177. številka.
I LiuMjaii, i bitak, S. avgusta 1915.
ILVIli. IB10.
.Slovenski Narod* velja v tjnblfanl
na dom dostavljen:
&]o leto naprej • • • • K 24 —
aolleU     . •„ • •. • m 12*—
ćctrt leta   m • J • j • •» , 6'—
na mesec   - • • • • . 2*—
v upravništvu prejemam
celo leto naprej • , • • K 22*—
pol leta     „ • • • • . 11*—
četrt leta    n • • • • . 5*50
na mesec   . ■ • • • ■ 190
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knafiova ulic* si. 5 (v pritličju !.vo) telefon
*xhaja vsak dan sveto1 Imemii nedelfe te _
jnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d* to je administrativne stvari.
—— - Posamezna številka velja 10 vinarje*. — —
& :/v.r.ena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon sL 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
cr ?»vstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo lef-> skupaj naprej    •  K 25*— pol leta
četrt leta na mesec
13-— 6-50 2-30
celo leto naprej      .  .  .  K 30*— za Ameriko in vse druge dežele : j celo leto naprej . . ■ . K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka" Upravnlstvo (spodaj, dvorišče levo), Knafiova ulica st. 5, telefon št85*
Novi italijanski navali odbiti.
ODBITI ITALIJANSKI NAPADI PRI ZDRAVŠČINI,  POLAZZU IN MONTE  DEI  SEI BUSI.
Dunaj, 4. avgusta. (Koresp. ur.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Na Goriškem je bilo v noči na 3. avgust na robu planote zopet odbitih več posameznih italijanskih napadov, tako južno od Zdravščine in vzhodno od Polazza, kjer je sovražna infanterija dvakrat z bajonetom napadla, ali je biia obakrat odbita pod težkimi izgubami. Popoldr^ <ine 3. avgusta so poskusili Italijani > dežju in megli po silni artiljeriji-i pripravi zopetni sunek na naše pozicije na Monte dei sei busi. Tudi ta napad je bil odbit.
V koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju je prišlo v nekaterih odsekih do živahnejših artiljerijskih bojev.
Proti Zellenkopfu postavljena /talijanska infanterija se je umaknila na zapadnem obronku višine, ker jo je obstreljevala njena lastna artiljerija. Napad dveh sovražnih kompanij na obmejno višino južno od Schlu-derbacha in močnejši napad na Col di Lana (Puchenstein) sta bila odbita. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hoier, fml.
*
BOJ   ZA DOBERDOBSKO PLANOTO.
Kratek odmor po drugi bitki ob Soči je pri kraju. Italijanska armada Je začela zopet silovito napadati Do-berdobsko planoto, katere posest se jej zdi važna za zavzetje goriškega mostišča. Vzhodno od Polazza so se pričeli napadi, ki pa so bili vsi krvavo odbiti, zlasti naša artiljerija je prizadejala sovražniku velike izgube. Itaiianski topovi obstreljujejo rob planote. Pri goriškem mostišču in ob Krnu je bil mir.
»ZANJKE« OKOLI GORICE.
Lugano, 2. avgusta. Italijansko Časopisje razlaga, da je potrebno po-
LISTEK.
dietnihova skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
»Prav hvaležna sem vam, gospod Lvnd,« je rekla lady Boldon. »Vi ste res dobri.«
»Prosim, nikar se mi ne zahvaljujte.«
Ado je ta odkritosrčno izrečena odklonitev njene zahvale tako presenetila, da ni ničesar več rekla.
»če vam smem kaj svetovati,« je nadaljeval duhovnik »potem vam pred vsem priporočam, da ne izpre-govorite o tej stvari nobene besede svojemu možu, ne zdaj, ne pozneje. Prepričan sem namreč, da bi vsaka vaša beseda le slabo vplivala na vašega zakrknjenega moža in le podprla in utrdila njegove, vam neprijazne namene.«
Ta nasvet se je popolnoma vje-mal z lastnim mnenjem Ade Boldon. Če bi možu očitala, da ne drži svoje obljube, je vedela, kaj bi ji na svoj odurni način odgovoril: Da ga je namreč vzela iz golega koristoljubja, da sploh ni nikoli na nič drugega mislila, kakor na njegov denar in da je kriva, če ie spoznal njene na-
[ časno bližanje do Gorice, katere skorajšnje zavzetje je bilo že naznanjeno, raditega, ker se morajo izvršiti uspešnejše artiljerijske priprave in pa, da se izognejo zanjk. »Secolo« piše, da današnji napadi sovražnika nameravajo spraviti Italijane v nevarne zanjke.
»ZA SEDAJ NE BOMO ŠE MARŠIRALI V TRIDENT.«
Rosendaal, 4. avgusta. V italijanskem glavnem stanu je dobil zastopnik »Petit Parisiena« o vojnem položaju tako - le poročilo: Soglašamo z Joffrejem: ne nepotrebnih človeških žrtev. Ne mislimo na to, da bi jurišali na gorske prelaze in napadali z bajonetom sovražne okope. Naš položaj je precej sličen onemu Francije. Italijanom kakor tudi Francozom se po krivici očita, da nič ne riskirajo, da bi napredovali. Da bi se predrla nemška fronta na Francoskem in bi se prisililo sovražnika, da se hitro umakne iz zasedenega ozemlja, je potrebna borba na daljavi najmanj 30 kilometrov. Drugače pridejo prodirajoče Čete v nevarnost, da jih obko-le in odrežejo od zveze za hrbtom. Česar Joffre sedaj ne more doseči, tega se tudi ne sme zahtevati od nas, še toliko manj, ker se nahajamo na mnogo težjem operacijskem ozemlju.
Za sedaj ne mislimo na pohod v Trident. Dan zmage napoči, ko dobimo kako udobno pot. Potrpljenje, potrpljenje, naš cilj je sedaj Trst!
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 3. avgusta. Iz vojnoporo- j čevalskega stana: 1. avgusta: V Val j San Pellagrino je ponovil sovražnik j dne 30. julija z močnimi silami svojo j že 28. julija izjalovljeno ofenzivo na našo pozicijo na Costabelli. Kljub podpori artiljerije so bile tudi to pot tri sovražne kolone popolnoma odbite. Severno v odseku Buchenstein so poskusili sovražni infanterijski oddelki zvečer 29. julija z nepričakovanim napadom Cina di Pescoi in Sasso di Mezzedi zasesti. Nase čete so pregnale sovražnika.    V Karniji se je
končal 30. drzni načrt, pregnati sovražnika s rorcella cianalot in z vzhodne višine, s srečnim uspehom. Naša infanterija se je polastila z velikim elanom strelskih jarkov in višine prelaza in je v bajonetnem boju vjela 105 mož, med njimi 7 oficirjev. Da je bilo podjetje uspešno, je pripomogla gotovost naših težkih baterij v streljanju, ki so razdejale najprvo sovražne strelske jarke in so potem preprečile približanje ojačenj, ker so strelsko daljino zvišale. Na Kraški planoti je izvršil sovražnik v noči na 31. julija silovit napad na naše desno krilo v odseku »Monte dei sei busi«, bil pa je odbit pod težkimi sovražnimi izgubami. Neko močno sovražno koleno na pohodu iz Devina v Doberdob so izsledili naši opazovalci in nato je streljala na njo naša težka artiljerija, nakar smo jo potisnili nazaj pod očitno težkimi izgubami. Čez dan smo nadaljevali svojo ofenzivo. Zajeli smo zopet nekaj strelskih jarkov, vjeli 346 mož. med njimi 14 oficirjev.
Dunaj, 5. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana se poroča: Poročilo sovražnega italijanskega generalnega štaba: 2. avgusta. — Naši hidroplani so napadli zvečer 31. julija Rivo, so metali bombe z odličnim uspehom in ušli srečno intenzivnemu sovražnikovemu ognju iz pušk. Naslednje jutro so streljale naše težke baterije s silovitim učinkom na železniško postajo v Roveretu, kjer so naši opazovalci naznanili prihod transporta čet. V dolinah Ca-dore se je pričelo zopet močno streljati, ko se je poizgubila gosta megla zadnjih desetin dni, z namenom, da se razdere okope v gorenjem Corde-vole, v gorenji dolini Boite, dalje pri Landro in v dolini Šeste. V bojih v Karniji imamo beležiti novo sijajno epizodo z zavzetjem Monte Medetta, severnozapadno od Cima Guestael. Sovražnik se je bil tu trdno vgnez-dil in razpolagal je tudi z izdatno pomočjo sosednjih baterij. Bojni teren je bil težak. Po dolgem boju z menja-jočo se srečo se je posrečilo našim planinskim lovcem vsled podpore učinkujočega in preciznega ognja naše zadej postirane artiljerije pregnati z veliko silovitostjo in elanom sovražnika z njegovih pozicij. Ko so mu došla ojačenja, je izvršil močne protinapade in šele zvečer smo došli v stalno posest vrha. Tudi na Kraški planoti je prediral sovražnik,  ko je
skušal v noči na 31. z raznimi demonstrativnimi podvzetji odvrniti našo pozornost, z močnimi silami v zjutranjem mraku proti našim pozicijam na Monte dei sei busi. Naša infanierija je zlomila s svojim ognjem silovitost tega napada in pod-vzela nato energičen protinapad proti fronti in flanki sovražnika, ki je bil obkoljen in pognan v beg, pri čemur je izgubil okoli 150 vjetnikov, med njimi 6 oficirjev. Njihove izjave potrjujejo, da so izvedle napad elitne čete, med katerimi se je nahajal en regiment cesarskih lovcev, ki je dospel Šele pred kratkim na bojišče in je bil skoro popolnoma poražen.
