Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - I Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r i z 1 a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNIŠTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina..............L 1.250 Letna naročnina.................L 2.500 Letna inozemstvo................L 3.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Wk Leto XVIII. - Štev. 9 (887) Gorica - četrtek, 3. marca 1966 - Trst Posamezna številka L 50 Evtanazija - umor iz usmiljenja gg jg (HktatOrjeV Svoj čas smo gledali na televiziji TV- nica 6 smislu tmlienia in križa: resnica. Svoj čas smo gledali na televiziji TV-dramo Flavija Bertellija »Četrta dimenzija«. Po problematiki drama ni le sodobna, ampak tudi religiozno-moraina. Pred sodiščem je proces proti zdravniku, ki je obtožen umora iz usmiljenja. Proces razkrije, da je obtoženec večkrat zakrivil podoben zločin, ko je šlo za neozdravljivo rakovo bolezen in druge bolezni, ki povzročajo v zadnjih trenutkih življenja hude bolečine, katerim ni zdravila. Proces je dramatičen. Ko gledavci pričakujejo razsodbo, se zasliši glas pisatelja: »Sodbo Prepuščam vam, dragi gledavci!« Kako torej soditi o tem problemu? Gre za evtanazijo, umor iz usmiljenja in človekoljubja. So zdravniki, ki mislijo, da storijo dobro delo, ako neozdravljivo bolnemu dajo injekcijo strupa, po katerem nastopi smrt brez bolečin. Po katoliški moralki je to umor, je namerno in nasilno pospešenje smrti osebi, ki ni na smrt obsojena. Kratko: to je umor nedolžnega, v bistvu nemoralno dejanje, ki se ne more nikakor opravičiti. Ako to stori zdravnik z vednostjo in dopustitvijo bolnika, je to navaden samomor, izvršen s tujo roko. Ako to stori zdravnik brez Vednosti pacienta, je to kriminalna prisvojitev pravice, ki je zdravnik nima nad tujini življenjem. ŽIVLJENJE JE VELIKO LE V ŽRTVI Televizijska drama jasno prikaže dejstvo, da bledi smisel za žrtve. V tem je bistvo »Četrte dimenzije«. Jasno je, da brez žrtve in trpljenja ničesar velikega ne doseže. Tudi v smrtnem boju je človek lahko velik. Znan je primer duhovnika, ki je mlad umiral. Hude so bile njegove bolečine, zato mu je zdravnik predlagal morfij za ublažitev trpljenja. Duhovnik le odklonil. Hotel je biti podoben Kristusu na križu, ki ni maral grenke pijače. Ponudili so mu jo po običaju iz sočutja, da bi manj trpel. A Jezus je hotel trpeti Pri polni zavesti. Hotel je kupo trpljenja *zPiti do dna, brez olajšave. Dobra smrt le krona življenja. Nobeno »usmiljenje« nima pravice človeku odvzeti zadnjo in naj večjo možnost, odstraniti ga s teka-lišča, ko je že skoraj na cilju. Problematika je v TV-drami podana v *reh dimenzijah. Rešitev pa je treba iskati v »četrti dimenziji«. »Četrta dimenzija« •nora biti krščansko prenašanje križa: “Kdor hoče priti za menoj, naj vzame...« (prim. Mt 16, 24). Papež Pavel VI. je na mednarodnem evharističnem kongresu v Bombayu na Javnem prostoru »Oval« pri pobožnosti križevega pota nekaj časa osebno nosil Vfilik križ. — Ti pa?! SKRIVNOST KRIŽA Mnogo skrivnosti je v naravi. Strokovnjaki se trudijo, da bi jih odkrili. Ko ®no odkrijejo, se pojavi deset novih. Ljud-^ se trudijo, mučijo in odhajajo, a skrivnosti ostajajo... Pri eni teh skrivnosti pa nihče ne ostane ravnodušen: ne strokovnjak ne navaden smrtnik, ne bogatin ne siromak. To je skrivnost križa in trpanja... Vsakdo želi biti srečen. Vsakdo hoče, bi bilo njegovo življenje kakor sprehod po cvetoči livadi, kjer je sama lepota in Sv°je življenje naredili podobno metulju, ki ob nica 6 smislu trpljenja in križa; resnica, ki jo človeku nudi le Kristusov nauk. Ta nauk je razumljiv in sprejemljiv, ker Kristus ne razpravlja samo teoretično kakor profesor na visoki šoli. On, božji Učitelj, je svoj nauk pokazal v praksi, v dejanju, s svojim lastnim zgledom. Postal je človek in sprejel nase vse težave, katere moremo najti na potu življenja. In to v najhujši obliki. Doživel je uboštvo, izgnanstvo, sovraštvo, obrekovanje, krivične obtožbe, poniževanje, mučenje in končno sramotno smrt med zločinci. On, ki ni imel greha, ki ni nikomur storil krivice, je moral sprejeti toliko sramoto in ponižanje. On ni bil brezčuten, njegovo trpljenje ni bilo le formalno, Tudi on je jokal, tožil je v vrtu Getsemani. Krvavi pot je dokaz njegovega strašnega duševnega trpljenja. Na križu je občutil svojo zapuščenost. A vendar, nikoli ni obupoval, nikoli preklinjal — ne sebe ,ne trpljenja ne življenja, ne svoje usode. Kako je to mogoče? Kot človek je imel vedno pred očmi nujno dejstvo, da je trpljenje spremljevalec vsakega človeka na zemlji, še več: trpljenje postaja sredstvo zmage in veselja, ako znamo sprejeti vse iz dobre, Očetove roke. Medtem ko je bil ganski državni glavar Kvvame Nkrumah na potu v Peking, da znova poskusi, kaj bi se dalo storiti za mir v Vietnamu, je prišla 24. februarja iz Gane vest, da je tam izbruhnil upor, katerega so vodili vojaki in da je bil Nkrumah odstavljen. Tako je izgubil oblast mož, ki je bil ena najbolj spornih osebnosti na afriškem kontinentu, državnik, ki je bil vase zaljubljen kot malokateri njemu enakih, človek, ki je sebe enačil z državo, združil v sebi vso oblast, s silo zatrl vso opozicijo, brez usmiljenja preganjal svoje nasprotnike, organiziral in podpiral državne udare po vsej Afriki in se pustil imenovati »Odrešenik«. »Mit Nkrumaha je zvodenel,« je dejal po radiu polkovnik Koto-ka, ko je izvedel s svojo 2. pehotno brigado državni udar. »Nkrumah je upravljal državo kot da bi bila njegova osebna last. Zatrl je vse človečanske pravice in državljane oropal osnovnih svoboščin. S svojo osebno diktaturo