•t- Jl-f--M t___t-
^jooinjenra urztvin. SsrhAj« vsak dan IzvzemM oedc^ in praznikov.
GLAS NARpDA
List dlo^eMkili delavcev v Ameriki,
mmmmimm KOLED^
za leto 19IO
je izšel. Kcdo rojakov ga želi dobiti,^ naj nam dopošlje 30 cento?, kar lahko stori tudi z naročnino "Glas Naroda" vred.
Upravništvo "Glasa Naroda".
TELEFON PISARNE: 4687 CORTL AND T.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 46£7 COJTILAITDT.
NO. 7. — STEV. 7. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 10, 1910. — PONEDELJEK, 10. PROSINCA, 1910. VOLUME XVIII — LETNIK "VIII ................... ■ ...... ....... '_
Nesreča na Slovenskem. Pri Beljaku na Koroškem.
BOLNIŠNICA PRI RAIBEL, V NEPOSREDNI BLIŽINI BELJAKA, SE JE UDRLA ,	V ZEMLJO.
PH tem je bilo nekoliko ljudi ubitih in Dinogo zasutih. Ranjenci.
NEPRIČAKOVANA KATASTROFA.
---o-
Dunaj, D. jan. Iz Raibel v neposredni bližini Beljaka na Slovenskem.
brzojavlja, da se je tamkaj pripetila velika nesreča, kajti tamosnja rud trnka bolnice ne je v pravem pomenu besede vdrla v zemljo, tako da je bila lia mestu razdejana in da je moralo najmanj sedem ljudi umreti.
Nesreča se je pripetila, ne da bi bilo preje kaj tace«»a pričakovati. Le malo predno se je bolnica pojrreznila, j je bilo slišati tiho pokanje, \endar se je pa poslopje podrlo, predno so za-mogrli »tanorniki oditi na varno. Do katastrofe je prišlo brezdvotnno vsled tc«;a, ker so v bližini rudniki svinca, kteri se razprostirajo j>od ono zemljišče na kterem je stala bolnica. Ko >e je pripetila nesreča, je bila v po- ', slopjti v»a rodbina bolniškega zdravnika, kt<?ra stanuje v bolnici. Vsa ' rodbina, kakor tudi nekoliko bolniških ' stre/ajev je moralo umreti, dočim je bilo mnogo ljudi vsled podirajočeg-a , se zidov ja nevarno ranjenih.	, j
Zemlja se je pojrreznila tudi v oko- 1 lici bolnice, tako. da je pričakovati« da se pogreznejo tudi vse bližnje hiše. V .-Jed tega so jih stanovniki o- j stavili. Razburjenost v mali vasirt .. je velikanska. Iz Beljaka so oblast; h poslale na lice mesta vojaštvo, ktero , <edaj odstranjujejo razvaline. Zdrav-! nik je bil koroški "Xemee". -o-
COOK POSTAJA ™>NO VEČJI | GOLJUF.
Baje je že leta 1894 na Greenlandu , varal.
Kodarij. Danska. 8. jan. Med tu- ; kajšnjim ljudstvom je zavladala pro- : ti dr. Frederick Cooku, ki je ves svet potegnil za nosv, ko je nastopil kot ' odkritelji severnega tečaja, še večja ogorčenost, kajti sedaj se je zvedelo, da je dr. Cook že leta 1894, ko se je : mudil na Greenlandu, izvršil neke prevare in si na ta način prilastil ne- { koliko denarja. O tej prevari je nek profesor kodanjskega vseučilišča ve- ■ del še predno je Cook dospel v Ivo-danj, toda o tem ni hotel sporočiti t javnosti, da bi tako ne preprečil, da j bi se dr. Cooku ne podelil častni dok- j torski naslov tukajšnjega vseučilišča. ! Radi omenjene denarne prevare na ', Greenlandu, so tedaj dr. Cooka pri- i jeli. H K	|
" o ■
Leopard napadel krotiteljico.
Krotiteljiea zveri v Huberjevem i muzeju na 14. ulici v New Yorku. Panline Russelle, bode še dolgo pomnila včerajšnjo nedeljo. Imenovana i krotiteljiea se namree v imenovanem j muzeju predstavlja s tremi leopardi. Včeraj dopoludne, ko je bil muzej še zaprt, je odšla k svojim leopardom, da jih še enkrat preskusi, predno se prično predstave in medtem, ko sta jo dva leoparda ubogala in storila vse, kar jim je ukazala, je tretji skočil na njo, jo podrl na tla in nevarno ranil na vratu in glavi. Njen pomočnik Henderson, kteri je stal preti »ajbo, je takoj pričel streljati, nakar je z dolgim drogom leoparda vendarle prepodil. Dasiravno je bila nevarno ranjena, je krotiteljiea takoj vstala in odšla iz gajhe, nakar se je onesvestila. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Parsik od Austro-A mericam progr
"ALICE"
odpljuje dne 12. januarja, 1910. ta New York« ▼ Trst in Reko. S ten parntkom dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje t svoj rojstni kraj. Vožnja stan« U New Yorka do: Tlita aH Rek«.....$38.00.
Do Ljsiiljft&9 .i..!. $38.60.
■
Napredek nale
izvozne trgovine.
TEKOM ZADNJIH DESETIH LET SE JE IZ ZJEDINJENIH DRŽAV IZVOZILO ZA 9,000.000.000 DOL. PRIDELKOV.
Prvo mesto v izvozni trgovini zavzemajo še vedno poljski pridelki.
UGODNO POROČILO. -o-
Washington. D. C., S. januarja. Statistični urad zvezine vlade je izračunal in'objavil, da znaša vrednost i izvozne trgovine tekom minolih de-j setih let le po svoto $0,000.000.000. \
V	tej svoti so naravno vpošteti v prvi : vrsti le poljski pridelki, kajti izvozna [ trgovina obrtnih izdelkov se vknji-žuje posebej. Tekom minolega upravnega leta se je izvozilo iz Zjedinjenih j dražv za $000,000.000 poljskih pridel-h kov, tako, da zamore trditi, da je te- j kom zadnjega desetletja izvoz polj- i skih pridelkov napredoval proti j. prejšnjemu desetletju za najmanj i, $100.000.000, dasiravno je izvoz raz- ! nih živil kakor masa in klavne živine i dokaj nazadoval. To nazadovanje se j i
pa pokrije z vedno naraščujočim pri- ! , i delkom in izvozom bombaža, tobaka
in drugih pridelkov.
Med v inozemstvo prodanimi polj- i j skimi pridelki zavzema prvo mesto bombai. kajti tekom minolih desetih | let se je tega pridelka izvozilo za j
631.000.000. Dlrugo- mesto zavzemajo razna žita. dasiravno je ta iz- t voz izdatno nazadoval. Žita se je na j 1 ravno pridelalo več, kakor preje toda 1 ker se je prebivalstvo izredno po- ; množilo. se ya tudi več potrebuje na domačih tleh. tako da ga več toliko ne preostane za izvoz, kakor v prejš- , njih letih. Tretje mesto zavzemajo i izdelki iz mleka in meso. ktero sled-nje se gle le trgovine izdatni boljše I drži in obnese, kakor žito. Izvoz ■ klavne živine je izdatno nazadoval. j kajti izvozilo se je tekom minolega i leta le za $23,0000.000 klavne živine, j dočim je vrednost tega izvoza v letu 1800 znašala $38.000.000.
V minolem upravnem letu se je iz Zjedinjenih držav prodalo v Evropo ■' za $"2.">,000.000 našega tobaka, kteri * se v Evropi prodaja običajno v ino- ! zemstvo za $31,000.000. Devet dese-j' tink vsega pridelka bombaža se je j-prodalo v Evropo.
-o--;l
DVA HOTELA V PLAMENU. |
V	St. Louisn je nastal požar v dveh'1
hotelih; gostje bo be rešili.
St. Louis, Mo., 8. jan. V brivnici hotela Cambridge je včeraj nastal požar, ki se dokaj hitro razširjal, tako, 1 da je potem pričelo goi-eti tudi v ho-! 1 telu Barnum, ki se nahaja poleg pr-1 voimenovanega hotela. Gasilci so bi- j li takpj na mestu. Dva gasilca staj1 hitro razbila vrata brivnice, toda je- i dva je bilo to storjeno, ko je velik j plamen oba objel, tako, da je jeden J na mestu umrl, dočim so druzega |-smrtno ranjenega prepeljali v bolni-i eo. V obeh hotelih je bilo kakih 200' gostov, kteri vsi so se rešili. Sest jih je bilo pri rešilnih delih nekoliko J poškodovanih. Požar je napravil za : $100,000 škode.
-o-
Naravni plin za New York.
Huntington, W. Va., 8. jan. Razni newyorski podjetniki, za kterimi je bogata Standard Oil Co., nameravajo pridobiti ves narvni plin, kar se ga pridobiva v državi West Virginiji. Že
pr?d meseci so si pridobili kontrolo virov naravnega plina v severni West Virginiji in sedaj so postali tudi viri osrednje West Virginije njihova last. S tem plinom namera- j vajo sedaj oskrbovati pred vsem mesto New York in potem tudi Phila-delphijo ter ostala primorska mesta. Vsled tega bode treba napeljati cevi iz West Vii^ginije vse do New Yorka. Družba bode v to velikansko podjetje naložila svoto $200,000,000, toda pred vsem si mora prilastiti še plino-vc vire v južni West Virginiji, kteri so sedaj last United Fuel Co.. ktera pošilja plin v Pittsburg, in druga me-
i j Rekord naseljevanja j
v minolem letu.
1
LETA 1909 SE JE PRI NAS NASTANILO VEČ INOZEM-CEV, KAKOR V KTE-REMKOLI PREJŠ NJEM LETU. -o—
Naseljenci so prihajali tndi v kajitah j druzega razreda.
ZNAMENJE DOBRIH ČASOV. -o-
W. C. Moore, glavni potniški agent na naselniškem otoku Ellis Islandn v newyorški biki, naznanja, da je prišlo tekom minolega leta v Zjedi njene države Izdatno večje število naseljen- ■ cev, kakor v kteremkoli prejšnjem letu od obstanka naselniškega urada nadalje. Tekom lanskega leia je pri- , 1 -lo -anio v newyorsko luk."> v med- ' krovju raznih potnikov 771.380 na- 1 scljencev. dočim je prišlo z njimi za-jedno tudi na tiso<"-e naturalizovanih naših državljanov, klerili ni več prištevati med naseljenee. Število vseli ' došlecev skupaj je vsled tega izdatno večje, tako, da se za more trditi, da j je število lanskih došlecev r-elo večje. 1 nego je bilo ono v letu 1007. ki je !}ilo dosedaj najugodnejše za naselje- i vanje v Zjedinjenih državah.
Med potniki kajit. oziroma prvega i m druzefa razreda so lani zavzemali j Italijani prvo mesto, kajti v kajitah j prvega razreda je prišlo v Ameriko ] 130.017 in v kajitah druzega razreda ) ltf7.2")2 potnikov, kteri so bili it ali- i janske narodnosti. Najmanj potni- ( kov v kajitah je dospelo iz Avstrije, . i <ar je zopet smatrati dokazom o mi- . i leriji. ki vlada v Avstro-Ogrski.	t -o-
1 4
COMMANDER PEARY — TUDI s GOLJUF?
! 4
-O—
Drugi "odkritelj severnega tečaja"
se nepopisno boji kodanjskega vseučilišča.
i
0 ji
Kod an j, Danska, 8. jan. VseuČi- I išc"ni odbor se sedaj bavi z preiskavo * Ir. Cookovih originalnih zapiskov ■ jlede njegovega potovanja po sever- j lili polarnih pokrajinah. Kakor se (1 je danes izvedelo, so učenjaki našli I c teh zapiskih obilo dokaj sumljivih ' korektur, ktere so bile brezdvomno : -ele nedavno izdelane.
Tukaj se sedaj splošno govori o j' vprašanju, naj li isti odbor preišče . iudi potne zapiske eommander Pea- ■ iyja. kteri. kakor znano, tudi trdi, • la je "odkril severni tečaj". Profesor Salomonson izjavlja, da je to 1 vprašanje le malega praktičnega po- : mena. kajti Peary ja najbrže ne bode 1 mogoče pridobiti za to. da bi tudi on i svoje ilistine predložil kodanjskemu I vseučilišču, ker se boji. da bi tudi on 1 ne bil razkrinkan kot ravno tak go- i ljuf, kakor je dr. Cook. Profesor Strogren pa pričakuje, da bode vseučilišče končno dobilo tudi od Peary-jove listine in željno pričakuje da bi jih preiskal. kajti on je prepričan da se bode potem dokazalo, da ni bil niti Cook, niti Pearv na severnem tečaju.
o-
Na električen stol.
