te grdobe trdijo, da so pariške dekline ničvredne, da so jih celo oropale. Prava škoda, da se moram že nocoj vrniti na Angleško.«
n
Neki obupan oče sedi ob smrtni postelji svoje hčerke in trepetaje prisluškuje njenemu neenakomernemu in hropečemu dihu.
Mrzlo je v sobi. Mrko brli sveča v temačnem prostoru. Grozljive črne sence polže po golih stenah...
Očeta je groza. Sluti, da stoji
smrt že na pragu; komaj že čaka, da bo iztrgala njegovemu srcu trinajstletno življenje. Možak stiska pesti. Brez moči, brez nade v pomoč.
Zdajci odpre otrok oči, krčevito odpira usta in stokajoče se izvije iz nežnega grla ena sama beseda: »Cvetlice!«
Oče skoči pokonci, skloni se nad posteljo in prisluhne. Spet se razklenejo uboge, od vročice razpoka,-ne ustnice-, spet zastoka otrok eno samo besedo: »Cvetlice!«
Oče steče po stopnicah; v pri* i tličju potrka na gospodaričina vrata.
»Madame Daltour,« prosi mož, »posodite mi nekaj frankov. Vem, stanovanje sem vam še dolžan, toda jutri dobim prav gotovo denar za rokopise. Mnogo denarja. Prav gotovo ga dobim, prisežem vam. Prosim vas lepo, Marjetica bi rada cvetlic. Prosim, prosim...«
»Ne zbijajte neslanih šal,« odgovori podsmehljivo zavaljena gospodarica in mu pred nosom zaloputne vrata.
Mož steče k sosedu, prosi, roti — zaman. Na cesto steče... prosjači... zaman.
KRATKE ZGODBE Z VSEH VETROV
Chestertonov humor
<0-W) London, junija
Pokojni G. K. Chesterton, eden izmed najslavnejših angleških pisateljev — te dni je umrl — je slovel po svojem originalnem humorju. Tako srečamo v nekem njegovem delu — »Krogla in križ« se imenuje — tole nevsakdanjo sodbo o francoski revoluciji:
»Ali veste, kaj je bilo vzrok francoske revolucije?«
»Da: neki francoski špecerist je na lepem opazil, da je prav tako častivreden, kakor izgleda.«
O učenjakih je Chesterton zapisal:
»Pesniki silijo z glavo v nebo. Učenjaki hočejo spraviti nebo v svojo glavo. Seveda potem glavo raznese.«
O zvezdoslovcih:
»Samo ene premičnice se zvezdo-slovci še niso spomnili, da bi jo kdaj opazovali: zemlje.«
Znal je biti tudi hudoben. Na znani izrek: »G. ,Ves svet' ima več duha kakor g. Voltaire« je navezal sklep: »Snažilec čevljev na Water-loojski postaji ima več duha kakor vsa lordska zbornica.«
(»Intran«)
Zdravnik ponaredil oporoko
(K-I*) Torino, junija
Torinsko sodišče je te dni sodilo 'nekega zdravnika, češ da je ponarejal oporočne listine. 21. septembra 1934 je umrla v Torinu gospa Agneza Hollova, stara 82 let. Bila je bogata in zaradi čudaštva znana Po vsem mestu. V svoji hiši je živela sama, s svojo služabnico Terezo Casuccijevo. Občevala ni z nikomer, razen z zdravnikom dr. Brunom Alliottom, ki jo je zdravil že od leta 1927. Njemu je brezmejno zaupala.	.	.’
Po smrti stare dame so njeni sorodniki sestavili zapisnik premičnin in nepremičnin. Na moč so se pa začudili, ko so videli, da je pokojničino premoženje mnogo manjše, kakor so mislili. Vedeli so, da je bila stara dama zelo nezaupljiva; da celo bankam ni zaupala svojega denarja. Prav zategadelj je ves svoj denar in vse vrednostne papirje hranila v jekleni blagajni v svoji spalnici. Njeno prihranjeno premoženje je bilo vredno poldrugi j milijon lir.	!
Ko so torej sorodniki pretaknili vso hišo in vendar niso našli bla-; gajne nikjer, so trdo prijeli star-kino služabnico. Toda stara Tereza ni vedela ali pa ni hotela vedeti ničesar.
Vsa poizvedovanja so bila zaman. Naposled je sum padel na zdravnika, češ da si je on prisvojil pokojničino blagajno. Ko so mu preiskali stanovanje, so našli v nekem skrivališču jekleno blagajno, v njej pa še vse vrednostne papirje* in ves denar. - Razen tega so našli pokojničino lastnoročno napisano listino — vsaj tako je trdil zdravnik — s katero je gospa Hollova zapisala svojemu dolgoletnemu prijatelju in svetovalcu doktorju Alliottu 600.000 lir dediščine. Vrh tega so našli še drugo listino, pokojničino izjavo, da je vse svoje vrednostne papirje že pred smrtjo podarila raznim dobrodelnim ustanovam. Izvedenci so nedvoumno ugotovili, da sta obe listini spretno ponarejeni.
Sodišče je zaradi tega kakopak poklicalo zdravnika in tudi pokojničino služabnico na odgovor, zakaj mnenja je bilo, da bi si zdravnik brez njene pomoči ne mogel prisvojiti blagajne.
Po dolgotrajni razpravi so nepoštenega zdravnika obsodili na tri in pol leta zapora, služabnico so pa oprostili, ker so bili dokazi zoper njo prešibki.
čudež 20. stoletja
Nekje v Evropi je prišla na krmilo nova vlada. Kakor je pri takih priložnostih že bolj ali manj tehtna navada, je tudi tu dobila metla precejšnjo veljavo. Med mnogimi veličinami, ki so se morale umakniti novemu sistemu, je bil tudi guverner narodne banke.
Novi guverner ni prišel iz vrst finančnikov, kakor je sicer pri tej ustanovi hvalevredna navada; nego ga je nova vlada poklicala iz vrst višjega uradništva, seveda strokovnjaka v denarstveni politiki.
In zdaj se začne čudo dvajsetega stoletja. Kandidat je izjavil, da prevzame guvernerstvo le pod dvema pogojema, obema enako tehtnima:
1. da ga vlada v narodno banko samo začasno delegira, to je, da ostane še nadalje državni uradnik, in
2. da obdrži svojo uradniško plačo, ne pa guvernersko, čeprav je le-ta trikrat ali štirikrat večja od njegovih dosedanjih prejemkov.
Takšne značaje lahko danes iščemo z lučjo pri belem dnevu, v demokracijah in avtokracijah, pa jih bo težko kaj najti. Morda bele vrane med Nemci in Angleži, pa med severnjaki — a drugod?
To pot je Francoz. Labeyrie mu je ime, na guvernersko mesto francoske narodne banke ga je pa_po-sadil Leon Blum.
Druga stran medalje
(P-R) Pariz, junija
O stavki na Francoskem so znali v tujini povedati vse mogoče zanimivosti; da je delo komunistov in boljševi-kov, je bil še najnedolžnejši očitek. Naj omenimo le dve, tri številke, pa boste sami lahko presodili, ali je res treba iti tako daleč po razlago, kakor hodijo v deželah, kjer spadata pojma svobode in demokracije že v zgodovino.
Nameščenci pri filmski družbi »Cineac« so imeli pred stavko 150 frankov mezde na teden (po borznih računih okoli 400 Din, po življenjskih razmerah pa le za malenkost več kakor prav toliko dinarjev. Op. ured.). V velikem bazaru »Galeries Lafayette« so prodajalke zaslužile po 300 frankov na mesec. Osemnajstletne delavke v neki pariški papirnici so dobivale po en frank in 10 centimov na uro. Delavci v Blochovi tovarni za perilo v Lunevillu so zaslužili 150 do 400 frankov na mesec ali 0'50 do 1'75 franka na uro.
(Po ^Marianni«)
VsA
%
P-R.
Stave-.
(R-K) Newyork, Junija Tukajšnji uradi za stave že sprejemajo stave o tem, koliko otrok bo rodila žena drvarja Dionna iz Callendar-ja (Ontario, Kanada), mati znamenitih kanadskih peterk. Konec tega meseca pričakuje namreč veselega dogodka.
Srečna mati ima s peterkami vred že enajst otrok.
/Veg ovane žene k se ne odrekajo !
Ni zadosti, da se samo včasih uporablja dobro milo, ker je treba biti vedno negovan! Žena, ki gleda nase, zelo dobro ve, zakaj daje prednost enemu imenu.. Samo zares dobro milo neguje kožo kakor je treba, da ostane vedno lepa.
Med temi 4 vrSfon,f boste "«1« z«. V« pravo
tlida favorit	„
thda J Cvetic
fuksuzno milo, ki si ga vsakdo privošči, Po^bno močnega vonja
tUda danolin Po*ebno blago ra obiutlji.0 koio.
a mila
l e d
•ju bi
° 5 e f let
lenec raz.
v ° I e n i h i e
thda beli španski bezeg m,,° snežnobele barve
-omamljivega vonja.
e Lama «a
Gesta in njene posledice
(R-K) London, junija
Časopisi so njega dni pisali, da je pri prvem poletu nemškega zrakoplova »Zeppelina« čez Anglijo neki nemški popotnik spustil nad nekim mestom v Srednji Angliji šopek cvetlic, da jih polože na grob j njegovega v vojnem ujetništvu umrlega brata. Tako so tudi storili.
Zdaj je pa policijska oblast onega mesteca poslala ovadbo na tamkajšnjo carino proti nekemu »neznancu«, češ da je prekršil angleške carinske zakone: uvoz cvetlic je namreč na Angleškem združen z nekaterimi formalnostmi.
In te dni smo brali v časnikih, da je policijska oblast nato dobila — prav tako od nekega »neznanca« — velikansko voščenko s prošnjo, naj bi jo prižgali in pustili, da dogori pred sv. Birokracijem.
Priprave za olimpiado: danski olimpijski odbor je priredil velik lahkoatletski miting in pri tej priložnosti so se pri teku na 10 km pomerili danski svetovni rekorder Nieisen, mladi danski tekač Siefert in slavni Argentinec Zabala. Siefert je poskrbel za senzacijo: pritel je na cilj pred svojim rojakom in Argentincem v 31.01.6 minute. — Na sliki: Siefert vodi pred Zabalo.
Tedaj uzre v temni ulici dekle, zamišljeno vase, držeče v rokah velik šopek rdečih nageljnov. Jea-netta je. Mož se previdno ozre na vse strani, nobenega človeka ni blizu, skoči k dekletu in mu skuša s silo iztrgati cvetlice.
»Na pomaganje!« vpije Jeanetta in tesno prižema šopek nageljnov na prsi. Z nogami brca, z rokami se ga otepa, z nohti mu grebe v obraz.
Tedaj jo mož izpusti, nasloni se ob hišo in... zajoče.
Dekle je presenečena. Nič več je ni strah, samo sočutje, boleče sočutje ji trga srce. Premišlja: veliki mož ni segel po njeni torbici, ne, njena torbica je še zmerom v levi roki. Po cvetlicah je segel — in zdaj joče. Zakaj neki? Ker jih ni dobil? Ali mar tudi veliki, surovi možje hrepene po cvetkah?
Dekle premisli še hip, potlej stopi k jokajočemu možu in mu stisne šopek v roko. Obrne se in steče z žarečimi očmi.
Jeanette je srečna. Jeanette je nocoj bogata. Ne samo da je dobila Prekrasno darilo, še celo sama je lahko z njim drugega osrečila.
m
Vročica je na višku. Otrok hrope. Tedaj pride oče in mu položi velik šopek rdečih nageljnov na prsi. Z nepopisnim hrepenenjem pobožajo trudne in vele roke dehteče cvetje.
»Joj — kako lepo!« dahne otrok in si pokrije žarečevroče lice s hladnimi rdečimi cvetovi.
Kako tiho je v sobi! Ali se je mar čas ustavil? Zakaj neki leži Marjetica nenadoma tako mirno in pokojno?
Strašen strah zbode očeta v srce, zagrabi ga ko ledenomrzla, železna roka. Po malem vzame dehteče cvetje otroku z obraza — in ne verjame svojim očem...
Presrečen smehljaj obkroža dekličine ustnice, drobcene prsi mirno dihajo — otrok spi.
Drugo jutro pleše tisoč zlatih solnčnih pramenčkov po sobi. Marjetica sedi v postelji in si češe svoje zlate lase.
Zdajci vpraša s pridušenim glasom:
»Oče, odkod so te rože?«
Resno in svečano odgovori oče:
»Iz nebes...«	•
40 milijonov orgljic
(M-K) Newyork, junija
Družba Standard-Oil je pošiljala v Nemčijo petrolej, plačilo si je pa izgovorila v ladjah. Ker je bilo pa povpraševanje po ladjah že pokrito in so družbi ostale še znatne terjatve, so prišli Nemci v stisko, s čim naj poravnajo svoj dolg, ko denarja nimajo. In takrat se je iznajdljivi dr. Schacht, guverner nemške narodne banke, domislil: poslal bo v Ameriko 40 milijonov orgljic.
Predsednik Standard-Oila se je orgljic otepal, češ da bo zelo težko spraviti toliko te zadeve med ljudi, aii bolje, med otroke. Statistiki so medtem tudi že izračunali, kaj pomeni tolikšna orgljična inflacija: če bi vsej ameriški moški mladini razdelili te nemške orgij ice, bi jih vsakdo dobil po dvoje.
Drugo vprašanje je kajpak, kaj bi nesrečni odrasli ljudje storili, če bi vsi ameriški dečki in fantje imeli priložnost od jutra pa do večera prirejati koncerte na ustno harmoniko.
okoristili in oškodovali državno blagajno.