je Pesem pomladi... Mnogi mislijo, da bi se sprehaja od cveta do cveta, pri Vsakem se naslaja z medom in nektarjem. *elijo, da bi v življenju pili iz čaše vesela. želijo, da bi jim kupa grenkobe bila Prihranjena. Toda pri vsakem koraku se noga rani, ostrem kamenju in trnju krvavi. V ''saki čaši radosti se že čuti vsaj kaplja *r«nkobe in žalosti. Mnogi se opivajo, Predajajo se slastem življenja, da bi pobili realnost življenja, veliko resnico: * vrtnice brez trnja, ni življenja brez *rPlJenja... Pozabljajo, ko so pijani, ko n|so ljudje. Ko se streznijo, še bolj ob-U|iJo sivo resničnost. Človeka more osvoboditi le resnica, res- Na tretji seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je 25. februarja govoril tudi sam predsednik države Tito. Ugotovil je, da največ ovirajo uspeh gospodarske reforme nekateri v vrhovih Zveze, ki so za reformo le v besedah, pri delu zanjo pa brezbrižni ali celo nasprotni. Za take, je dejal Tito, ne bi smelo biti mesta v Zvezi jugoslovanskih komunistov. Tito je tudi ugotovil, da je popustila disciplina v Zvezi. Ljudje mu dnevno pišejo pisma in zahtevajo od njega, naj odločneje nastopi proti raznim negativnim pojavom. Zdi se, da mnogi vodilni člani Zveze nočejo razumeti, v čem je demokratični centralizem, ki pomeni, da so sklepi večine obvezni za vse. V zvezi z gospodarsko reformo je Tito poudaril, da so se do sedaj materialna sredstva preveč in nesmiselno razmetavala. Ni nujno, da sedanji rod zgradi vse, kar je potrebno. Prenehati je treba z graditvijo novih tovarn, čeprav bi bile potrebne in raje sredstva usmeriti na modernizacijo sedanjih podjetij, zlasti predelovalne industrije. Tudi je Tito obsodil težnje, da bi se gospodarstvo zapiralo v meje posameznih republik in komun. Tu je mislil brez dvoma na slovenske gospodarske kroge, ki vedno z večjo ne-voljo opazujejo, kako osrednja vlada v Beogradu ovira, kjer le more, napredne napore slovenskega gospodarstva, mu ne dovoljuje deviz in mu odreka vsako pomoč iz centralnega sklada. Tito ne bi bil Tito, če se ne bi spoprijel tudi z literati kot že 'večkrat poprej. Očital jim je, da hočejo obrniti kolo zgodovine nazaj in da radi poveličujejo vse, kar je bilo v preteklosti; on, Tito, pa dobro ve, da se za takim pisanjem skriva šovinizem, nacionalizem in sovraštvo do socialističnega sistema, ki sedaj vlada v Jugoslaviji. Taki literati so zato razredni sovražniki. Tito je tudi priznal, da je v sedanji jugoslovanski družbi mnogo negativnega. Še vedno se najdejo ljudje, ki včasih iz gole trme nočejo popustiti. Stalno se govori o demokraciji, a tam, kjer bi bila najbolj potrebna, to je v podjetjih in v proizvodnji, tam je je najmanj. Zadnji dve leti so se stvari tako razvile, da so se pogoji za rovarjenje razrednih sovražnikov zelo izboljšali. Celo komunisti vedno bolj podlegajo malomeščanski miselnosti. Titova kritika na račun vodilnih komunistov je imela zlasti znotraj Jugoslavije na prebivalstvo velik odjek. Seveda, ostala bo v glavnem le glas vpijočega v puščavi, dokler bodo vodilni krogi prežeti stare miselnosti. In te je v njih več kot dovolj. V Avstriji bodo volili Prihodnjo nedeljo, 6. marca, bodo v Avstriji parlamentarne volitve. Skupno število volivcev bo 4.844.443 ( 2.160.809 moških ter 2.723.994 žensk, torej pol milijona več kot moških!). V nedeljo, 13. februarja je potekel zakoniti rok za vlaganje kandidatnih list. Prijavilo se je sedem strank. Po vsej Avstriji -se potegujejo za zaupanje volivcev štiri stranke: ljudska stranka (krščansko nastrojena), socialisti, stranka svobode (liberalci in bivši nacisti) ter Olahova stranka. Olah je bil pred časom avstrijski notranji minister ter se je po odstavitvi ločil od socialistov ter osnoval svojo stranko. Komunisti bodo samostojno nastopili le na Dunaju, povsod drugod bodo podprli socialiste. Odločitev komunistov bo. lahko bistveno vplivala na izid volitev. Do sedaj je vedno prejela največ glasov avstrijska ljudska stranka, to pot se pa zna zgoditi, da bodo zaradi podpore komunistov zmagali avstrijski socialisti. Če se namreč razmerje političnih sil v primeri z zadnjimi volitvami v letu 1962 ne bo spremenilo, bodo imeli socialisti in komunisti skupaj okrog 50.000 glasov prednosti pred ljudsko stranko. To pa lahko pomeni, da bodo socialisti postali absoluten gospodar položaja, Avstrija pa bo krenila na levo in tudi v laicizem. Vsi socialisti seveda ne odobravajo povezave s komunisti. Mnogi so mnenja, da je za resnično demokracijo nedopustno, da sklepa enotno fronto s totalitarno in po diktaturi stremečo komunistično partijo. Vendar je želja po oblasti in nadvladi v socialističnih vrstah tako močna, da bo strankino vodstvo gotovo šlo preko teh pomislekov. Med najbolj vidnimi levo usmerjenimi socialisti je sedanji pravosodni minister dr. Broda. Pravijo, da bo, če zmagajo socialisti, prej ali slej on postal zvezni kancler, čeprav je sedaj za to mesto določen sedanji načelnik stranke dr. Ph-termann, ki pa je bolj zmeren kot dr. Broda. Seveda bi zmaga »marksistične« linije med avstrijskimi socialisti Avstriji ne bila v korist. Država bi se notranje vznemirila in demokratične ustanove bi zašle v vedno večjo nevarnost, da jih uniči diktatura ene stranke. spravil na rob prepada tudi ekonomijo dežele, čeprav je bogata na poljedelskih pridelkih in proizvaja eno tretjino svetovne produkcije kakava.