Albany, N. Y., 7. jan. Prizivno sodišče je potrdilo smrtno obsodbo Italijana Carlo Giro, ki je bil po porotnem sodišču spoznan krivim umora po prvem redu. Giro je v minolem juliju umoril v Brooklyn Boro. v New Yorku Mrs. Sophijo Stabler-jevo, v ktere hišo je vlomil zajedno z nekim John Smithom. kteri je tudi v smrt obsojen.
Mohorjeve knjige
smo naročnikom še racpoilalL Kedor rojakov jih ieli imeti in jib ni preje naročil, naj nam dopoilje $1.30 in mu polijemo iestero knjig po ektpre a« ali po pošti registrirano.
UpramUtvo "Olaea Naroda". Rojaki t Olevelando, 0., in okolief jih doM t podružnici
FRANK 8JJL8ER 0Q.
Japonska in predlog Zjedinjenih držev.
PREDLOG GLEDE NEUTRALIZA-CIJE MANDŽURSKIH ŽELEZNIC JE BAJE NE-SPREMUTV.
Izvršitev tega načrta bi liila nepraktična iz japonskega stališča.
OBRAVNAVE Z RUSIJO ME-ROD A JNE.
Tokio. 0. jan. Današnje časopisje se obširno bavi z predlogom Zjedinjenih držav glede nevtralizaeije japonskih železnic v Mandžuriji ter jedno-glasno izjavlja, da je ta predlog nespretni ji v, kajti Japonska bi od tega načrta ne imela nikakih koristi, ktere l>i se zamoqle primerjati veličini njenih žrtev. Nadalje izjavlja tudi .japonsko časopisje, da bi vsled novega predloga japonski naselniki v južni Mamdžuriji ne imeli dovolj varstva. 1 ■/. uradnih krogov dosedaj še ni prišla i- javnost niti jedna izjava, vendar je pa vsakdo prepričan, da bode Rusija imeriške predloge jednostavno odklo-lila.
Časopisje tudi povdarja. d* za ko-nereijelno nevtralnost v Mandžuriji i" dovoljni meri jamči jiortsmouthska nirovna pogodba med Rusijo in .Japonsko. Prve vesti o ameriškem predlogu mi bile natisnjene v tukajŠ-ljih včerajšnjih listih. Objavljeni so lili le tozadevno brzojavi iz Washinir-ona. dočim ni jeden list včeraj še ni lbjavil uredniških komentarjev. Cla- i ii kabineta in drugi vladini uradniki rčera.] še niso hoteli povedati svojega nnenja o tej zadevi, vtiiaai' se je pa -.vedelo, da je pričela japon-ka vlada i tej zadevi sedaj razpravljati z rn-<ko vlado. tako. da je japon.-ki odgovor Zjedinjenia1. državam pred vsem odvisen od zadržanja Rusije napram imeriškim predlogom.
Japonski državniki so skoraj jedno-;la-no mnenja, da bi bilo ameriške predloge skrajno težavno praktično ! zvršiti. V uradnih kiogih se zatrjuje, da je v portsmouthski mirovni [jogodbi natančno določeno stališče i Japonske v južni Mandžuriji in da se je Japonska vedno ravnala po-do-j Ločbaii imenovane pfc'.?»dbe. Vsled j :o^a tudi ni pričakovati, da bi Ja-pon-ska vlada sedaj želela kako spremembo v južni Mandžuriji, ako jej ostale vlasti ne jamčijo, da x»de \ Mandžuriji zamogla ravno ta- ; <o gospodariti, kakor dosedaj:
Znani naeijonalni ekonom, baron ^hibusava. bivši minister inostranih Ud grof Okuma in dr. Havotama, ki je vodja konservativne stranke, so se ksi jednoglasno izjavili proti ameri-; skemn predlogu. Vsi so tudi prepričani. da bi se ameriški predlog ne mogel izvršiti radi ljubosumnosti, ki vlada med velevlastmi. Okuma je kritikoval vso idejo kot neizvršljivo, nepraktično in dokaj megleno. On je mnenja, da se nevtralizujejo potem vse kitajske železnice, ako se že zahteva da se mora to zgoditi baš z m a n džu rsk i mi žel ezniea mi.
-o-
Pomanjkanje premoga v Indiani.
Indianapolis, Ind., 10. jan. Vsled trajnega mrzlega in slabega vremena so morali v raznih tukajšnjih lovar-nah prenehati z delom. Na stotine delavcev mora počivati in sicer ne vsled mraza, temveč vsled tega. ker je pričelo primanjkovati premoga. V mestu je le malo tovarn, v kterih bi se delalo, kakor običajno, in tudi ona podjetja, ktera imajo še dovolj premoga na razpolago, so pričela sedaj štediti. Tekom zadnjih dnev tednov se je premog izvanredno podražil in med prebivalstvom je vsled tega opasati mnogo bede.
PRATI ICE
Rojakom naznanjamo, da smo vsem onim, kteri so naročili ktero izmed slovenskih pratik, slednje že odpadali. Kedor si ieli naročiti kako Pratiko, to lahko stori, dokler j*h imamo ie v calofi. Gena koM*« M centov.
Položaj v Nicaragui. Razdvoj med ustaši.
PREDSEDNIK MADRIZ NAME-' RAVA DATI ZADOŠČENJE ZA USTRELITEV CAN-NONA IN 6R0CE. •—o-—'
Proti odgovornim osobam se bode postopalo sodnim potom.
MIROVNA POGAJANJA.
Managua, Nicaragua, 10. jan. — Predsednik Madriz je odredil posebno sodno postopanje, da se na ta na-1 čin kaznuje one ljudi, kteri so baje • odgovorni za nsmrtenje državljanov; Zjedinjenih držav Cannona in Groce. Ker se bivši predsednik Zelaya ofi-j cijelno ne imenuje v aklili vojnega! sodišča, se ga tudi he more smatrati i odgovornim. Najbrže bode spoznan I krivim kak uradnik, in sicer najbrže ! Salomon Se Iva. oziroma oni državni pravnik, kteri je vodil obravnavo ! proti obema Američanoma. Mogoče je pa tudi. da bode Selva predložil j tozadevna povelja (prejšnjega pred-, sednika in potem bode kongres pred-! loži!, da sc ])roti predsedniku Zelaya sodnim potom postopa.
Semkaj je prišlo poročilo, da je ' general F»irnos Diaz nepričakovano j umrl. General je namreč utonil, ko je bil na poli v Managuo k posvet o- ! vanju glede sklenitve miru med rc- | volucijonarji in vlado. General IHaz : je bi! Madrizov prijaNdj. tako. da bi bilo lahko prijateljskim potoni poravnati sedanje nesoglasje med via-' dino in vsiaško stranko.
Mati i iz pričakuj", da bode kmalo i imenovan Diazov namestnik, vendar i se pa boji. da bode novi odposlanec zastopal le liberalni odsek revoluri-jonarjev. Madriz je zvedel. <la so i konservativci sklenili, da bodo pod: vodstvom generala ('hamorro nacTa-; Ijcvali 7. bojem, iu jc najbrže tudi j' /.vedel, da jt* oni del vstaške vojske, ktero vodi Chamorro, že na poti proti Managui. Vlada se je pripravila v,a to. da vst ase,m za bra ni napredo- ' vanje in tako je pričakovati, <la pride pri La Mange do hoja.
Semkaj se tudi javlja, da je med vstaši prišlo do razdvojit ve. kajti jedna stranka neče ničesar vedeti o mirovnem pogajanju.
	■-o-
SMRT VSLED ZAVŽITEGA ŠPIRITA.
Stara žena je v bolnici V nezavesti. Četrti pijanec v zaporu.
Vsled zavžitega špirita sta umrli včeraj' dve osobi, nek mož in žena. Vitko- starejšo ženo pa sd prepeljali nezavestno v bolnico. "Preživeei četrti pijanski tovariš jo v'zaporu*
Pijančevanje se je vršijo v nekem Cla tu hiše št. 148 Forsyth St. v New Yorku. kterega stanovalci so bili 4/5-letni brivec \Vm. H. Miller, njegov, osem let mlajši stanovski tovari.š Ant. Bahner, samo pod imenom Bertha poznana ženska in 621etna Strasser. Relmer je preživeči. Kakor izjavlja, se je v sredo ob 11 ari ponoči podal z drugimi vred k počitku in spal je do j včeraj popoldne. Zbudila ga je v isti hiši stanujoča Marv Brown. Potrkala je na vrata in je hotela Bertho.
Bertha je ležala na tleh, z glavo pod stolom. Ko jo je Brownova zagledala, je takoj videla, da je mrtva. Tudi Miler, ki je ležal napol oblečen na divanu. je bil mrtev.
Bal mer je hitel na policijsko postajo na Eldridge St. in je prišel z policajem nazaj. Ta je našel steklenico. v kteri jc bilo se nekaj lesenega špirita.
V zadni sobi je ležala omamljena Strasser. Prepeljali so jo v Gouver-neurs bolnišnico, kjer leži še vedno v v nezavesti.
Policija je Balmerja obdržala, ker ga ima v sumnji. Mrliča so na odredbo coronerja prepeljali v mrtvašnico.
	■-o—-
Hlev in konji zgoreli.
Včeraj dopoludne je nastal požar v hlevih J. C. Green na Watson Lane in 178. ulici v New Yorku. Hlev je bil poln konj in tako je zgorelo 23 konj. Le dva so rešUi. Poleg hleva je zgorelo tndi 1* Voaov in ftekoliko
a«.
j Iz Avstro-Ogrske.
j Nadaljne blamaže.
•—0—'
'AVSTEIJA JE POZVALA SVOJEGA POSLANIKA IZ BEL-GRADA DOMOV; ZASLUŽENA KAZEN.
Posledica procesa proti Fricdjungu; poslanik je ponarejal listine.
PROLIVANJE KRVI V PEČUHTJ.
Dunaj, 9. jan. Avstrijska vlada se v polnem obsegu zaveda svoje velikanske blamaže, ktero je doživela povodom procesa poslancev .srbsko-Ir-vatske koalicije 'proti zgodovinarju dr. Friedjungu. Kakor znano. j.> mo ral Friedjuug j>ri sodišču prizna:;, da so listine, s kteriini je skušala Avstrija poslancem dokazati, ila bili v zvezi s Srbijo in da -o delovali proti Avstriji, ponarejene. Da «< blamažo avstrijska vlada saj n«*koli-ko ublaži, in cla svetu dokaže, da .)<• •'pravicoljnbna", je sedaj od pozvala svojega poslanika, grofa Fonr;i«-Ii. iz Belgrada domoy. kajti For-jaeh je oni "diplomat r\ ki je moral po naročilu vlade in hrvatskega bana l.an-cha ponareiliii omenjen«- listim- i ; zapisnike, s kterimi s»> p»l'rn \ Avstriji potom Friedjuii'jra -ki -ali dokazati velikosrbsko '"zaroto" pro i Avstriji. Tako je po-tal sedaj avstrijska žrtev oni is;i Forgacl,'. kte i je mislil, da se bode vladi prikupil, ako izdela in ponaredi listine, ktere mu je naročil ponarediti av.-trijski minister inostranih del, Aehre::t bal. S tem se je avstrijska vlada lakor-■-koč sama postavila v dokaj umazano luč. kajti mesto, du bi s<> Aehreu-thala prepodilo, >e sedaj prega.ija Forgacha, ki je v avstrijskem sntis!-'. vendar dovolj intrigiral proti Jugoslovanom.
Praga, Češka. 0. jan. Tuka j se deluje na to, da se prej ko mo*_ro«-!> t>nio-■40('-i zopet no poslovanje češkega d»--želnega zbora, kar se bode sedaj najbrže lahko doseglo, ker so Slovani poskrbeli za to, da se je nadaljna «»b-štrukcija v državnem zboru na Dunaju onemogočila.
Budimpešta. 0. jan. V Pcčuhn. Baranjanski komitaf. prišlo jc n:"d tamošnjimi vojaki do splošnega pretepa. Med vojaki sta se ustanovili dve stranki in potem se je pri'" vin divje pretepanje. Končno so moraie straže nastopiti; ker pa stražam pretepajoče se vojake ni bilo mogoče h-čiti. so pričeli jednosta\no ifar nj^ streljati. Dva vojaka sta bila težko ranjena, dočim jih je dvaindvajset lahko ranjenih.
Petnajstletni desperado.
"Wilmington. Del.. 0. jan. Petnajstletni Clarence Walker, ki je bil gojenec bližnjega obrtnega zavoda, kterega je ustanovil pokojni Ferris, je včeraj iz imenovanega zavoda ušel. Ko sta ga dva njegova tovariša skušala pridržati, je na nju streljal in oba nevarno ranil. Nato je streljal tudi na čuvaje, kteri so ga zasledovali. Sele potem, ko so ga zasledovali tri milje daleč, so ga vjeli.
Walker je dosedaj skušal že petkrat uteči iz zavoda.
Na peščeninah.