Po taki razsodbi za angleškega gentlemana ni več prostora v spodobni družbi, to je v parlamentu. Povsod drugod bi poslanec odstopil mandat svojemu namestniku In odšel iz parlamenta; v Londonu pa zadeva ni tako enostavna. Angleški poslanci namreč ne smejo odstopiti. Zato je treba poiskati drugo pretvezo, da se jim odpro vrata iz spodnje zbornice. In našli so jo: G. Thomasa je zakladni kancler imenoval za »varuha in upravnika ,Treh sto iz Chilterna1«, sira Alfreda Butta pa za »varuha in upravnika gradu Northsteada«.
Ti imenovanji sta docela fiktivni; novi »službi« ne bosta gg. Thomasu in Buttu nosili nič več kakor samo en funt (250 din) na leto. Toda s tem da sta oba parlamentarca sprejela to »mesto« — povedati moramo, da so vsa takšna imenovanja v službi kralja — sta se hočeš nočeš morala zahvaliti za poslanski mandat, ker po ustavi ni dovoljeno, da bi kdorkoli služil neposredno kralju in zraven zastopal še angleško ljudstvo.
čudne so angleške navade, mar ne?
Demislja posebne sorte
(N-W) London, junija J. H. Thomasa, bivšega angleškega kolonijskega ministra, in poslanca sira Alfreda Butta je sodišče spoznalo kriva, da sta izdala važne določbe iz novega proračuna, še preden so prišle v javnost, tako da so se neki njuni prijatelji s tem
Intimni ženski koledar. V oglasu te knjižice v št. 21. in 22. našega lista je bila pomotoma navedena napačna cena. Pravilna cena je 20 Din.
Gora, ki nese
(L-K) Bern, junija švicarski statistiki so izračunali, da spleza na goro Mont Blanc s francoske strani povprečno 410.000 izletnikov na leto, s švicarske okoli
350.000 in z italijanske 275.000; skupaj tedaj okoli 1 milijon ljudi.
Denimo, da izda vsak izletnik, ki spleza na Mont Blanc in na njegove ledenike, povprečno po 50 švicarskih frankov (po sodbi statistikov bi bilo to prej prenizko cenjeno kakor previsoko): to dš, okoli 52 milijonov frankov ali skoraj 800 milijonov din na leto.
1*. junija zjutraj ]• mrknllo solne«. Pri nas u J« »idol samo delni mrk, « Sibiriji in na Japonskem so pa lahko opazovali redki prizor popolnega solatnega mrka. — Ha sliki: otarej-la fotografija veličastnega nebesnega pojava.
Vpričo matere zgorel
(P-K) London, junija O pretresljivi letalski tragediji poračajo angleški časniki iz Melbourna v Avstraliji.
Norman Keith Fleld se je izučil za letalca in je vzletel na svoj prvi polet. Odletel je iz Melbourna do svojega rojstnega kraja, neznatnega mesteca Glen-Waverlyja; tamkaj je razkazoval vsakovrstne umetnije in akrobacije. Potlej se je spustil globoko dol, da preleti hišo svojih staršev. Njegova mati je stala pri odprtem oknu. Sin ji je pomahal iz letala. Ves vesel, da ji lahko pokaže, kaj zna, je jel delati figure v zraku. Potlej je hotel svoj polet nadaljevati.
Tedaj se je pa zaletel v dimnik sosednje hiše. Kakor kamen Je letalo strmoglavilo in v trenutku je bilo vse v plamenih. Priletelo je ravno na vrt Fieldove matere.
Kakor iz uma je planila nesrečna mati na vrt in stekla k aparatu. Ognjeni zublji so ji udarili v obraz, še je bil letalec pri življenju. Od bolečin je rjovel kakor ranjena zver. S pogumom, ki ga podeli samo obup, ga je skušala mati iztrgati lz plamenov. Toda goreči deli letala so ga bili tako uklenili in vročina je bila tako strašanska, da je bilo vse reševanje junaške matere zaman. Prihiteli so gasilci — prepozno. Ubogega letalca so le še kot zogljenelo truplo potegnili izpod zgorelega aparata. Njegova mati je odnesla nevarne ooekltfne in ni mnogo upanja, da bi okre-vala.	_
Slovo od konja
(O-K) Pešta, junija V Nyiregyh&zl se je obesil 721etni kočijaž Aleksander Kortl. Orožnl-štvo je našlo pri njem pismo, ki ga je obupanec naslovil na svojega... konia. V pismu se bere:
»Tovariš, odslej bo nekdo drugi zate skrbel, ker jaz nič več ne prenesem tega življenja. Vsi ljudje so bili proti meni. Ti si mi bil edini tovariš in prijatelj. Dovolj ml je življenja, zdravstvul!«
(»Prager Tagbl.«)
Vsem se zameri človek, ki ae kateri stranki ne pridruži popolnoma, a se tudi popolnoma ne obme od nje: mož • pridržki.	R.	Scheu.
.v|
.10
h GROZE
Iz dnevnika nekega kriminalnega komisarja
Ljubezenska pisma
Napisal H. Reno
10. nadaljevanje
Dragotinarju je zastal glas v grlu. Odpiral in zapiral je usta ko riba, ki jo vržeš iz vode na suho. Dihal je sunkovito in piskaje.
»Popijte malo vode«, je dejal Borgi in'mu natočil poln kozarec. Dragotinar je hlastno izpil mlačno vodo; zobje so mu šklepetali in curek vode mu je zdrknil na ovratnico Ko se je nekoliko pomiril, je nadaljeval:
»Vse, kar imam najtepšega in najdragocenejšega, sem razstavil po mizi. Zdajci sem pa opazi! sko/.i izložbo rešilni avtomobil, ki se je ustavil tik pred mojo trgovino. Iz avtomobila so stopili trije možje in prišli v trgovino. Moj kupec si je takrat ogledoval prstane in uhane. Tako zatopljen je bil. da še glave ni obrnil, ko so vstopili	možje.	Dva sta	obstala	pri
vratih, tretji je pa stopil k meni in mi pomignil, kakor bi mi hotel nekaj reči, česar bi kupec ne smel slišati. Stopil sem z njim na stran in on mi je šepnil, medtem ko je ošinil kupca s čudnim pogledom:
,Tale	gospod	je prav	nevaren	no-
rec. Pjed dobro uro- je utekel iz mojega sanatorija. Sama sreča, da doslej Se nikogar ubil ni; samokres ima namreč	v žepu,	ki ga je	ukradel	nekemu bolničarju.	Todii vam se ni treba
ničesar batimi ga bomo že zlepa ali zgrda spravili odtod. Ce bi ,p<V potegnil samokres; ga mu bomo že izvili iz rok. Saj smo vendar trije, on. pa sani...'	v •	' •
Čeprav je možak napel vse strune, • la bi me pomiril, se mu to vendar ni posrečilo; takšen strah me je obšel kakor še nikoli v življenju. Norcev sem se že od nekdaj bal, ko sem pa še lo izvedel, da je oborožen... Sicer pa, po vsem tem lahko itak sami presodite, kako mi je bilo pri duši...«
>Vei jemite mi, da vas popolnoma razumem,« je odgovoril Borgi in se komaj vidno nasmehnil.
»Kakor sem že rekel — iz strahu mi je postalo kar temno pred očmi in tkolena so mi klecnila. Vprašal sem zdravnika — seveda tudi šepetaje — ali bi ne bilo pametnejše, če stopim za la čas v sosedno sobo. Samo z rameni je skomignil, naposled je pa vendar dejal: ,če imate res slabe živce, potlej je bolje, da se odstranita...' Odšel sem brž v sosedno sobo in zaklenil vrala za seboj. Toda v to sobo se sliši vse, kar se dogaja v trgovini. Slišal sem torej najprej vik in krik, potlej je nekaj telebnilo po tleh, zdelo se mi je, da je nčkdo premetaval stole — potlej so se pa kriki in. ropotanje spremenili v strahoten hrušč in trušč... Zatisnil sem si ušesa, da bi ne slišal te grozljive tragedije. Nič ne vem, kako dolgo je trajal hrup. Morda samo nekaj sekund, morda celo več minut. Strah mi je popolnoma omrtvičil duha. Ko sem se spet zavedel in prisluhnil, nisem ničesar več slišal: v trgovini je vladala popolna tišina. Odprl sem vrata in pokukal skozi špranjo. Nikogar ni bilo... Razstavne škatle so bile razbile, črepinje so ležale po mizi in po tleh...«
Dragotinar se je prijel za glavo in zastokal:
"Vse, vse je bilo prazno... Razbojniki so mi odnesli vse, vse kar sem imel...«
I/UopaUsu*
Poleten dan, soparen dan, v gostilno siopi vsak kristjan, da potno čelo si otre, da z vrčkom piva se podpre.
Kdor pa ne zmore te slasti, se v mrzlo vodo zakadi.
Plačilo takega junaku veliko na obrežju čaka, odlične vidi tam ljudi, tam vidi čuda, da strmi:
Skakače — kopališča cvet, nobleso žen in cvet deklet, tam vidi sodček-debeluha, kako na vodi jezno puha, gospod Suhar; je tudi tu, a o trebuhu ni sledu.
Revija krač je raznolikih, debelih, suhih, in velikih.
Mladina, tam za žogo skače, bistri duha in tiri krače in žoga z glavo krepko suje in s tem starini dokazuje, dn z glavo delovati zna, da ve zakaj glavo ima.
Visoko v zraku stolp se dviga, na stolpu deska nežno miga, glej, stopil nanjo je skakač, širokih prs in tenkih krač in kot petelin na gnojišču, skakalec zre po kopališču iri s plašnimi očmi 'naznanja, da zdaj priroda se mu klanja in v njem raiSirja sc ponos, odžene se in — bumf — na nos.
Iz prs se ori sto glasov: tVrnu jdun, Pepe, dej, ponov’.*
IVAN ROB.
Borgi se je spogledal z Dornerjem.
»Mafija?« je tiho vprašal Dorner.
'O tem ni dvoma,« je odgovoril Borgi. »Poznam njeno delo. Samo ti pretkanci lahko vprizorijo takšno komedijo.«
Dragotinar se je držal z obema rokama za glavo in majal z njo sem in tja, kakor da bi ga mučile strašne bolečine. Tako pobit in zmeden je bil, da Borgijevih vprašanj sploh slišal ni več.
»Dajte mu mir,« je šepnil Dorner policijskemu šefu. »Dajva, premisliva medtem, kaj bi kazalo ukreniti.«
Borgi je Dornerja začudeno pogledal :
»Kaaj?! Ali mi nameravate mar pomagati?«
7. veseljem. Nisem še obračunal z ,Matijo*. Morani se ji še oddolžiti za poročno darilo, ali mar ne?«
Strahotno je bilo tisto darilo, ki ga je bila pred dvema tednoma poslala »Mafija« Dornerju — prav na dan poroke z Giannino: iz prekrasne košarice z rožami je na lepem zlezla kača, drobna kača, ki za njen ugriz ni pomoči. Tisti trenutek,: ko., se je nenadoma začela plaziti po tleli, je bil tragičen in živce ubijajoč. Trije so bili takrat v sobi: Giannina, njen bral, štirinajstletni Benito, in Dorner. Koga izmed njih bo uklaja?... .Giannina in' Benito . Sta stala ko Vkopana, samo Dorner ni izgubil glave. Zagrabil je skodelico mleka in izlil tekočino na tla. Kača je obstala tik mlečne mlake in pomočila jezik v belo tekočino... V tistem trenutku je Dorner pomeril in sprožil samokres. Pogodil je kačo naravnost v glavo...
Ali se nič ne bojite, da vam ne bi mafija poslala še sdrahotnejšega darila? c je vprašal Borgi.
Dorner je malomarno skomignil z rameni, kakor bi hotel reči: »Ali je sploh vredno misliti na lake malenkosti?«
»Kaj bo pa z vašim poročnim potovanjem?«
/Preložil ga bom za nekaj dni...«
Dragotinar se je medtem že unesel. Nič več ni hropel. Sedel je nemo in nepremično in gledal zdaj Dornerja, zdaj Borgia, ki sta ob oknu stoje po tihem med seboj govorila. Dragoti-r.arjev pogled je bil proseč. Uganil je, da se moža pogovarjata o njegovi zadevi — in tedaj se mu je zabliskala iskra upanja. Morda pa vendar še ni vse izgubljeno? Morda mu pa utegne prav ta detektiv iz tujine še najti dragotine?...
Ves ta dan je Dorner nestrpno iskal sledov in zasliševal priče. Mnogo izmed njih je videlo rešilni voz, prav tako tiste tri može, ki so stopili iz njega. Nekateri so videli vse štiri, ko so krenili iz trgovine proti rešilnemu avtomobilu. Nekateri so si celo njihove obraze zapomnili, toda na vsiljiva Dornerjeva vprašanja so vse priče le po ovinkih odgovarjale, nekatere so celo molčale. Vsi so se kakopak bali maščevanja mafije.
2. Drugo poročno darilo mafije
Ko se je stemnilo, se je Dorner vinil domov. Bal se je že, da se Giannina po nepotrebnem vznemirja, zato je pospešil korake. Zakaj ko je zjutraj odšel zdoma, ji je bil za trdno obljubil, da se bo do obeda prav gotovo vrnil. Medtem se je pa zaradi te važne zadeve tako zakasnil, da ni mogel ostati mož beseda; celo pozabil je svojo obljubo
»Nu, nocoj bo pa ogenj v strehi,« si je dejal Dorner in se smejal predse. Sicer je vedel, da ne l>o nevihta prehuda, saj .se Giannina ne zna dolgo kujati. Niti z očitki ga ne bo pitala... Pogledala ga bo pač z žalostnimi očmi iu globoko bo vzdihnila. Vroč poljub jo bo spet spravil v dobro voljo...
Dobra Giannina! Topla in nežna misel je objela Dornerja. Sam zase je na glas ponovil: »Dobra Giannina!« Kakor najslajša pesem mu je zazvenelo njeno ime...