«« Če je bil kdaj kak državni udar upravičen, je bil brez dvoma ta, ki so ga izvedli vojaki v Gani. Nkrumah je postal pravi diktator. V državi je bila dovoljena kakor v vseh komunističnih državah le ena stranka, t.j. njegova, ki se je imenovala stranka narodne konvencije. Ničesar se ni dalo več skleniti brez njegovega pristanka. Zato je javna uprava postajala vedno bolj neučinkovita, saj je bilo treba za vsako stvar iskati Nkrumahovo privoljenje. Osebnostni kult je postal neznosen in istočasno ogaben. Pred vladno palačo je stal ogromen Nkrumahov kip, ki so ga uporniki že prvi dan porušili. Prav tako so izginile vse diktatorjeve slike. V zadnjem času je bilo na Nkrumaha, ki ima 56 let, izvršenih že več atentatov, katerim pa je vedno srečno ušel. Na kitajskih tleh, v državi radikalnega komunizma, je sedaj naenkrat postal brezdomec. Seveda se mož kova, kot je Nkrumah, v svojo usodo ne bo tako hitro udal. Spletkaril bo naprej, saj ima še mnogo prijateljev, ki ga podpirajo. Zlasti se lahko zanese na Nas-serja v Egiptu in Seku iureja v Gvineji. Pa tudi s Titom se je dobro razumel. Državni udar v Gani je že četrti, ki se je v Afriki dogodil od novega leta dalje. V zadnjih osmih mesecih pa je bilo v Afriki že devet uspešnih uporov, ki so vse vodili vojaki: Alžir, Burundi, Kongo, Da-homey, Togo, Srednjeafriška republika, Visoki Volta, Nigerija in sedaj še Gana. Vse te države so razen Gane prej pripadale francoskemu kolonialnemu imperiju in bile zelo pod vplivom kitajskih komunistov. Zato se moskovski krogi zaradi teh udarov posebno ne vznemirjajo, saj so na tihem zadovoljni, da iz dneva v dan bolj gine vpliv rdeče Kitajske v Afriki. Praktično so ostale pod njenim vplivom le še tri afriške države: Tanzanija, Mavretanija in Mali. AFRIKA V NKRUMAHOVI ZAMISLI Kakor je bil Nkrumah v svojem domačem okolju krut diktator, je pa bil v svojih knjigah, ki jih je spisal, bleščeč teoretik afriške neodvisnosti in pobudnik afriških Združenih držav. Napisal je o tej temi sedem knjig (prvo 1. 1946 in zadnjo 1. 1965). Iz njih je razvidno, da je bolj mislil na Afriko kot na svojo državo in da je imel le en cilj: dati Afriko Afri-kancem. Bil pa je pri tem prizadevanju zelo nestrpen. Kdor koli je mislil drugače, se mu je zameril in ga je skušal odstraniti. Tako je prišlo do raznih komplotov, ki jih je vse financiral z ganskim denarjem, ki bi bil krvavo potreben gospodarstvu njegove države. Ni čuda, da je postal pri mnogih zelo osovražen. Maurice Jame-ogo, predsednik Visokega Volta, je o njem dejal: »Nkrumah je afriška pošast, ki ne sme imeti mesta med pošteno mislečimi ljudmi.« In predsednik države Slonokoščene obale je s svoje strani izjavil: »Nismo zato osvobodili svoje zemlje izpod tujega gospod-stva, da se sedaj podredimo Nkru-mahu. Ko si domišlja, da je nekak prerok, odrešenik in poklican, da se vsa Afrika zbere okrog njegove osebe, mu svetujemo, naj se da raje pregledati od zdravnika psihiatra...« Res je Nkrumah poskusil v svoji ambicioznosti napraviti iz prestolnice v Gani mesta Akre novi VVashington, sedež združenih afriških držav. Kljub nasprotovanju mu je še uspelo, da se je 21. oktobra lanskega leta vršila tretja vseafriška konferenca v Akri. Toda hitro se je videlo, da ga večina afriških državnikov odklanja. Osem držav sploh ni bilo zastopanih, devet drugih je poslalo le svoje ministre namesto državnih poglavarjev. V palači »Job 600« faraonskih razmerij, v katero je Nkrumah vložil zadnje preostale finančne fonde in o kateri je sanjal, da bo postala kot steklena palača v New Yorku stalni sedež Afriških združenih držav, je Nkrumah doživel popolno odklonitev svojega predloga, naj bi se ustanovila vseafri-ški parlament in vseafriška vlada. Udeleženci so namreč vedeli, da bi prvi predsednik te vlade rad postal on. Tako Nkrumahu ni uspelo postati afriški VVashington. S svojim samovoljnim postopanjem in diktatorskimi težnjami je Afriko bolj razbil kot zedinil. Ostale pa bodo misli o afriški edinosti, ki stoje zapisane v njegovih sedmih knjigah. Te pa bodo gotovo vplivale na prihodnje rodove. In se zna zgoditi, da bo bodoča Afrika Nkrumahu stavila spomenike in mu odpustila, da je bil diktator, pa priznala, da je bil videc v prihodnost in pobornik zedinjenja afriških narodov in držav. Avtokolona pomoči za Indijo Preteklo nedeljo dopoldne je sv. oče na trgu sv. Petra blagoslovil avtokolono, namenjeno v pomoč gladujočim Indijcem. Sv. očeta je navdušeno pozdravila velika množica, med katero so bili navzoči zastopniki avtomobilskih družb »Fiat«, »Citroen« in »Mercedes« ter 72 vozačev tistih tovornjakov, ki bodo ponesli živež gladujočim v Indiji. Vozila, 40 tovornjakov Fiat, 30 Citroen in 2 Mercedes-Benz, bodo natovorili na ladjo v Neaplju in ko bodo prispela v Indijo, bodo razvozila žito in riž, ki so ga papežke ustanove nabrale med italijanskimi katoličani in kristjani drugih veroizpovedi. Poleg tovornjakov so bili na trgu tudi traktorji, plugi ter drugi kmetijski stroji, ki bodo Indijcem omogočili bolj koristno uporabo zemlje, saj je tehnična zaostalost v glavnem vzrok sedanje lakote v deželi. Sv. oče se je nato v govoru zahvalil vsem, ki so tako velikodušno prišli na pomoč gladujočim in pokazali do njih bratsko ljubezen. Izjavil je, da ni pričakoval tolikšnega odziva in da je globoko ganjen nad toliko pozornostjo vernikov do najbednejših v Indiji. Tudi opoldne, ko se je kot običajno pokazal na oknu svojega stanovanja, se je ponovno zahvalil vsem, ki so se odzvali tej dobrodelni akciji, posebej pa še oblastem, organizacijam, radiu, televiziji, šolam in tovarnam ter vsem posameznikom. Sv. oče pri rimskih pometačih Sv. oče je nedavno obiskal tudi rimske pometače, ki jih je okoli 6000 In sicer njihovem središču v okraju Laurentina. Delavce je nagovoril s prijaznimi in preprostimi besedami ter se zadržal v razgovoru tudi s posameznimi delavci. Vida Tomšič ni