Kingston, Jamaica, 30. jan. Par-nik Prinz Joachim od Hamburg-American Line, ki je včeraj dopoludne odplul od tukaj v Colon. Panama, je blizo tukajšnje Inke zavozil na pešeenine. Parnik leži po strani, vendar pa za sedaj še ni v nevarnosti. Od* tu so mu poslali nekoliko vlažnih parnikov na pomoč.
Cenavožnja.
Lepi parnik
GRAF WALDERSEE odplnje v soboto dne 15. januarja iz New Yorka v Hamburg.
Vožnja stane la
$24.00.
Vožnje listke je dobiti pri: FRANK SAKSER CQ.r 82 Cortland t St., New York* N. Y.
6104 St. Clair Ave.,. N. .E.,.
Cleveland, Ohio.	>,
Razne novosti j iz inozemstva.
POTOVANJE NA F7:EflOATLANTSKIH PARNIKIH SJ1 V KRATKEM NE KOT.IKO P O D R A ŽI.
Rekord pri	- ■ ■;..:,;: Lat-
ham jc do-pcl t vi io 1Q00 d
i _
1	metrov.
RAZNOTEROSTI.
I
•Liverpool. Ansrlijfa, 8. janimi jn. in Zjrdin •• ■ ' i i
<*ajšnjf sknjj- i ši - ' " . .' ■ «« |K»tn -l: ; v.• 7 ; j|.j
Mourn,. :. ... r r	•
Fi'iiiicti- 7. \i • t.	!. . ■ -
li'im ic v" ■ -i
letalnim -'ro;	■	K _
t "adi/. š; . •	_ . t
Lima, bi /•> i •• ••	■■.;/-
I'	Kit
proil tn 11, - » ' 'i -i vi -no m.;,, v k* !	.
novani pit i • • — '. 1,1
~V f t c>\ :! 11 *;:. [.'")'	; .J	„" ,
-'f yulv ••
■••■ni,,	' -v
pri«'el i j ;n r'. •	/
sprenu-:1;- .
/ ! I
; m »ti -> v v'	' -.
Anglije. Francij . >:.	JorI :I
t iti'i 1L: •
< ari- :. "
[lO^pbll;' ur si o. \	i 4, .	' i«» m
na Kritu. Ka r • ■	i,i
na imenoval! in . j •■ tl > '.
li 7.'i '"t •„> ;v '	:
•larn.a? v A' s r	,i
kteri vefj:j\ ; i :
Eazaovani'Mciii!:anci.
!Mo\-if'i» ( ':jdu Tt "M ,	. li-. 'n.
Vrhovno ,,	.. , '., i-
lo predlog, v<1i*'l	•
piše nova obravi i va ;	- •' iv-
Ijanom. kteri -<> i ,1 i«	' i v
pokrajini Vie--	. L -
ne nemira in,ki s > l ili	;« nii-
sojeni v smrt. j. - -	1 ,' ijc-i-
ci ko bili. ko •;«> v..-.	; i.
plodni trgovci. AJ '» ji t	-ic
l)iaz ne bode j>< ...i I.	.jo ustrelili.
Denarje v staro immm
pošiljamo
za	? 10.30	........................50 kron,
za	20.45	........................100 kron,
za	40.90	........................200 kron,
za	102.25	........................[ j kron,
za	204.00	........................lo »0 kron,
za	1018.00	........................5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh g^otak. Doma se nakazane avot-e popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne p o šil j at v« izplačaj« c. kr. poštni hranilni nrad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večja zneske po Domestic Postal Money Order ali pa Hew York Bank Draft
PRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt tfew York^N. T. j ; 6104 St. Clair Ave., N. , Cleveland, Okio.
HAS NARODA"
Br (iH«y«ilo daily.) » pr' Owned ud published by the ■ Vovimlo Publishing Co.
(a corporation.) t FHANK S AKSER, President. . TIC150R VALJ A V EC, Secretary. LOUtS BENEDIK, Treasurer.
Place o f Bufiinefifl of the corporation and »ddrcw ol above officers: 82 Corilandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
la otlo Ai^o velja list sa Ameriko in
i Canado.........$3.00
"polleta.........1.50
••	Mto zti meeto New York . . .	4.00
"	pol leta za mesto New York . .	2.00
**	Evroi>o za vee leto • . • .	4.50
m " " pol leta.....2.60
•	° " cetrtleta ....	1.7fi
^OLAS N ARODA" izhaja vsak dan iz-|> vzemši nedelj in praznikov.
"CLAS NARODA"
("Voice of the People") ined every day, except Sundays and Holidays, flabicription yearly $3.00.
AdvsrtlMmanta on agrMmcnt*
_ _ ■
Dopiei brez podpisa in oeobnoeti ee ne aatisnejo. .
Denar raj se blagovoli pošiljati po — Money Older. EM epaemembi kraja naročnikov!
Cnimo, da ee nam tod i p re) An je valine naznani, da hitreje najde-mo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite ta na* fllov:
► "CiL AS NARODA1*
H Cortland t St, ' New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
1 Pomanjkanje.
PodilrtitPT živit je postal splošni problem, kteri je tako važen, da ga bixle treba rešiti pred vsemi drugimi vpraša nji. »Sredi dobe, v kteri se v gospodarskem pogledu naša dežela kar najlepše razvija in napreduje, postajajo razmere take, da se mora vedno večje število našega prebivalstva boriti za svoj obstanek in za vsakdanje potrebščine. V zvezinem jilavn«ira mestu so vsled tega dame iz najboljše družbe jirieele s splošnim gibanjem v svrho ustanovitve nacijonalne protitrnstne lige, ktere namen naj bode pričeti s splošnim bojem proti nadaljnemu podraževa-nju živil, in to dejstvo je brezdvom-no dokaj značilno. Kavno tako značilno je pritoževanje članov zvezine-ga kongresa, kteri tixlijo, da z letno plačo po $7.100 ne morejo sedaj tako lepo izhajati, kakor so preje izhajali z letno plačo v zneskih po $5000.
To je tudi vzrok, da je neki član kongresa vložil predlog, vsled ktere-ga naj se ustanovi poseben odsek, ki naj natančno preišče vzroke sedanje draginje. Tak predlog naravno ne more Škodovati, O tem se bode brez-dvornno resno razpravljalo, kajti v kongresu je saj nekoliko članov, kteri niso milijonarji, in kteri morajo v "dobi prosperitete" draginjo ravno tako občutiti, kakor navadno ljudstvo. Ta preiskava bode postala to-raj kolikortoli humoristična, kajti kaj praktičnega se z njo ne bode doseglo, tako, da bode moralo ljudstvo še v nadalje drago plačevati svoje vsakdanje potrebščine.
Po\-seni opravičeno lahko dvomimo, da se bode potom preiskave dosegio kaj tacega, kar bi odpomoglo sedanji dragii, kajti pri tem se ne gre za lokal no, teiinveč za splošno razširjeno zlo, ktero je pri nas tem bolj občutno, ker je vse naše prebivalstvo naučeno izdatno boljše živeti,- kakor j v kterikoli drugi deželi na svetu. ' Ljudje v Evropi zamorejo na primer mesno hrano po trikrat ali pa saj po dvakr.it na dan izdatno ložje pogrešati. kakor pri nas, kajti v Evropi si ljudje v splošnem pogledu niti po enkrat vsaki dan ne morejo privoščiti pečenke. In človeška narava je pa vedno taka, da izdatno težje pogreša ono, kar je nekdaj imela redno vsaki dan, nego ono, cesar J sploh ni nikdar imela na razpolago. I
Izvanredno lahko in poleg tega tu- j di zelo po ceni je, ako se pripisuje | sedanjo draginjo našemu novemu ta-1 rifu in če we zatrjuje, da bi se potem,: ako bi se odpravila varnostna carina.1 pri nas hipoma vse spremenilo, tako, i da bi bilo zopet vse po ceni, da bi se i pri nas zopet pretakal med po ulicah ! in da bi pečeni " tenderloini" leteli j kar sami v usta našega prebivalstva. | Draginja napreduje namreč tud-i v j Angliji, kjer je uvozna carina nepoznana, tako, da morajo tamkaj gotovi ljudski sloji v pravem pomen n besede ravno tako stradati, kakor na evropskem kontinentu.
V novejšem času so se pričeli z draginjo lbaviti tudi razni znanstve- i niki, pred vsem pa ekonomi. Nek te-! rs so prišli pri tem do zaključka, da i je iskati glavni vzrok draginje v! tem, da se na svetu vedno več zlata pridobi. Čim večja je pa pridobitev I zlata, tent manjša je kupna moč tej drage rudnine. Zopet drugi, meti; njimi tudi rektor Rockefellerjevega S chicaikega vseučilišča, so pa mnenja, da so za sedanjo draginjo v prvi vr-
*** lite
Columbia, da je draginja nastala vsled vedno manjše količine takozva-nih naravnih pripomočkov. Ta profesor se gotovo ne moti, kajti resnica je, da se pri nas poljedelstvo zanemarja in sicer v prid obrti, dočim poraba poljskih pridelkov izredno hitrejše napreduje, kakor prodaja izdelkov obrti.
Nijeden izmed učenjakov pa ne ve, kakega sredstva naj bi se naše ljudstvo Tjoslužilo, da bi odpravilo draginjo.	,
Čemu je bila aneksija Bosne in Hercegovine ?
V Avstriji se namen pripojitve imenovanih dežel nekoliko zakriva, v Nemčiji pa se bolj odkrito razpravlja. Tako prinaša " Polit iseh-an-thropologische Revue" pod . naslo-\}om "Das Rassenproblem in der bosnisehen Agrarreform" poročilo o članku, ki ga je objavil G. Prosoroff v časopisu "Tag". Pisatelj obžaluje, da se ta reforma ni izpeljala z državnimi sredstvi in po državniških ozirih, ampak da se je izročila ogrski banki v izsesa vanje. Podanikom mohamedanske vere se je pustila triletna doba. da se odločijo za novo vlado, ali da se izselijo v Turčijo. Izkušnje v Bolgariji, Rumeliji, na Krimu in Kavkazu kažejo, da se Turki rajši izselijo v sultanove dežele. V anektiranih deželah imajo ravno mohamedanei, ki so sicer po narodnosti Srbi, največ zemlje vsvo-jej lasti. Ta zemlja se torhj razdeli kmetom, ki pa so gospodarsko zelo slabi in je ne bodo mogli prevzeti in brez izdatne pomoči trajno ohraniti. Mnogo zemlje se toraj proda novim naseljencem.
Pisatelj sklepa dalje: Ako bi Avstrija imela glavni vpliv pri tem naseljevanju, bi gotovo pospeševala naseljevanje Nemcev in tako zabila nemški klin v čisto slovanski značaj prebivalstva. Ogri pa ne bodo mogli pogrešati na Ogrskem čistih Madja-rov in bodo toraj izseljevali v BosnO in Hercegovino pretežno slovanski živelj.	1
To je v kratkih besedah smisel članka. Znano pa je, da je že sedaj mnogo nemških naseljencev v Bosni, kjer imajo že cele doline v svoji lasti, in sicer najboljšo zemljo. Že pred dvema letoma je poslanec Baernrei-ther v "Grazer Tagblattu" pisal, da so Nemci lahko zadovoljni z razmerami v Bosni in Hercegovini, da je nemščina kot uradni in prometni jezik dosledno uvedena. Kakor se kaže, je to ponemčevanje Nemcem šlo prepočasi, domače slovansko prebivalstvo se je preveč držalo rodne grude, zato se je moralo z aneksijo izgnati, da napravi prostor nemškim naseljencem.
Narodni problem.
Tržaška "Edinost" piše:
Narodno vprašanje v Avstriji se mora rešiti. Tako ne more in ne sme iti dalje. O tem smo prepričani vsi, izvzemši onih ljudi, ki dobivajo koristi iz sedanjega položaja, ki jim daje prilike, da neovirano ribarijo v motnem.
Nesmiselno bi bilo, ako bi mislili, da bode možno s par Črkami kakega zakona odstraniti nasprotstva, ki se — deloma zavestno, deloma nezavestno — pojavljajo že skozi stoletja. Različnih stremljenj, ki se pojavljajo že, ne samo stoletja, ampak tisočletja, ne odpravi nikak zakon kar preko noči. Možno pa je zame-■ liti gotova stremljenja v določene meje. A . pri nas gre v glavnem za lo, da bi dosegli nekak "modus vi-vendi", ki bi omogočal vporabljanja onih sil, ki se trosijo sedaj v brezplodnih narodnih borbah, za druge, ljudstvu potrebne svrhe. Gre toraj i.a to, da bi parlament, ki je do sedaj ubijal čas z narodnimi prepiri, ki ni->o nikomur koristili, dovedli do rednega delovanja.