Ko se je Dorner bližal hiši, je opazil na pragu žensko postavo; v njej ju -poznal svojo staro kuharico Vincen-} eo. Tudi ona ga je opazila in mu slekla naproti. Dornerju se je zdajci skrčilo srr ■ kakor da bi bil zaslutil nt ko Strahi :.no nesrečo.
vOli, signor!... Oh, signor..« je jecljala Vincenca z jokavim glasofn in obupano vila roke. »Vendar ste že tul Sveta pomagalka, bala sem se že, da se vam ni kaj zgodilo...«
Ali je signora doma?« ji je skočil Dorner v besedo.
"Signore ni doma... Sploh ni nikogar doma... Sama sem —t
Kje je signora?«
K Benitu se je odpeljala... Fant leži v bolnišnici... Avto ga je povo- ( zil... K signori je prišel nekdo iz bolnišnice in ji povedal, da jo Benito prosi, naj pride nemudoma k njemu;..«
Dornerja je objela strašna slutnja. »Kdaj je to oilo?«
»Okoli poldneva... Signora je pripravljala za kosilo, jaz sem bila pa v kuhinji, ko so prišli po njo... Tisti človek iz bolnišnice jo je strašno priganjal. Dejal je, da je vsaka minuta dragocena, sicer signora ne utegne videti našega dragega malega Benila več živega...«
Solze so udušile kuharičin glas.
»Tak ne jočite vendar, strela z jasnega!« je zagrmel Dorner razdraženo. »V kateri bolnišnici pa leži Benito?«
»Nisem razumela imena. Slišala sem samo besedo ,bolnišnica'. Tako sem se prestrašila, da...«
»Kdo je pa prišel po signoro?«
»Ne vem. Oblečen je bil v belo haljo, kakršno imajo bolniški strežniki... Tako je priganjal signoro, da ga še videla nisem v obraz.«
»Ali sta se odpeljala z avtomobilom?«
»Da, da... V zelenem avtomobilu... to sem videla.«
»Ali je še kdo videl tistega moža?«
»Mislim da ne... Vratarja ni bilo takrat doma. Še trkala sem na njegova vrata, pa se ni nihče oglasil...«
»V katero smer je potegnil avto?«
»Tjale je zavil...«
Vincenca je z roko pokazala na desno.
Še zmerom je jokala in mrmrala molitvice in obupno vila raskave roke.
»Mir! Mir!« je dejal Dorner in se na vse kriplje trudil, da bi ne pokazal razburjenja. Njegovi možgani so vročično delovali. Misli so se mu podile druga za drugo.
»Mir! Mir!« mu je veleval notranji glas. »Morda je pa tvoje razburjenje jalovo... Tak zberi se vendar!... Pomisli, da si doživel že hujše trenutke — in vselej te je rešila samo trezna razsodnost...«
'Kaj naj le storim?« se je vpraševal: v mislih in si sam odgovoril: »Najprej moram oblesti vse bolnišnice—«
Prav takrat je pridrvel mimo njega taksi. Pomignil mu je in šofer je ustavil voz. V tistem trenutku je zaslišal, kako je Vincenca zavpila:
:Sveta pomagalka, tu si... tu!...«
Dorner se je ozrl in zagledal Beni-ta, ki je tekel proti hiši.
»Ti? k
Fantič je bil ves bled in v očeh se mu je zrcalil strah. Tesno se je prižel k Dornerju, ves tresoč se in tako razburjen, da ni mogel ziniti besedice.
»Kaj ti pa je, Benito? Ali mar nisi ranjen?«...
Deček je odkimal in zajecljal:
»Ves dan sem bil zaprt. Mislil sem, da me bodo umorili... Pred nekaj minutami so me pa izpustili...«
»Kdo?«
Ne vem, kako se pišejo. Štirje možje so bili... Prijeli so me, ko sem prišel iz parka, strnili so me v avtomobil in me odpeljali daleč iz mesta. Potem so n)i z ruto zamašili usta in zavezali oči. Potlej so me zaprli v temno klet in me šele malo prej izpustili. Nato so me z avtomobilom spet pripeljali do parka in mi dejali: ,Tako, zdaj greš pa lahko domov... Pa gospoda Dornerja nam prav lepo pozdravi...«
»Mafija!«
Ta misel je ko blisk prešinila Dornerju možgane. Tako — zdaj pa ima drugo poročno darilo, ki mu ga je davi prerokoval Borgi. Fanta so ugrabili, da o lahko izvabili Giannino v past...
Benito se je še zmerom tesno pri-žemal k Dornerju; revček je trepetal ko šiba na vodi. Vincenca je stala ob , strani in med jokom neprestano žebra-la molitvice.
Dorner ni videl in ni slišal ničesar. Samo na Giannino je mislil, na svojo ubogo ženico, ki so jo ujeli njegovi; krvni sovražniki v pesti...	,
Kam neki so jo odpeljali? Napoli je velik. Tisoč cest in ulic ima, tisoč uličic in ozkih poti, na tisoče hiš, podstrešij in kleli in na tisoče brlogov, ki
1.	junija
Moj najdražji Tommy!
V spominsko knjigo si mi napisal: »Pisma so ogledalo duše; iz pisem šele človeka prav spoznaš.« Oh, Tommy, če te le ne bo to moje prvo pismo razočaralo! Ti, ki si že pet in dvajset let star, si gotovo dobil že mnogo ljubezenskih pisem. Toda jaz — tvoja bodoča žena — še ne vem, kako je treba pisati ljubezenska pisma, prav gotovo se boš norčeval iz mene! Tako dolgo sem grizla peresnik, dokler se nisem domislila, da je najpametnejše, če ti popišem vse, kar se tu dogaja.
Ti, Tommy, naše veliko posestvo leži prav samotno in zapuščeno na veliki ravnici. Ko je pa pa dejal, da hoče v tej puščobi prebiti nekaj tednov v popolnem miru, sem bila zelo žalostna. Toda nič mi ni pomagalo; morala sem zdoma. Mama je celo rekla, da mi takšna ločitev ne bo prav nič škodila, saj se bova itak že jeseni poročila.
Papana res občudujem, ker te bo vzel v banko. Ti ubožec se moraš zdaj ubijati s knjigovodstvom, dopisovanjem in z drugo takšno šaro, medtem pa jaz leno poležavam na solncu. Včeraj sem slišala, ko je papa mami dejal, da se mu zdiš prav inteligenten, in mama je odgovorila: »Nikomur bi rajši ne dala naše Lily za ženo ko Tommyju, ki ga že tako dolgo poznamo!«
Na posestvu ni razen mene nobenega mladega človeka. V bližini je neki grad; tam smo bili včeraj na obisku. Grozno dolgočasno, ti rečem! Mladi baron je tako star ko ti, vede se pa ko kakšen gimnazijec. Ves poln je solnčnih peg — in ves čas me je zijal ko tele nova vrata. Ljubosumen nikar ne bodi, saj ti Lily ne bo postala nezvesta!
Kako ti ugaja moj zeleni pisemski papir? Tudi polno škatlico znamk sem prinesla s seboj, zakaj stari Laczi mora z oslovsko vprego tri ure daleč na pošto, pa bi utegnil pozabiti na znamke. Tako sem vsaj pomirjena, da boš moja pisma tudi dobil. Laczi mi bo kakopak prinesel s pošte tvoja pisma, ki se jih že neizrekljivo veselim.
Tvoja večno te ljubeča Lilly. *
5. junija
Moj dragi Tommy!
Laczi se je vrnil praznih rok s pošte. Celo na večerni vlak je čakal, pa tudi nič ni bilo. Revež se je zaradi mene vrnil šele davi domov!
Danes slavim svoj osemnajsti rojstni dan. Tommy! Ali si mar popolnoma pozabil? Baron je bil pri nas in mi je z ogromnim šopkom rož čestital. Bil je tako razburjen, da je kar jecljal. Reči pa moram, da so njegove vrtnice naj-lepše daleč tod naokrog. Tudi konja mi je obljubil za ježo. Vendar se nikar ne boj, dragi Tommy, zelo, zelo previdna bom!
Papa bi že prav rad vedel, ali si bil že kaj na borzi, mama te pa prosi, da stopiš h gospe Herman-
novi; naj ji pošlje noT ovratnik za svilnato obleko.
Dragi Tommy, kaj ne da ne boš šel na vrtno veselico, ki jo priredi Eva, hčerka ravnatelja Mollerja? Priznati ti moram, da je ne prenesem. Vedno me je zatožila, kadar sem izostala iz šole. Počila bo od zavisti, ko se bova midva jeseni poročila. Tega se že strašno veseli tvoja te ljubeča Lilly.
*
11.	junija
Dragi Tommy!
Laczi se pelje vsak dan na pošto, vendar mi doslej še ni prinesel nobenega pisma. Resnici na ljubo tl povem, da Laczi sploh ni starec, temveč zal mlad dečko, ki si zdaj nalašč zaradi mene vsak dan roke umiva.
Jutri zarana bom spet jezdila z baronom. Imeniten jezdec je — in mama pravi, da je tudi njegova rodbina prav imenitna. Papa se pogovarja z njim o žetvi in ga je že za zimo povabil k nam. Zelo se že veselim njegovega obiska.
Oh, Tommy, gotovo si bil že pri Evi Mollerjevi? Kako si me le mogel tako hitro pozabiti? Sicer pa tudi mama pravi, da si se ji že od nekdaj zdel vihrav in lahkomiseln — in tudi papa je tokrat njenih" misli!
Moj konj je divji da je kaj. Prav gotovo si bom kmalu zlomila vrat.
Lilly.
*
16. junija
Gospod Thomas Walden!
To pismo je poslednje, in nanj mi ne smete odgovoriti. Laczi je do današnjega dne hodil zaman po pošto. Toda zdaj mi je že vseeno. Vedite pa, da bodoča baronica ne sme sprejemati od neotesanih mladih gospodov nobene pošte. Gospod baron me je danes zasnubil. Sicer pa tudi papa pravi, da ne more v banko sprejeti ljudi, ki ničesar ne znajo in nič niso.
To pismo nesem sama na pošto in vam hkratu vrnem zaročni prstan, ki ste mi ga o Božiču podarili. želim vam mnogo uspeha in zabave pri gospodični Evi Mollerjevi.	Leonie	Frankova.
Pripis. Papir se mi je nekoliko zmočil, ker je deževalo skozi okno.
*
20. junija
Najdražji, edini Tommy!
Na pošti sedim in se jočem in smejem hkratu. Tvojih šest pisem in pet razglednic sem hvaležno prejela. Ali veš, zakaj nisi dobil nobenega glasu od mene? Ne, nisem bila bolna in še zmerom te imam neskončno rada, toda naš sluga, stari Laczi, se je vsak dan odpeljal v gostilno namesto na pošto in kakopak mojih pisem tudi ni oddal. Znamke je s slino tako dolgo močil, da jih je odlepil, potlej si je pa zanje pijačo kupoval. Danes mi je spokorjeno vse priznal. Starši nič ne vedo, da do današnjega dne nisem dobila nič pošte od tebe, sicer bi bili gotovo zelo v skrbeh. Neizmerno bodo veseli, ko nas boš jutri obiskal in poročal papanu o najvažnejših dogodkih na borzi. Mama bo vsa srečna, če ji boš prinesel ovratnik od gospe Hermannove.
če bi vedel, kako sem se bala in koliko sem skrbela zate, bi koj zdaj, to minuto pohitel k meni.-Ves svoj strah in vse svoje hrepenenje sem ovekovečila v ljubezenskih pismih, ki sem ti jih medtem pisala. Prav gotovo so lepša ko vsa pisma žensk, ki si jih kdaj prejel. »Pisma so ogledalo duše; iz pisem šeje , človeka prav spoznaš,« si mi nekoč napisal v spominsko knjigo. In glej: vsa ta moja nenadomestljiva prekrasna pisma je Laczi — sežgal!
Tisoč vročih poljubov
do smrti Tvoja Lillv
Kdor je nagnjen 1: slabemu, mu gre dobro; kdor je nagnj. k dobremu, mu gre slabo. Večina ljudi j« nekoliko nagnjena k obojemu. Toda stvar je kakor pri gledališču: izbrati si morqš eno sat., glavno vlogo, drugače pojde kariera po gole.
Obkar Bauio
utegnejo v njih lopovi skriti svoj plen...	i
Po Schmelingovi imagl nad Louisom: Brejiična slika o proglasitvi Schmelinga .»a imagovalca. V levem kotu si prizadevata trnčeva sekundanta, da spravita svojega varovanca k uvesti.
25. VI. 1936.
Lepota, zdravje, dom
Rubrika za mladi in manj mladi ženski svet
Pa bo izbira na ntiil
Meščanska kuhinja
Jedilni list za skromnejše razmere
Nedelja: Svinjska pečenka, kruhovi cmoki, korepot iz rabarbare.
Ponedeljek: Golaževa juha, zdrobov narastek.
Torek: Pofeze z možgani in špinačo, krušne zlivanke.
Sreda: Goveja juha z nastrgano kašo, govedina s šparglji, dušen riž.
Četrtek:	Zelenjavna	juha,	mesni
hlebčki z grahovo omako, praženec.
Petek: Krompir s sirom*, buhte.
Sobota: Goveja juha z jetrnimi žličniki, nadevan ohrovt, krompirjeva kaša.
Jedilni list za premožnejše
Nedelja: Francoska juha, japonska svinjska pečenka*, mlad krompir, ku-marična solata, piškotna rolada s čokoladnim nadevom.
Ponedeljek: Goveja juha z rižem in grahom, govedina s špinačo in krompirjevo kašo, makovi rogljički.
Torek: Telečja glava v juhi, kruhovi cmoki, šparglji, ocvrte miške.
Sreda: Zdrobova juha, švedski naravni zrezki*, Sacherjeve rezine.
Četrtek:	Goveja juha z gobami,
Svinjska pečenka, piškoti in jagodni napitek*.
Petek: Porova juha, krompirjev puding z ohrovtom, češnjeva pogača.
Sobota: Vinska juha s popečenim kruhom, pražena jetra, zdrobovi žličniki, sirovi cmoki s cimetom in sladkorjem.
