Hiter in ekonomičen promet je odvisen od kakovosti cestišč
Z izvajanjem pctletnega plana indn-siiializacije in elektrifikacije v našl driavi, z vedno večjim razvojem go-spodarskega žlvljenja, je velik del bre-men transporta odpadel na naše ceste. Kljub temu pa se je t letih po osvo-boditvi temn dejstvu posvečalo pr«^-malo pozornostL Tako je ostal precej-5en del cestnih objektov v okraju * precej slabem stanjiu Temn se v osta-lem ni čuditi. 400 km cest v ptujskem okraju je skozi vse lcto prepuščenflj okrog 75 več ali manj marljivim ce-starjem ter upravi xa ceste. ki pa vseh nalog, ki jih postavlja redno vzdrže-vanje cestnih objektov, iz znanlh ra»-logov ne zmore.
V  Ietošnjem »Tednn cestnega prome-ta«, ki se bo vršil od 23. do 30. aprila, bo  zepet   dana   prilika   vsem   članom mnoiičnih organizacij kakor tudi vsem ostalim državljanom, kl .iim je na tem, da se bo promet na naSih cestah lažje in   uspeineje   razvijal,    da    bo    manj okvar na dragocenih motcrnih vozilib. predvsem   pa   kmetom,   ki so najboU prizadeti zaradi slabih cest, da prisko-čijo na pomoč. S prostovoljnlm delom se bo pripravljal  in  naražal   granaos, nrejevala   s«   bodo   cestiSča,   jarki   in ostali odtoki vode.
Zavedni frontovci bodo s pmstovolf-jdm delom nri jK>JM»yyanJii_ in. ureje-vanin eestnih objektov prihrantl! IJod-ski oblasti velike denarne me«;ke ter opravili dela, ki bi tudi siccr bfla teije lzvedljiva zaradi pomanjkanja delovi» sile.
V  lastnem tateresn kmetoT so dobre ceste, ker prav ti nalbolj občuttjo rax-rlta cestišfa, mlake fn blato na cestah. S prostovoljnim navažanjem posipneg* materiala ter s pomočjo pri ostalih de-lih bodo tudi kmetjc prispevall, da bo-do postale ceste res prave arterlje gt>-spodarskega organlzma v okraju.   A.S.