Predpogoj za to pa je, da se Nem-t-i odpovedo • svoje pohlepnosti po nad vlad ju A v tem oziru so največja ovira ravno naši alpski NemcL Dočim so sudetski Nemci, ki imajo l>osla z energičnimi in gospodarski dobro utrjenimi Čehi, že nekako pripravljeni za paktiranje s temi poslednjimi, pa alpski Nemci, ki imajo posla z mehkimi, narodno manje zavednimi in v gospodarskem oziru sla-beje razvitimi Slovenci, odklanjajo sploh vsako pogajanje:
Dočim so sudetski Nemci že morali priti do spoznanja, ^a ne morejo Čehov germanizirati, se pa alpski Nem- j ri nadejajo še vedno, da se jim to posreči glede Sloveneev. Dočim sej morajo Nemci v Sudetab na vsej črti pred žilavimi Čehi umikati a pozicij, ki Nemcem ne pripadajo, pa se morajo Slovenci na Štajerskem in Koroškem — umikati s prastarih »vo-jjib pozicij. Na Češkem in Morav-skern tiče Neraeem voda v grta ' in
tam je narodno pomirjenje v prvi vr-' sti v njih, v nemškem interesu, dočim je na Koroškem in Štajerskem ravno
■	narobe. Nemec je trezen računar.
■	Kjer in dokler nima moči, je poni-i žen in krotek, tam pa, kjer ima moč, • je brezobziren, ohol in surov. Tako
■	si moremo tudi tolmačiti različno postopanje Nemcev iz Češke od onih iz
. Koroške in Štajerskes Prvi so cen-
■	tralisti. ker imajo v češkem deželnem zboru Čehi večino, drugi so avtono-; misti, ker imajo v koroškem in štajerskem deželnem zboru oni večino in morejo gospodovati po svoji volji.
i Naravna poslediea temu je, da je tudi stališče Čehov in Slovencev raz-" lično v tem pogledu. Opirajoči se na svoje državno pravo, so Cehi proti rešitvi jezikovnega vprašnja potom zakona, ki bi veljal za vso državo; mi Slovenci pa bi hoteli, da se to vprašanje reši potom državnega jezikov- j nega zakona.
Vidi se toraj, da se pojavljajo tu velika nasprotstva. In vendar bode treba tudi tu najti neko srednjo pot. A kako?
Mi smo že od nekdaj pristaši ideje narodne avtonomije, ki pridobiva tudi sicer v^dno več pristašev. A; nedavno temu smo dokazali, da tudi j v isti socijalni demokraciji, ki ima i sicer narodno avtonomijo v svojem programu, ne vladajo jasni pojmi, j kako naj bi izgledala ta narodna av-! tonomija. Alt naj bi bila teritori- j jalna ali individualna? V slučaju, da bi nadvladal princip teritorijalne av-| tonomije, bi morali vsekako odlomke ; posamičnih narodov žrtvovati, brez ozira na to. da se teritorijalni narodni avtonomiji stavljajo na pot taka nasprotstva, da se zdi ta princip j praktično skoro neizvedljiv. Terito- J rijalna avtonomija bi bila izvedljiva, j ko bi živeli posamični narodi povsodi kompaktno, ali točneje povedano: če bi na gotovem ozemlju živela le jed- 1 na narodnost.
Ali faktično je to drugače. Ozri-, mo se le na narodnostne razmere v našem Primorju, pa se prepričamo, da je narodna avtonomija omejena le na gotov teritorij, jednostavno ne-možna. Ostaja toraj le narodna avtonomija, sloneča na osobni pravici, to je: takozvana individualna narod-i na avtonomija. A niti tu se ne sme-| mo udajati nikakim iluzijam.
Tudi izvedbi narodne avtonomije, , sloneči na pravici posamične osobe, se stavljajo na pot velike ovire, ki se zde nepremostljive. Ako govori-; mo o narodni avtonomiji, sloneči na i pravicah posamičnih osob, si misli-mo pri tem skupnost vseh onih pra- j vie, ki jih ima posamičnik zbog svo- j je pripadnosti k gotovemu narodu. | A med te pravice spadajo vse one pravice, ki jih zagotavlja že člen 19. državnih temeljnih zakonov. Da je pa to praktično neizvedljivo brez gotove teritorijalne omejitve, leži na dlani.
Problem sam na sebi toraj ni nikakor tako priprost in tudi v slučaju vsestranske blage volje bi trebalo premagati minogo težkoČ. Tu je rešiti pred vsem dvoje vprašanj: ono glede enakopravnosti v uradih in vprašanje glede narodnih šol. Prvo teh vprašanja spada v vrsto pravic narodnostnih manjšin in je je možno! rešiti le potom zakona, ki bi veljal j za vso državo iu za vse or:e manjšine, ki dosezajo getov postotek skup-j nega prebivalstva.
-Vprašanje šol bi se pa dalo naj-| laglje rešiti potom popolne avtonomije posamičnimi narodjbv na polju šolstva in aeer na podlagi avtonomije, sloneče na pravicah posamičnih individuvov. Vsaki narod naj bi imel ayoj poseben naroden šolski svet. Ta svet bi imel nalogo skrbeti za potrebne šole dotičnega naroda. To bi bilo nekako praktično izvedeli je nasveta, ki ga je dal dr. Rybar v državnem zboru: narodi naj se konstituirajo! A sredstvo naj bi dajala na razpolago država, in sicer vsakemu narodnemu olskemu svetu v onem /proporcijonelnem znesku, kakor »bi to odgovarjalo številu prebivalstva dotičnega naroda.
Slovaki in dinastija.
Pod pritiskom sedanje situacije, ko ! je bila nevarnost, da pride na vlado največji sovražnik svobode nema-djarskih narodov, namreč minister-stvo Andrassy, so Slovaki pa tudi Rumuni čutili potrebo, da revidirajo svoje razmerje nasproti dinastiji.
"Slovensky T^ždennik", glavno glasilo slovaške politike, je prinesel ] pred nekoliko dnevi ta-le članek:
"Na Dunaju so mislili dosedaj, da 1 se na nemadjarske narodnosti na O- i i grškem ni treba ozirati, ker one da I I bodo tako in taJto služile kakor orož- 1 j je v rokah dunajske politike, kadar 1 jih bode ta politika potrebovala. Mi Slovaki smo bili vedno nverjeni, da k imamo vladarsko hišo in mi, a tudi druge nemadjarske narodnosti in ma- < djareko ljudstvo samo, enake interese nasproti madjarski oligarhiji. Za- < to »o naši očetje prolivali kri leta t
1848—49, zato*so šli naši vodje Jo-zeffy in Moyzes z deputacijami na Dnnaj. Ipak nas razžaloščuje dejstvo, da je za naše žrtve in za našo kri dobivala koristi le madjarska oligarhija. Od obljub, ki so bila dana Slovakom in Rumunom, ni Dunaj izpolnil ničesar. Ko so se pa po dolgi pasiviteti leta 1901 in 1905 pojavili v državnem zboru zastopniki ogrskih narodnosti, ni trebalo bodočnosti našega naroda graditi več samo na bla-gonaklonjenost Dunaja; čim dalje, tem bolj se je širila žavest, da narodna bodočnost ne leži v zunanji pomoči, ampak v njegovi notranji moči. Vsled tega je morala biti narodnostna politika pred vsem demokratična. Leta 1905 je privolil v splošno volilno pravico tudi sam vladar. Prva in temeljna zahteva narodnosti je postala vladarska zahteva. Po štirih letih čakanja, ki je temeljilo na kraljevski obljubi, so začeli ministri govoriti, da kralj odstopa od splošne volilne pravice. V tem leži razlaga koraka narodnostne stranke, na kterem se izpodtikajo dunajski krogi.
Mi Slovaki in ostali narodi v deželi bi bili iz vse duše radi pomočniki svojega \'v^adaTja. Naše trdno uverjenje je, da habsburška monarhija dosedaj še ni dovršila svojih historičnih nalog in da je njena največja naloga/ dn je v prijeten stan in dobro domovino za male narode, ki žive v njej in nosijo bremena življenja. Vstrajajmo na zahtevi po občni volilni pravici, ker vsa dina-stiška politika v Ogrski brez volilne reforme je hiša, zgrajena na pesku. Zahtevamo občo volilno pravo, ker nismo družba lakajev, ampak narodi, ki so si svesti svojega Človeškega dostojanstva. Za pošteno občo volilno pravico pojdemo s kamarilo. Če pride zopet vlada, ki bode neprij&telj-ska demokratski volilni reformi, združimo se zopet s kamarilo. Želimo, da se zveza med dinastijo in 20 milijoni ljudstva na Ogrskem ne pretrga. Od vstrajnosti te zveze je odvisen padec oligarhije ter bodočnost dinastij»»in države."
Dopisi.
Pittsburg, Pa.
Cenjeni gospod urednik:—
Prosim, priobčite v Vašem listu sledeči dopis:
Dne 30. decembra 1909 je umrla v Veroni, Pa., po daljši bolezni Ana Burja, rojena Strle, v 28. letu svoje starosti. Pokojnica je bila doma iz Toplic na Dolenjskem. Tu zapušča žalujočega soproga in štiri otročiče, od kterih Je najmlajši star 3 leta. ter jedno sestro, v starem kraju pa stariše in jedno sestro. Pokojnica je izredno želela, da jo po smrti prepeljejo v Pittsburg v slovensko cerkev in potem pokopljejo na St. Mary's pokopališču na 45. ulici v Pittsburgh Dme 3. januarja 1910 se je vršil pogreb iz Verone v Pi'ttsburg, ter po končanem cerkvenem opravilu ob pol 12. uri dopolne smo položili pokoj nice truplo na zaželjenem pokopališču k večnemu počitku.
(Pokojnica je bila priljubljena pri rojakih tako v Pittsburgh kakor v Veroni vsled mirnega značaja. Vsi so jo spoštovali, kar je najbolj pričala velika udeležba pogreba. Bila je članica družtva sv. Jožefa Št, .41 K. S. K. Jed note -.v- Pittsburgh Lahka jej b6di šVob"5dna gomila! G. uredniku izrekam zahvalo za priobČitev, ter porabim priliko, da pozdravim vse oddaljene mi znance in prijatelje po širni Ameriki.
Ivan Bojane.
Conemaugh, Pa.
Cenjeno uredništvo:—
Namenil sem se opisati nekoliko življenje tukajšnjih Slovencev, kterih je precej veliko. — Snega smo imeli v ozobilju za božične praznike, a vzlic temu nismo imeli prehudega mraza. Sneg sedaj hi'tro kopni, a pričakujemo, da nam ga kmalu zopet namede novega.
Omeniti moram tudi, da je društvo sv. Alojzija št. 36 priredilo na Silvestrovo veselico, ki je dokaj dobro vspela. Dasiravno občinstvo ni bilo polnoštevilno zastopano, smo vendar z vspehom zadovoljni. Bil je res pravi zabavni večer in vse je bilo veselo. Veselica se je povsem mirno zaključila.
Kar se tiče delavskih razmer, je vedno bolj sredno. Dela se, a delo je težko dobiti. Radi tega ne svetujem rojakom, da bi sedaj semkaj hodili.
Končno želim in voščim vsem Slovencem in Slovenkam po širni Ameriki srečno in veselo novo leto, Tebi trlas Naroda pa želim še več naročni- j kov in predplačnikov, kakor jih je bilo v pretečenem letu.
<	Ivan Kukovica.
Granville, HI.
Cenjeoi gospod urednik;— •
Kaj poaebojh .novic, rtimam sporočati. Dela^wyayydan, a vendar ne i val njem rojakom »emit a j za delom
tain-expellee;
Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, k*Jcor razbita ladi-ja na pefičinah. eČ bolehaš na rcvina-tižnlh bolečinah, navralgiji, prehlaje-njn itd. poskusi vdrgnenje z
PAIN-EXPELLERJEM, priznano dobro domače nedstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50^.
F. AD. RX0HTER t 00., 215 Pearl St., New York.
wL ^Brn	Psi to ns *ar-
J^^/TL I	rtvetio znamko
lroditi, ker se dela večinoma samo po pol dneva.
Tudi tukajšnji Slovenci hočemo pomagati nesrečnim vdovam in sirotam ponesrečenih rojakov v CI,terry. 111. Sel sem okolu rojakov in nabral sem v to svrho $12.75. Darovali so sledeči :
] Po $1.00: Ferdinand Drole, Rok Drolc, Fran Ostank, Matija Oven in Martin Oven.
Po 50c: Anton Papež, Josip Zore, Josip Roben, Ivan Česnovan. Ivan Oven, Neimenovani, Anton Ostank. Mihael Ristan in Fran Tomšič. \ Po 25c: Ivan Ostank, Ignacij O-stank, Blaž Papež, .Gregor ,Blatnik, Florjan Oven, Jakob Plut, Karol Novak, Fran Murn in Louis Vosko.
Po 20o: Marija Papež, Peter Tomšič in Ivan Novak.	-
Po 10c: Louis Tomšič, Louis Broga r, Anton Kladnik in Ivan Fink.
Srčna hvala vsem darovalcem in daroval kam!