zatajila slovenstva Italijanska škofovska konferenca Uredniki revije NIK (Nedeljne informativne novine) iz Beograda so zastavili Vidi Tomšičevi, predsednici Slovenske zveze delovnega ljudstva več vprašanj, ki so se nanašala na problem medsebojnih odnosov, ki vladajo med narodi Jugoslavije. Vida Tomšič je najprej poudarila, da ni mogoče z zanikanjem narodnosti ustvariti nekakšnega jugoslovanskega naroda. Tudi se v Sloveniji dogaja, da se mnogi, ki pridejo iz drugih republik, vedejo in mislijo, da je srbohrvaščina državni jezik. Čeprav tu ni možna zmota, ker je zadeva ustavno-pravno jasna, so vendar mnogi menili, da je cilj Zveze komunistov postopno stapljanje jugoslovanskih narodov z zanemarjanjem svojega in ustvarjanjem nekega jugoslovanskega jezika. Vida Tomšič, to pojmovanje odločno odklanja, kajti uporaba jezika ni politično vprašanje, ampak zadeva vsakega posameznega naroda. Radi bomo uporabljali po možnosti in znanju jezik večine, toda le dotlej, dokler večina tega ne bo nam skušala prikazati kot dolžnost. So stvari, ki nujno zahtevajo, da se pogovarjaš v jeziku ljudstva, med katerim živiš. Zdravnik se bo npr. zelo težko pomenil s kmetom in delavcem o njegovi bolezni, če ne zna slovenski. Prav tako bo zaslišanje nerodno steklo, če se bo miličnik s Slovencem razgovarjal v srbohrvaščini. Imamo zvezne ustanove, ki bi morale biti dvojezične nasproti Makedoniji in Sloveniji, če ugovarjamo, ker na bankovcih ni zastopan slovenski ali makedonski jezik ali če zvezne ustanove izdajajo odlikovanja le v srbskem jeziku, pravijo, da smo dlakocepci in da razbijamo monolit naše družbe. To ni res! Dolžnost družbe je, da monolitno varuje svoje pridobitve v vsakem jeziku in na vsakem kraju. Slovenstvo in jugoslovanstvo si nista prav nič navzkriž, le pravilno ju moramo pojmovati. Biti Jugoslovan pomeni pripadati zvezni državi, če me bo pa kdo vprašal po narodnosti, bom odgovorila, da je slovenska. Slovenstvo je pogoj jugoslovanstva. Stara Jugoslavija je hotela napraviti iz jugoslovanstva pojem narodnosti. Mi v tem smislu jugoslovanstvo zavračamo. Vem, da nekateri tovariši menijo, da smo storili napak, ker pri naštevanju rubrike za narodnost ni še rubrike »jugoslovanska«.' Tudi menijo, da bo v daljnji prihodnosti nastal neki enoten jugoslovanski narod z enotnim jezikom. Jaz v to ne verujem. Pridružujem se pisatelju Cankarju, ki je dejal: »Zame kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu sploh ne obstaja. Morda je kdaj obstajalo; toda rešeno je bilo tedaj, ko se je jugoslovansko pleme razcepilo v četvero narodov s četverim, čisto samostojnim kulturnim življenjem. Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci, po kulturi, ki je sad večstoletne ločene vzgoje, smo si pa med seboj bolj tuji nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu ali goriški viničar furlanskemu. Bodi tega kriva zgodovina, bodi kriv kdorkoli — jaz, ki dejstvo samo ugotavljam, ga čisto gotovo nisem zakrivil.« (Ivan Cankar, Zbrani spisi, 19. zvezek, str. 19, Ljubljana 1936.) Vida Tomšič je svoje misli o Jugoslaviji zaključila takole: »Jugoslavija je naziv skupnosti naših narodov in njih skupna domovina. Prav zato je privlačna za vse ljudi sveta, ker priznava človeka, ker priznava svoje narode in ker ima nekaj, kar jo dela edinstveno: ima šest republik, pet narodov, štiri jezike, tri vere, dve pisavi in eno federativno državno skuo-nost.« je izdala svoj pravilnik Dvojni udar v Siriji Sirija je država, ki ji je Francija podelila neodvisnost na koncu zadnje svetovne vojne. Večina prebivalstva je arabskega pokolenja in mohamedanske vere, vladajo ji pa skoro ves čas vojaki. Ti so od leta 1949 že uprizorili devet državnih udarov. Zadnji, 23, februarja, se zdi, da je bil najbolj krvav. Pravijo, da je bilo ubitih okrog tisoč oseb. Zadnji državni udar je bil dvojnega značaja: šlo je za udar v stranki in za udar v državi. V Siriji je namreč od 1. 1963 na oblasti stranka Baas, ki je neke vrste socialistična arabska stranka in ima svoje pristaše po vseh arabskih državah, dasi je skoro povsod prepovedana. Stranka Baas je v Siriji vladala z močno roko. Zdelo se je, da vojaški udari v tej držav; niso več mogoči. Pa je prišlo lani decembra v Damasku nenadoma do spopada v vrhovih stranke. Sirsko vodstvo Baas-a, ki je nadziralo tudi sirsko vlado, je prišlo navzkriž s centralnim vodstvom, ki ima tudi sedež v Damasku. Posledica prepirov je bila razpustitev sirskega vodstva stranke. Centralno vodstvo je imenovalo novo začasno in tako je bila zamenjana tudi vlada. Na oblast je prišel Šalah Bihar, ki je zavzel v soglasju s centralnim vodstvom stranke stališče, da se Sirija ne sme več držati ob strani, temveč povezati z drugimi revolucionarnimi gibanji v arabskem svetu. Spet je postalo aktualno zbližanje med Sirijo in Egiptom. Kot je znano, sta se v februarju leta 1958 Sirija in Egipt povezala v novo državno tvorbo pod imenom Združena arabska republika, Nasser pa je postal skupni državni poglavar. Toda zveza obeh držav je trajala le tri leta in pol. V septembru 1. 