RECEPTI ZA JEDI označene v jedilnih listih z *
švedski naravni zrezki
Telečje zrezke naglo popečemo na maslu, a le dotlej, dokler ne spremene barve. Potem položimo vse zrezke v eno kozico, zalijemo s sokom in vlijemo še nekoliko masla nanje. Naposled dodamo še narezane šampinjone in nastrgan sir in pečemo vse skupaj v pcčnici tako dolgo, dokler se šampinjoni ne zmehčajo. Nazadnje zalijemo jed s 'U litra kisle smetane in jo pustimo še kakšnih 6 minut v peč-nici. Za štiri zrezke potrebujemo 2 lepa Šampinjona in kakšnih 6 dkg nastrganega sira.
Japonska svinjska pečenka
Svinjski kare solimo, potresemo s kumno, prilijemo vroče vode in pečemo. Ko se meso omehča, ga namažemo z gorčico, pridenemo kas kruhove skorje in pečemo do konca. Naposled zalijemo sok pečenke s kislo smetano, pretlačimo omako, ji dodamo na drobno sesekljane kisle kumarice, drobno sesekljan zelen peteršilj in nekoliko sesekljanih kaper. Omako solimo, malo sladkamo, kanemo nekaj kapljic kisa vanjo in jo popramo; nato je gotova. Pečenko razrežemo na enakomerne kose in serviramo omako posebej ali jo pa polijemo čez narezane kose pečenke.
Jagodni napitek
’/<kg svežih jagod je dovolj za takšen napitek. V skledo jih položimo najprej samo toliko, da pokrijejo dno. Nanje potresemo sladkor v prahu, na sladkor denemo spet plast jagod, jih spet sladkamo in ponavljamo to tako dolgo, dokler nam jagod ne zmanjka.
Tako sladkane jagode pustimo pol ure na miru. Potem jih zalijemo z 1 litrom pomete, 'U litrom slatine ali sodavice, iztisnemo sok 1 limone in položimo v napitek nekaj koščkov ledu. Skledo denemo za dobro uro na led ali pa v hladilnik. Jagodni napitek, serviramo v kozarcih.
Krompir s sirom
Neolupljene velike, okrogle in rumene krompirje skuhamo v slani vodi, potem jih olupimo in narežemo na lističe. S temi krompirjevimi lističi po-
krijemo dno dobro omaslenega lika za narastke, jih pokapamo s stopljenim maslom, potresemo z nastrganim bohinjskim sirom, polijemo s smetano in navržemo še nekoliko sesekljane prekajene svinjine. Na to plast položimo spet krompir, nanj spet svinjino, nastrgan sir itd. in ponavljamo to, dokler nam vsega ne zmanjka. Na poslednjo plast krompirja posujemo samo grobo nastrgan sir in pečemo jed 'h ure v vroči pečnici. če hočemo imeti jed sočnejšo, moramo vzeti več smetane.
za psa
Bolha in klop Poletni zajedavci psa
Pasja bolha skoči včasih tudi na človeka, toda v hlačah ali pod krilom se nič kaj dobro ne počuti. Komaj okusi človeško kri, ji je že zoprna; od tistega trenutka dalje skače in bezlja človeku pod obleko, da je joj. Saj menda ta občutek skoraj vsi poznamo. Vidimo torej, da pasja bolha človeku ni nevarna in ga ne nadleguje predolgo.
Dve vrsti bolh
človeška in pasja bolha se razlikujeta po tem, da leže človeška bolha svojo zalogo v zaprašenih sobnih kotih in v špranjah na tleh, pasja bolha pa pod pasjim ali mačjim kožuhom.
Samica pasje bolhe leže jajca na kožo med dlako, čez šest ali dvanajst dni se izležejo iz jajčec valjaste, bele ličinke, ki se hranijo od kožne lojevine in druge nesnage. Zabubijo se in čez nadaljnjih dvanajst do dvajset dni postanejo iz njih že prave mlade bolhe.
Nič čudnega torej ni, da po pseh, ki jih nikoli ne kopamo, kar mrgoli tega mrčesa; pri takem psu najdemo tolste stare bolhe, mlade živahne samice in samce, ličinke in jajčeca. Takšen pes se neprestano čoha in zaradi bolšje nadlege kaj rad nevarno zboli. Zaradi neprestanega čohanja in praskanja se mu vname koža, rane se mu ognoje in včasih nastopi celo zastrup-ljenje.
Trakuljo ima skoraj 80 °/o mestnih psov; razširjajo jo bolšje ličinke, to pa zaradi tega, ker se hranijo tudi od pasjih odpadkov, ki se primejo psu na dlako.
Razkuži tev
Dolžnost vsakega lastnika psa je, da svojega tovariša neguje. Psa je treba
večkrat kopati, najmanj enkrat na dan ga je pa treba počesati in skrtačiti, če vlijemo 1 žlico kreolina na 101 vode in kopamo v tej vodi psa, uničimo vso zajedavsko zalego, ki tiči v pasjem kožuhu ali na koži. Dobro je, če kanemo v vodo tudi nekaj kapljic kisa. Ne smemo pa nikoli pozabiti, da je treba psa po raz-kužitveni kopeli okopati še v več čistih in mlačnih vodah.
Psa lahko obvarujemo zajedavcev tudi z raznimi praški, kakor je n. pr. »zacherlin«. Tudi na pasja ležišča ne smemo pozabiti. Večkrat ga moramo očistiti, zakaj tudi na cunjah ali na žimnici žive zajedavci. Dobro je, če položimo na ležišče tudi pelin, ker je mrčesu trn v peti.
Klop
Klopi so pajku podobne živalce, ki žive zlasti v iglastih gozdovih pod grmovjem in na toplokrvnih bitjih. Zlasti lovski psi imajo teh zajedavcev na prebitek.
Klop je v normalnem stanju rjava ali laporasto siva, okrogla živalca, ki nabrekne do velikosti lešnika, kadar se napije krvi.
Zarije se z rilcem in čeljustmi tako globoko v kožo, da gleda samo trup iz nje. S tipalkami se kakor s kleščami oprime kože, zato ga tudi. ne moremo s silo iztrgati, če pa to poskusimo, se nam navadno zgodi, da odtrgamo trup, glava s tipalkami pa ostane v koži. To se seveda navadno zgnoji in koža vse naokoli se močno vname.
Olje rešitelj
Videli smo torej, da klopa ne kaže s silo iztrgati. Dobra tretjina ga ostane v koži in povzroči gnojenje in vnetje.
Lahko ga pa brez truda odstranimo, če kanemo nanj navadno olje, terpen-tinovo olje, ali celo bencin. Z vsemi temi sredstvi zapremo klopu sleherni dotok zraka, če noče žalostno poginiti mora popustiti; in to tudi vselej stori. To procedura traja nekaj minut, paziti pa moramo po vsaki ceni, da klopa popolnoma pokrijemo s tekočino.
Klop si najrajši izbere mehke dele telesa, torej veke, ušesa in trebušno in podtrebušno kožo.	*
Ali je to danes potrebno
Obolenja zob so skoraj ve*
-	v**-.	«*"■» **•*>--
dno posledica neredne m nezadostno zobne nege. Le ako se zj^ob redno odstranijo ostanki jedil in iz teh se tvoreče bolezenske kali, ostanejo^obje zdravi in lepi.
Čistite torej svoje zobe redno s Sargovim Kalodontom. Blaga pena tega špecijalnega ustnega mila temeljito očisti zobe. Izredno fina sestavina polira zobno sklenino prizanesljivo in bleščeče belo. Neštetokrat preizkušeni sulforicinoleat, ki ga vsebuje v naši državi edino Sargov Kalodont, odpravi in prepreči zobni kamen, ki je vzrok tolikih velikih zobnih bolečin.
Pozor! Poskusite enkrat novo ustno vodo Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo varžna v uporabi, razkuiuje in ugodno osvežuje.
SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Rakovi ljudje
Astroloftka napoved za julij
V astrološkem mesecu juliju — za spremembo od koletlarskegu julija traja ta mesec od 22. junija do 23. juliju — stoji Rak v znamenju sobica in je zuto vodilna zvezda tega meseca. Tipu Rakovih ljudi pripadajo kajpada tudi vsi tisti, v katerih rojstni uri je vzšlo na nebu to znamenje živulskega kroga (zodiaka).
Raka štejejo astrologi že od pamli-veka med vodna nebesna znamenja. V njem učinkujejo pralastnosti vlažnosti in mraza. Voda je raku življenjski element. Voda ima pa v dinamičnem oziru veliko pasivno energijo. Leno in netvorno počiva v posodi in ne izrablja svojih fizičnih moči.
Podobno duševno pasivnost srečamo pri Rakovih ljudeh. Predznak njihovega bistva je prečudna nedelavnost. Udobni ljudje so to, pogosto v prav lene nature. Njihova pasivnost je plod notr<mjc nebrižnosd, malomarnosti in nemoči volje.
Ta notranja struktura Rakovih ljudi pride do izraza posebno v načinu, kako si urede življenje. Rakov človek se ne bori proti življenjskim nevšečnosti/n, nego potrpežljivo prenaša vse nje-
Hvala Bogu, vendar smo 20 pričakali vreme 2» kopanje
gove skrbi in težave- Povsod opažamo, da se Rakovi ljudje ne poslavljajo usodi /to robu, nego se sprijaznijo z njo. Ti ljudje niti ne mislijo na to, da bi oblikovali življenje po svoji volji, ker čutijo, da bi bila njihova volja preslabotna za takšen boj.
V juliju rojeni imajo pa še nekaj drugega skupnega z vodo. Znano je, da voda nima lastne oblike: zmerom se v leže jw tisti obliki, kakor jo ima njena posoda. To veliko prilagodijiost vidimo tudi pri večini Rakovih ljudi. Dostikrat se kar izgube v drugih. Po tej prilagodljivosti še presegajo junijske ljudi. Le-ti si urejajo svojo prilagodljivost z razumom, Rakovi ljudje pa s čustvom.
Rakovi ljudje so tipične čustvene nature. Čustvo je pri njih mnogo bolj razvito kakor razum. Zato so zmerom polni upov in pričakovanja. Toda za njihovo naturo je nadvse značilno, da si izpolnitve teh upov ne obetajo od lastne vneme in dela, nego jo pričakujejo od zunaj, od sreče, od naključja ali od usode.
Druga stran njihovega svojevrstnega značaja je njihova velika domišljija. Ti ljudje so zmožni navdušenja, pa tudi ,veliki sanjači so med njimi. Vse kar diši po fantastično st i. pustolovstvu in nenavadnosti, ima veliko mikavnost zanje. To bo tudi vzrok, da se vsi julijski ljudje radi ukvarjajo z umetnostjo. posebno za igralce kažejo veliko nadarjenost; ni čudo, ko jih pa odlikuje tolikšna prilagodijiio&t. Tit naj še pripomnimo. da julijskega človeka hudo mikajo vse okultne, nadnaravne in skrivnostna stvari.
Bistvena komponenta v astrološkem jmrtretu julijskih*!jiidi je njihovo nagnjenje Jc spremembam. To lastnost irnajb prav gotovo od svojega zvezdin ga pat r on a. šaj se rak rad klati j>o rekah in potokih in nima nikjer stalnega prebivališča. Tudi Rakovii ljudje ljubijo menjavo starfovanja: svojo že* Ijo po spremenijivosti raztegnejo pogosto 'tudi na osebne momente.
Sposobnost julijskih ljudi za zakon je precejšnja. Njihova konservativnost s** ujema r domačnostjo, 'pasivnost n ji-hovČga značaja pa zmanjSuje nevarnost sporov:	brez le-te pa tako nobenega
„zakona ni.	v'1	1
* Srečen dan je za julijske ljudi po-Jiedeljvk, njihova barva . .je . modra, smaragd je pa tisti med dragulji, ki jim srečo nosi.	$*/
Hu
mor
Mesečna noč
Noč je topla in soparna. Oče odpre okno in zakliče v vrt:
»Milena!«
»Kaj je, očka?«
»Kaj pa počneš na vrtu?«
»Mesec občudujem, očka.«
»Prav, otrok. Samo dobro bi bilo, če bi zdaj mesecu povedala, da naj vzame svoje kolo in se odpelje domov, ti pa glej, da se mi spraviš v posteljo!«
V šoli
;>Nu, Janez,« vpraša učitelj, »zakaj neki je morska voda slana?«
»Temu bodo gotovo slaniki vzrok,« meni prepričevalno Janez.
Avstrijski humor
Neki Dunajčan je izvedel, da nekdo oddaja vilo na Tirolskem čez poletje v najem; pisal mu je in vprašal, pod kakšnimi pogoji bi jo lahko dobil
Odgovor je prišel z obratno pošto; pogoji so Dunajčanu ustrezali. Vendar se mu je zdelo pošteno, »da prihrani morebitne nevšečnosti na obeh straneh«, pripomniti, da je Zid. Na kar je dobil tale odgovor:
»Zelo spoštovani gospod! Veseli me vaše sporočilo, da hočete prebiti poletje v moji vili na Tirolskem, in obljubim vam, da se vam tega ne bo treba kesati. Kar se pa vašega pripisa tiče, da ste Žid, vam moram odgovoriti, da ste mi s tem storili hudo krivico. Meni je namreč popolnoma vseeno, kaj je kdo, kristjan ali žid, budist ali mohamedanec — samo da je Arijec !«
Ne bo treba
»Gromska strela,« kriči narednik, »na tvojem plašču, čorba, manjka gumb! Ali naj mar pošljem po našo
služkinjo domov, da pride in ti gumb prišije?!«
»Hvala, gospod narednik, ne bo treba — saj se tako drevi z njo dobim!«
Skrivno znamenje
Oče in mati sedita pred zvočnikom, v sosednji sobi se pa hči pogovarja z nekim mladim možem. Zdajci pa mati vstane in reče:
»Pazi, mož, čez eno minuto ti pripeljem zaročni par.«
To rekši stopi po tihem v sosednjo sobo. Koj nato se vrne, pred njo pa stopata mlada dva, vsa rdeča v obraz. Zaroka je gotova.