Pozdravljam rojake in rojakinje širom Amerike in jim voščim srečun in veselo novo leto, Tebi Glas Naroda pa želim obilo vspehov in dosl i naročnikov. Ferdinand Drolc.
_	a
Carney, Iowa.
Dragi mi Glas Naroda:—
Od <tnkaj se le malo kedaj kaj sliši to pa zato, ker nas ni veliko Slovencev. Kar nas pa je, se med sebo.j dobro razumemo.
Za sirote in vdove ponesrečenih rojakov v Cherry, 111., smo zbrali skupaj svoto $4.75. Darovali so: j Po 50c: Josip Svete, Alojzij Punat, ! Alojzij Blaznik, Vincenc Merzel, Roman Sumar, Vincenc Pirnat in (Vlost in Gresing.
Po 25c: Matevž Bradesko. Peter IJamšek, Fran Mikuš, Jurij .Starče-vič in Josip Karlikar. , Ivan Kališek 15c.
Pozdravim vse rojake in rojakinjo širom Amerike. Vincenc Merzel.
Kje je moj sin FRAN ZAKRAJ-£EIv"? Doma je iz Perlože št. 11. iV Ameriko je odpotoval 20. febr. 1905 in mi samo dvakrat še le pisal Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da naznani njegovi materi. — Antonija Zakraj-šek, Perlože št. 11, pošta Prigorje, Prem, Kranjsko, Austria. (10-12—1)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Slovanom v okolici Denver, Colo., in skozi Denver potujočim naznanjava, da sva odprla
SALOON pod imenom "Triglav", kjer točiva Tivoli pitd. Jmavrt <fo»bi£ prav. starokranjsko kuhinjo in tudi ■postelje za prenočiti, Saloon je prav jblizo kolodvor«. ITnion Depot ria vogalu 17. in Blake ul. Vsakdo naju prav lahko dobi, ker imava tudi slo-, venski napis pred saloonom. Rojakom se najtopleje priporočava in vsakemu zagotoviva najboljšo post režbo.
Frank Schein & John G-lavač,
1719 Blake St.,	Denver, Colo.
(3x t 10-1—10-2)
II^HI^^flHHHHRMMHMIHH
t
ZAHVALA.
Podpisani se kar najiskrenejše zahvaljujem v svojem, kakor tudi v imenu mojih otrok jvsem sorodnikom in prijateljem, kteri so ob času bolezni moje nepozabljive soproge ANE BURJA roj. STRLE, kakor tudi na dan pogreba izkazali toliko sočutja in naklonjenosti pokoj-nici, mend in otročičem v tolažbo. Posebno se zahvaljujem še članom družtva sv. Jožefa št. 41 K. S, K. J. v Pittsburgu, Pa., za njih bratsko požrtvovalnost.
Verona, Pa., 4. jan. 1910.
Mihael Burja.
(10-12—1)
SLOTOBfCI IN 8L0YDTO, HA-BOČAJTB SB HA "GLAS KABO-DA", KAJVBČJI IX XAJCKVZJ-
_L_ 1 "_i'ai ii____ __iiifL I i _ _• • •
fe tuivaaau uMmust
'! " ' -«
slovensko katoliško
j	''	ssgasaasa
podp. društvo ^^ sveteBafc
" -------- j
" Za Zjedinjene države Severne Amerik*
Sedež: Forest City, Pa, jnkorporlraoo dne 31. januarja 1902 t držati Peoniy>a±jH£
ODBORNIKI;	^
i
Predsednik: ALOJ. ZAVERIi, P. O. Box 347, Forest City, Pa. * Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kana. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box G07, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60th Street, Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUIIIČ, Box 537, Forest City, Pa.
• o--
NADZORNIKI:
MARTIN GRKČMAN, predsednik, Weir, Kans. KAROL ZALAR, 1. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. JOS BUCENELI, starejši, II. nadzornik, Furest City, I'a. FRANK ŠUNK, 111. nadzornik, 50 Mili Street Luzerne, Pa.
o-—
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOS PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa.	i
IVAN TORNIČ, Il.'porotnik, P, O. Box 522, Forest City, Pa.
o — . ,
■,• ;; Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku:	IVAN TELBAN P O 7
Forest City, Pa.	■ ,
Društveno glasilo je "13LAS	NARODA."
PRIPOROČANO VAM
Dr. J. E. THOMPSONA
DR. J. E, THOMPSON
je graduriral kot zdravnik na univerzi Yale v New Haven, Conn, ter dne jn-. nija lfyv* bil prornoviran za doktorja medicine. Dne 20. junija istega leta dobil je državno dovoljenje <la odpre pacientelo v New Yorku, kar je dooii od Con nt v , Clerk s Oflice. Leta ISK-I bil jo po Helevue College Hospital imenovan licenciatiom. Leta 1SH<» dobil je častno diplomo iz universe v Haiti. Dje. ,J. E. Titomr-soN je kasneje študiral na raznih me.-; ti h v Evropi - specialne bolezni. On je proko 14 let zdravniški vesoak in fiasku« za mestni ' i zdravniški department v New Yorku, • tudi je že več kot 1<> let glavni zdravnik . in ravnatelj Slovenskega zdravišča v : New Yorku.
I
kot najboljšega in najiskuscnejga zdravnika, kteremu lahko z mirno vestjo in popolnim zaupanj^ni poverite svojo bolezen v zdravljenje.
Dr. THOMPSON vam jamc-i za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij:
Posledice onanije, triper; čan-ker, sifilis; impotenco, ali nezmožnost do spolnega občenja; polucijo, ali gubitek moškega ži-votnega soka; revmatizem. Vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, glave, grla, ušes, ledic, pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho, katare in prehlad, neuralgijo, zlato žilo; bož-i jast; vodenico, vse SDolne bolezni
•	na notranjih ženskih ustrojih; j neredno mesečno čiščenje; beli t tok; padanje maternice; neplodo-
•	vitost; -- vse kožne bolesti; srbe-čino, lišaje, hraste in rane; ma-
' žulje na licu; uši na spolnih delih, . i. t. d.
; Ako ste bolni, nemočni ali slabi j ter potrebujete hitro in uspešno , zdravniško jiomoč. Vam ne bode nikdar žal, e«. se takoj obrnete na tega slavnega zdravnika.
Zdravljenje vseh spolnih in tajnih boleznij ostane strogo tajno.
Pisma pišite v materinem jeziku ter jih naslovljajte: Slovensko zdravišče
Dr. J. E. THOMPSON,
342 W. 27th St., NEW YORK, IN. V.
; ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI 3N ! NAJCENEJŠI DNEVNIKI_
' Hippie Eeqeiale IiapMipiL
,	[Francoska parobrodna družba.]
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljana.
Poštni parniki so:
w"	Viiilba..................1 i'2011 :{0-0f)ft konjskih moči
..J , . „ „ ,,	..................152,(»00 2-r» 01 K)
La Lorraine" « » .................l2'vw .. (
LaTouraine »	«	.............iO.CXW » 1> m.....
gnC"................................ 8.000 « !.0<K>
i-a oaseogne ............................... «.ouu " 9.0o0 <<	;
Olavaa agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
corner Pearl Street, Cliesebrougb Building,
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtki** e' uri dopoIuW it pristanišča Štev. 42 North River, obM«non St., N. Y.:
•LA SAVOIE	13. jan. 1910.	*LA PROVENCE	17. febr. 1910.
•LA LOKRAINE	20. jan. 1910.	*LA TOURAJNE	24. febr. 1930.
*LA TOURAINE	27. jan. 1910.	La Bretapne	3. w»rca 1910.
La Bretagne	3. febr. 1910.	*LA LORRAINE	10. marca 1910.
•LA SAVOIE	10. febr. 1910.	*LA PRO^NCE	17. marca 1910.
POSEBNA PLOVITBA.
Krasni parnik "CAROLINE" odpluje dne 8. januarja ob 3. uri popoldne.
Paniki z xrezio anut>uri imuj. p« Ara vgaka.
B^L W. Kožminski, generalni agent za za pa d« ---------^ -Vt I>earf>orn St, Cu.,
Jugoslovanska ||||| Katol. Jednota.
| Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. _	Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI;
Predsednik: FRANK MF.DOS, 9433 Evnng Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs,
.Wyoming.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. 0. Box 105, Ely, Mint £	NADZORNIKI:
ALOJZIJ VIR A XT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St.,
Lorain, Ohio
IVAN PRIMOŽIČ, IT. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, III. nadzornik, 115 — 7th Str., Calumet,
Michigan.
POROTNI ODBOR:
T VAX KKR?l£NJK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138,
Burdine, Pa.
IVAN M KRITA R, ITT. porotnik, Box sn, Ely, Minn. —
	•-O-i
Vrl. 'ni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St.,
Bulist, LL
•	' o—■-■
Društveno glasilo je "GLAS NARODA."
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Povoden v bistriški dolini. \%led :
t <■!»1'cstani!i nalivov <o liistri^a in vsi
ki in hudourniki v kamniškem ...	n
4-kra.pi *ilrto narasli n-r izstopili i/.
svojih strmr. Okrou Domžal in Trzina	N
je hilo v-.- polje p,.d vodo. Voda
.!>* i>>'< [navila <•<•>{<• in /flezniški tir.	j
Na cesti je stala voda visoko do ko-	.
I-MM. K:in - vererni vlak ni mo-	'!'
•IT	, •>'
JieI pr; i^i I : /ina m >e je moral
vinii! l)..:i ;iSkoda. ki jo je •
ji
i'"\'zr- . i«ov«.,:c!ij. c ogromna. a >e
ki " V Nesreča v Ribnici. Dne '20. dee. zjutraj oW petih je v Bistrici utopila it'2 let -tnra Marija Pakiž iz Trškega mlina. Oh -tirih je >la po moža v In.t. Ko ~r;> vračala, je )ta brvi, ki je [ti*i tniinu. padel v vo-lo najprej" mo/.. a je sreFno prilezel na -uho. Žena ure nazaj iskat svoj ko- k
'■ek in možev klohuk. pri tem sama "
; „„. - ...... , ■ ■ , .... d
J-.gubi i a\ note/.je. pade v vodo ki jo [
takoj naprej odnese pod grmovje.
M ,	,	■ '	-	}
\J(i/. m -t neka d runa /ena sta jo za--:onj i-k.da - <vetilnieo. Cez eno'* ni o >o potegnili mrtvo i/, vode.
Samomor v Kamniku« Ustrelil
M i,. ],- , . j <
■s lesom, neki Italijan.
Na lovu ustreljen župan. Na Ko-
.-evskem na lovu oh>treljeui. -»~1 »*I sta- ' ii župan Alojzij k:senzo.pt' je na dobljenih poškodbah umrl.
Velike povodnji. Vipava je pre- ~ plavila vmi dolino. Povo»lenj je veli-
■	ati-ka. Bati ~e je najhujšega. Most "v je v nevarnosti. Potrebna je deželna ? inter\i eija. ("hod v \"ipavo je ne- ,' mojro«-. — Xa Črnueah so že hiše :
T.jubljaiisko barje je vse pod vodo. '
; , 11.	vi	•	'
fsarje j»* poooi».io veliicemu ježem.
— Pri Zahi.it 11 ,j*> lnm^i* zemlje pod
i *r i: t- ■	i -i , "
> ono. i h« ■ Krka je prestopila bregove. M.-s!.. Kostanjevica je pod
,	r
votlo.
„ 1 Tržaški uzmovič prijet. T>ne 21.
■	!. i*. jM>jiolndne je hotel prodati Tv. Parove!, roj. 187.">. 1. v Trstu in tja	; pristojen, pri neki stranki v Trnovski	( ulic sr. 21. vee umazanega perila. t) Ker se ni mogel izkazali od kod da	| ima perilo. «a je dala policija pod	j ključ. Parovel se je pri aretaciji izgovarjal, da je kupil perilo v neki	i gostilni od nekega neznanca.	,
Umrli so v Ljubljani: Dne IS. dee. , Avgusta Lappain, zasebniea. 15 let; -j Dunajska cesta 10. — Ana Supan, j hraiiilnienega ravnatelja vdova. 79 . let. Kolodvorska ulica 11. — Peter Koprivnikar, stavec 23 let. Sv. Petra nasip 61. — Katarina Maček, prodajalka. 75 let. Sv. Florijana ul. 24. — T)ne 10. dec.: Mihael Jare, delavec., 50 let Bohoričeva ulica 4. — Elizabeta Mori nt t i. posest ni ca 77 let, Strmi pot 2. — Jera Kastelic, gostija , 70 let. Radeekega cesta 11.
Požar je uničil dne 18. dec. Janezu Kovaču, p. d. Stepiharjn, posestniku v hribih nad trgom Ljubno, gospodarsko poslopje. Zgorela sta tudi dva dečka v starosti ti in 0 let. ki sta najhrže, provzročila ogenj.
PRIMORSKE NOVICE.