1961 so častniki sirske vojske izvedli nov udar in sirsko-egiptovske unije je bilo konec. Letos pa je Bitarova vlada sklenila, da bodo v Siriji po petih letih spet slavili 22. februar kot dan združitve Sirije in Egipta. Naslednji dan je prišlo do udara. Mlajši častniki, ki so bili v decembru odstranjeni iz stranke, so se uprli in hoteli s silo pridobiti to, kar so v strankarskih debatah izgubili. V krvavem uporu so strmoglavili šefa sirske države generala Amina el Hafeza in zaprli njega kot tudi ustanovitelja stranke Aflaka in Bitarja ter njenega sekretarja dr. Razaza. Obdolžili so jih izdaje stranke, odklona v desno in samovlade. Vendar vojaški in politični položaj v Siriji še daleč ni ustaljen. Tudi v vojski sami, zlasti na severu države, mnogi udara ne odobravajo. Zato je zelo verjetno, da bo prišlo do novih prevratov, ki bodo še bolj razmajali že itak slabotno državno tvorbo. NEKAJ O GANI IN NJENI ZGODOVINI Gana leži na zahodni obali Afrike. Ko je še bila angleška kolonija, se je imenovala Zlata obala. Njene sosedne dežele so Togo, Slonokoščena obala in Visoki Volta. V srednjem veku je bila na tem ozemlju mogočna afriška država. Že v 16. stoletju so začeli njene bogate zaloge zlata izrabljati Portugalci; kasneje so prišli še Španci, Nizozemci in Danci, dokler ni vseh izrinila Velika Britanija in 1. 1874 ustanovila kolonijo Zlata obala. Toda šele v začetku tega stoletja si je lahko Anglija popolnoma podredila črnsko kraljestvo Ašanti na severu dežele. Po zadnji vojni se je zlasti po mestih Zlate obale v Akri, Takoradu in Temi pričelo gibanje za politično osamosvojitev dežele. Vodil ga je mladi, 1. 1910 rojeni Kvvame Nkrumah, doktor ekonomskih ved, ki je bil študiral na črnski univerzi v ameriškem mestu Pennsylvania ter na ekonomski višji šoli v Londonu. Kot je bilo pred desetletji po vseh kolonijah v navadi, je bil tudi Nkrumah večkrat zaprt; tudi v Gani so britanske oblasti skušale ustaviti tok zgodovine. Toda, ko je že 1. 1954 Nkrumahova stranka dobila večino v skupščini (72 poslancev), so Angleži popustili. 6. marca 1957 so podelili deželi neodvisnost v okviru britanske skupnosti narodov. To je bila prva država v Afriki, ki je dosegla samostojnost po drugi svetovni vojni. Predsednik vlade je postal Nkrumah, ki je leta 1960 organiziral plebiscit, na katerem je bila sprejeta republikanska ustava. Nkrumah je postal kot naravno predsednik nove republike. Letos, 10. januarja je bil na to mesto potrjen za novih pet let po parlamentu, ki je bil lani v juniju »izvoljen« brez volitev in je štel 198 poslancev, kateri so seveda vsi pripadali edini dovoljeni stranki Narodne konvencije. Ta hlapčevski parlament je bil po državnem udaru takoj razpuščen. Nkrumah je zastopal načelo, naj se Gana razvija v smeri socializma. Leta 1964 je tako vse gospodarstvo prišlo v last ali kontrolo države. Da je bilo to za mlado državo vse prej kot koristno, si lahko mislimo. Prazne blagajne, ki so jih našli revolucionarji, so za to najboljši dokaz. Vse bo treba začeti znova. K sreči je Gana bogata država. Gospodarski pomen kakava smo že omenili. V zadnjih letih se je razvila tudi industrija. Izrednega pomena za razvoj ganskega gospodarstva pa je tudi gradnja ogromne električne centrale na rekj Volta, ki jo država gradi v sodelovanju z nekaterimi evropskimi državami. Predsednik italijanske škofovske konference, beneški patriarh kardinal Urbani, se je znašel pred težkim delom. Gre namreč za organiziranje vsega delovanja Cerkve v Italiji, kar predstavlja za Italijo novost. Vse to delo je v glavnem prejemalo smernice direktno od Sv. Stolice. Od sedaj naprej bodo morali italijanski škofje sami za to skrbeti, kakor to že delajo škofje po drugih deželah in državah. Koncil je namreč škofovskim konferencam določil veliko odgovorno delo. Tako bo italijanska Cerkev postala vedno bolj samostojna, Sv. Stolica pa vedno bolj mednarodna. jz življenja Cerk Nov podtajnik pri kongregaciji za verski nauk Za podtajnika pri kongregaciji za verski nauk, ki se je nekdaj imenovala Sveti Oficij, je bil imenovan belgijski kanonik Moeler, kateri je znana osebnost v katoliškem svetu kot profesor na univerzi v Lovenu in kot sodelavec pri zadnjem koncilu. Imenovanje škofa Garonna za tajnika kongregacije za semenišča in kanonika Moelerja za podtajnika kongregaciji za verski nauk so v svetu sprejeli z velikim zadoščenjem. NOVICE IZ SLOVENIJE Slovenski prevod konstitucije o Cerkvi Nadškofijski ordinariat v Ljubljani je izdal slovenski prevod koncilske konstitucije o Cerkvi, k; je glavni dokument koncilskega dela in podlaga za vse druge koncilske dekrete in odločbe. Prevod je izšel v 5000 izvodih v lični izdaji, ki obsega 80 strani. Prevod spremlja kratek uvod o pomenu konstitucije, o njenem nastanku in njenih značilnostih. Dodanih je tudi nekaj opomb k prevodu, ki je za prevajalce predstavljal gotovo trd oreh. Gre namreč večkrat za nove misli, ki so izražene z novimi besedami, ki jih naš slovenski teološki slovar še ne pozna. Italijanska Katoliška akcija pred novimi vprašanji Pred kratkim je v Rimu zborovalo vodstvo italijanske Katoliške akcije. Vodstvo stoji pred težkimi vprašanji. Gre namreč za to, kako urediti Katoliško akcijo, da bo odgovarjala določilom koncilskega dekreta o laičnem apostolatu. Dekret namreč govori o laičnem apostolatu, ki ima v posameznih organizacijah različne oblike. O Katoliški akciji kot taki ali o taki, kakor jo poznajo v Italiji in smo jo poznali pred zadnjo svetovno vojno v Sloveniji, govori le malo. Znano je, da je bil pojem Katoliške akcije v zadnjih tridesetih letih zelo različno doumet in je zato dopuščal najbolj mnogovrstne oblike katoliškega apostolata. svt Up: I Pn na Lo čal Ja ta Po' iiš Pustno divjanje v Ljubljani Na pustni torek zvečer je Ljubljana doživela pustno divjanje posebne vrste. Začelo se je tako, da so skupine pijanih razgrajačev pričele ovirati promet z ustavljanjem osebnih avtomobilov in zahtevati od lastnikov »pustno mitnino«. Miličniki, namesto da bi napravili red, so se tihe umaknili, dasi so jih razgrajači ostro izzivali. Kmalu po polnoči se je skupina dve sto do tri sto ljudi med 15. in 25. ietom starosti »utaborila« sredi Ajdovščine