Cadornova gostobesedna, pa neresnična poročila.
Zurih, 4. avgusta. »Tagesanzei-ger« poroča z italijanske fronte: Gadoma sestavlja obsežna poročila, da obsežnejše že ne morejo biti. V italijanskih listih zavzemajo cele strani. V inozemstvo pa pošilja »Agenzia Štefani« krajša in milejša poročila. Gostobesedni Cadorna zakriva, da je položaj na meji še vedno popolnoma neizpremenjen. Na Doberdobski planoti, katero so Italijani vzeli baje že šestkrat, se pripravljajo zopet, po najnovejših poročilih, boji v jarkih na južnem obronku, dokaz, da je bilo vseh šest naskokov brezuspešnih.
Proti Dunaju in Ogrski.
Ženeva, 4. avgusta. V poročilu o bitki na Goriškem, pribija »Temps«, da italijanski zavezniki res jako počasi prodirajo in da po dveh mesecih vojne takorekoč niso dosegli nobenega uspeha, čeprav ima avstro-ogrska monarhija svojo armado zaposleno na treh frontah. Glede končne zmage pa se ne sme dvomiti še danes. Kadar se Italijani prebijejo skozi obrambne črte, ki jih sedaj zadržujejo, bo njihovo prodiranje toliko hitrejše. Njihova pot pa jih ne bo vodila v Trst, ampak proti Dunaju in Ogrski. Seveda pade tudi Trst v njihove roke, kakor hitro premagajo avstro - ogrsko armado v kaki odločilni bitki.
ZAMAN JE POSEGLA ITALIJA V SVETOVNO VOJNO.
Kristiianija, 4. avgusta. »Aften-posten« piše o italijanski vojni: Mislilo se je splošno, da bo italijanska mi-
lijonska armada jeziček na tehtnici, ki odloči za zaveznike, ali to se pokazalo za napačno. Nasprotno: srednji državi sta izvojevali v dveh mesecih in pol, odkar je posegla vmes Italija, celo vrsto sijajnih zmag na vzhodu, ki predstavljajo doslej največje uspehe svetovne vojne. Italijani stoje danes približno tam, kakor ob začetku. Zavezniki so razočarani. In sploh stregičen položaj Italijanov sedaj ni ugoden. Svoje glavne sile imajo sedaj ob Soči. nc da bi bilo zaledje in fianka na Tirolskem povsem krito.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Lugano, 3. avgusta. V bojih ob Soči sta bila težko ranjena tudi gene-ralmajorja grof Trombi in Amadei.
Milan, 3. avgusta. »Corriere del-la sera« se pritožuje, da cenzura ne dopušča priobčevanja pisem vojakov z bojišča in poročil z bojišč od strani časniških poročevalcev. Pravi, da ljudstvo ne sme biti odrezano od svoje vojne, kakor bi se nahajalo v kakem koncentracijskem taboru.
Lugano, 4. avgusta. Nekaj dni že se poroča, da je izbruhnila kolera v južni Italiji. »Messaggero« poroča, da je ministrski svet izdal dekret za pooštrenje zdravstvenih odredb. Kljub previdnosti v naznanilu, je to brez dvoma potrdilo, da obstoja epidemija.
Chiasso, 4. avgusta. Na dan 7. avgusta je sklicano splošno zborovanje poslancev in županov v Rim. Posvetovali se bodo o krušnem vprašanju. Zborovanje se bo vršilo na Kapitolu.
Chiasso, 4. avgusta. V Bielli je zborvalo 62 županov iz Pijemonta; posvetovali so se, kaj storiti proti draginji. Sklenili so, zahtevati od vlade statistiko žitnih zalog in določiti maksimalne cene.
Lugano, 4. avgusta. »Corriere della sera« poroča iz Rima: V avli senatorske palače na Kapitolu se vrše priprave za veliko slovesnost, ko bo ministrski predsednik Salandra imenovan za častnega meščana rimskega mesta.
Chiasso, 4. avgusta. Ranjene italijanske vojake morajo, vkljub veliki vročini, prepeljevati v Sicilijo. Av-stro-ogrske vjetnike prepeljujejo s parniki iz Livorna v koncentracijski tabor na nekem otoku.
I gibe. Ada je uvidela, da bi prepir take vrste njej samo škodoval.
Med tem, ko se je duhovski pomočnik mudil v sobi Rikarda Boldo-na, je Ada čakala pri hišnih vratih, j Želela je, govoriti z duhovnikom j vsaj nekaj trenotkov, predno zopet odide domov, da izve, kaj je opravil. V svojo sobo ga ni hotela klicati, da bi ne vzbudila pozornosti slug, katerim ni zaupala.
Naposled je prišel gospod Lvnd po stopnicah. Ada mu je šla naproti in ga ustavila, kakor bi ga bila slučajno srečala.
»Torej, gospod Lynd — ali se vam je posrečilo?« je vprašala navidezno povsem ravnodušno.
Duhovnik je odkimal z glavo.
»Bojim se, da moje posredovanje ni prav nič pomagalo,« je šepetaje rekel duhovnik. »Pridem pa jutri ali pojutrišnjem zopet in poskusim še enkrat.«
Ada Boldan je pustila duhovnika oditi in potem pohitela v svojo sobo ter vrata za seboj zaklenila.
»Jutri ali pojutrišnjem!« je ponavljala s trpkim posmehom. »Jutri ali pojutrišnjem je lahko že prepozno.«
Poteklo je precej trenotkov, predno se je Ada toliko umirila, da je mogla zopet prevdarno razmišlje-vati. Končno je odšla in stopila v sobo, kjer je ležal njen mož. Ravno v tem trenotku je bolnikovo sobo zapustila strežnica, neka gospa Fen-
wick, ki jo je bil priporočil zdravnik. Ada je zapazila, da je strežnica skri-vaje vzela z bližnje mizice brzojavko in jo odnesla s seboj.
»Zdi se mi, ljubi mož, da se bolje počutiš,« je rekla Ada z mehkim glasom in se nagnila k svojemu bolnemu soprogu.
Stari Rikard Boldon je svoje ostreprodirajoče poglede uprl na ženo — ti pogledi so izražali nezaup-nost in sovražnost.
»Počutim se dosti bolje,« je odgovoril. »Ti se tega seveda zelo veseliš, kajne,« je dostavil soprog s porogljivo grimaso.
»To je vendar naravno, da se tega veselim,« je rekla Ada. »Upam, da boš že prihodnji teden zopet na nogah. Ah — tu prihaja doktor Jack-son, treba je torej poklicati strežnico.«
Ko je Ada zdravnika s kratkimi besedami pozdravila, je hitro odšla iz sobe, kajti mudilo se ji je, dobiti strežnico in se z njo pogovoriti. Prišla je ravno o pravem času. Strežnica je namreč že vedela, da je prišel zdravnik in se je vračala v bolnikovo sobo.
»Kakor vidim, je moj mož zopet brzojavU odvetniku Feliksu,« je rekla Ada z nekako nezadovoljnim izrazom.
Gospa Fenwick se je zelo začudila temu ogovoru. Ni vedela, kako si naj raztolmači te besede. Ostroumna lady Boldon je takoj uganila pri čem
da je: da je namreč njen mož res brzojavil in sicer baš odvetniku Feliksu in da ie strežnici naročiI,naj tega Adi ne pove.
»Vam je vendar znano, da je doktor Jackson mojemu možu prepovedal se baviti sedaj,, ko je še bolan, s kupčijskimi stvarmi, a vi mu vendar pomagate, da dela proti dobrohotnim naročilom zdravnika,« je z nekoliko ošabnim neodobrenjem dejala Ada. »Povedala bom to gospodu doktorju.«
Ta grožnja je gospo Fenwick očividno razburila, kajti zadovoljnost in zaupanje zdravnika sta bila pogoj, da je mogla živeti kot strežnica pri bolnikih.
»Ah, milostiva,« je naglo vzkliknila, »saj nisem vedela, da je doktor svoje naročilo mislil tako natančno. Videla sem davi, da se sir Rikard že dokaj bolje počuti, pa sem si rekla, da ne more biti škode, če ustrežem njegovi želji in odpošljem navadno brzojavko.«
»Saj je mogoče, da to mojemu možu sicer ni škodovalo, gospa Fen-wiok. Grajala sem le to, da se niste držali zdravnikovega naročila. Ker upam, da se kaj takega več ne primeri, se za sedaj ne bom pritožila pri zdravniku. Če bi pa sir Rikard zopet kaj takega zahteval, je Vaša dolžnost, da mi to poveste, če bo dosti trden, da se bo lahko zopet bavil s kupčijskimi stvarmi ali Če pojde samo za malenkost, se bo njegovi želji
že ugodilo. To pa veste sami, da vsaki želji kakega bolnika ni ugoditi.