V Trstu je šel Slovenec A. Krpan ob 1, ponoči iz kavarne Minerva, kar se mu je približalo več ljudij. ki so ga brez povoda napadli. Med napadalci je bil tudi mestni svetovalec i Carlo Banelli! Lepa kultura!
Dezrrtiral je od topničarskega polka s^h Gazin. Izposodil si je re- ■ vol ver, v« p reoblekel ter izginil
Pod vlak se je vrgel blizu prvaške n-taje IS letni dijak tržaške gimna-:: ic in. itiii'iiu Fischer, sin ]io<l ravna-i ll.-; k rediinei;a zavoda. Snežni plng i . * mladeniča vrgel s tira. Dobil je
■	.o poškodbo na desni roki. Pre-ie šah un z vlakom v Trst, kjer s-i nit \ bolnišnici takoj odrezali roko.
lileten Korošec, ki hoče po svetu, sedavuo zvečer je dospel v Trst z lakom državne železnice 121eiui An-
Ir.-j Damar. doma iz Celovca. Ker' *
e hilo njegovo vedenje sumljivo, ga e neki detektiv ustavil in g« začel . zprnševali. Dečko mit je povedal, da e polng;;ii i/, doma. ker hočp pnio-■ at i po širnem svetu. Brzojavili -o taco j ure! u, ';i je na to prišel v Tt st in
i	i v,- ."I pobejrleya sina še isti večeri laza.j v Celovec.
O umoru 71etne^a dečka v Miljah,
> katerem smo poročali, moramo ja- j da se /.di. da vendar nista zakri- ' ila mnora roditelja nesrečnega deč- i :i\. 1 >e«*ek, Makso Gril, je bil zmanj- ■
od d< i.a Še v nedeljo, dne 12. i- eemhi a zvečer. V ponedeljek je da-a mati takoj obvestiti (policijo v | Miljah in Trstu. Očeta malega Uaksota ni bilo v nedeljo doma. bil e namreč v Trstu, in ker vsled burje mogel parnik oditi iz Trsta, je bil
•	ri' ostal čez noč v Trstu. Ker pa on h-!a v ladjedelnici Sv. Marka ]>ri Prstu, ni ;el uiti v ponedeljek v juro \ Milje, ampak se je takoj podal a del->. A ponedeljek ob 11. uri in
•	»! pre Ipol. mu je žena s policijske-:a komisarijaia v Miljah telefonira-:i v ladjedelnico, da se je njiju sin \Iak- izgubil. Oče je prišel v Milje :<Te v ponedeljek ob 5. uri zvečer. Ce |e bi! torej dečko umorjen že v nedelo po noči. kakor se trdi, potem je zključeno. da bi bil oče na tem nmo-n -okriv. A tudi glede matere. An-oniete Gril. je mnogo okolnosti. ki rovore njej v prilog. Največ se jej
■	rita. da ni prišla gledat truplo svojega o t roka. ko je bilo najdeno in ie f>ofe>m. A neka njena soseda, ime-lom Matija Campanato, izjavlja, da je ravno ona Grilovi zabranila. da
ii	šla gledat truplo svojega otroka, in sicer zato. ker je Grilova že v G. mesecu rosečnosti in bi ji bil pogled na io mrtvo truplo lastnega otroka lahko škodil. Oče pokojnega Mak šota je pa ravno isti dan iskal sina po nkoliei. bil je celo v Borštu in v Dolini in se je s tega svojega iskanja vrnil Šele ob II), uri in pol zvečer, ko ni mogel več na pokopališče, kamor je bilo preneseno truplo pok. Makso-ta. Drugi dan pa nista tudi mogla na,
pokopališče ne on. ne žena. ker je bila prišla )>obYija po njiju že ob 8. uri zvečer. — Nta Marija Campanato izjavlja tudi. da če bi bil Makso kričal — kakor je bil rekel mali Marcel — bi bila ona gotovo slišala, ker njeno sobo deli le tanka stena od sobe Grilovih: razgovarjali sta se celo večkrat z Grilovo. stoječi vsaka v svoji sobi. A ona ni slišala nikakega krika, nikakega vpitja, dočim jo. je drugekrati veekrai |>o nt>či zbudilo že sanio kašljanje- Grila. — Poleg tega je pa ]>olicija blizu mesta, kjer .je l)il<» najdeno mrtvo truplo! malega Maksota. našla precej <lebel kamen, ki je na nekaterih .n:<'s!ifi okrvavljen. — Zdi se torej, da ven-ilar nista roditelja zakrivila umora na lastnem otroku. Saj bi pa tudi bilo pregrozuo!
Zdrobil si je na delu lobanjo, ld-
letni pomoršt-ak Špiro Gerser je bil zaposlen na cargo-boat itFilippe Artelli v Trstu t zelo velika barka za pre krča vanje), a je padel s krova v s])odnje dele barke, kjer si je zdrobil lobanjo. Prenesli so ga nemudoma v bolnišnico, a težko, da bo o-kreval.
HRVATSKE NOVICE.
Velika tatvina v Varaždinu. V
noči od 2. na 4. dec. so vlomili do sedaj neznani tatovi v .prodajalno prodajalca drobnarije Lavoslava Kleina v Biskupečkoj ulici ši, r>l \ Varaždinu ter vzeli in odnesli seboj eliko množino blaga. Pred tenfT okoli pol 11. bili so zlikovci v Sv. lli-ji. kjer so hoteli na škodo seljaka Štefana Ju raka ukrasti svinjo, a ta jih je s streljanjem preplašil, da so pobegnili. 1*0 tem —nekoliko pred polnočjo — vlomili so v poslopje kr. banske.ga svetnika pl. Beloševiea na Banjščini. Tu so odnesli 1 samokres. nekaj drobiža in nekaj perila. Od tu so š]i k prodajalcu drobnarije Valentinu Kezele v Kujegincn <!or. 125. kamor so prišli prilično ]io polnoči. Tam so vzeli iz sosednje koi-nice kovača Franja Žganca oje in so - tem ojem izdrli železni drog \/. ok-la prodajalne Kezela. Ker se je ta prebudil in so zlikovci opazili, so nobegnli. Sedaj so se napotili do •Josipe, vdove Gašparac (Turčin, na ;-esti V a raždin-Zagreb), kjer so prebili vrata prodajalne, razbili oba okna prodajalne in okno gostilne, vlomili notri in iz prodajalne odnesli kavo. ?,0 kron drobiža, par škatljie cigaret (Holgyi), smotke, 2 bali prostega tobaka. 2 križavska srebernika. Pri vseh teh uhtinih posluževali so se jelševih kolov in dieta, ki so jih našli pri Boleševiču. Po številu teh kolov in po navedbi vdove GaŠparus in njenih otrok Neže Kezele, Valen-tina Horvat iz Sv. I Ii je. ter Jurija
Ktiga iz Varaždina. ki so jih deloma videli pri delu iti slišali razgo var-jat i. bilo jih je vsega 4 do 5 osoh. od teh dva mladeniča in <lva do trije starejši, ali vendar še v moški dobi. 1'ili s<> bo-oiuigi. a nekateri so imeli s cunjami ovile noge. Po <;pi-u s(,-deč. so bili eiirani. Kden <»d vlomilcev je ranjen na roki. kakor se sodi l>o znakih, ki so se našli na oknu pri Gašparcu. 0<1 najdene svote se ob-l.jubnje 10rf nagrade. Raziui tega obeta se onemu, ki bi nudil kake podatke. ki bi omogočili izsleditev zli-koveev. nagrade sto kron. ki se pa po okolnostih tttdi zviša na 2(HI K.
interesu občn^ varnosti je. da 1 p. n. občinstvo živo zasleduje /.likov-ce in da gre v tej smeri oblastvom, na roko.
Hrvatski ban baron Rauch. lin-; dinipešta, 21. dec. Včej'aj dopoldne ' je cesar sprejel v posebni av lijenci hrvatskcja bana barona Ra,ucha. Iv:)-, kor zatrjujejo v dobro informiranih krogih, mu je vladar dal čutiti, da so ure njegovega go-podsiva na ljrvat--kem štete.
Reški bančni roparji s,, — t i * 1 i pred reškim porotnim sodiščem. Svirski-Orlov je bil obsojen na dosmrtno. Kišinevski na loletno ječo. Krlvicki pa je bil oproščen.
BALKANSKE NOVICE.
Bolgarska vlada za vseslovanski kongres. Sofija. 22. dec. Kakor je znano, se imajo 1. l!'lt) vršiti tu v Sofiji vseslovanski kongres, kongres slovanskih zdravnikov in vseslovanski 'asnikarski kongres. Za prireditve ob teh kongresih je določila mestna občina že 50.000 levov. Sedaj je tudi bolgarska vlada sama v isto svrho nakazala till.000 levov. Vse kaže lore j na to. da bo sofijska slovanska manifestacija najsijajnejša. kar jih je ■kdaj priredilo slovausfvo.
RAZNOTEROSTI.
Prepir v cerkvi. V cerkvi v mestu Forli v /sev. Italiji je .govoril na propovednici bivši profesor medicine, sedaj kapucin dr. (iemelli o Iurških čudežih. A* cerkvi je bilo mnogo so-•ijalistov. ki so govornika motili z medklici. Nastal je splošen pretep in lazadnje je moral lurški pridigar be- , ža t i.
kam atove!^'] ceniK^Cene no ze'f nizk»>. nzlrrni* •*
ia btasro. Mi pošiljamo božična in novoletna aari-la direktno v stari kraj in jamčimo za sprejem.
Pišite danes po cenik.
DERGANCE. WIDET1CH & CO„ 1022 Arapahoe St.. Denver, Colorado
NAZNANILO.
Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da je v korist onemu, ki želi dobro in naravno vino, če se obrne na posestnika vinograda, ne pa na agente, kteri nimajo svojega vina.
& r^m -M - i il /1 Nht m \ i
/ y k^fi
Lu Jl^Ž \ C^v
d- IM
Cena dobremu belemu vinu je 33c galona ia črnemu pa 28c galona. Tovorne stroške plačale sami. Manjših naročil od 50 gal. ne sprejmem.
Kjer je vas več skupaj, zložite se za celo karo, to je za približno (50 sodov in dam znižano ceno, za kiero se pismeno dogovorimo.
Z naroStfom se pošlje polovico denarja v Tnprej in ostanek po sprejemu. Prosim za natančni naslov, kair naj vino pošljem.
Za obilo naročil se priporočam Frank Stefanich, posestnik vinograda, R. R. 7, Box 81,	Fresno, Cal.
Zdravju
najprimernejša pijača je
»^LEISY F> IVO
ktero je varjeno iz najboljšega i m port iranega češkega hmela. Bad naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor l udi • « - a svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
L,elsy pivo je najbolj p iljubljeno :er se dobi r vset *►> t gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Trivnlkar-ju (»102 St. ClaU »-« " v kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWIN« COMPAQ>
CLEVELAND, O.
<t®&&RiMMn
^	JAMSTVO	J*
PRODAJE, KAKOVOSTI IN ČISTOČE-
S tem se zavežemo, da na odjemalČeve pošiljatvene stroške (na podlagi našega cenika) promenimo ta zavoj kod^njskeganosljanca ali Copenhagen Snulf za kterokoli vrsto izmed naših nosljancev in sicer ob vsakem času pred potekom tu določenega časa; to se zgodi, nko tobak ni bil poškodovan potem, ko je bil odposlan iz naše tovarne.
Zamenjajo se samo polni zavoji in o tem se mora nas obvestiti, da zamoremo tako določiti povračilo blaga.
COPENHAGEN SNUFF je izdelan iz najboljšega, starega in dobro dišečega tobačnega listja: kteremu je pridejan delež povsem čistih tobačnih zmesi. Nosljanec je prepariran t^ko, da, mu je odvzeta vsa grenkoba in kislina naravnega listnatega tobika.
COPENHAGEN SNUFF JE NA SVETU NAJBOLJŠI TOBAK ZA ČIKANJE IN NOSLANJE.
Zgorajšnje jamstvo je pridejano vsakemu zavoju nosljanca Copenhagen Snuff.
Prireditev nosljanca je znanstveno izgotovljena. Prepariranje pomenjaza tobak ono, kar pomen jo kuhanje za jed in vležanje za vino. Copenhagen Snulf se pred vsem rabi kot tobak za čikauje. Ker obstoji iz finih drobtinic čistega tobaka, si ohrani tem večjo moč, tako daje njegova raba ekonomične vrednosti, ker daljše traja.
Ako ga nimajo na prodaj v prodojalnicah v vaši bližini, vam gadopošljemo po določenih cenah v kterikoli kraj Zjedinjenih držav in sicer poljubno količino Copenhagenca v škatljah
po S centov.
AMERICAN SNUFF COMPANY. PepL S., Ill Fifth Avenue, New York, N. Y.
Ay§tro>Amenkanska črta
| preje bratje Cosulichj
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate.