na Tržaški cesti. Avtobusi so se lahko prebijali mimo le s pomočjo uslužbencev »Ljubljana transporta«, ki so bili edine uniformirane osebe, ki so kolikor toliko skrbele za red. O miličnikih ne duha ne sluha. Huje je bilo z osebnimi avtomobili. Kdor je padel tolpi v roke, jo je slabo izvozil. Divjaki so zlezli na strehe vozil, razbijali po karoseriji, butali po šipah in sramotil; vozače. Nekemu Avstrijcu so polomili smuči, ki jih je imel pritrjene na strehi vozila, nekemu Italijanu so prevrnili njegov »fičko«. V času med polnočjo in eno uro zjutraj so poškodovali najmanj 25 avtomobilov. ' Kdo je sestavljal te razgrajače? V glavnem so bili lepo oblečeni ljudje, ki so se vračali s pustnih prireditev ali pa tam sploh niso bili. Večina je bila srednješolcev, mnogo jih je pa bilo iz starosti okrog 15 let. Okrog tri četrt na eno 'p° polnoči je začela vnema »jeznih mladih« nekoliko pojemati. Vdrli so še v kavarno »Evropa« in tam terorizirali goste in postrežnike. Nato so se porazgubili, šele okrog enih so se spet pojavili miličniki. Brez čuta za javno varnost so dopustili, da je bilo središče Ljubljane skoro celo uro v popolni oblasti pijanih in podivjanih razgrajačev, katerih početje ni imelo s pustom nobene zveze. Ljudje so nad pasivnostjo ljudske milice upravičeno ogorčeni. je stvar urejena. Z anketiranjem pa je kaj malo urejenega, če rezultatov ankete nihče noče uporabiti tako, da se nepravilnosti odpravijo. Zato so v Idriji uradno stavkali šele pred dnevi. Oprostite, prekinili so delo. Po dvajsetih letih je bila to prva stavka v Idriji, ne pa prva v Sloveniji.« In uspeh? Plače so povišali vsem. Nihče nima sedaj manj kot 58.000 dinarjev. Ljubljanski dnevnik dodaja: »Delavci so tokrat uspeli s svojimi zahtevami. In prav je, da so uspeli. Predstavniki iz uprave so pristali na vse zahteve. Preveč so se bali, da bi se za stavko razvedelo. Preprosto po metodi : Vse ti bomo dali, vse uredili, samo tiho bodite! Mir! Samo da ne bodo za sramoto zvedeli tisti, ki naj bi ne zvedeli. Vsemu temu pa stoji ob strani več kot slabo delo političnih organizacij in samoupravnih organov. Sindikat, kot da ga ni. Partijska organizacija, ni je čutiti; delavski svet idrijskega obrata: dela ni znal organizirati. Delavci so zamujali na. delo. Med delom so se tudi ocejali z vinom. Vsakdo se je lahko po dvorišču sprehajal kot ga je bila volja. In tudi v neredu kaj odnesel.« Glavni oltarji štirih rimskih bazilik so postali bolj dostopni Glavni oltarji v rimskih bazilikah sv. Petra, sv. Janeza v Lateranu, Marije Velike in sv. Pavla so bili doslej rezervirani za sv. očeta. Samo on je smel na njih opraviti daritev sv. maše. Sedaj pa je sv. oče določil, da smejo na teh oltarjih opravljati sveta opravila predstojniki omenjenih bazilik in njihovi namestniki, kadar je v cerkvah zbranih veliko ljudi. Isto dovoljenje velja tudi za škofe, k; pridejo z večjimi skupinami romarjev v Rim, tve tbl Pri tai sta V MARIJINEM DOMU V ROJANU bo v nedeljo 6. marca predaval g, Vinko Zaletel s Koroške O SREČANJU S SLOVENSKIMI MISIJONARJI V INDIJI Kazal bo tud; skioptične slike Začetek ob 17. uri Vabljeni! en Ja Sl, Ji< Ja it sit h in Šii tla od Ja «e Ja ja' ii Se af: Zbornik Svobodne Slovenije I 9 to! V Idriji so stavkali O tem poroča Ljubljanski dnevnik sledeče:, »Razni štrajki pri nas niso več izjema. Sicer pri nas ne štrajkamo. Našli smo drugo, lepšo besedo za te stvari. Mi prekinjamo delo. Kajne, to se lepše sliši! Tudi v Idriji, razen delavcev Avtopre-voza, kjer se je vse to zgodilo, nihče ne pravi stavki stavka, pač pa: prekinitev dela. Seveda, vsa stvar je nerodna, strašno nerodna, neprijetna, prava neumnost... Pomislite: v naši državi, pa stavka! Stavkajo naj po Ameriki, v Angliji, v Franciji... pri nas pa, če že komu pride kaj podobnega na misel, naj prekine delo. Razlike med stavko in prekinitvijo dela pa ni. Z enim ali drugim se skuša nekaj doseči. V idrijskem Avtoprevozu, ki šteje nekako trideset zaposlenih, so na najbolj zac^oren način protestirali, da tako kot des'ej ne more iti več naprej. Nizke plače! Vse skupaj tvorile podlago za ovadbo zoper njegovo osebo, ki je sprožila nato njegovo odstranitev s sedeža sv. Justa v Trstu. Bodo pa vedno pričale o duhovni veličini tega pogumnega škofa ter naj bi služile za kažipot vsem, ki so ga ali že bodo nasledili v vodstvu tržaške škofije. »Voce Isontina« o slovenskem problemu v času fašizma V tedniku za goriške italijansko govoreče vernike Voce Isontina že nekaj časa izhajajo članki, ki govorijo o razmerah med katoličani iz goriške pokrajine v času med obema vojnama. Nujno je, da je v njih govora tudi o Slovencih, saj so bili sestavni del goriškega prebivalstva. Zadnji članek prikaže na topel način škofa msgr. Fogarja in njegovo zavzemanje za Slovence, precej pa razpravlja tudi o listu Videa del popolo, ki je veljal za glasnika katoliških načel, pa je glede Slovencev večkrat zašel na pot narodne nestrpnosti in polemičnosti. Šele ko je leta 1929 postal glasilo Kat. akcije, je odločno spremenil ton pisanja in začel zagovarjati naravne pravice slovenskih duhovnikov in vernikov. Zlasti se je list postavil zanje ob priliki fašističnega divjanja v cerkvi sv. Ignacija, ko so v decembru leta 1930 fašistični elementi skušali onemogočiti pridigo slovenskega duhovnika. Ob tisti priliki je list zapisal: »Nič novega ali izrednega ni to, če se v goriških cerkvah slovensko pridiga, saj tudi prebivalstvo poleg italijanskega jezika slovensko govori. Kot katoličanom nam je jasno, da oznanja Cerkev, ki ji gre le za dobro duš, evangelij vsem v tistem jeziku, ki jim je bolj razumljiv. Tako so ravnali že apostoli, čas bi že bil, da se zato preneha z gonjo zoper goriškega škofa in njegove duhovnike. Goriška duhovščina, tako italijanska kot slovenska se zaveda svojega poslanstva in bo zato to tudi spolnila! Zato odločno obsojamo dejanja, ki so se zgodila pretekli teden v cerkvi sv. Ignacija in pomenijo istočasno onečaščenje svetišča ter motnjo javnega kulta!