»Gotovo ne, milostiva.«
Gospa Fenwick, zadovoljna, da ie ostalo le pri tej graji, je odšla v bolnikovo sobo, dočim je lady Boldon stopila v bližnjo spalnico in tam počakala nekaj trenotkov, da bi šele potem šla k svojemu možu. Nekoliko jo je jezilo, da ji gospa Tenwick ni povedala vsebine odposlane brzojavke. Sicer bi jo bila lahko naravnost vprašala, toda zdelo se ji je, da bi se s takim vprašanjem nekako ponižala in zato tega ni storila. Vrh tega pa je sumila, da je njen mož svojo strežnico podkupil, češ, naj ničesar ne pove in lahko bi se bilo zgodilo, da bi jo bila gospa Fenwick nalagala in jo spravila v kak neroden položaj.
Ko je poteklo nekaj trenotkov, je šla Ada tihih korakov v sobo svojega moža.
Zdravnik je bil že dokončal preiskovanje ter je izjavil, da se je bolezen sira Rikarda Boldona prav izdatno obrnila na bolje.
»Glavna stvar, na katero je zdaj paziti, je ta, da pozdravljenja ne bo nič oviralo,« je rekel doktor Jackson z važnostjo skrbnega zdravnika. »Gospod se ne sme nič razburiti, ne sme imeti nobenih skrbi in zlasti je treba paziti, da se ne prehladi. Če bodo razmere ugodne, potem je upati, da bo sir Rikard Boldon že čez nekaj dni zopet na nogah.«
(Dalje prihodnji«.).
Milan, 4. avgusta. Kakor poroča »Popolo d' Italia«, izdeluje ministrstvo odredbe za novo pregledovanje letnikov 1893, 1894 in 1895. Vsi, ki niso bili potrjeni, se pozovejo na novo pregledovanje.
Lugano, 3. avgusta. V kraju Thiesi na Sardiniji ni dovolil povodom pogreba nekega stotnika, ki je padel na bojišču, tamkajšnji duhovnik, da bi nesli italijansko trobojnico v cerkev. Veliki del prebivalstva je smatral, da izkazuje duhovnik tako svoje prijateljstvo do Avstrije, in je demonstriralo proti njemu.
Lugano, 4. avgusta. »Avanti« piše, da so kratkomalo izmišljena ona pisma vojakov, ki jih priobčujejo nacionalistični listi in v katerih je govor o hrabrosti in veselju v italijanski armadi.
Chiasso, 3. avgusta. Zakristana Patrignani iz Ankone, ki je bil nedavno oproščen obtožbe radi špionaže, so poslali v Sardinijo v neki koncentracijski tabor za pol leta.
Classo, 3. avgusta. V Rim je dospel včeraj velik transport ranjencev, iz česar se da sklepati, da so lazareti v gorenji Italiji prenapolnjeni.
Lugano, 3. avgusta. Pri nemškem podaniku Leutnerju, ki je blagajnik v neki nemški tovarni v Milanu, je bila izvršena hišna preiskava. Iskanih bomb sicer niso našli, ali Leutnera so vendarle internirali.
k Lugano, 3. avgusta. V Italijo dohajajo trgovci in industrijalci iz Tri-polisa; sicer pravijo, da zato, ker je general Ameglio izjavil, da morajo prekiniti vso trgovsko zvezo z notranjščino vsled nameravanih ostrih odredb proti upornikom, v resnici pa zato, ker uporniki ogrožajo tudi že obrežje. Zato hoče Ameglio, da civilno prebivalstvo odide.
Maita.
Chiasso, 4. avausta. (Kor. urad.) »Tribuna« javlja iz Malte, da bo angleška vlada zvestobo ondotnega italijanskega prebivalstva koncem vojne s tem nagradila, da bo uvedla italijanščino kot edini uradni jezik na otoku. »Tribuna« izreka kot dejstvo, kar je samo še italijanska želja.
Italijani hočejo v Solun?
»Corriere della sera« poroča: Bolgarski četaši so poskusili razstreliti srbsko železnico na Solun. Ako bi se ti poskusi ponovili, bi bili Italijani primorani, izkrcati čete v Solunu (?)__
Z soriške bojne frie,
Bil sem pred tremi tedni v Ljubljani in se odpravljal proti rodnemu kraju na Goriško. Prijatelji so me svarili, naj se ne podajam med šrap-nele in granate. Nisem ubogal; sedaj sem tu pod Sv. Goro in sem bil priča največjega topniškega obstreljevanja v svetovni zgodovini.
Osem dni so Lahi ljuto obstreljevali naše pozicije od Sabotina do morja. Grmenje topov je trajalo z nezmanjšano silovitostjo dan za dnem. Tu pri nas smo se tako privadili na to strašno pesem, da se nam zdi, kot bi nikoli ne biio drugače. Opazoval sem z grička pod Sv. Goro, kako učinkujejo laški šrapneli in granate. Višine, ki branijo Gorico zahodno in jugozahodno, so bile neprestano pod vplivom laškega ognja. Neprenehoma so se razpokah šrapneli nad temi višinami, neprestano so se zaletavale granate v pobočja, rile z zemljo in jo dvigale visoko v zrak. Srd je narekoval Lahom to kanonado, hoteli so zmleti v prah naše pozicije, pred katerimi so doživeli že več občutnih porazov. Opazoval sem, da pošljejo večkrat po dva šrapnela v skoro istem času in od daleč se zdi, niti pol metra narazen. Najprvo se zapazi kratek blisk, zatem se prikaze bel oblaček, včasih tudi sestoječ iz dveh delov, pol bel in pol ruiav. Po petih sekundah sem cul grom. Granata dvigne visok steber rjavega dima v zrak. Po gričkih, katere so Lahi obstreljevali, se je ta dim razvlekel, zdelo se je kot bi ležala megla na njih. Sledil je grom za gromom; včasih nisem mogel več razločevati posameznih strelov; sledili so drug za drugim tako zaporedoma, da sem čul samo nepretrgano bobnenje, včasih silnejše, zopet za tem se je to grmenje poleglo.
Bil sem oddaljen par kilometrov od pozicij, na katere so Lahi streljali. Na mestu, kjer sem stal, se je zemlja tresla; kaj je moralo biti šele na licu mesta, kjer vstraiajo naši vojaki že dva meseca. Čul sem pripovedovati vojaka: Ni nam posebno prijetno po dnevi gor v naših gnezdih. Blizu tebe butne granata v kraški svet, njena moč se tu poveča na pedesetero, stotero. Dvigne težko kamenje v zrak in se razširi na vse strani. Ali pa se razpoči nad glavo šrapnel drugi, tretji itd. Nič se ne smeš gibati, cel dan si v tem peklu. **ta pride noč, se tresemo razburje-
nosti in srda; koma) pričakujemo, da se prikaže laška pehota. Naravnost divji postane človek, malo. se Lahov vrne od onih, ki pridejo pred naše pozicije.
Naravnost neverjetno je kaj naši vojaki tu doprinesejo. Dan za dnem ležati v gromu, bobnenju in hrumenju, tako strašnem in silnem, da jim kar živce trga. Laška pehota napada navadno ponoči, včasih pa tudi po dnevi. Opazoval sem, da ima tudi vreme besedo, ali izvrše Lahi napad ali ne. Bilo je neko nedeljo popoldne, ko sem zrl čez vinorodna Brda in se divil veličastni pesmi grmenju topov. Sem izza Vidma je hrumela proti vzhodu nevihta. Že so se cela Brda kopala pod božjim tušem. Kmalu se usuje dež tudi na bojno črto. Parkrat je zagr-melo na nebu. Primerjal sem grom topov z onim na nebu. SilnejŠi je oni na nebu. Bojno črto že pokriva gost dež, tudi tu že padajo posamezne kaplje. Stopil sem v bližnji hram. Naenkrat se oglasi sto in sto pušk, strojne puške zaropočejo vmes. Lahi hočejo izrabiti hudo uro; menda jo hočejo posnemati in kot nevihta odhrumeti čez naše pozicije. Pričeli so napadati s pehoto. Ničesar nisem videl, ali zdi se, kot da Lahi vedno srditejše napadajo, kajti streljanje naše pehote v kritjih je vedno silnejše. Že ni več mogoče razločeti posameznih strelov. Pokanje pušk in strojnih pušk se je zlilo v celoto, zdi se kot bi za Sabotinom hrumel mogočen slap s silnimi vodami. Vmes zabobni tu pa tam top, ki se ne sklada prav nič s hr umen jem slapa; nekako samozavestno zapovedujoč je njegov glas. Četrt ure včasih manj, včasih več traja tak pehotni napad in zopet je mir; Lahi so bili odbiti. Navadno pa napadejo Lahi ponoči. Tu pa tam poči puška. Sokolje oko Dalmatinca prodira temo in pazi, da se ne priplazi verolomni Lah v bližino. Tam pod njim se nekaj giblje, nekaj zašušiti. Konec junakove puškine cevi se zasveti in nič več se ne giblje tam pod njim. Tudi drugi je nekaj opazil, ni dvoma več, sovražnik se bliža. Kmalu ve cela cela rojna črta: sovražnik je tu. Junaki drhte jeze. Cel dan jih je sovražnik obsipal z granatami in šrapneli. Nič si ne moreš pomagati, ležiš cel dan kot mrtev in gledaš smrti v oči. Kaj hočeš proti nevidnemu sovražniku, a sedaj se je izkopal iz zemlje in je tu pred nami. je že prav blizu — gorje mu! Vaša raketa razsvetli svet pred junaki, zopet druga in tretja — slap za Sabotinom zahrumi kot bi odprl ogromne zatvornice . . .