-v	;ii i , ■ - i:t • - v • »i •
Novi parnik na^dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka
Cene voznih listov iz New Yorka za III. razred so Š&z
Vsi spodaj naveden>7iovi parobrc-di na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE,	LAURA,
MABTHA WASHDJGT6H
AEGBNTDTA. V mesecih majn in juniju se bo-i 4«ta zgoraj navedenemu brodovjn •Iridmžila Se dva droga nova pot-aiftka parni ka.
PHELPS BROS. & CO.,
TUQTA............................................$38.00
LJUBLJALTB...................................... g^.gQ
KEK:S...................-.......................... 3S00
ZAGREBA......................................... 39 2.
KARLOTOA...................................... 3925
H. RAZRED do TRSTA all REKE......................$50.00, 55.00 i 60.C0
Gen. Ageals, 2 Washington St, New Yorfr
GEORGE L. BROŽICH.
$ zavarovalna in zemljiščna agencija.	\
A Todružnica Glavni urad : Podružnica:	A
S Eveleth, Minn. Ely, Minnesota. Chisholm, Minn.	A
[r <ilavni zastopniki:	j
P WAUL AND MESSER REALTY C0MP., OPDYKE SCHMIDT LAND COMPANY,	J
p I»uluth, .Minn, Chicago, 111,	a
m in	A
p 26 najboljših zavarovalnih družb.	4
U ROJAK! I Ako želite kupiti lote v mestu Uuluth ali Supe-	^
K rior. v bližini novih tovarn katere grad: U. S. Steel družba, ako želi-	a
Y te kupiti lepo t.irmo v spodnjem Michijj.inu, kjer je že veliko Slo-	T
Vi vencev kupil«, ali ako želite zavarovati VaSe posestvo v absolutno	d
K zanesljivih družbah, obrnite si* vedno na nas, mi smo uradni zastop-	^
P niki vseh omenienih družb za vsa mesta rudarskega ckraia države	if
Minnesote. in Vam vedno jamčimo popolnoma pošteno delo. PiSite	( K za pojasnila.
S	ROJAKI, zahtevajte in kupujte v saloonih in drugih ,
ii	trgovinah le i
1	Oiiil-Metodove unijske smodke in vžigalice.;
(*	Ako Vaš saloonar ali trgovec ne prodaja omenjenih smodk J
X	in vžigalic, pojdite k onemu, pri kterem jih gotovo dobite.
^	Uvažujte vedno, da trgovec, ki ne pro«laja blaga, ki je na- 1
3	rodu v korist, tudi ne zasluži podpore onega naroda, od kte- '
2	rega se preživlja.
v	(llecie pojasnil in naročil obrnite s° na glavne zalagatelje i
5	za Ameriko :
|	Al. Auserilk: & Co.,
|	82 Cortiandt St., New York.
Hjibova privlačnost je brezmejna.
Čisti turški tobak, kterega se rabi pri izdelovanju je tak, da se te cigarete vsakomur priljubijo. Iz tega tobaka se izdelujejo le najboljše in najdražje cigarete, kterih si ne more vsakdo privoščiti. Vse to smo pa spremenili in sedaj se je med našimi kadil-ci našlo mnogo kritikov, kteri nad vse hvalijo
Turkey Red Curettes
I.e našemu velikanskemu nakupu ftt tobaka — ki je bil rookrat večji oil ■ (IrlllWJ^cXn H vsa'KCKa druzega nakupa — se je za-	M I _
IbuubmIIjAh H hvaliti, da zamoremo dajati te vrste	B /.' fURKEYRFnI m
n cigaret deset komadov za deset	M j cfčff7'*" ^jjfiffl j m
m^m i B°ga,e' 'ep° ,"sečB in irjššss&i
f» 7/^Bm9 C Izbran turški tobak in krasen duh je	^LT^M I ■
Sjflft	jfefc&LH 3	lasten TURKEY R K D cigaretam—iz A^^T^
WKpjtPl .bJljfrf.fjSm 4	kterih je vse, kar je slabo, odstranjeno. BmBhIm^H S Njih vonj in okus mora zadovoljiti
BWBWBBHB I	vsakega kadilca. Tudi predsednik /je-	mMr
H	dinjenih držav ne more kaditi boljših ci-	-	j
MSSSjS^SjjSjSS I	garet. kakor jih zamorete kaditi Vi, ako	—-Z^0*0"/M/
^^^^^^^^^^^^^^	kupite Turkey Red Cigarete.
10c; za 10 Pri vseh prodajalcih cigar. Kupite danes jedno šKatljo. Poskusite jedno in prepričajte se.
■ S. ANARGYROS, A Corporation, owned by the AMERICAN TOBACCO CO.
CARNEGIE TRUST COMPANY.
115 Broadway, New York.
Glavnica in prebitek................$2.500.000,00
Depozitarna za državo in za mesto New York.
URADNIKI:
.7. B. Reicumans, President. J^mes Ross Cl-hran, Vice-President. Robert L. Smith, Vice-Prasident. Btantun C. Dickinson, Treasurer. RoBnn B. Mooruead, Secretary. John J. Dickinho.n. Jr. Ass'nt. Treas., Ai.bbrt E. Chandler, Aws't.' Sec'y., Lawrence A. Rama».e, Trust Officer. Ciiari.es E. Hammett, Ass't., Tr., Levfster G. Bam., Audiior, Cham. M. S< A«e't. Auditor, Philip J. Rosy, Jr., Cashier.
Doltvena depozi turn* r.a New York Cotton Excbanpre. New Yorlc lJrortuee Exchange in New York CoiTt-«" Kxchanjrc. ^aMtopnik državne bla»a}ne za državo Tennessee. Carnegie varnostno shrambice pod bančnimi prostori.
Vstanovljčna dne 16. avgusta 1908« Inkorporl/ana	aprila 1909 v državi Penna.
« sedežem v Conemaugh, Pa. •	GLAVNI URADNIKI i
\»rtd»ednik: MIMA F,L' ROVANftEK, R.F.D. No. I, ConemangS, Pa.
Podpredsednik: GEORGE KOS, 534 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. 0. Bx 523, Conemaugh, Pa. Blagajnik : FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomožni blagaj.: IVAN BREZOVEC, P. 0. Box 6, CoaemaafI, Pa.
KADZtRNIKI:
JACOB KOCJAN, preda nadz. odbora, Box 508, Conemaagfi, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, P. O. Box 101, Conemaugh, Pa. JOSIP DREMEU, nadzornik, L. Box 275, Conemaugh, Pa.
POB#TNIKI<
ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. /VAN GLAVIC, porotnik, P. 0. Box 323, Conemaugh, Pa.
f *	i£M#VNI ZDRAVNIK j
i III BRALL2EK, Greere S*.f ConemamgS, Pa. j' • >
Cenjena raitva, oziroma ajih aradniki so vljudno proieni polil j ali denar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, se dru^g* dopise pa aa glavnega tajnika.
V slažaju da opazijo iraftrenl tajniki pri mese&nih' poročili, sploh kjembodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznani na arai glavnega tajnika da *e v -prihodnje IPOfravi.	- -V/
Draftvena jlaailo Jt "GLAS NAEftDA".
it
V padišahovej senci.
Spisal Karl May; za G. N. priredil B. P. L. m
SESTA IN ZADNJA KNJIGA.
Ž TJ" T1.
- (Nadaljevanje.)
Ife-! Xad luknjo jc pritrjen močan, Ir-sen kolec, za kt^rega so mora prijeti in potegniti potem noge za >el»oj. Tako tudi starim. Ko vi>im na irogu. tipljem z nogami ]>od seboj in začutim drug, močnejši kolec. na kte-3ff.*n (■'{ postavim.
Sedaj počenem. l:er rutini na lesu dve vzboklini. Ko ju z rokami pot;pljcm, se prepričam, da -t.i dva močna vozlja. Kno 1111«,; >fegnem in . pronajdeRi da visi vrvna lestvica na drogu.
■•Pridi notri!" za kličem Haiefu. Našel -cm." " Iii že slo. če bi bil nekoliko večji." potoži.	- -
Zopet se dvignem in mu pomagam na povprečni drog.	' -
"Alah! Ce <e kolec zlomi ali pa'zdrkne, padeva doli!" pravi. "N> boj -e. Prepričal som se. da je za oba dovolj močan.- Zdrkniti pa ne mere. kt r je močno pritrjen. I'e je pa lestva za dve osebi dovolj močna, nr vem. Ostani zgoraj. prei>kal jo bodem.
Sedaj stopam doli. oziroma se začnem oprijemati. Preveč nepotrpež-
-------------------------------------m	wwwwwwyiMWW*^
POZOR ROJAKI!!
Varujte se po nizki ceni ponujana zdravila in onih zdravnikov, kateri vam hitro zdravljenje obljubujejo. i
Ravno sedaj je najnevarnejši čas, ko človek najhitreje oboli. V tem času se najrajše oglašajo zdravniki-mazači, kateri I bolezni niti poznati ne morejo, še manj pa ozdraveti. Ponujajo pa bolnikom po ceni ničvredna zdravila, ki pa več škodujejo, ! kakor koristijo.	j
f VARUJTE 5EBE IN VAŠO DRUŽINO.
Vsak Slovenec mora čuvati samega sebe, kakor tudi svojo družino pred takimi zdravniki in zdravili. Ne pustite se zapeljava,ti in na ta.način varati od zdravnikov, katerih nobeden ne pozna. Slavni zdrav*' niški zavod COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE je poznan pri vseh Slovencih, ki mtf hvalo dWjgo fn v*Jjr ga častijo.,Tekom pretečenih 13 let svojega obstanka so zdravniki tega zavoda ozdravili na tisoče Slo-	\
vencev. Vsled tega se nahaja V tem žavodu tudi na tisoče in tisoče zahvalnih pisem od Slovencev, katerih jMjJ drugi zdravniki niso zamogli ozdraviti, ker ne razumčjo zdraviti in ne poznajo pravih sredstev in dobrih 3)5 zdravil. Zdravniška spretnost in čudodelna metoda zdravnikov The ColtiDS N. Y. Medical Institute je še r
vsakem pomagala.	'	J
* .Ako toraj boljujete na katerej označenih ali stičnih bolezni, kakor; bolezni pljuč, prs. jeter, Crev, želodca mehurja ali bolezni v grlu, nosu, plavi, j usesin, ocen, an ako imate katar, kaftelj, težko dihanje, bljuvanje krvi, mrzlico ali vročico, nepravilno prebavo, zlato žilo, reumatizem, tragnje po životu, 1 nečisto ail pokvarjeno kri, vrtoglavost, nerroznoet, vodenico ali kako drago živino bolezen, anemogtost v spolnem, občevanja, posledice samoizrabljevanja, mazale, ftraete ispadanje las ali kake druge kožne bolezni. Vse ženske bolezni, kakor padanje maternice neredno čiščenje, neplodovitost, Deli tok, sifilis, •p jetiko itd. Ako imaste tajno mežko ali žensko bolezen, ne odlagajte niti dneva ter pridite osebno v ta znameniti zavod ali pa pišite v slovenskem jeziku na 1
5 The Collins New York Medical Institute
140 WEST 34th STREET - NEW YORK,
kjer ste lahko sigurni, da dobite najboljša zdravila, izbora o postrežbo ter bodete pod oskrbo glavnega profesojja in ravnatelja tega slavnega zavoda, kateri je ozdravil že na tisoče Slovencev tekom 13 let svojega obstanka tega slavnega in dobrodelnega zavoda. Vsakemu slovencu je znano dobro ime in slovitost THE COLLINS NEW Y0BK MEDICAL INSTITUTE SwavM?i2 najatarejsih in najboljših, in da je edini zdravniški zavod v New Yorku ki se sme imenovati THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in da oglašuje samo zato, da vas ozdravi. Mnogo drugih zdravnikov ki danas po časopisih oglašajo in zdravila po nizki ceni prodajajo, dasiravno niso nič vredna, so pri Collins New York Medical Institute prosili za dovoljenje, da bi se v tem slavnemu zavodu učili spoznavati bolezni in pripravljati dobra zdravila, ki tudi res
ozdravijo.
I w Pošljite 15 centov v znamkah za, znamenito, od Dr. E. C. Collinsa spisano knjigo: "Človek, njegovo \J 1
življenje in zdravje", katera vas poduči kako si zamorete zdravje ohraniti in kako Vam je mogoče	-fjj
^^ ▼ s^oc^^bolerai^^mveti^To znamenito knjigo bi moralajmeti vsaka slovenska	j ^^
Vsa pojasnila in nasvete v^jn daje ravnatelj sam, in to zastonj. Pišite ali pa pridite osebno v
Collins N. Y. Medical Institute
MO W. 34th Street, New York City, j
Dr. 8. X. Hyndman. Vrhovni ravnatelj. URADNE PIK Spi Vsaki toeili h,Ii|iIIh fclro P"t»Hji Ob neenak imyrmzmikSk od 10 dopoldan do
1 ure popoldan. Ob torkih in petkih 1
, .	94 7 do 8 are zvečer. ,
-----—^-------------------------- -------- ----------j
!jiv sem, da bi v temi iskaj povprečne vrvi. Kiolcev namreč ni. iProsto i
puhtim noge viseti in tt spuščam z rokami kakor po kaki vni.