« Poroka V zgodovinski cerkvici sv. Duha na goriškem gradu sta se preteklo soboto poročila tajnik Slovenskega gledališča iz Trsta Filibert Benedetič in akademičarka Nadja Gravner iz Oslavja. želimo jima obilo božjega blagoslova na skupni življenjski poti. Tri nove dekliške šole v Gorici Dekliški profesionalni zavod v Gorici je sklenil, da bo s prihodnjim šolskim letom odprl tri nove šole za dekleta. Prva bo triletna šola za šivilje otroških oblek, druga, dveletna za strojne pletilje in tretja, tudi dveletna šola za kozmetiko in šminko. Verjetno bodo vsi trije tečaji privabili mnoga goriška dekleta, k; se hočejo posvetiti poklicnemu delu. Števerjan Pretekli torek se je, kot smo že poročali, zaključil dvomesečni gospodinjski tečaj. Zvečer je bila v vrtcu primerna slovesnost, katere so se udeležili poleg tečajnic še predstavniki SKPD ter župan z nekaterimi občinskimi svetovalci. G. župan se je v nagovoru zahvalil čč. sestram za ves trud, ki so ga imele z vodstvom tečaja, zlasti ker se podobni tečaji vrše, večkrat po nemarnosti organizatorjev, v italijanščini in so zatorej težko vsakemu umljivi. Zagotovil je takim iniciativam tudi vsestransko pomoč. ^ H* H5 Dramska skupina SKPD je v nedeljo ponovila »Divjega lovca« ob dobri udeležbi občinstva. Zdi se, da so se nastopajoči tokrat še bolj vživeli v igro, zato so ob koncu in med samo igro bili deležni mnogih aplavzov. * * * Na pustnem tekmovanju je nastopil prvič tudi naš novi moderni glasbeni ansambel. To je glasba mladih za mlade. Ne trdimo, da nimamo radi naših polk (skušali bomo, da bo tudi te izvajal), vendar je treba gojiti tudi moderno glasbo. Zato smo mnenja, da ima taka glasba mesto tudi v Katoliškem domu in da je prav, če jo naši fantje gojijo. Pravice občinskih svetovalcev (K občinskim sejam v Doberdobu) Doberdobska občinska uprava izgleda nekam čudna in svojevrstna, morda zato, ker so levičarji mnenja, da so oni absolutni gospodarji občine in njene uprave. V izvrševanju svojih dolžnosti imajo občinski svetovalci pravico poznati točno in do podrobnosti vse zadeve občinske uprave. Zakon jim zaradi tega daje pravico vprašati župana in odbornike pojasnila v kateri koli zadevi, župan in odborniki so dolžni odgovoriti vestno in dostojno. K odgovoru imajo nato svetovalci, ki so vprašanja postavili, pravico povedati, na kratko, ali so z odgovorom zadovoljni ali ne in zakaj. Vse to, vprašanje, odgovor, in svetovalčeve izjave se morajo vnesti v sejni zapisnik. Le v Doberdobu se tega pravila ne držijo. Od tod pritožba naših svetovalcev, tudi na seji 18. fe-brurja, na kateri je gdč. Marija Ferletičeva ugotovila te pomanjkljivosti in se odločno pritožila zaradi krivice, ki se godi opozicijskim svetovalcem. Na isti seji bj župan moral odgovoriti na vprašanji, k; sta ju naši svetovalci stavili 15. februarja, da bi izvedeli, katere deželne zakone je odbor izrabil za dosego denarne pomoči za razne občinske potrebe (npr. za graditev ljudskih stanovanj), in tudi kaj o delovanju občinskega odbora. No, in župan je bolj površno povedal nekaj o delovanju odbora, v ostalem pa je dejal samo to, da denarne pomoči uprava ne more prositi, češ da občina ne more nositi 40% bremena za zidavo stanovanj. Naši svetovalci, ki dobro poznajo deželni zakon štev. 12 z dne 22.7.1965, pa tudi vedo, da je doberdobska občina v gorskem področju in da ji tudi v tem pogledu zakon nudi možnost raznih denarnih prispevkov od strani dežele in države, zato se s takim; pomanjkljivimi in površnimi županovimi odgovori ne morejo zadovoljiti. si Prizor iz ljudske igre »Divji lovec«, ki so jo igralci SKPD števerjan pretekli mesec dvakrat doživeto podali na odru Katoliškega doma v Gorici •»"mu"..................... 750 romarjev v Einsiedeln Romarski odbor Duhovske zveze lepo pozdravlja 720 rojakov, ki so se prijavili za letošnjo skupno božjo pot v zeleno Švico. Visoko število udeležencev je preseglo vse naše pričakovanje. V sedemnajstih letih naših skupnih romanj je to drugo rekordno število. Prvo mesto vzame Vedno Lurd, drugo pa sedaj Einsiedeln. Vprašujemo se, zakaj takšen odziv? Leta 1959 nas je bilo v istem kraju le 430, letos pa kar 720! Eden izmed vzrokov bo tudi ta, da so nas pred sedmimi leti v Ein-siedelnu izredno prijazno sprejeli. Sedaj smo jim pisali, naj nas sprejmejo tako lepo tudi letos in bo nekoč tretje slovensko romanje v Einsiedeln še večje... Romarski odbor sedaj prosi in sporoča: če kdo odstopi, dobi do 25. junija ves denar nazaj, razen 500 lir, kar je vpisnina. Na mesto romarja, ki odstopi, ne moremo sprejeti nove osebe. Do 1. junija je treba poravnati vse stroške na mestu vpisa. Do 15. maja ali prej naj si vsak poskrbi osebno dovoljenje za potovanje v tujino. Pojasnilo, če je še potrebno, dobite na mestu vpisa ali pri CIT-u na trgu Unitk v Trstu ali pri krajevni policiji. Pri zadnjem plačilu pokaže vsak romar potni list ali osebno izkaznico s po- trdilom kvesture. Deset dni pred odhodom dobite vsi romarji vozni red in ostala obvestila. Število 720 romarjev je razdeljeno tako: 565 je Tržačanov, 140 Goričanov' in ostali iz drugih slovenskih krajev. Spored romanja ostane v veljavi kakor je objavljen: odhod v nedeljo, 3. julija in povratek v četrtek, 7. julija. V raznih vprašanjih se obračajte