V najhujšem boju.
Z italijanske meje, 22. julija.
»Novine« prinašajo sledeči izvirni dopis:
Neki častnik mi reče: »Prijatelj Jerko je ranjen. Razbilo mu je spodnjo čeljust in ranilo jezik.« Srečam zdravnika. Pove isto in dostavi: »Rana je težka ali ne smrtonosna. Jerko more ozdraveti. Težko mi je pri srcu. Jutri ga moram obiskati. Napočil je dan in grem v bolnišnico. Hodim mimo ranjenih in se vstavim za trenotek pri vsakem. Začudil sem se nad vse, kako potrpežljiv in vesel je neki četovodja. 6 krogelj mu je šlo skozi telo. Bil je pri oddelku strojnih pušk in streljal na Italijane brez pardona. Približali so se na 100 korakov. Njih obilo, on z malo četico. Za eno uro so Italijani flankirali. Začeli so streljati na njega. Streljajo spredaj, streljajo od strani, zadene ga mnogo krogelj, ali on strelja dalje in ne pusti iz roke strojne puške. Kot dež padajo kroglje okoli njega. Ranjen je že v roko in nogo pa so ga zopet zadele tri kroglje, ena skozi vrat, druga skozi drob, tretja skozi bedro, omagal je. Strojno puško so prijeli drugi in njega potegnili nazaj, moral je v bolnico. In ta človek z 12 ranami, kako je vesel, kakor da bi bil zdrav. Vidim ga, kako se smeje: »Pobil sem teh izdajalcev vsaj petdeset, videl sem na svoje oči. kako so se strmoglavili. Prava sreča, da nimam brezštevilno ran. Od strani so me napadli ti grdi izdajalci. Oni nas mrcvarijo s svojimi granatami in minami, ali mi se bomo maščevali za pravično kri.« Tako je govoril. Vprašam: Odkod si? — Iz Zelova pri Sinju. — Kako se zoveš? — Domazet. — Pa živel te Bog! — Orem dalje. Vidim Medica. Veliko srebrno kolajno ima na prsih. — In ti; feldve-bel, tudi? — Da, tudi Jaz sem ranjen. — Tudi on je bil pri strojnih puškah in pripoveduje, kako je bil ranjen: »Streljal sem celo jutro. Od granat mi je izginila polovico tovarišev, rani me kroglja v nogo ali jaz streljam dalje, prileti granata, se razpiči pa me zasuje z zemljo in kamenje mi bije na rebra, zdi se mi, da so polomljena. Italijanov le. bilo na levi in
desni in spredaj, a!! pri meni samo naš »cug«. Držali smo se do zadnje patrone. Italijani padajo pred nami kot snopje. Ali poide municija, treba iti po njo na brdo. Mnogo naših je tam padlo. Videl sem, da ni več šale, ali udati se ali iti nazaj po municijo. Odločil sem, da me naj rajši ubijejo nego da se živ izročim Italijanom««
Da, gigantska je ta borba! Za-pleteš se v boj, če tudi s trikrat večjo močjo sovražnika, ali ne pustiš jih naprej, marveč mlatiš, dokler je kateri še pri življenju. Tako se je bilo zgodilo tudi mojemu prijatelju Jerku. Pridem do njega: »Kako je, dragi moj!« Ali ne more govoriti. Ranjen ima jezik. Pri njem je notes in svinčnik pa piše: »Včeraj okoli tretje ure mi je javilo moštvo, da se levo od mene približuje sovražnik. Grem gledat, krijem se, kolikor je mogoče. Ali kdo se more oteti pred dežjem krogelj? Zakličem moštvu: Hrabro, vstrajno, niti koraka nazaj! Tu me zadene raglja.« Da mi papir in prečitam. Spremlja me z očmi. Vidi se mu na očeh, da bi rad nekaj rekel pa ne more. Vrnem mu papir in on napiše: »Sporoči stricu don Ivu v Zader!«
Podrobneje mi je pripovedoval vse drugi častnik pri njem. Tudi on je ranjen. Bil je desno od njega. — Ta gigantska borba tega dne se je izvršila s porazom Italijanov. Grozen je bil ta poraz. Sanitetci nosijo mrtve. Naših je okoli 30, Italijanov nad 80. Eden sanitetcev mi reče: Ta trupla smo prinesli iz naših oko-
SILNI    BOJI    MED   VISLO IN BUGOM.    RUSI   SE UMIKAJO NAPREJ, POŽIGAJOČ ZA SEBOJ VASI IN POLJA.
Dunaj, 4. avgusta. (Koresp ur.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Med Vislo in Bugom se Rusi, ki se korakoma umikajo, kakor ponavadi na raznih točkah upirajo. Severno od Dubienke in liolma, ob Svinki in na črti Lenczna - Nova Aleksandrija ie prišlo do siinih bojev. Na nekaterih delih fronte je izvršil sovražnik kratke protisunke, da zadrži naše pritiskanje, toda ni se mogel upirati; vrgli smo ga ven in o polnoči je nadaljeval svoje umikanje proti severu.
Zapadni del Ivangoroda, ki leži na levem bregu Visle, je v naših rokah.
Nemške sile, ki stoje nasproti izlivu Radomke na vzhodnjem bregu Visle, so zopet napredovale.
Med Vladimirom - Voiinskim in Sokalom so razpršile naše čete neki kozaški polk. Južno - zapadno od Vladimira - Volinskega je videti večje požare.
Namestnik načelnika generalnega Štaba p1. Hofer, fini.
*
NOV PORAZ RUSKIH ČET PRI LENCZNI. PRODIRANJE WOYR-SCHOVE ARMADE  ČEZ VISLO.
Berolin, 4. avgusta. (Koresp. ur.) VVoIffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 4. avgusta.
Jugovzhodno bojišče.
Pri nemških delih armade gene-ralobersta von Woyrscha, ki so prodrli čez Vislo, se napad nadaljuje.
Avstro - ogrske čete te armade so v posesti zapadnega dela trdnjave Ivangorod do Visle.
Proti zavezniškim armadam generala feldmaršala von Mackensena je poskušal sovražnik tudi včeraj ustaviti zasledovanje. Bil pa je pri Lenczni, severo - vzhodno od Hol-ma in zapadno od Buga, znova poražen. Od danes zjutraj se umika poraženi sovražnik med Vislo in Bugom splošno v severni smeri. Tudi pri Uszilugu ob Bugu in vzhodno od tam se nasprotnik umika.
(Kupiški se nahaja kakih 40 km vzhodno od Poniewiecza.)
Vrhovno armadno vodstvo.
ARMADA PRINCA LEOPOLDA BAVARSKEGA NAVALJUJE NA VARŠAVO.
Berolin, 4. avgusta. (Koresp. ur.) WoIffov urad poroča:
Veliki slavni stan dne 4. avgusta.
Vzhodno bojišče.
Zasledujoč umikajočega se sovražnika, so dospele naše čete včeraj do okolice Kupiški (vzhodno od Poniewiesza). Severno od Lomže smo potisnili Ruse v eksponirano obrambno pozicijo trdnjavo nazaj. Vzhodno- in zapadnopruskl polki so osvoJUJ med pajljuteftim odporom *e
pov. Pred okop! je še na stotine in stotine itaijanskih trupel, katerih ne moremo izvleči, ker so pred našimi okopi, ako pa stojimo pred nje, Italijani začno takoj streljati.« Tako je pravil on, tako tudi drugi. Samo pred eno kompanijo je preko stotine italijanskih trupel, istotako pred drugimi.
• V žepu nekega mrtvega Italijana sem našel napisano: »Monte Podgo-ra, zonna di guerra«. Da, Podgora! Padla je na njej doslej kakor stotina Dalmatincev, ali za to tudi na tisoče Italijanov. To je prostor par kilometrov in vsega je napojila italijanska kri. To je »pot v Gorico« pa treba, da vgrizne v to kost, ako hoče v Gorico, ali dosedaj so si vedno polomili zobe. Pa tudi v bodoče bo tako, ako Bog da!
Eden vojak: »Sam Ante Čikez jih je ubil dvanajst na uro.«
Divno je poslušati naše moštvo, kako hvalijo svoje častnike: »Naš poročnik Glavić leti kot srna skozi kritja in nas hrabri in bodri,« Drugi: »Naš nadporočnik Šmid leti kot vila vsak trenotek k strojni puški in šiba Italijane.« Na žalost našo, tudi on je ranjen, ali rane bo prebolel. — Ta gigantska borba traja še danes, že Črtrti dan. »Naj traja,« pravijo naši, »dokler je eden izmed nas živ, bomo pobijali te verolomce! Težka je ta borba, biti se s trikrat močnejšim, ali mi se jih ne bojimo.« Tudi Goljat je bil močan, ali ni mu pomagala moč. Z nosom je zadel na zemljo. Tako se zgodi tudi Italijanu!
s poljskimi utrdbami zasedene prehode Čez Narew pri Ostrolenki. Vje-li so več tisoč Rusov, ter vplenili 17 strojnih pušk. Tudi tu je pričelo zasledovanje.
Pred Varšavo smo vrgli Ruse iz pozicije pri Blonjah v zunanje utrdbene črte. Armada princa Leopolda Bavarskega napada trdnjavo.
Vrhovno armadno vodstvo.
*
POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU.
Ivangrod in Varšava.