Ko sta šla spat, je pa očeta le premagala radovednost:
»Kako si pa to napravila, žena?«
»Prav lahko. V našem zvočniku vselej zaškrta, če kdo v sosednji sobi električno luč utrne. Nu, kakšno minuto po tistem škrtljaju sem stopila V sobo,« je zmagoslavno pojasnila mati.
Hainoveisa škotska
Neka londonska tvrdka je vrgla na trg neki nov izdelek. Kakšen je bil tisti izdelek, je postranskega pomena. Povemo naj le, da je novi izdelek prišel na trg na pristno anglosaški način, to se pravi, reklame mu nikakor ni manjkalo. Ni čudo, da je prodaja cvetela in da je izkupiček rasel od meseca do meseca.
Te dni je minilo leto dni, kar je omenjeni izdelek prišel na trg. To priložnost je porabila tvrdka v to, da je objavila uradno overovljene fantastične številke o prodaji svojega novega izdelka. A to še ni bilo vse, zakaj na koncu je tvrdka pripomnila:
»Na tisoče priznanj z Angleškega in Irskega, dalje ena dopisnica s pohvalo s škotskega...«
V vet krajih na Bavarskem to imeli prejšnji leden povoden): utrgal se )e bil oblak. Hat« Miki kare neko manJU bavarsko mnUM po vremoiukl katastrofi.
13. nadaljevanje
Konfesa Klara
Rom a n
Po francoskem izvirniku
§eorgesa Chnela
priredil A. R.
Prav takrat je stopila v sobo mladoporočencev Suzana in za njo Brigita. Deklica se ni zanesla na služinčad in se je hotela še sama prepričati, ali je vse pripravljeno, kakor mora biti.
Klara jo je nemo opazovala. Mlada žena je bila sama s seboj nezadovoljna; ogorčeno je razmišljala, da bo imela v moževi sestri povsod pričujočo čuvajko, katere očem ne bo ušla nobena njena slabost ne malodušnost. Videla je v Suzani naravnega vohuna; ali je potem čudno, da jo je v tej prenapetosti svojih čutov zasovražila?
Medtem je bila deklica snela svoji svakinji tenčico z obraza in poročni venec z glave. Podržala je oboje v rokah in ljubeče pogladila cvetove v vencu, ne da bi bila mogla odtrgati oči od njega. Očitno jo Je mučila neka skrivna želja, a se je ni upala izreči.
»Pri nas imajo ljudje vero,« je naposled plaho dejala, »da cvetka iz venca novoporočenke tistemu, ki jo ljubi, srečo prinese. Jaz vas imam rada, sestra: ali bi mi dovolili, da si vzamem eno teh cvetlic?...«
Klara jo je mrzlo pogledala. Z neizrekljivim prezirom si je strgala šopek, ki ga je imela pripetega na prsih, in ga vrgla Suzani pred noge.
»če te cvetlice srečo nosijo,« Je zavpila, »so mi nepotrebne! Nate jih, vzemite jih vse!«
Suzana je prestrašena odstopila in venec ji je padel na tla. S solzami v očeh se je obrnila h Klari in krotko dejala:
»Vidim, da ne marate teh cvetlic — in vendar vam jih je dal moj brat.«
Klaro je bolestna tožba v dekličinem glasu presunila. Hotela je popraviti svojo pravkaršnjo krivico, toda njena narava je bila močnejša od njene volje, in roka, ki Jo je hotela dati Suzani, ji Je mrzlo omahnila.
»Ne zamerite ji,« se je oglasila takrat vstopivša baronica. »Klara potrebuje miru... Nič se ne jezite in kar vzemite venec s seboj; morda vam bo kmalu lahko za vzor.«
S temi besedami je mehko prijela Suzano za roko in jo spremila k vratom. Deklica je vsa hvaležna odšla, baronica se je pa vrnila h Klari. Mlada žena je sedla in strmela predse.
»O čem razmišljaš, ljuba moja?« jo je vprašala prijateljica. »Užalila si jo in docela po nepotrebnem povrh. Kaj se res ne moreš premagati? Sveta nebesa!« Je vzkliknila napol za šalo napol zares. »Ce bi te peljali na grmado, ne bi mogla biti bolj obupana, kakor sl.«
Klara je svojo prijateljico tako očitajoče pogledala, da se je le-ta pri priči zresnila.
»Tak povej ml vsaj: kaj tl je?«
Mlada žena je plaho prijela baronico za roke in vzkliknila:
»Ali res ne vidiš, kako trpim? Tak res ne razumeš, da bom 5e znorela? Se par trenutkov, pa boste vsi, ki me ljubite, odšli, ln bom ostala sama v tej mrzil hiši. H komu naj se obrnem, na koga oprem? Vse kar me veže na preteklost, Je porušeno, in bodočnost ae širi črna in pusta pred meno].«
»Tako tožiš, kakor da bi te bili
res Vsi zapustili. Ali ti mar ni ostala ljubezen tvojih dragih? Ali ne boš našla vdane in iskrene ljubezni tudi pri svojem možu? Glej, obožuje te; imej torej zaupanje vanj!«
Baronica je obmolknila, zakaj pri omembi Klarinega moža je mlada žena prebledela in vztrepetala.
»O ko bi vedela, kako mi je pri duši!« je zašepetala. »Ta zakon, ki sem ga vendar sama hotela, ki sem si ga želela z vso neugnanostjo svojega užaljenega ponosa — ta zakon me zdaj, ko ga nobena sila sveta več ne razveže, navdaja z grozo. Ta človek, ki je pcstal moj mož — o ko bi mogla zbežati pred njim! Prosim te, rotim te, ostani tu, potem se mi vsaj ne bo upal blizu. Ko bi vedela, kako ga sovražim, ker se ga... bojim!...«
»Sveta devica!« se je zgrozila baronica. »Tvojih besed me je kar strah! Ali ne bi bilo prav, če pokličem tvojo mater? Saj mora biti še v hiši.«
»Ne!« Je hlastno odkimala Klara. »Ne — ravno ona ne sme ničesar vedeti. Saj si videla, kako veselo sem se delala v njeni navzočnosti. Ne, mati ne sme slutiti mojega gorja in obupa. Zgolj iz ljubezni do mene, iz slabosti mi je vlivala poguma, da sklenem ta zakon... O če bi ona vedela!...«
Toda le nekaj trenutkov je trajala njena slabost. Mlada žena je stisnila zobe in z občudovanja vredno voljo pregnala z obraza žalost in obup.
»Pojdi zdaj,« je mirno rekla baronici. »Pojdi in vse kar si zdaj slišala, naj bo pozabljeno, ko prestopiš prag te sobe. Ali mi obljubiš?«
»Obljubim ti,« je rekla baronica in zatajila vzdih. Stopila je k prijateljici, jo poljubila na čelo in se obrnila k odhodu. Mlada žena ni slišala, tako tiho je pri vratih zamrmrala:
»Uboga Klara!«
2.	Ona in on
Klara je ostala sama v veliki spalnici. Plaho in negotovo so begale njene oči po resno, malone mračno opremljenem prostoru. Toda mlada žena ni videla te izbrane opreme, teh starinskih tapet po stenah. Njene oči so bile obrnjene vase...
Z vročično hlastnostjo se je bila vrgla v ta zakon, prežeta z edino željo, da bi se pred svetom oprala od sramote, ki ji jo je prizadejal mladi grofič. Nikoli ni še utegnila misliti na to, kako bo po poroki; zato ji je prišlo tako nepričakovano, ko se je zdaj zagledala pred brutalno resničnostjo. Mahoma jo je obšla grozota ob zavesti čutnosti zakona: soba, kjer je ta trenutek še sama, poslej ne bo več samo njena — deliti jo bo morala s svojim možem, z njim, ki ji je tujec kakor kdorkoli drugi.
Njeno deviško čustvo se je zgrozilo ob tej misli in neznan strah jo je stresel pred Renčjem in pred s&mo seboj. Dejala si je, da je nespametno ravnala, ko je pristala na to zvezo, njen mož je pa zagrešil navadno prostaštvo, ko je sprejel njeno žrtev. Obupne misli so Ji zletele po možganih. Stopila je k oknu in ga odprla. Nočni hlad Ji Je vrnil vsaj nekaj miru.
Izza oblakov se Je prikazal mesec in obsijal visoka drevesa v parku. Njegova bleda ploskev se Je zrcalila v pokojni gladini grajskega ribnika. Prečuden mir Je ležal na parku. Klara se Je vprašala, ali ne bi bilo najpametnejše, 6e bi odšla dol na breg te pokojne vode ln v njej pokopala svoje zapravljeno življenje.
Odločno je odkimala. Kako ji je le mogla priti na um tolikanj nevredna je misel? Saj ni sama na svetu, a njena mati in brat pač nista zaslužila, da bi jima prizadejala takšno žalost in sramoto.
še enkrat je domotožno zletel njen pogled po mamljivi gladini grajskega ribnika, nato se je pa s silo odtrgala od okna in se vrnila h kaminu.
Ne, kar je storjeno, je storjeno in tega ne more več popraviti. Nič več ne pripada sama sebi, zato mora živeti, priklenjena na moža, ki bo sklicevaje se na svojo pravico zdaj zdaj potrkal pri njej in ji rekel: »Hočem!« Pri njej, ki je bila do tega dne prosta in svobodna, gospodarica svojih dejanj; pri njej, ki je dotlej sama drugim ukazovala. Strah in gnev sta je obšla, njen ponos se je uprl in sama pri sebi je sklenila, da se ne bo pokorila. In že je mislila na to, kako bo od svojega moža izsilila svobodo.
V duhu si je že slikala zakonsko razmerje, kjer si oba zakonca ohranita pravico, da razpolagata sama s seboj. Ali ji bo Rene zvest, tega ji ni mar; glavno je, da ji bo vdan in da se bo spoštljivo vedel nasproti njej. Lahko bo počel, kar ga bo volja, toda zato bo moral tudi njej pustiti, da bo sama gospodarica nad seboj. S svojo voljo in s svojim ponosom bo to že dosegla, o tem ni prav nič dvomila; v svoji nespravljivi sebičnosti ji še na um ni prišlo, kako bo to zadelo moža, ki mu jo ona vse na svetu.
Takrat so se zaslišali koraki v sosednji sobi. Klara je vztrepetala in vsa kri ji je šinila v obraz. Nič več ni mogla pri miru sedeti; trepetaje kakor od silnega mraza se je vzravnala ob kaminu in zamrmrala: »O n !«
♦
Ko se je bil Rene poslovil od svojih sorodnikov in prijateljev in so gostje drug za drugim odšli, je skoraj nehote zavil proti svojemu kabinetu.
Soba, ki jo bo poslej delil s svojo mlado ženo, je bila nekdanja spalnica njegovih staršev. Poln blaženosti je mislil na to, da v naj-bližnji bližini, le nekaj vrat od njega, čaka oboževana žena v svoji svatbeni obleki, morda še bolj razburjena ko on, kdaj bo prišel njen mož. O, kolikokrat je bil ves drge-čoč od naslade mislil na nebeško uro, ko bo smel ljubljeno bitje stisniti v svoje roke! A glej, ta trenutek so bili njegovi čuti kakor odreveneli: nič koprnenja ni bilo v njegovih prsih.
Bil je resen, zamišljen in presunjen kakor še nikoli. Ljubezni do Klare se je bila pridružila še očetovska skrb, kakor jo je nekoč čutil za svojo osirotelo sestrico, in v njem je bilo tisti trenutek prostora samo za usmiljenje: to ranjeno srce mora najprej ozdraveti od hude rane, ki jo je bila zadela.
Tako sanjajoč o svoji sreči, se je cele pol ure po odhodu poslednjega gosta zalotil, kako še zmerom sedi v naslanjaču. Nehote se je moral na glas zasmejati, tako se je sam sebi zazdel aboten tisti trenutek. Potlej je pa hlastno vstal in odhitel v svojo sobo.
Kini prinašajo
KINO TALIJA KRANJ
predvaja v aoboto 27. t. ra. ob 21. uri, y nedeljo 28. t. m. ob 17., 19. in 21. uri in v ponedeljek 29. t. ra. ob 17., 19. in 21. url velefilm »VARIETE« romantika ljudi brez živcev.
V glavnih vlogah: Hans Albera in Anabella.
ZVOČNI RADIO JESENICE
telefon Int. 10
predvaja v petek 26. t. m. ob 20.30 uri, v soboto 27. t. m. ob 20.30 url in v nedeljo 28. t. m. ob 15. in 20.30 url zvoinl veletilm »STARI IN MLADI KRALJ«
V glavni vlogi:	Emil	Janings.
Dodatek: Paramountov zvočni tednik in doma6 Zora magacin * mariborskimi harmonikarji.
V ponedeljek 2». t. m. (na 8v, Petra ln Pavla) predvajamo »CARICO VSEH RUSOV« z Marleno Dietrich T glavni vlogi. Dodatki kakor zgoraj.
KINO SEVNICA
predvaja od tl. do 2*. t. m, film »RDE6I JEZDEC«
»STARI IN MLADI KRALJ«
V glavnik vlogah: Svetlslav Petra. Via, Camilla Horn.
Nekateri prizori v filmu M kolorlraoL
Ko je v velikem ogledalu zagledal svojo visoko postavo še zmerom v poročni obleki, si je dejal, da bi bilo hudo smešno, če bi se v črnem fraku in z belo ovratnico predstavil svoji mladi ženi; zatorej se je naglo preoblekel v temnomodro promenadno obleko.
Z razbijajočim srcem je nato zavil proti Klarini sobi. Krenil je skozi mali salon in rahlo potrkal na vrata.
Nihče mu ni odgovoril.
Rene je mislil, da je svojo navzočnost dovolj napovedal, in je vstopil.