\ eč predelov je, ki so zaznamovani z povprečnimi drojrovi. Nisem več v drevesni duplini, ampak v skalnatem kaminu. KJako je le-ta nastal, ali naravnim. aii umetnim potom, ne morem v temi videfi. Kočno, končno dosežem z nogami trdna tla.
Z rokami se prepričam, da sem v ozki luknji, ki nima izhoda in v kteri je prostora za kakih pet oseb. Jako koristna mi je moja mala svetilka, mala -stcidenieiea 7. oljem in fosforjem, ktero vedno seboj nosim. Potegnem jo iz žep:, in odprem zamašek. Ko jo potem zopet zamašim, da tak svit. da obda jajoče me skale precej dobro razločim.
Prostor jc trioglat. Na obeh straneh so naravne pečine. Tretji zid pa tvori umetna stena, ki ni višja, kakor pet vatlov.
Ko preiskujem tla. najdem, da so skalnata. Pri tem opazim neko vrvico, ki je privezana na spodnji del vrvne lestvice, in ki vodi navzgor. Sledim ji ? svetilko v loki in iznajdem. da vodi vrvica čez zid na drugo strni:. To mi zadostuje, da vera vse. Zopet fcočem gor, iko zaslišim Ha-lefov polglasni glas:	"	.
"Siili. primi za lestvo! Vrti se."
"Ah! Ti prihajaš?"
"Da. predolgo si me pustil čakati. Mislil sem. da >»i ponesrečil."
Kmalu ste ji zraven mene in se pri motni svitlobi-ogleduje.
£,'i'ako se mi zdi, kakor bi bil v vodnjaku," pravi.
"N>. v votlini sva."
Preklemano je majhna in ozka!"
"Ker ie samo de] iste. Zopet morava par stopnic gor*in potem splezava čez vi-1 na drugo stran."
"Toda kako?"
*1 Seveda z lestvico, ktero spnstimo tam ira tla. Potiplji to vrvico! i Ta vodi na ono stran. Noben ptujec,'ki stoji tam v temi. ne more slutiti, j da ji- tnkaj še en ozek prostor, kjer je lestva. Ttuli na oni strani je vrvica tako skrita, dri jo more samo kak zaveznik najti. Ce hoče toraj kdo od druge strani semkaj priti, mu je treba sa»mo z vrvico potegniti lestvo. ! Stvar ie jako praktično urejena."	».
-Ue oraktičnejša sva pa midva, sidi." se zasmeje mali. "Tudi naj-večje jikrnnosti iznajdeva. Ali greva v votlino?"
gotovo. Po stopnicah navzgor, ge všteva na zid fei- »postiva lestvo na rirugi .strani na tla."	'	■ '
J?avno teko. kakor sem rekfl. se tudi agodi. Prideva v/proVpr, -?a ktrrogii moja svetilka ne zadosttfje. Hale£%ie primetz* T<>ko. irkif^p^ft;
-•'Saj vendar ne *x»de nikogar tufcaj?" '	„?>, .^r >«." n
Pnule jmo. "	i	'>	-	cr 1
i! it
11 Ivo s starega papirja ztfžpem ih posv^ftfc na okolu. Sama Prostor. \ klerem sva, je velik, kakor precej vvfika soba. Mikihr7hanajst
j korakov jc dolg in širok."
Ivo papir pogori in naju zopet tema objame opazim spodaj na tleh na eni strani -lab svit. Vležem se in--vidim dolgo luknjo, ki vodi na
, prosto,
Halef. tukaj .jo luknja ogljeniee. skozi ktero bi morali zlezti," naznanim oveseljen. -"V njo grem. Če se ne motim, moram videti
Oškota in Omcria."
^loia 'lutnja se uresniči. Ko se splazim tako daleč naprej, kolikor 1 siiieni, ne da bi me mosel kdo videti, vidim oba zunaj.sedeti. Nepremično gledata na ki .p in v rokah imata pripravljeni puški.
To zadostuje. Zopet zlezem nazaj.
".Sedaj narediva luč ne?" vpraša Halef.
'"Da. !>aj mi mast. Cunja bode služila za stenj."
Lonček imam privezan za pasom. Odvežem ga in potem nareževa v njega medvedjo mast. cunjo pa z vijem v stenj.. S pomočjo vžigalic imamo kmalu bakljo. ki ^e sicer grozovito kadi, a prttetor popolnoma osvetljuje,
Sedaj preiskujeva stene. Iz masivnega skate v ja so, ražun maltga zidu čez kteresn sva prišla. Jasno je: jama obstiJja samo iz tega prostora. Kljub trkanju ne najdeva votlo douečega prostora. Zagledava pa nekaj, kar vzbudi najino pokornost: Štirioglato obrezan kamen, ki leži zraver luknje. \ njega je vlit železen obroč, od kterega visi veriga.
''To je zapora," pravi Halef,.
"Da. Rabi se pa samo takrat, kadar je kak jetnik tukaj. Potem se
^iitr
zapre odprtina s tem kamnom in zunaj se ga z,verigo tako pritrdi, da ga od z.totraj ni mogoče odstraniti."
•'Ali meniš, da so tukaj časih jetniki f"
"Da. Jutri zvečer pride eden, in čudil se bodeš, ko zveš kdo je."
"No, kdo?"
"To ti povem kasneje. Tudi je bilo tukaj mnogo ljudi ubitih. Z nami •Je fgljar iste nau^frcval. Zlezli naj bi naprej. On bi potem za nami zaž^al kopo. in ker deluje dupliua, v kteri visi vrvna lestvica, tako, kakor visok fabnčni dimnik, bi prišel dim sejn notri ter nas v nekaj minutah zadušil."	^
•'Alah '1 Alah! Gorje temu ogljarjn, ko zopet ven pridem!"
"Nič mn ne bodeš rekel in ničesar mu ne bodeš storil. Dovolj veva in lalrko greva."
Ogenj pogasiva in sedaj morava seveda- čakati da se lonček in mast shladi. Potem pa se vrneva in pri tem skrbiva da postaviva zopet Ase v prejšnji rod.
Ko stojiva potwn zgoraj pred lipo. se globoko oddahneva. Nič ni pri-je'ncga narediti tako pot v negotovo globočino. Kaj bi se vse lahko zgodilo! Ce bi bil s!ečajno kdo spodaj in bi naju pozdravil s krogljami! Zgrozim I so, ko na io pomislim.
Mast vzamem iz ,'ončka in jo vržem stran. Mete nazajgrede no najdeva. pač pa si natrgam nekaj diusih rastlin, da bi jih dal konju. Halefa vedeli nabirati dolge, črne polže iu ker jih je veliko, jih ima kmalu poln 1 lonček.
Seveda greva lako. da prideva od nasprotno strani. Svojemu vranen da*n rastline, -ia jih požre. Halef ga pa namaže po nozdrzih z enim polžem. tc? nese lonček z drugimi v hišo. Ko pride nazaj, dela tako vesel obraz, da ga vprašam:
•'Kam si jih pa dal?"
"Stresel -em jih v žep kaftana. ki visi notri."
"'To je seveda veliko junaštvo, na ktero si lahko ponosen. Slavni hadži Haief Omar počenja otročarije "
Tiho se smeji pred-se. Moja opazka ga ne more razžaliti.
Ko stopiva k Oškotu in Omarju, naznanita, da se ni nič pripetilo. 1 OgljrV po ne more dalje prevladovali svoje nepotrpežljivosti in pravi:
"Sedaj si zopet tukaj. Ali dovoliš,>'dia zapustiva klop."
Še nel Preje ne vManetin. dokler rie zasedema -44©nj."
JjSi imy odjozdiior'	;' ;	• ; ;
T1 1}r'J;. ' '^cliojf	ravno; lako'prijazno opomnimo:
^ Stf^	fh fH č^ti'	več zvabiti koga ndlri.
. ^Dni-iacft T»i se,^jflvkp ,zgodila,da. usoda, ktero želiš drugim, te^e samega p doleti."''	.	5
' e. "Kaj hočeš s tem povedati, ne vem."
i*' :	nekoliko požiisft! Prepričan sem, da m*v:bA|leš'kraalo. ra|titnel
! Ko^e vrnem, se bode izkazalo, če si me ubogal aH ne."
"Vrniti se hočeš? — Kedaj?"
"Kadar lw>de potrebno, preje no. in tudi pozneje no."
:<Gospc»d. tako me gledaš, kakor bi bil jaz najslabši človek na svetu."
■' - To s* tudi, dasiravno je še več drugih, ki so še zlobne jši. kakor ti.'
"Saj nisem nič hudega storil? — Kaj mi moreš dokazati?"
"'Pred vsem. da si lažnik. Zatrjeval si, da ti niti imena Aladžijev nista znana. I11 vendar sta se že velikokrat pri tebi zadrževala in celr vojaki so ju tnkaj iskali."
"To ni res. Še nikdar nisem slišal teh imen, pri meni pa tudi nistu
i bila''
(Dalje prihodnjič.)
NA PRODAJ.
Podpisani takoj prodam hišo štev. i 45 v Dolenji vasi pri Cerknici. Pri hiši je velik hle?. Cena je 5000 K.! Kdor želi kupiti in zvedeti natančnosti, naj se pismeno ali pa ustmeno obrne na lastnika:
Frank Svigel, P. 0. Box 168,	Garrett, Pa.
(5-11—1)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v St. Louis, Mo., in okolici priporočamo našega zastopnika
Mr. FRANK SKOK-A, 2838 Lyon St., St. Louis, Mo.,
kteri je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda, knjige in oglase. Upravništvo "Glasa Naroda".
||	NARAVNA	A
» KALIFORNIJSKI VINA %
NA PRODAJ. fl
3jf Defcr« era* Tla« po 50 do 60 eL	7%
m/	gakn * posodo vred.	tS
W Dekre belo vla« od 60 do 70 ct	Ifit
£r	galon ■ posodo vred,	i/
mU Kzmtaa trapat!c« od 92.C0 doSS	W
Ti	galon • posodo vred.	'Q
i Manj nego IO galon na}	fm
nihče ne naroča, ker man^e ko*	{5
ličine ne morem raspoiOjad.	Jn
Zaledno s naročilom naj gg. na-	1%
roeniki dopoilfejo denar, osiro-	Jrf ma Money Order j
Spoštovanjem	~rz
Nik. Radovicb, fH
S94 Veraeat Sf„ Sta Fraadtce, Cal
Kadar si namenjen i^r,
sorodnike ali prijatelje v teti v Ameriko, obrni se za vožnje cene in pojasnila na tvrdko Frank Sakaer Co., 82 Cortlandt St., New Yor«, N. Y., ktera zastopa vseparobrodne družbe in daje toiadevna noiasnil'4 brezplačna.	_
. i. f j.ii 1
Kje je ANTON ŠTRUKELJ t Doiia je iz Št, Vida nad Ljubljano; pred sedmimi meseci je bil Še v Cleve-landu, Ohio. Za njegov naslov bi rad zvedel: Anton Cergolj, 1380 E. 43rd St.. Cleveland, Ohio, ker mu ima nekaj važnega sporočiti iz starega kraja.	(8-10—1)
NAZNANILO.
Slovensko podporno družtvo sv. Cirila in Metoda št. 16 .J. S. K. J. v Johnstovvnu. Pa., ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu na 72") Bradley Alley. Družtvenikom se naznanja, da bi se istih v polneir •številu udeleževali ter redno dona-šali svoje mesečne prispevke. On: !člani pa. ki so izven Johnstovma, na. pošiljajo prispevke na prvega t a j 'nika.
Pri ledni družt veni seji dne 26. de, cembra izvoljeni so bili sledeči nrad uiki za loto 1910: Predsednik .Josif Rova n, 825 Virginia Ave.; podpred sednik Ivan Tegelj; I. tajnik CSreifOi Hreščak. 407 8th Ave.; II. tajuil Ivan RomSigar; blagajnik Matiji Pečjak, 819 Chest put St.; zastopnil Anton -Tfnc. 287 Cooper Ave. Pre sledovalei knjig: Josip Mcrše. F'rai "Jakopič in Leopold Kosmel. Zasta vonoš.1 Matija Zalar. Maršal Josij Lovko. Bolniški nadzorniki: Ivai Bečaj, .Tosip Cle in Andre'j Šuštar šič. Redar Andrej Suštaršič. • 4 f Po/Sdr.tv"Vsem članom^	,
' Cirogdr Hreščak,'!. tajižj^,
; :"';,'„/, ts-ii-iT -