Iz vojnega poročevalskega stana javlajo:
Rusi zapuščajo i nadalje svojo fronto ob Visli. Usoda Ivangoroda se je izpolnila. Naše čete so zasedle utrdbe na zapadu in so vdrle v mesto. Zdaj je treba napraviti mostove čez Vislo. Boj za vhodno fronto bo naijbrže le kratek, kajti od ene strani pritiska general Koves, od druge pa nadvojvoda Josip Ferdinand, tako, da so Rusi med dvema ognjema. Druga velika trdnjava, ki zna pasti tekom prihodnjih dni, je Varšava. Rusi so že vrženi iz svoje Blonje-pozicije v trdnjavski pas in bavarska armada je začela z napadanjem zapadne fronte. Močne nemške sile so na delu, prisiliti Ruse, da Varšavo prej zapuste, kakor bi sami hoteli. Ob Narevu napredujejo operacije. Celotni vtis: Prostovoljni metodični umik Rusov postane pospešen umik, pri katerem bodo Rusi imeli velike izgube.
Avstrijska armada, ki je severno Sokala prekoračila Bug in prodira na Vladimir Volinskv, ogroža vso rusko fronto južno Sokala ob Bugu in Zloti Lipi. Fronta združenih armad gre ob Bugu na sever čez Holm in Lublin ter Lenczno in Novo Ateksan-drijo na Vislo. Železnica Ivangorod-Varšava je ogrožena in ima trdnjava samo še progo na Lupov na razpolaganje. Vzhodna fronta trdnjave je najslabotnejša in se Rusi zelo trudijo, da bi ohranili fronto med Vislo in Wieprzom, da ohranijo to železnico.
Ob Zloti Lipi in ob Dnjestru vlada mir. Na vzhodnem delu fronte, v Besarabiji, napredujemo dobro.
Uspeh pri Ivangorodu.
Zavzetje osmih ruskih oporišč v trdnjavskem ozemlju Ivangoroda je, kakor poroča »Kolnische Ztg.«, velik uspeh, dosežen s skrbno artiljerijsko pripravo 30*5 cm topov. Erdeljci, ki so tam jurišali, so morali vsled ruskih etap prestati osemkratni ogenj. Če se pomisli, koliko je bilo topov zavo-jevanih, potem je pač dvomiti, da so Rusi imeli namen oditi brez potrebne obrambe, marveč kaže vse, da so se prav obupno branili m bili popolnoma premagani.
Nemški cesar pred Ivangorodom.
Iz Krakova poročajo: Cesar Viljem se nahaja na fronti pred Ivangorodom, na katerega navaljujejo avstrijske čete. Smatra se, da bo trdnjava v malo dneh v avstrijskih rokah.
Rusi razorožujejo Varšavo?.
»M. N. N.« priobčujejo pismo iz Varšave, ki pravi med drugim: »Rusi so dobili zadnji čas nekaj jar>on-skift toppy. S Japonskimi imtruklorli,
v splošnem pa nimajo mnogo topov. Rusi so svojo težko artiljerijo iz Varšave odpeljali. Civilno prebivalstvo le nerado zapušča mesto ter po večini ne verjame več, da bi Rusi še kdaj zmagali.«
Londonski listi poročajo, da bodo pustili Rusi Varšavo brez boja. Hoteli so vse mesto zažgati, tcda ruski generalisimus je bil proti z ozi-rom na strašen vtisk, ki bi ga napravilo tako dejanje zlasti na poljski narod.
»N. Fr. Pr.« poroča preko Berlina: Rusi so vse vzhodne varšavske in ostale viselske utrdbe že demontirali ter spravili topove v notranjost Rusije. Dotična dela so bila v nedeljo zvečer končana.
Londonska »Times.« javlja iz Varšave, da je dne 31. julija zvečer pet nemških letalcev bombardiralo mesto. Sedem oseb je bilo ubitih, štirinajst pa ranjenih.
Razmere v Varšavi.
Iz Krakova poročajo, da je var«* savski pravoslavni nadškof z višjo duhovščino odšel v Petrograd, do-čim je katoliški ostal v mestu. — Varšavski župan in dva mestna svetnika so velikemu knezu Nikolaju Nikola-jeviču izročili častno sabljo. Pripominja se, da je župan od ruske vlade imenovani mestni prefekt, svetnika pa sta ruska uradnika. — Vojaška in-tendanca je že izpraznila velika skladišča živil in vse zaloge spravila čez Bug. Višji policijski vodja general Majer je dal rekvirirati živino in tran^ športna sredstva vseh prebivalcev, ki se niso preselili na desni breg Visle. Člani meščanskega odbora, kateremu stoji na čelu knez Lubomir-ski, so sklenili, da ostanejo v Varšavi. Odpotovalo je kakih 200.000 oseb. Amerikanski konzul je prevzel varstvo angleških belgijskih državlja* nov živečih v Varšavi.
Kritična točka ruske fronte se je pomaknila na sever.
London, 4. avgusta. (Kor. urad.) »Morningpost« poroča iz Petrogra-da: Kritična točka ruske fronte se je definitivno premaknila z juga na sever. Razne informacije iz uradnih in drugih virov kažejo, da so sedaj napadi na Njemenu in ob Dvini glavna: stvar. Te operacije so bile, akorav-no se je zdelo, da so bolj važne, dosedaj le podrejenega značaja. Rusi so na tem delu fronte dobro priprav-* Ijeni. Vprašanje, kaj bo z Varšavo, Je izgubilo tako polovico svoje važnosti.
Nemški podmorski čolni v Ledenem morju.
Kakor poroča »Aftenposten« \t Hammerfesta, se nahaja par nemških podmorskih Čolnov v Ledenem morj ju. Morje je baje polno min, ki jih je položil baje neki nemški parnik. Vsak dan se more videti, kako vlečejo na' kopno parnike, ki so jih porušile mine. Kakor znano, gre pot v Arhan^ gelsk mimo Severnega rta.
•    * •
RUSKO URADNO POROČILO.
Ruski generalni Štab poroča: Ob reki Aa v Kurlandiji navzdol od Baui skeja smo imeli z Nemci 30. in 31. ju-liJL <jute boje. Po številnih brezuspešnih sovražnikovih poskusih, pri katerih je imel težke izgube, se mu je posrečilo, da se je na desnem bregu pri pristavi Jungfernhof utrdil. Na cesti proti Ponewjesku so odbile naše čete pri vasi Darhiški neko nemško kolono, ki je pričela z ofenzivo, porazile v okolici vasi Butiany in Tyl-tagola sovražno sprednjo stražo, vje-Ie pri tem več sto nasprotnikov ter vplenile strojne puške. Sovražni strelski jarki, ki so prišli v naše roke, so bili polni mrtvecev. Na na-revski fronti je izvršil sovražnik v noči na 31. julij več napadov. Na vzhodnem obrežju Pfese pri vasi Se-vatki in pri izlivu reke Szkwe se mu je posrečilo, ustaliti se na levem bregu Nareva, potem pa smo ga s krepkim bajonetnim protinapadom vrgli nazaj ter ga potisnili proti strugi. Isto noč je pričel sovražnik s precejšnjimi močnimi oddelki v odseku Rožana ofenzivo proti našim pozicijam. Med Narevom in Orzom kakor tudi ob zadnji reki se je 31. julija vršU zelo ljut boj. Sovražnik je zelo vporabljal dušeče pline. Po mnogih trdovratnih bajonetnih bojih se je posrečilo Nemcem, nekoliko napredovati na fronti Kamionka-Zalin. Dalje proti jugu reke Orz se je tudi posrečilo sovražniku, polastiti se naših strelskih jarkov, toda potem smo ga z nepričakovanim bajonetnim naskokom v tem odseku pognali nazaj v njegovo prvo pozicijo. Boj je bil zelo krvav. Tekom protinapadov smo vjeli tisoč nasprotnikov ter vzeli eno sovražno baterijo. V neikaterih odsekih ob narev-ski fronti nas je iznenadil sovražnik v zadnjih bojih s svežimi, še le pred kratkim proti nam postavljenimi četami. Na levem bregu Visle na fronti Blonje-Nadarzvn inf arterijski ogenj, Na desnem bregu Visle smo jgMJt <
Baše tele se es¥olile zspadni del trdniave Ivaogoroil
Nemci, ki so prekoračili reko na nekdanji frdnti Maciejo\vice-Kobyl-nica, boj, v katerem sta se izmenjavala napad in obramba. Odbili smo sovražen napad pri Gniewaszowu v okolici Ivangoroda. Med Vislo in Bugom je izvršil sovražnik 31. julija brezuspešno krepke napade proti našim pozicijam med Wjeprzem in okolico kolodvora Rejowiec. Med mestom Cholm in Bugom so se naše čete pod pritiskom številnejših sovražnih moči po ljutem boju umaknile nekoliko proti severu. Ob Bugu, ob Zloti Lipi in ob Dnjestru nobenih iz-prememb.
Ruska uradna sporočila o velikem umikanju ruskih armad.
»Vossische Zeitung« javlja iz Petrograda: Ruski uradni »Pravi-teljstveni Vjestnik« objavlja veleofi-cijozni članek, ki pravi: Skrajni čas je že, da se odrečemo strategičnemu fetišizmu. Davno je že bilo določeno, da opustimo v slučaju vojne z Nemčijo Poljsko, ter se spustimo v glavno in odločilno bitko pri Brest - Li-towsku. Sedanji položaj je podoben onemu leta 1812. Ako pustimo Varšavo ter marsikatero vojaško in politično važno točko in se umaknemo za Vislo, se bo Rusija šele nahajala v ugodnem položaju.