Klara je stala še zmerom v poročni obleki, nemo in resno, in se s komolci opirala na visoki kamin. Reneja ni pogledala, nego je samo lahno nagnila glavo. Mladi mož ie počasi stopil naprej.
»Ali mi dovolite, da se vam približam?« je vprašal s stisnjenim glasom.
Klara je nemo pritrdila z roko.
Rene je pristopil do naslanjača in pogledal svoji mladi ženi v oči. Krčevito napete, trde črte njenega obraza so ga osupile. O, le predobro je še pomnil ta divji in grozeči izraz: prvič ga je videl tisto usodno uro, ko se je pomerila z grofičem. Vznemirilo ga je, ko je videl Klaro tako vase obrnjeno, kakor pripravljeno na boj. Sicer ni mogel uganiti njenih namenov, toda instinktivno je slutil tajen odpor. Tisti mah se je tudi v njem obrnilo: prodreti mora v to trdovratno zaprto srce, najti mora ključ za razplet te uganke! Prav tako kakor je bil še trenutek prej razburjen, prav tako je bil zdaj mrzel in miren.
Ta vidna sprememba na Renejevem obrazu je Klaro vznemirila. Razburjenega in upirajočega se moža bi igraje ukrotila, tega se je zavedala; toda zdaj ko je v svojem možu zbudila sum, mu je obenem tudi vrnila vso ostroumnost, da bo uganil njene misli, in vso energijo za boj z njo.
»Prvič sva nocoj sama,« je tiho začel Rene, »in tako neizmerno mnogo mi je na srcu... Do danes se nisem upal govoriti... Preslabo bi vam izrazil svoja čustva...
»Skoraj vse svoje življenje sem prebil v delu... Zato vas prosim, bodite mi prizanesljivi, če bom lesen in neokreten... To kar čutim, verjemite mi, je mnogo več vredno od onega, kar je moj jezik zmožen povedati.
»Kaj naj vam rečem nocoj? Da vas od tistega dne, ko sem vas prvič zagledal, obožujem, da ste postali od tistega dne moja edina misel, moje upanje, moje življenje. Ali si mislite, kako sem srečen, ko vas zdajle vidim tako blizu, tako vso svojo?...«
Prijel je Klaro za roko in jo strastno pritisnil na svoje žareče čelo. Toda mlada žena se mu je hlastno iztrgala.
»Sveta nebesa, kaj počnete?« je zajecljala v strahu.
Rene je dvignil glavo in osuplo pogledal svoji ženi v oči.
»Kaj vam je? Ali sem vas mar užalil?«
»Ne govorite tako... ne zdaj...« je odgovorila Klara. Mahoma je postala vsa krotka. »Ali ne vidite, kako sem zmedena?«
Reneja je ganil bolestni glas njenega odgovora, žalostno je zmajal z glavo.
»Da, vidim... bledi ste in trepetate... Ali sem res jaz tega kriv?«
Klara se je obrnila proč, da utaji dve solzi, ki sta ji počasi polzeli po licih, in z negotovim glasom je odgovorila:
»Da.«
»Potolažite se, rotim vas,« je vroče povzel Renč. »AH ne čutite, da je moja edina želja, da bi vam bral sleherno željo z obraza? Kaj naj storim? Govorite in terjajte — vse vam bom izpolnil!«
Mlada žena je vztrepetala od veselja, zakaj zagledala je žarek upanja v temi, ki jo je obdajala. Prav ta strastna ljubezen njenega moža- bo njeno orožje, zakaj dala ji bo v roke neomejeno oblast nad njim; in brez usmiljenja je sklenila, da bo to oblast do konca izrabila. Prvikrat, odkar ga je poznala, je pogledala Reneju s koketnim smehljajem v oči in tiho dejala:
»Ce me res ljubite, boste...«
Ni dogovorila, le z roko je pokazala tako nedvoumno, da jo je Renč moral razumeti.
»želite, da vas pustim simo?« J« vprašal vdano. »Ali je to tista
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
preizkušnja, ki naj jo prestane moja ljubezen? če je takšna vaša volja, se ji bom uklonil.«
Klara se je olajšano oddahnila, čutila je, da je neomejena gospodarica nad tem človekom, ki jo je še pravkar navdajal s tolikšnim strahom. V trenutku se je njen obraz spremenil in Rene je z neizmerno osuplostjo opazil, kako JI sijejo oči.
»Da,« je odgovorila, »hvaležna; vam bom za to. Preveč dogodkov je prišlo danes nadme, zato čutim, kako potrebna sem miru in pokoja, da se vsaj malo zberem. Jutri, pozneje nekoč, ko bom imela bolj v oblasti svoja čustva, ko bom bolj gospodarica same sebe, takrat vam bom povedala...«
Rene je trenutek pomolčal. Zdelo se mu je, da neke besede v Klarinem odgovoru nekam nepristno zvene; to odlaganje mu je bilo sumljivo. Očitno gre za neko skrivnost; in tej skrivnosti mora priti do dna.
»Kaj bi mi povedali jutri ali kdaj pozneje, česar ne bi smel že nocoj vedeti?« je vprašal. »Ali ni mar moje in vaše življenje poslej nerazdružljivo? Pred seboj imava skupno življenjsko pot. Na vas je, da ste iskreni in da mi popolnoma zaupate, moja dolžnost je pa, da ohranim vdanost do vas in potrpežljivost. Jaz sem pripravljen: ali ste tudi vi takega mnenja?«
Rene je gledal svoji ženi v obraz in govoril jasno in določno. Klara se je prestrašila, da ni morda prenagljeno nastopila, in se je hotela umakniti.
»Vedeti morate,« je rekla ogib-ljivo, »da zaupanja ni moči pridobiti v nekaj minutah. Sele dve uri sva poročena. Moje življenje na žalost ni od včeraj. O kako so mi ga vsi lajšali in sladili! Mislila sem, kakor sem hotela, molčala sem, če je bila takšna moja volja, In nikoli mi ni bilo treba lagati. Sami veste, kako so izpregledali moje gorje. Razumeli so, da se spomin ne more utrniti od danes do jutri. Mene so zmerom razvajali: nihče ni terjal smeha .od mene, če je bilo moje srce otožno... Ce se moram zraven vas vdati v to, da tajim svojo bolest, vas prosim, dajte mi vsaj časa, da se temu privadim.«
Klara je bila nenavadno spretno obšla Renejevo vprašanje, da si je prihranila odgovor nanj. Sklicevala se je na svojo žrtev; če Rene ni hotel veljati za okrutneža, ni smel več siliti vanjo. Tega se je le predobro zavedal.
»Prosim vas, niti besedice več!« je hlastno vzkliknil. »Krivico ml delate... Nikoli, razumete, nikoli ne boste imeli zvestejšega in vdane j-šega prijatelja od mene. Ko sem vas vzel za ženo, sem prevzel del vašega gorja in s tem tudi dolžnost, da vam ga pomagam pozabiti. Zaupajte se mi — ali nisem mar soodgovoren za vašo srečo? Ce vas je preteklost razočarala, upajte vsaj v bodočnost. O kako daleč ml je že sama misel, da bi vam vsiljeval svojo ljubezen! Terjam le to, da mi dovolite, da vas bom skušal pridobiti s svojo ljubeznijo in požrtvovalnostjo. To je vse, česar sl želim. Pravite, da se vam hoče miru in samote? Prav, ostanite sami in svobodni, kakor ste bili do včeraj. Umaknil se bom — saj to želite, ne? Naj se zgodi vaša volja!«
Mlado ženo so te besede vznemirile. Plavžar se je v njih pokazal tolikanj ponosnega in velikodušnega, da je njenim premišljenim računom grozil klavrn polom. Ce se bo Renč tako radovoljno vdal njenim željam — kako bo potem mogla zahtevati, da živi ločeno od njega? Ta človek jo obožuje in sl hoče pridobiti njeno ljubezen. Kako naj potem, če noče biti krivična in okrutna, takega plemenitega in velikodušnega človeka za zmerom zavrne? Dobrotljivost in nežnost njenega moža bi morali' streti ves njen odpor, če ne bi marala veljati za brezsrčnico.
Marcel Allaln In Plerre Souvestre:
Detektivsko* kriminalni
r o
17. nadaljevanje
.. »Gospodu Germainu Fuselierju, preiskovalnemu sodniku kriminalnega 6o-dišča v Parizu. Zelo spoštovani gospod preiskovalni sodnik! Policijski ■komisarjjat iz Brelignyja se usoja sporočiti, da je preglednik železniške proge našel okoli štirih zjutraj kakšnih pet kilometrov; od postaje Bretigny na tračnicah truplo nekega moža, ki je bržčas padel iz pariškega vlaka. V nasprotno smer vozeči vlak je ponesrečenca tako razmesaril, da ga ni moči spoznati. Iz listin, ki smo jib našli v ponesrečenčevem žepu, smo ugotovili, da se je pisal za Dollona in da je potoval k vam v Pariz. Ako potrebujete, gospod preiskovalni sodnik, listine, ki smo jih našli pri ponesrečencu, in ki govore zvečine o procesu zaradi umora grofice Langrunske, vas prosimo, da nam brez odloga sporočite. Vse listine s« pri nas uradno zapečatene...«
Fuselier je pomolil pisanje Juvu. Ta ga je brž preletel in zamrmral: f| »In za tako važno reč nimajo ti osli pametnejšega domisleka, ko da pi-&‘jo nujna pisma! Knkor da bi v na-iem veku telefona ne imeli! človek 1» iz kože skočil! Ali imate pri roki kakšen vozni red ?«
»AM brez voznega roda ne gre?< je nejevoljno vprašal Huselier.
sAli, precej se moram odpeljati v Bretigny. Da bi bili ti pametnjaki ■vsaj vse listine semkaj poslali. Preneumno...«
XXIII G umov proces
či tanje obtožnice je bilo dolgočasno pusto. Tudi zasliševanje Guma ni zadovoljilo radovednih poslušalcev. Brez obotavljanja je priznal umor, izjavil pa ni ničesar novega. Vse dotlej znane stvari so pa časniki itak dan za dnem pogrevali.
Tudi izjave prič so občinstvo razočarale: nič novega., nič posebnega. Preiskovalni sodnik se je sicer na moč trudil, da bi spravil iz njih kaj več, toda ves njegov trud je bil zaman.
Zunaj je sijalo solnce; skozi odprta okna sodne dvorane si slišal ptičje Petje, včasih je prinesel veter vonj po cvetočih akacijah... Nič čudnega ni torej bilo, da se je občinstvo pošteno dolgočasilo.
Zdajci se je pa na mah spremenilo. Predsednik je poklical lady Beltha-movo za pričo. Vsi so prisluhnili Obetali so si, da bodo ladyne izpovedi senzacionalne! Zakaj že dalje Jasa so si v pariških družbah šušljali. da utegne o umoru svojega moža več vedeti, kakor bi smela.
Lady Belthamova je vstopila v spremstvu sodnega sluge. Bila je elegantna in prikupna. Na vse poslušalce je napravila ugoden vtis. Sodni sluga jo je spremil pred sodnika.
»Prosim, slecite	rokavice,	ker bo-
ste morali priseči!« je vljudno dejal Bednik. Ko je storila po njegovi želji, je sodnik svečano spregovoril;
»Menda ni potrebno, da vas opozorim na pomembnost prisege? Gotovo vam je znano, da je kriva prisega po postavi občntn6 kazniva?«
»Pomembnost prisege nii je znana,« je odločno odgovorila lady.
'Prav. Ponovite	prosim, glasno in
razločno tele besede: Prieežem...« »Prisežem...«
»...pri živem Bogu...«
»...pri živem Bosu...
>...da bom povedala čisto resnico...« »...da bom povedala čisto resnico...« »...da ne bom ničesar zamolčala, ničesar dodala...«
»...da ne bom ničesar zamolčala, ničesar dodala.«
»...tako mi Boa	pomagaj!«
»...tako mi Bog	pomagaj!«
Predsednik je na nekaterih spisih privihal ogle, potlej je pa vprašal: »Vi ste torej lady Relthamova, vdova lorda Belthama. angleške narodnosti, stanujoča v Parizu v lastni vili_ v Neuillvju?«
»Da, gospod predsednik.«
»Prosim obrnite se in povejte, ali poznate obtoženca'«
Lady Belthamova je Gurna ošinila 6 kratkim pogledom. Gum je komaj vidno prebledel, lady je pa odgovorila:
sDa, obtoženca poznam. Za Guma se piše.«
»Prav. Odkod poznate obtoženca?« - Bil je seržan v četi mojega moža. To je bilo v kolonijah in od takrat fia pozni..-..«
»Ali ste se takrat bliže seznanili z njim?«
»Ne, gospod predsednik. Včasih mi )e moj mož pravil, d . je Gnrn naj-hrabrejši v bojih. Videla sem ga mogoče dvakrat ali trikrat, sam Bog »i ga vedi kdaj. Da bi pa podčaelnika
bliže spoznala, mi že zaradi moževega položaja ni bilo dovoljeno.«
»Ali ste obtoženca kdaj kasneje videli v Evropi?«
»Med vrnitvijo na Angleško. Gurn 6e je vozil z istim parnikom ko mi.«
»Ali ste se na ladji kdaj z njim sešli?«
»Ne! Z možem sva potovala v prvem razredu, Gurn pa bržčas v drugem ali tretjem. Moj mož ga je nekega dne slučajno srečal in je tudi govoril par besed z njim.«
»Ali ni bilo med lordom in Gurnom resnejše zveze?«
»Mož mi je sicer pravil, da je Gurna večkrat priporočil kakšnemu gospodarju, toda drugega ne vem nič.«
»Kasneje se bomo še vrnili k tej zadevi. Zdaj bi pa rad vedel nekaj drugega: Ali bi bili — recimo pred kakšnim letom — Gurna spoznali, če bi ga slučajno or reali na cesti? Z drugimi besedami:	Ali	ste si njegov
obraz natanko zapomnili ali samo mimogrede?«
Lady Belthamova je za hip pomolčala, potlej je-pa rekla:
»Prepričana sem, gospod predsednik, da bi obtoženca ne bila spoznala. Že to se mi zdi dovolj tehten dokaz, da ga niti tisti večer, ko so ga aretirali, nisem spoznala, čeprav sem se več minut z njim pogovarjala.«
»Zdaj vas pa moram vprašati nekaj brutalnega, čeprav mi je nerodno. Opomnim vas pa, da vas veže prisega. Povejte mi torej, ali ste svojega moža ljubili?«
Lady Belthamova je molčala dve, tri minute.