na gospode, pri katerih ste se vpisali ali na odgovorni romarski odbor, v katerem smo: Gerdol pri Sv. Vincencu, Janežič pri Sv. Ivanu, Jurak v Gorici, Kunčič pri Sv. Križu, Štuhec v Marijanišču, Zorko v Rojanu. Romarski odbor ima sedaj dobre tri mesece časa za podrobno organizacijo in bližnjo pripravo. Od raznih strani imamo zagotovilo, da bo tehnično vse v redu, čeprav smo prvotno napovedali dosti manjše število. Veliko in lepo delo za romanje izročamo v varstvo Nje, ki jo bomo tudi letos na mednarodni božji poti počastili in proslavili. F. štuhfec NAPRODAJ je nekaj čebelnih panjev. Naslov v upravi lista. KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO IZ ŠTANDREŽA priredi v nedeljo, 6. marca v župnijski dvorani domačo veselico s predstavo ljudske drame v 4 dejanjih »DIVJI IN NEDELJSKI LOVCI« Začetek ob 17. uri. Med odmori srečolov. VABLJENI ! , RADIO TRST A Spored od 6. do 12. marca 1966 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. —- 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Prigode Huckleberryja Fina«. Dramatiziran mladinski roman, ki ga je napisal Mark Twain. Prvi del. — 12.00 Nabožne pesmi. 12.15 Vera in naš čas. — 15.30 »Voda sprave«, radijska drama, ki jo je napisal Alojz Rebula. — 16.45 Glasba tržaških skladateljev za komorne skupine. — 17.30 Koncert orkestra tržaške Glasbene Mati-tice. Dirigira Oskar Kjuder. Koncert smo registrirali v Kulturnem domu v Trstu dne 6. februarja 1966. — 18.30 Iz pesniških gajev: Marička Žnidaršič - pripravil Martin Jevnikar. — 18.45 Dve sto let valčkov. Chopin, čajkowski in J. Strauss jr. — 19.15 Nedeljski vestnik. — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico marca«. — 22.10 Cerkvena in nabožna dela italijanskih skladateljev. A. Scarlatti: La Vergine addolorata, oratorij, drugi del. Ponedeljek: 11.35 Radio za šole (oddaja za srednjo šolo). Ponovitev ob 17.25. — 12.15 Liki iz naše preteklosti: »Ciril Metod Vuga«. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. — 18.30 Francoske simfonične skladbe iz prejšnjega stoletja. — 19.10 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič (22): Škof dr. Anton Mahnič. — 19.30 Postni govori: msgr. dr. R. Klinec: »Domoljubnost«. — 21.00 Leoš Janaček: »Katja Kabanova«, opera v treh dejanjih. V odmoru, približno ob 21.40: Opera, avtor in njegova doba - pripravil G. Demšar. Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »»Pratika za prvo polovico marca«. — 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj - 27. lekcija. — 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. — 18.30 Koncer-■ tisti naše dežele. — 19.00 Plošče za vas, quiz oddaja, — 21.00 Pregled slovenske dramatike, pripravila Jože Peterlin in Josip Tavčar. 14. oddaja. Dramatika Ivana Cankarja. Odlomki iz del »Jakob Ruda«, Kralj na Betajnovi« ter »Za narodov blagor«. — 22.50 Nova glasba. Posnetki s 17. festivala sodobne glasbe v Benetkah. Sreda: 11.35 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.25. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. — 18.30 Klavirska glasba. Igor Štuhec: Enajst skladb. — 19.15 Higiena in zdravje. — 19.30 Poje zbor »Emil Adamič« iz Ljubljane, ki ga vodi Marko Munih. — 20.35 Franc Jeza: »Zlomljena os«, novela nagrajena na natečaju RAI- — 21.10 Simfonični orkester gledališča Verdi v Trstu. V odmoiru, približno ob 21.40: Franc Jeza: »Slovenski prevodi Elia Vittorinija«. Četrtek: 12.15 Znanost in tehnika. — 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj, 28, lekcija. — 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. — 18.30 Klasiki modeme glasbe: Dve romunski rapsodiji. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 >»80. severni vzporednik«, drama v treh dejanjih. Avtor V. Calvino, prevod Jadviga Komac. — 22.30 Flavtist Boris Čampa, pri klavirju Pavel Šivic. Petek: 11.35 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.20. — 12:15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. — 19.00 Slovenski znanstveniki s tržaške univerze. Ing. Franko Piščanc: »Novejše tehnike številčnih strojev«. — 19.30 Postni govori: Marijan Živiic: »Hvaležnost«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe orkestra italijanske radiotelevizij* iz Milana. — 22.00 Zgodovina sodobni strank. Umberto Segre: »Vloga strank političnem razdobju Združenih držav«. Sobota: 12.00 Sirimo obzorja: Sla'® Andree: »Načrt Ikar 1975«, — 15.00 Gla* bena oddaja za mladino. — 16.00 Vola* Oddaja za avtomobiliste. — 16.30 Zgo$ iz druge svetovne vojne: Primo Le1’ »»Odjuga«. — 17.20 Skala in ladja - $ mentarji o dogodkih po koncilu v 1^ jubileja. — 17.30 Jutrišnji solisti. Spremi beseda Gojmira Demšarja. — 19.15 D’ žinski obzornik. — 20.35 Teden v Italij — 21.00 Jezusovo javno delovanje, trplJf nje in smrt. Tretja slika iz sedmih Pfl zorov, ki jih je po evangelijih napisi Tončka Curk. — 22.30 Jean Rivier: cert za flavto in godalni orkester. Slovenci iz Gorice in okoliških vasi bomo imeli v nedeljo, 13. marca svoj KONCILSKI DAN ki bo posvečen pred nedavnim zakljU' čenemu drugemu vatikanskemu cerkve-nemu zboru. Popoldne ob 3h bo v cerkvi sv. Ign®' ; cija na Travniku pridigan križev Pot j po namenih koncila. Ob 4h popoldne pa bo v Katoliškem domu predavanje in film o koncilu. J Govoril bo profesor na papeški univerzi v Rimu in član koncilske kon-; gregacije za zedinjenje kristjanov msgr' dr. Janez Vodopivec. Slovenci, pridite v obilnem števil*1 in napolnite dvorano Katoliškega doma' OBVESTILA Mladinski dnevi v Katoliškem domu P fante (od 14. leta dalje) bo dne 7. marc3 ob 8.30 .zvečer predavanje »Fant in iU6-govi sodobni problemi«. Govoril bo Vr