Vojaško - oficijozni »Ruskij Invalid« pravi, da bo treba opustiti tudi Ivangorod in Novo Georgijewsk. »R. I.« priznava, da sovražnik zlasti glede orožja in municije Ruse daleč nadkriljuje, pravi pa, da se ruska armada šele kompletira. Nemške armade je treba zavleči globoko v Rusijo in ruski narod mora pokazati strategično zrelost in zaupati v vodstvo armade.
Ruske izjave o nadaljevanju vojne.
»N. Fr. Pr.« poroča: »Temps« objavlja izjave raznih odličnih ruskih vojskovodij in državnikov o nadaljevanju vojne. Generalisimus Nikolaj Nikolajevič brzojavlja: Upam, da bo veliki boj z božjo pomočjo kronan z zmago zaveznikov. — Zunanji minister Sazonov izjavlja: Tu je vse pripravljeno za končno zmago zaveznikov. Vlada je trdno odločena, se ne ustrašiti nobene materijalne ali mo-ralične žrtve, in tudi najtežje ne, da povzroči zmago. Vojna naj traja kakor dolgo hoče. Rusija se ne straši ničesar. Celokupni narod bo sledil carjevemu vzoru ter ne bo odložil orožja prej, predno ni siguren, da se splošni mir ne bo rušil z novim napadom.
Nevtralna sodba o vojnem položaju.
Vojaški sotrudnik »Uwigenbla-deta« v Kristijaniji izvaja: Odkar sta nadvojvoda Josip Ferdinand in gene-ralfeldmaršal Mackensen z uspehom obnovila svojo ofenzivo med Lubli-nom in Hol mom, se bi moglo le kot trdovratnost tolmačiti, če bi veliki knez Nikolaj vsrrajal pri sklepu, da se loti odločilnega boja v pozicijah, ki jih sedaj zavzema. Nevarnost, da da nastane katastrofa, bi bila prevelika. Položaj je za Ruse jako težaven. Vest, da je bilo samo v juliju vje-tih 170.000 Rusov, priča, da je omajana morala v ruskih vrstah, kar se mora tudi vpostevati pri presojeva-nju položaja na tem bojišču. Od začetka ofenzive sta zaveznika do sredi junija vjela skoro pol milijona Rusov in s sedanjimi 170.000, okroglo 400.000 mož. Ti novi vjetniki pomenijo velik uspeh za zaveznika in občutno izgubo za Ruse.
Vest o japonski pomožni armadi.
Beroin, 3. avgusta. (»N. Fr. Pr^) Sedaj ponavljajo vest o japonski pomožni ekspediciji tudi razni nevtralni listi: »Nationaltidende« javlja, da je odhod polmilijonske japonske armade na ruska bojišča sklenjena stvar. Podučeni krogi vztrajajo pri svoji skepsi.
Revolucionarno gibanje na Finskem.
Iz Stokcholma poročajo, da je bil 5. in 6. gardni infanterijski polk zaradi lokalnih nemirov poslan v Hel-singfors. V Cristinested so finski revolucionarji pognali v zrak na novo ustanovljeno državno smodnišnico.
Zasedanje ruske dame.
V imenu centruma, oktobristov in nacijonalistov je grof Bobrinski predlagal dnevni red: Duma se klanja armadi in brodovju m izjavlja, da je armada vzlic vojnim nesrečam utrdila v prebivalstvu neomajni sklep, nadaljevati z zavezniki vojno do konca in ne skleniti miru, dokler rA dosežena popolna zmaga. Duma vSJ izjavlja za hitro zmago z soglasno pomočjo prebivalstva za napravo bojnih sredstev. Zahteva takojšnjo utrditev notranjega miru, pomirje-nje in pozabljenje političnih bojev, dobrohotno pozornost oblastev za interese prebivalstva, ne glede na ple- j me, jezik is vero. Smatra, da pripelio I
do hitre zmage le edinost cele države in polno zaupanje uživajoča vlada ter izreka zaupanje, da se s pomočjo zakonodajnih zbornic in javnih oblasti odpravijo pomanjkljivosti pri vojaških dajatvah in da se bodo krivci teh pomanjkljivosti strogo kaznovali, ne glede na njih uradno stališče. — Za prezidenta je bil zopet izvoljen Rod zanko z 290 proti 24 glasovi.
Iz Stockholma javljajo, da je ministrski predsednik Goremvkin starostom strank naznanil, da bo duma permanentno zborovala do sklepa miru.
Iz Kodanja poročajo: V seji dume je navzočih samo 321 poslancev. Ker šteje duma 448 članov, je torej 127 poslancev, to je več kakor četrtina, odsotnih. Ne more se torej govoriti o soglasnosti izjav dume.
Novi mož je na Ruskem.
Francoski časopis »Opinion« je priobčil dopis o novih možeh, ki so prišli na Ruskem na krmilo. V tem dopisu je rečeno: Reakcijonarna stranka, ki jo na Ruskem tudi imenujejo »nemško stranko« je prišla ob vso moč. Tisti možje, ki so delali na to, da bi Rusija prej ali slej sklenila poseben mir, so se morali umakniti in na krmilo so prišli možje, ki so za nadaljevanja vojne do skrajnosti. Prva žrtev je bil minister notranjih del, Maklakov, eden najvplivnejših mož, potem pa sta odstopila vojni minister Suhomlinov in prokurator sv. sinoda. Novi ministri niso ne bi-rokratje, ne politiki, ampak so bili poklicani na ministrska mesta, ker so znane njihove zmožnosti in ker vživajo toliko zaupanja, da morejo prevzeti odgovornost za nadaljevanje vojne. Novi minister notranjih del knez ŠČerbatov je sicer prepričan monarhist, a velik prijatelj socijalnih gospodarskih reform. Novi vojni minister Polimanov vživa v političnih in v vojaških krogih zaupanje. Navezan ni na nobeno stranko. Udeležil se je 1. 1877. rusko - turške vojne, bil potem glavni urednik vojaškega lista »Ruski Invalid« in velja za moža, ki bo znal popraviti, kar je bilo povod, da je ruska armada doživela tako občutne poraze. — Če se bo to obistinilo, kar poroča »Opinion«, se kmalu pokaže.
ZAPADNO BOJIŠČE.
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berolin, 4. avgusta. (Koresp. ur.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 4. avgusta.
Zapadno bojišče.
Ničesar novega.
Vrhovno armadno vodst
Obstreljevanje Armentieresa.
»Temps« poroča, da nemška artiljerija in nemški zrakoplovci skoro vsa dan obstreljujejo Armentieres in so ga skoro popolnoma razdejali. — Prebivalci zapuščajo mesto. Že več tednov je bilo mesto vsak dan izpostavljeno obstreljevanju od strani Nemcev. Kakor hitro so zrakoplovci končali svoje delo, prične streljati artiljerija, ki povzroča veliko škodo.
Nemški zrakoplovi nad Lunevillom.
Pariz, 3. avgusta.   (Koresp. ur.) | Kakor poroča »Temps«, je te dni priletelo mnogo zrakoplov, nad Lune-ville in so vrgli 12 bomb, ki so povzročile le stvarno Škodo.
Napad na angleški glavni stan.
Berolin, 4. avgusta. »Lokalanzei-ger« poroča iz Haaga: Iz Lvona poročajo, da je neki sovražni zrakoplov vrgel v nedeljo na angleški glavni stan v Saint-Omeriu osem bomb, ki so povzročile veliko Škodo. Trije civilisti so bili usmrčeni.
Kazen tajnika belgijskega kardinala.
Berolin, 5. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Tajnik kardinala Merciera, kanonik Vrancke, je bil obsojen na en mesec zapora, ker se je uprl nemški straži. Generalni gubernator je vikarja pomilostil. Vse druge vesti o tem incidentu so izmišljene.
Upor v Kanadi.
London, 4. avgusta. (Kor. urad.) »Times« javlja iz Toronte v Kanadi: V vjetniškem taboru v Petawanu v Vutariju so Avstrijci poskusili stavko. Izmed 700 vjetnikov se jih je 500 branilo iti na delo. Oficirji so stav-kujočim vjetnikom omejili hrano na kruh in vodo.
DELO   NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV.
London, 3. avgusta. (Kor. urad.) Angleški parnik »Ranza« z 2320 tonami je bil potopljen. Devet mož posadke je rešil holandski parnik »Prince Wilherm V.«
Petrograd, 3. avgusta. (Koresp, urad.) Kakor, ooroča generalni štab,
je angleški podmorski čoln potopil v Vzhodnjem morju velik nemški transportni parnik. (Pripomba WoIf-fovega urada: Kakor se nam poroča od merodajne strani, gre za parnik, ki ga je mornarica mimogrede najela.)
Berolin, 3. avgusta. »Lokalan-zeiger« poroča: Neki nemški podmorski čoln je torpediral angleški parnik za transport čet »Arneura«. Posadka je večinoma vtonila.
Nemški podmorski čoln je potopil pri otokih Scilly dva angleška parnika.