■ V vsej sodni dvorani ni bilo slišati drugega ko pritajen šepet Gurno-vega zagovornika, ki je obtožencu nekaj prav vsiljivo dopovedoval.
Naposled je ]ady odgovorila:
»Lord Beltham je bit dokaj star, gospod predsednik... Spoštovala sem ga...«
Podsmehljiv smehljaj je zaigral na predsednikovih ustnicah. Ozrl se je po porotnikih, kakor da bi hotel prav posebno poudariti važnost te izjave. Potlej je vprašal pričo dalje:
»Ali veste, zakaj sem vas to vprašal?«
»Ne. gospod predsednik!«
»Po pariških salonih si šepetajo — in to šepetanje je zašlo že v časnike
— šepetajo si torej, da je obtoženec zaljubljen v vas. Ali je to res?«
Predsednik je ostro meril lady. Prebledela je ko zid in v zadregi zajecljala:
»To je nesramno in predrzno obrekovanje, gospod predsednik ..«
Gurn je ves čas sedel topo, kakor da 6e ga razprava sploh ne tiče. Ko je pa predsednik izustil lo vprašanje, je skočil pokonci, prekrižal roke na prsih in zaklical:
»Gospod predsednik, lady Belthamo-vo globoko spoštujem, in ni me sram to javno priznati. Ljudje, ki so raznesli takšne vesti po Parizu. 60 pa obrekovalci najnižje vrste! Lorda | Beltliama sem umoril. To sem priznal.
I Toda njegove časti se nisem dotaknil, še manj pa časti te vsega spoštovanja I vredne dame. Moja dolžnost je, da se kar najodločneje postavim v bran .spričo takšnih predrznih obrekovanj. 'Ponovim torej: nikomur ne dovolyn, da bi to častivredno damo, ki jo globoko spoštujem in cenim, žalil ali obrekoval!«
Priznajte rajši, zakaj ste lorda j Belthama umorili!« ga je ustavil predsednik.
Gurn je sedel in molčal. Predsednik je spet ogovoril lady:
:Ne zamerite mi, vaša in obtnžen-čeva izjava me nista zadovoljili. Za potek razprave, torej za usodo obtoženca. je namreč na moč važno, ali so vas in obtoženca vezale kakšne tesnejše vezi. — Sluga, pokličite pričo DouIenquesovo!«
Gospa Doulenquesova je prišla našopirjena ko pav. Štela si je v prav posebno čast in odlikovanje, da bo smela pričati na tako senzacionalni razpravi, ki so o njej vsi časniki na dolgo in široko pisali. In ko je povrhu še časopisni poročevalec fotografiral to ,častitljivo damo', je bila gospa ^ Doulenquesova ponosna in vesela ko še nikoli v življenju...
»Gospa Doulenquesova,« je dejal predsednik, »prosil sem vas, da pridete še enkrat, zakaj še marsikaj bi vas rad vprašal. Opozorim vas pa. da vas še zmerom prisega veže, zato morate tudi zdaj govoriti s«imo in čisto resnico! Prejle ste rekli, da je imel ( vaš najemnik večkrat obiske. Neka j elegantna dama je baie prihajala k ’ njemu Zatrjevali ste nam. da bi to damo koj spoznali, ako bi jo spet videli. Prosim vas torej, oglejte si tole damo malo bliže! Ali je prava?«
Gospa Dou!enquesova si je rado-veduo ogledala lady Beltbamovo. Ko
jo je nekaj minut nepremično merila od nog do glave, je dejala:
»Hm, res ne morem reči, ali je prava ali ni...«
»Prejle ste se pa skoraj pridušili, da bi jo pri priči spoznali!« je pripomnil z nasmehom predsednik.
»Gospod sodnik, skozi takšno gosto tančico pač ne morem...«
S ponosnim gibom je tedaj lady privzdignila svoj črni pajčolan in z žaljivim glasom vprašala:
»Nu, ali me morda zdaj spoznate?« Prezirljivo vprašanje elegantne dame je osupilo in zmedlo dobro vratarico. V zadregi je še nekaj časa opazovala lady, potlej je pa dejala predsedniku:
»Naj si jo še tako ogledujem, za gotovo je ne morem spoznati. Priseči se že ne bi upala. Marsikaj me sicer spominja tiste dame, ki je včasih obiskovala gospoda Gurna, trdili se pa vendar ne upam, gospod sodnik!«
»Ni pomoči; Česar ne morete, pač ne morete, gospa Doulenquesova. Zdaj lahko spet odidete.«
Ko je Doulenquesova odšla iz dvorane, je ' nadaljeval predsednik zasliševanje lady Belthamove:
»Prosim vas, povejte mi, kaj mislite vi osebno o umoru svojega moža. To zdaj že veste, da je obtoženec priznal umor, gre torej samo še za to. da ugotovimo nagibe za ta umor.«
Lady Bellhamova je takoj odgovo rila:
»O vzrokih umora si nisem na jas nem. To že dobro vem, da je bil mo mož temperamenten in nagel; nič nenavadnega bi torej ne bilo. če ga je pograbila hipna jeza.«
»Torej skoraj verjamete, da utegne biti obtoženčev zagovor resničen, ko trdi, da je vašega moža umoril v silobranu?«
»Zame je to edina razlaga. Sicer mi ne bi šlo v glavo, zakaj bi Gurn storil takšno hudodelstvo«
»Zdi se torej, da hočete obtoženca celo nekako opravičevati?«
Lady je predsednika strmo premerila in odgovorila:
»Spominjam se, da sem nekje či-tala: ,Ljubite svoje sovražnike! Izkazujte dobrote tistim, ki vas sovražijo in preganjajo!* Gospod predsednik, reči smem, da 60 mi te besede že od nekdaj mnogo več ko puhla fraza. Objokavala sem svojega moža in tudi morilčeva obsodba ne bo mogla osušiti mojih solz. Odpuščam mu!«
Medlem ko je lady govorila, je Gurn strašno prebledel. Videti je bilo, kako zelo je razburjen. Celo porotniki so opazili spremembo.
Predsednik je zdajci vprašal zagovornika Barberouxa:
»Ali bi radi še vi kaj vprašali pričo?« iNe. hvala.«
Predsednik je vstal in 6večano razglasil :
»Prekinem razpravo za pol ure.«
*
Ko so se sodniki umaknili k posvetovanju, si je občinstvo oddahnilo. Navzočo! pravniki so kar iz rokava stresali učene paragrafe in na moč hvalili predsednikovo vodstvo.
-Kar je res, je res;« je modroval neki mlad odvetnik, »Belthamova je pa pogumna! Kako imenitno je odgovarjala na vprašanja... Pametna ženska mora biti!«
»Vsi moški ste si podobni ko jajce jajcu!« mu je odgovorila neka zelo elegantna dama. »Žensko vidite, ki je količkaj čedna, mlada in spodobno oblečena, j>a ste ie ob pamet! In temu seveda pravite moška objektivnost!«
»Ne, ne!«
»Da, da! Veste, kaj si jaz mislim o lady Belthamovi? Prav prefrigana komedijantka je — in prav nič drugega. Kako se le more la babnica pred tolikim občinstvom postaviti v jmizo šestnajstletne dekline in reči: ,Prestar je bil zame... Spoštovala sem ga...‘ Go-bezdanje. puhlo gobezdanje!«
»Aha! To va6 torej v oči bode! Zenska objektivnost, saj razumemo...«
Na drugi strani dvorane sta se pomenkovala dva moža; eden izmed njiju, obrit in že na oko inteligenten mož je dejal:
»Nič zanimivejšega ni menda na svetu ko ta lady Belthamova! Prava reč! Edina sreča, da mi ni treba igrati ženskih vlog. A Gurn, ta je ]>a imeniten! Tega bi človek lahko kar posnemal! Kako je hladan, kako premišljen. surov in nasilen, in vendar — inteligenten. Ta njegov obraz, markanten da je kaj, nu. sicer si ga pa po odmoru sami natančneje oglejte!«
»No, vi ste se pa kar navdušili za tega morilca!«
»Ali je mar kaj čudnega?! Kako redko srpčaš današnji dan v velemestu takšno kar izkiesaoo glavo! To ni,
MARMELADA IZ JAGOD
v 10 minutah
OPEKTA“
Vsa družina se vedno veseli na marmelado iz jagod. Toda gospodinja ima s pripravljanj* m te marmelade velike skrbi. Ne samo. da je priprava mučna in zahteva mnogokrat več ur kuhanja — je le od sreče odvisno, če bo postala marmelada sploh trda in pravilno želirana. Kajti ravno jagode se težko želirajo ter se zgoste šele po dolgem kuhanju, vsled katerega izgine lepa barva, dober aro- w ni a in izhlapijo najvažnejše redilne snovi. Vse to se da premngati s sredstvom „Opekta“. Z ..Opek*a‘' e gospodinjam na -azpolago plod dolgoletnih znanstvenih aziskovanj na naj-
i rrr
OPEKTA
različnejših vrstah sadja. „Opek tau je naravno sredstvo za želi-ranje, pridobljeno iz zlato-ruinenil' jabolk, s katerim jagode in ra zumljivo tudi vse druge vrst sadja brez nadaljne pomoči brez hibno želirajo že y 10 minntal Nii se ne moro ponesrečiti! 1. iste množine sadja dobimo stvar no večjo množino marmelad kakor doslej, sveža in nar&vn: barva sadja, blag aroma ii najvažnejše redilne snovi os ta nejo docela ohranjene. Z ,Opekta je prava zabava ku ha ti marmelado iz ja god. Narava pomag. sedaj zopet narav.
Opeht.n“ z navodilom za uporabo za DIM 4*— pri Vašem trgovec Pojasnila daje tv. Or. A. Oetker, Maribor
cakršen si bodi morilec, to je izrazit n o r i 1 e c !...«
Dve dami, ki sta stali v bližini tega navdušenega gospoda, sta kar strigli z useši po vsaki njegovi besedi.
»Ali ga poznaš?« je vprašala lepa plavolaska.
»Ne! Kdo pa je?«
»Saj to je vendar Valgrandl Igralec Valgrand, moj Ljubljenec!...«
Zdajci je zapel zvonec; razprava se je zn«va začela.
Juva so poklicali za pričo. Med občinstvom je zavladala toga napetost. Sicer so bili ljudje malo razočarani ob pogledu nanj, zakaj predstavljali so si iega slavnega kriminalnega komisarja popolnoma drugače: najmanj zmagoslavnega velikana, od nog do glave ponosnega... Toda Juve je bil popolnoma preprost, malo živčen in siten, celo nekam negotov se je zdel. Komaj je prisegel, ga je že vprašal predsednik:
»Gospod kriminalni komisar, ali nam boste povedali lepo povezano svoje nazore in sklepe, ali vam je pa ljubše, če vas jaz izprašujem?«
»Dovolite uri, gospod predsednik, da najprej povem svoje, potlej bom pa odgovarjal na vprašanje sodišča in zagovornikov.«
Juve se je Obrnil proti obtožencu in ga nekaj sekund nepremično meril; Gum ni trenil z očesom. Juve je začel;
»Skušal bom povedati vse na kratko, torej se ne bom niti z besedo dotaknil dejstev, ki so razvidna iz sodnih spisov. Dognanjem uvodne preiskave nimam ničesar dodati niti čemu ugovarjati. Pač pa vas prosim, gospoda, da posvetite vso pazljivost dejstvom, ki vam jih bom jaz odkril, ki vam torej še niso znana. Več hudodelstev v poslednjem času še do danes ni pojasnjenih. Med najvažnejšimi so: umor grofice Langrunske na gradu Bealieuju, tatvini v hotelu Koval-Pala-ce, ko so baronici van den Rosenovi ukradli dragocenosti, princesi Danido-vi pa denar. Ne smem seveda pozabiti umora osrkrbnika Dollona, nekdanjega služabnika grofice Langrunske, ki ga je neznan hudodelec vrgel iz drvečega vlaka blizu Bretignyja; stari gospod se je na povabilo preiskovalnega sodnika Fuselierja vozil v Pariz. Spomniti se moram tudi umora lorda Belthama, ki se je pripelil v našem mestu Trdini, gospoda, da je vsa hudodelstva storil eden in isti človek, in še to trdim, da je ta človek obtoženec Gurn. To je zame pribito.«
Med poslušalci je završalo.
Celo Gurn sam se je zdel zaradi -lu-vove trditve skrajno presenečen. Meril je komisarja z neko čudaško radovednostjo, kakršno utegnemo opaziti pri blaznišltih zdravnikih, kadar si ogledujejo kakšnega neozdravljivega bolnika.
Po kratkem odmoru je Juve nadaljeval:
»Ponovim: Gurn je storil vsa'ta hudodelstva. Naj se vam zdi, gospodije, moja trditev še tafeo iz trte izvita, mi boste vendar morali naposled pritrditi. ko vam bom odkril celo vr*»to dokazov... Prepričan sem, da vsi uavioč-
ni do dobra poznate vsa omenjena hu dodeletva, zato ne bom izgubljal bi sod z razlaganjem podrobnosti. Če 1 pa kdo izmed vas hotel vendar š< kakšno podrobnejše jHijasnilo, naj m to na koncu pove.
»Najprej moram pribiti svojo dom nevo, da sla morilec grofice Langrni ske in tat iz hotela Hoyal-Palacea on. in ista oseba. Dokaz za to se mi zd Bertillov dinamouieter, ki je nedvom no pokazal, da je izvršil obe budodei stvi isti človek.