NOVA FINANČNA KONFERENCA ČETVEROZVEZE. o
Curi h, 4. avgusta. Kakor poroča »Observeur«, nameravajo imeti finančni ministri zaveznikov sredi avgusta konferenco. Rusija bo zastopana. Ta konferenca bo bolj važna, nego vse dosedanje.
Diplomacija entente.
Lugano, 4. avgusta. (Koresp. ur.) Glede načrta, ki ga je razglasil »Petit Parisien«, da se ustanovi konferenca poslanikov četverozveze, da se olajšajo in pospeše skupna diplo-matična dela, pričajo pariška poročila v milanskih listih, da je ta načrt sprožil italijanski poslanik v Parizu. Konferenca bo imela svoj sedež v Parizu in bo njen voditelj minister Delcassč. Angleška in Rusija se še nista izrekli.
Za splošno vojaško obveznost na Angleškem.
London, 4. avgusta. (Kor. urad.) »Morning Post« piše v svojem uvodnem članku: Medtem, ko je bila Rusija iztisnjena iz Poljske, smo stali mi v defenzivi in smo pustili sovražniku, da se je koncentriral na vzhodu. Zdaj ne moremo več pričakovati, da bodo Rusi preprečili koncentracijo Nemcev na zapadu. Francija trpi hudo. List ne verjame, da bi Francija upoštevala nemške mirovne predlo-ie, želi pa, naj odpade vzrok, ki bi Franciji kazal, skleniti separatni mir. Rešitev je Ie, uvedba splošne vojaške obveznosti.
Boj za Carigrad.
Nova akcija zaveznikov proti Mali Aziji
Atene, 3. avgusta. (Kor. urad.) Iz Mvtilen poročajo, da nameravajo zavezniki velik napad na maloazij-sko obal nasproti Mvtilenam, ker so izprevideli, da je popolnoma izključeno, da bi napredovali na Galipoliju.
Pariz, 3. avgusta. (Kor. urad.) »Petit Parisien« poroča iz Rima: Misel, podpirati zaveznike pri operacijah v Dardanelah, dobiva vsak dan več pristašev v vojaških krogih Italije. Menijo, da Italija ne potrebuje vseh moči, da zmagovito konča vojno proti Avstro - Ogrski.
Atene, 4. avgusta. Kakor privatno poročajo, se vrši pri otokih Chios in Samos koncentracija torpednih čolnov in križark, kakor tudi zavezniških čet, ki štejejo 15.000 mož. Menijo, da jih nameravajo izkrcati pri Česme, zahodno od Smvrne ali Ada-lije.
Iz neutralnih tiržov.
Romunija in prevoz streliva za Turčijo.
»Frankfurter Zeitung« javlja: »Agence Havas« poroča, da objavljajo bukareški listi naslednji komunike: Pooblaščeni smo, kategorično dementirati vest, da se municija za Turčijo prevaža preko Romunije. Na vseh naših obmejnih postajah se železniški vozovi najstrožje kontrolirajo, tako da so podobni transporti sploh nemogoči.
Kongres bolgarskih Makedoncev v Kiustendilu.
Srbski listi poročajo, da je sklican na 6. avgust v Kjustendil kongres bolgarskih Makedoncev - beguncev, ki hočejo sprejeti memorandum na bolgarskega kralja, da jim da vojake in topove, ki jim naj pomagajo pri osvoboditvi Makedonije.
Bolgarsko zastopstvo v Švici.
Iz Sofije poročajo: Bolgarija se bo dala v bodoče tudi pri švicarski vladi diplomatično zastopati. Tozadevne funkcije bo izvrševal dunajski bolgarski poslanik Tošev.
Grški protest proti Angliji.
Atene, 4. avgusta. List »Em-bros« poroča, da je grška vlada poslala londonskemu kabinetu protestno noto proti angleški noti, s katero se naznanja, da so angleške čete zasedle otok Mvtilene.
Homatije v Mehiki.
London, 4. avgusta. (Kor. urad.) Reuter javlja iz El Paso: General Vitla ie imel v ChihnaJmu iako izzi-
valen govor proti Združenim državam. Dal je tudi zapreti 42 bogatih trgovcev ter jih zaukazal 6 postreliti, da izsili od ostalih posojilo.
Bombe in granate.
Odkar se je pričela na severu velika ofenziva zavezniških armad proti Rusom, slišimo vedno znova besedo o pomanjkanju municije. Da, ententno časopisje se je navadilo, vse ruske neuspehe pripisovati dejstvu, da nimajo Rusi dovolj municije in da se navzlic vsej hrabrosti ne morej) usiavljan naravnost peklenskemu ogniu nemških in avstrijskih artiljerijskih mas, ki zbijejo, kjer je treba, s svojimi ogromnimi topovi tudi najmočnejšo utrdbo, onemogočijo vsak človeški odpor — ker jim Rusi ne morejo vračati šilo za ognji-lo. Naši vojaki, ki prihajajo s severnega bojišča, pripovedujejo, da Rusom municije res zelo primanjkuje in vojaški strokovnjaki so mnenja, da se imajo naše armade za marsikateri uspeh zahvaliti predvsem svoji artiljeriji — toda prišteti ruske neuspehe samo na rovaš pomanjkanju municije, kakor to delajo ententni krogi, ki se tolažijo, da bodo Rusi zopet zmagovali, čim dobe dovolj šrapnelov, bomb in granat, je povsem napačno. Vsak dan se nam nudi eksempel, da tudi cele gore jekla ne premorejo ničesar, ako se vale na Še trdnejši jekleni odpor junaških braniteljev. Na primorski fronti so masirali Italijani neverjetne množine topov — in vendar niso dosegli uspeha.
Res pa je, da igra vprašanje municije v sedanji vojni najvažnejšo in v mnogih slučajih odločilno vlogo. Ravno v tem oziru pa slavi Nemčija še posebno zmago nad svojimi nasprotniki. Nemčija je bila pred izbruhom vojne glavna zalagateljica evropskih in izv&nevropskih držav z orožjem. Takoj ob izbruhu vojne ie ona svojo orožarsko in municijsko industrijo naravnost sijajno organizirala, preuredila je veliko število tovaren v izdelovalnice municije in Angleži računajo, da je danes zaposlenih na Nemškem nad pol milijona ljudi pri izdelovanju streliva. Sovražne države so se morale šele z žalostnimi izkušnjami naučiti, kako ^aleč so v tem oziru zaostale. Saj je francoska artil;erija porabila na začetku vojne dnevno le kakih 13 tisoč projektilov, danes pa jih potrebuje nad 100.000, ako hoče držati nemški ravnotežje. Znani italijanski vojni poročevalec Barzini pravi, da bodo zavezniki šele takrat lahko mislili na svojo (tolikrat najavljeno!) ofenzivo, kadar bodo lahko dnevno izstrelili vsaj 500.000 šrapnelov.bomb in granat v odločilnih trenotkih pa 2 do 3 milijone na dan!
Na Angleškem, Francoskem in v Rusiji je postalo zato municijsko vprašanje najodločilnejša in najkri-tičnejša zadeva in stari Montecucco-lijev izrek, da je treba za vojno denarja, se je povrnil v svojo elemen-tarnejšo obliko: prvič je treba municije, drugič municije in tretjič municije.
Municijskemu vprašanju velja prva skrb prizadetih držav in pa vprašanju orožja.
Francozi so važnost tega vprašanja prvi spoznali. Po zimski bitki ob Marni se je pričela v Franciji smotrena organizacija izdelovanja orožja in municije. Veliki topovi lahko porabijo danes desetkrat več projektilov na dan, kakor začetkom vojne, sploh se je vsa njihova artiljerija podesetorila, število pušk, strojnih pušk popetnajstorila, smodnika se izdeluje danes v Franciji trikrat več kakor v februarju t. L, ročnih granat pa devetkrat toliko kakor pred dvema mesecema. Francoski parlament je izbral posebno komisijo, katere edina naloga je, nadzirati organizacijo oboroževanja.
Angleži so, kakor znano, ustvarili posebni municijski zakon ter sestavili »narodni register«. V novoustanovljenem municijskem ministrstvu je zaposlenih, kakor je nedavno povedal minister Lloyd George, nad 80 prvih oražaren. in organi-začnih strokovnjakov, posebna nabrana »municijska armada« šteje že nad 20.000 mož, nastala so v posameznih krajih že pravcata municijska mesta in država zida deset lastnih velikih zavodov za izdelovanje orožja. Anglija je skozinskoz industrijama država, navzlic temu pa je naletelo razširjenje izdelovanja municije na velike težkoče, ker se je pokazalo, da manjka pripravnih strojev, katere bo treba šele napraviti. Socijalno - politične prilike delajo vladi povrh nemale neprilike. Angleški delavci nočejo za las odnehati od svojih pravic, odklanjajo po-nočno delo, ne pripuščajo žensk in nekvalificiranih delavcev k strojem, *t*L v p*lr*«u Jha^» ie celo izbruhnil i
štrajk, ker se je delavcem za svinčene predmete odkazalo delo z bakrom. Anglija ima torej pri izdelovanju municije velike težave in je primorana, oddati velikanske dobave ameriškim tovarnam.