»Dalje: vlomilec v hotelu Royal-Pa laceu ni nihče drugi ko Gurn. To bon dokazal s temile dejstvi: Vsem na n je znano, da se je mož, ki je vlomil kopalnico Sonje Danidove, opekel n dlani, ko je prerezal električni v®« Opeklina je morala bili huda. Pi Gurnu sem ugotovil, da ima brazg< lino na desni dlani, sodni zdravili! je pa potrdil, da je tej brazgotii vzrok edinole opeklina. Današnji da se ta brazgotina komaj še vidi, takra pa, ko 6em hotel Gurna v krčmi ,Pi prašičku sv. Antona' aretirati, soi brazgotino na dlani točno videl in ot pal.
»Še nekaj bi rad povedal. Grofi« Langrunsko je umoril neki človek, k je od zunaj s ponarejenim ključei prišel v grad — vsaj moje poizvedi so me o tem prepričale Morilec i prišel v grofičino spalnico brez nas Ija, na !o vas, gosjiodje pof-ebno op< zarjam. Grofica je morilcu sama m klonila vrata, ko ji je povedal kdo j» Sicer je še nepojasnjeno, zakaj je t sti ,neznanec‘ grofico umoril. Res ji da je bila pisalna miza razbita, vei dar ni doslej še nihče ugotovil, da t bilo karkoli zmanjkalo.
»Kasneje som ugotovil, da je i predala izginila srečka, ki jo je.b-grofici jioslal gospod Elienne Ran. bert. Ta srečka je zadela glavni d< bitek in je premijo z dobitkom vre< nekdo dvignil
»še to! Omenjeni Etienne Rambei je res vstopil usodno noč na posta Orsay v os^’ i vlak prot. Londom vsaj tako sta izpovedala neki nosa in sprevodnik. Dokazano je. da El enna Ramberta med postajama Viei zonom iu Limogesoiri ni bilo v vlaki; To je potrdil neki gospod, ki se / vozil iz Vierzona do Limogesa v I steni vagonu, kjer je bil Rambert z; sedel prostor. Čeprav je pokukal vse oddelke, ni Ramberta nikjer vi del. Kasneje, gospoda, bom prosil i preložitev razprave, in če bo sodiši ugodilo inoji prošnji, bom predlag: tistga gospoda za pričo. Navedena de etva pričajo torej, da je ta Etienn Rambert stopil v osebni vlak prot Luchonu samo zato. da bi si priskrbt imeniten alibi; prav gotovo je pa prei odhodom vlaka prestopil na brzi vlak ki je sla! na sosednjem tiru Ker <■ takrat blizu Verrieresa morali žara-popravil v predoru vsi vlaki iz Pari? čakati po pol ure na znamenje. • prav verjetno, da se je Rambert pr peljal do tega predora z brzim v k kom, tam izstopil in stekel na gro Reaulieu umoril grofico, se vrnil n:, zaj do predora, počakal osebnega vlak-; ko prihaja v Verriores tri ure »a brzir.
61965 - 81*76
Zadnji pariški vzorec z naravno leseno peto iz pletenega platnenega sukanca, ekri barve, z rist zaponko, naredi nogo majhno in elegantno.
61,695-^8?
69,895-ltSttS
Eleganten čeveljček s polvisoko peto iz lanenega materijala, barve drap melirano z belim in obšit z rjavim ali belim obrobom.
Okusen čeveljček iz grobega lanenega platna, pepita vzorec z belim in rjavim, a z drap pasom.
Evo, kaj prinaša London: Ako gojite šport, ali hodite na izlete, ako ste vitki, ne morete nositi visokih •peta, kupite te elegantne športne čeveljčke, izdelane iz grobega platna s kombinacijo semiš drap kože.
6o995-«-a*3a
Ta vzorec smo prinesli iz Nice: Vsaka boljša dama ima za plažo in udoben sprehod take čeveljčke, izdelane iz lanenega platna v raznih barvah; podajo se vsaki obleki.
Ako Vam je vroče In ako hočete imeti v čevljih ljubko nogo, kupite te čevlje, lahko jih nosite tudi na bosi nogi. >
Najenostavnejši, najprikladnejši in najpotrebnejši moški čevelj k poletni obleki iz belega lanenega platna s kromovim podplatom. Usnje je razen tega na robu obšito.
TRI MLADE LJUBLJANČANKE žele znanja a tremi gospodi; prednost imajo akademiki. Ponudbe s sliko pod šifro: »Marjetice«.
KROJAŠKI POMOČNIK želi znanja z boljSim dekletom z dežele. Slika zaželjena. Ponudbe na upravo pod »Notranjeci.
FANT S PREMOŽENJEM ižče znanja t de kletom do 24 let v svrho ženitve. Ponudbe na upravo pod Šifro »Pomlad 24«.
Tako zadovoljni kakor so drugi boste tudi VI, te naročite prvovrstno uro budilko * sliko prečudežne Marije z Brezij. Izdelava V naravnih barvah je tako okusna In lična, da bi že zato ne smela taka ura manjkati v prav noben) hiSi. 6e posebna privlačnost Jo Marija, ki gleda Izza Gorč na nas. ki pri* čakujemo njene tolažbe. Dre »o okusno le* delane, «o trpežne In zelo poceni. Prvovrstna Din 107'—, Din 08'— In Din 87'—. Naročita po dopisnici i navedbo natančnega naslcjva. PoSIjem takoj po povzetju. Se priporoča Zdravko Rant, urar, Jesenice-Fužine.
vlakom, smuknil pred predorom spet na osebni vlak, sedel celo v oddelek, ■kamor je v Orsayu položil svojo prtljago, in se odondod pripeljal v Var-rieres z osebnim vlakom, pri katerem sta ga čakala grofičina nečakinja in ,njegov* sin. Da ima moja trditev rep iii glavo, potrjujejo stopinje, ki sem jih našel pred vhodom v predor.
»Ker torej upravičeno trdim, da je Guru umoril grofico Langrunsko, lahko trdim tudi to, da je tisti Etienne Rambert identičen z Gur-noin.«
Juve si je oddahnil, se ozrl okoli, in ko je videl, da mu 'sodišče sledi, je nadaljeval:
»Oglejmo si umor oskrbnika Dollo-na. Ko so Gurna aretirali zaradi umora lorda Belthama, ni imel nujnejše skrbi ko te, da bi preiskovalne oblasti ne odkrile še drugih njegovih hudodelstev.
»Takrat ko sem se mudil na Beau-lieuju, sem našel blizu železnice kos zemljevida o grajski okolici. Ta kos je bil iztrgan iz velike specialke — in to specialko sem našel v Gurno-vem stanovanju. Tisti iztrgani kos zemljevida je hranil oskrbnik Dollon, in prav zaradi tistega kosa zemljevida ga je preiskovalni sodnik Fuselier na mojo prošnjo povabil v Pariz. Gospoda, komu neki je bilo do tega, da bi Dollon ne prišel v Pariz? Edinole Gurnu-Rambertu.«
Juve je opazil, da njegove izjave niso prepričale sodišča. Ko je nadaljeval, je tenko uho slišalo, da je spremenil glas:
»Gospoda, vem, da se vam zde moje trditve neverjetne. Ne čudim se temu. Morda vam bom pa lahko dokazal pravilnost svojih trditev, če vam bom poleg imen Guma in Ramberta povedal že tretje.
»Ta človek, ki je mojstrsko igral svoji vlogi kot Gurn in kot Etienne Rambert, ki se je naposled z uspehom prelevil v čudaškega zaljubljenca pri Sonji Danidovi, ki je preslepil hotelskega vratarja preoblečen v rdečelasega natakarja, ta človek, ki je svoja sramotna hudodelstva izvršil z nepopisno drznostjo in ki se je vselej na neverjetno rafiniran način izmuznil vsem francoskim policijskim oblastvom, ta človek, gospoda moja, ni nihče drugi ko — Fantomas!«...
Najboljša oblatila
v odlični izdelavi kakor lister, kaša, buret itd. kupite Izredno poceni pri
PRESKERJU
Sv. Petra c. 14
Male oglase socialnega značaja računamo po 25 par za besedo, trgovske in podobne pa po 50 par za besedo. Preklici in trgovsko-obrt* niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas Je treba Se posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor Želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas šltro, mora doplačati še 3 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po poštni položnici na ček. račun »Družinski tednik« uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom.
Vsaka beseda-50 par. Davek 1*50 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov 8 Din. Najmanj 10 besed.
SIMPATIČNO GOSPODIČNO, dobro gospo-dinjo, staro 20 do 21 let, vajeno vodstva večjega gospodinjstva in ki je živela na kmetih ter ima po možnosti tudi doto, Iščem za svojega sina na veliko posestvo. Dopise na upravo pod »Delavne roke, plemenit značaj«. Diskrecija častna zadeva.
Poravnajte naročnino!
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
PRAZNO, ZRAČNO IN SVETLO SOBO v bližini centra želim vzeti v najem. Souporaba kopalnice. Ponudbe na »D. t.« pod »Mirna
stranka«.
Vsaka beseda 1 Din. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
GRAFOLOG, HIROSOF N. SADLUCKI v Ljubljani. Sprejema vsakodnevno: 9—12, 14—19. Naslov: Ljubljana — Hotel Slon — soba 64. POTNIKA Z AVTOM, ki potuje po Sloveniji in se ustavlja tudi po vaseh, prosim za obvestilo, če lahko vzame • seboj sopotnika in koliko računa kilometer. Dopise prosim na upravo pod »Reklamna akcija«.
15 novih modelov vodi zopet na trgu pisalnih strojev!
Prodajamo tudi na dolgoročna odplačila po nepovišanih cenah!
Brez matrice v več barvah istočasno razmnožuje samo
lčuc$a acesa
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje nasTovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si jih s Oro-barvo za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temnorjavl. svetlo-rjavl In plavi barvi, lahko vsakdo sam barva ln Je postopek telo enostaven In stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 80*—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 84.
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda Iz kopriv. Lasje posta nejo spet bujnf, vrne se Jim lesk In posta nejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica t navodi lom stane Din 80‘—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 84.
ESENCA IZ KOPRIV Je 2e davno preizkušeno najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti prhljajem ln Izpadanju las. 81abl in zanemar jeni lasje dobe v najkrajšem času mladostno bujnost in lesk. Steklenica z navodilom Din 80'—. — Naroča se pri: Nobilior parfumeriji. Zagreb. Iliča 84.
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem Času, če se masira s čudežnim eliksirjem »Eau de Lahore«. 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40*—. Po pošti razpošilja parfume rija Nobilior. Zagreb. Iliča 84.
trdo kožo in zarasle nohte Vam brez bolečin odstrani-mo ter noge strokovnjaško zmasiramo v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se!
Nega nog 10 Din!
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ah dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
S. O. S. Katera dama bi pomagala simpatičnemu in značajnemu akademiku iz trenutne stiske? Sprejmem vsak pogoj in izpolnim kakršnekoli usluge. Dopise pod šifro »3-000«.
MLADENIČ star 29 let, srednje postave,* značajen, samski, želi znanja z mlajšo gospodično. Ponudbe pod šifro »Sigurna eksistenca«:.
risbe, prospekte, cenike, formularje, note itd.
IZOBRAŽEN GOSPOD želi spoznati mlajSo simpatično gospodično. Ponudbe na uprave
lista pod »Slika«._________________________ _____
35 LET stara samostojna Mariborčanka želi spoznati gospoda pod šifro »T. C. 64«. Gospod naj naslovi dopis pod šifro »B. J.
Maribor«. ________________ •	_______________
IZOBRAŽEN GOSPOD želi spoznati mlajšo simpatično gospodično. Ponudbe na upravo
lista pod »Slika«.________________________
INTELIGENTNA GOSPODIČNA, idealna, poštena, želi vsled pomanjkanja znanstva tem potom spoznati premožuejšega gospoda v sta,-rostt od 30 do 40 let, plemenitega značaja, prijetne zunanjosti v svrho dopisovanja in event. skupnih izletov. Stroga diskretnost. Neanonimne dopise je poslati na upravo »Družinskega tednika« pod šifro: »Sorodna
duša«.	______ "	_____________
ŽELIM SPOZNANJA Z DEKLETOM, vdovo ali ločenko do 35 let. Ponudbe na upravo
»Druž. tednika« pod šifro T. C. 64.______________
DEKLE, SIMPATIČNO, PONO8NO . in dobrega srca Želim, spoznati. Obisk kina, kavarne in nedeljski izleti. Eventualno tudi resna kombinacija. Dopise (anonimnost strogo zajamčena) na upravo »Dr. ted.c pod šifro »Inteligent In inteligentka«.
Ormig Simplex
POZOR
GOSPOOINJE!
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEPIC
trgovina s kurivom LJUBLJANA V I. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjemi
rotacijski aparat samo
Zahtevajte prospekte, ponudbo In neobvezno predvajanje!
Gen. zasf. Remlngton tvomice:
Matador. Zagreb. Hita 5
Zastopnik za Ljubljano in okolico:
Ivo Klarif, Ljubljana. Kolodvorska ulica it 28/11
Razstava In prodaja strojev:
Tehnik J. Banjai. Ljubljana MMoSKava usta 20. teL 34-1»
Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
HIŠO dvostanovanjsko, ob banovinski cesti v fimarju-Sap, prodam za din 35.000'—. Franc Premru, Cirčiče 60, Kranj.
POHIŠTVO. Več Šperanih sob na zalogi, orehova korenina, od 3.400 Din naprej. Kuhinjske kredence od 370 Din naprej pri Lancoš D. Wolfova 12.
Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar. Odgovarja Kugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. <L v Ljubljani; ta tiskarno odgovarja O. Mihalek. vsi t Ljubljani.
A POLETJE NI UDOBNEJŠIH, ELEGANTNEJŠIH