Amerika in Japonska dobavljata orožje in municijo tudi Rusiji. Znano je, da je imela Rusija ob izbruhu vojne ogromne zaloge streliva in da nas je v tem oziru daleč nadkrilje-vala. Toda mi smo mogli nedostatek popraviti, Rusija pa je prišla v vedno večje težkoče. Razmerje se je kmalu izpremenilo — nam v prilog. Sedaj se trudi tudi Rusija, organizirati vso svojo industrijo za izdelovanje streliva in že v prvi seji ruske dume se je govorilo o potrebi muni-cijske organizacije. Duma bo ustanovila deželnobrambni odbor, ki bo imel slično nalogo, kakor francoska komisija in ruski industrijalci so organizirali posebni odsek, ki bo uredil organizacijo orožarske in municijske industrije. Zlasti nameravajo v Rusiji tudi vse mehanične delavnice pritegniti za izdelovanje šrapnelov. Rusi se tolažijo, da bo ta organizacija v zvezi z ameriškimi in japonskimi dobavami zadostovala. Pretekli bodo pa gotovo še meseci, predno bodo pokazali ti napori zadovoljive uspehe.
Ali takrat že ne bo prepozno? Ali bo mogla četverozveza v tem oziru dohiteti zaveznici še pred velikimi odločilnimi bitkami? Razvoj dogodkov kaže, da se morda orjaška toča granat, šrapnelov in bomb, ki jo pripravljajo Francozi, Angleži in Rusi morda nikdar ne bo izsula . . .
Mi iz primorskin dežel.
Primorski begunci na Morav-skem. V Gross-Stohlu je 70 Slovencev, v Klein-Stohlu 30, v Irmsdorfu 70, v Gross- Merau 30; Hrvatje so v krajih Friedland, Weigelsdorf in Bra-nensadzem, po številu 280.
Za begunce z juga se je osnoval na Dunaju odbor, ki hoče revnim beguncem izdatno pomagati. Odbor ima svoje prostore v I. okraju, Roten-turmstrasse 9, in poziva občinstvo, naj daruje zlasti obleko in perilo in naj pomaga tudi z denarnimi prispevki. Darovi se sprejemajo vsak dan dopoldne od 10. do 12. ure.
V Marjanu v Furlaniji je bila cvetoča obrtna šola. Voditelj Vinko Dol-neri, ki se nahaja sedaj v Savi Št. 17 pri Celju na Štajerskem, poziva učitelje te obrtne šole, naj mu naznanijo svoje bivališče.
Dnevne vesti.
— Izročitev  maršalske palice
vrhovnemu poveljniku nadvojvodi Frideriku. Kakor znano je podelil cesar Vijem našemu vrhovnemu poveljniku nadvojvodi Frideriku povodom zavzetja mesta Lvov čast pruskega generala-feldmaršala. V torek je prispel nemški cesar v avstrijski glavni stan, da nadvojvodi Frideriku osebno izroči umetniško izdelano maršalsko palico. Izročitev se je izvršila s posebno slovesnostjo, kateri je sledil skupni obed. Nemški cesar je pri obedu napil slavnim činom avstrijskih čet, katerim zapoveduje nadvojvoda Friderik ter se je spominjal v prisrčnih besedeh svojega častitljivega prijatelja cesarja Franca Jožefa. Feldrnaršal nadvojvoda Friderik je slavil nemške armade, s katerimi skupno bodo izvojevale avstrijske vojske končno   časten mir.
— Baron Conrad  pri cesarju.
Cesar je sprejel včeraj načelnika generalnega štaba, barona Conrada-Hotzendorfa v posebni avdijenci. — Baron Conrad se je vladarju zahvalil za kondolenco povodom smrti svoje matere.
— Zahvala. Njegova ekscelenca gospod poveljnik 5. armade je poslal gosp. deželnemu predsedniku sledeči dopis: »Poklonitev 4000 zavez za nosove in usta za moje v bližini Gorice boreče se vrle čete iz zasebnih sredstev in sredstev vojnega pomožnega fonda podaje nov dokaz patri-otičnega sodelovanja dežele Kranjske pri velikem delu. Prosim torej Vašo ekscelenco, da sprejmete zato v imenu čet mojo najobveznejšo in najtoplejšo zahvalo in isto sporoči tudi vsem udeležnikom.« — Ustrezajoč želji gospoda armadnega poveljnika, se daje s tem pričujoča zahvala na splošno znanje.
— Odlikovani slovenski častniki. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil rezervni nadporočnik 7. pešpolka Josip Cigu mik. Signum laudis so dobili stotnik v pokoju 18. težke havbične divizije Evgen Verkovič, rezervni poročnik 37. topničarskega polka Friderik Gorišek in rezervni poročnik 68. pešpolka Vekoslav Terček. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil poročnik-računovodja 48. pešpolka Ivan Mihalič. Vojaški zaslužni križec 3, razreda z vojno <te*
koracijo so dobili: stotnik 4. bos.-herc. t vimi detajli, nakar je uradni list hr-pešpolka Rudolf Peternel, nadpo- | vatske vlade priobčil pojasnilo, da so
ročnik 14. havbičnega polka Gustav S t u h e c, rezervni nadporočnik 97. pešpolka Josip Zidanšek in poročnik 3. bos.-herceg. pešpolka Matija Močan.
— Odlikovanje. Narednik Juri Logar 2. bosansko-hercegovskega pešpolka, ki je že drugikrat na bojnem polju, je bil za. svoje hrabro ponašanje pred sovražnikom odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda ki imenovan za štabnega narednika.
— Skrb za municijo. Rusi opravičujejo svoje poraze s tem, da jim je zmanjkalo municije. Angleži so morali ustanoviti posebno municijsko ministrstvo, ki je vodi najimenitnejša glavav kar jih imajo, m sufraget-ke so organiztrale 80.000 žensk, ki so zaposlene pri izdelovanju municije. Srbija je svojo municijo porabila še pred novim letom in kar ima sedaj orožja in municije, je vse dobila od entente. O Francozih se čuje, da že komaj izdelujejo kar jim treba. Italijani so se pripravljali deset mesecev za vojno, a zdaj, po dobrih dveh mesecih, že vpregajo privatne industrije za izdelovanje municije in so ustanovili posebne Šole, kjer vežba-jo ljudi za taka dela. V Avstriji pa je vse preskrbljeno. To je velikanska zasluga m to zaslugo ima vojni minister Krobatin. Ta je še kot sekcijski šef vodil tehnične oddelke vojnega ministrstva in kar je sejal kot sekcijski šef, to žanje sedaj kot minister.
— Ob obletnici vojne imajo naši fantje eno veliko žello — udariti na Laha.   Fantie neke stotnije
našega _____ w\ polka
nam pišejo s severnega bojišča: Minulo je leto vesoljnega krvoprelitja. Veliko se jih je že preselilo v večnost — slava junakom — a še več se jih še bije na krutih bojiščih. In naš narod slovenski ne zaostaja za drugimi junaki. Kjerkoli se nahajajo naši slovenski fantje, bodisi na severu, bodisi na jugu, povsod so se pokazali, da so vredni, da gstanejo v vednem spominu človeštvu. In pred dvemi meseci so se krčile naših fantov žile in navdušeno so se vrgli na novega zahrbtnega sovraga. Mnogim je bilo dano, da se* ločijo od severnega ali balkanskega bojišča, da so pohiteli branit svojo najožjo domožino. A nekaj nas je še ostalona severu, da pomagamo uničiti ruske armade. In ti pošiljamo danes, ob veliki obletnici, najgorkejše pozdrave v našo milo domovino. Vsem, ki ste doma in vsem, ki se bojujete že s polentarji, Idiče
trikratni
Živio in na svidenje. — Kozel Josip, Semolič Milan, Anton Parovel, Anton" Batista, Slavec Silvester, Josip Stok, Laurika Dragotin, H. Benigar. Več imen nečitljivih.
— Življenje na dunajski borzi. Že
od začetka vojne je dunajska borza zaprta. Noben senzal ne sme na borzo, še v pisarno ne sme, kurzi se sploh ne smejo notirati m ne priob-čevati. Pa vendar čitamo v dunajskih listih poročila, kateri vrednostni papirji so poskočili in kateri so padli, številk sicer listi ne navajajo, a kar povedo, zadostuje za silo za informacijo Lueresovancem in priča jav-vr x, da se borzne špekulacije lepo nadaljujejo, kakor v mirnih Časih. Na blagovni borzi, za katero veljajo seveda ravno iste določbe, kakor za efektno borzo, je še lepše. Borza je zaprta, a v preddvorani se je etablirala zakotna blagovna borza in znaša promet 10 do 16 milijonov na dan. Senzali se tudi na blagovni borzi ne sinejo prikazati, a to jim ne dela dosti ovir, ker si dajo naroČila na dom telefonirati. Kupčija prav dobro cvete in kurzi so lepi. Najvnetejši udeležni-ki pri teh kupčijah so možje iz Gali c je.
— Italijanska pretiravanja. Piše se nam: V vašem listu sem čital, kako so Italijani poročali o napadu njihovega brodovja na basanskoher-cegovsko železnico dne 18. julija. To italijansko poročilo je polno pretiravanj. Ono jutro sem bil jaz že ob štirih na nogah, ker je pričel Lah v neposredni bližini z budilnico. Pa, kakor pra vi pregovor: »Veliko grmenja, pa malo dežja« — tako je bilo tudi tu. En sam »trefer« v neki hlev, 30 kron škode. Na življenju je trpela le nedolžna lastavica. Vlak je pol ure po končani kanonadi zopet mirno in ponosno vozil, kakor da se ni nič zgodilo. Lahi so zmetali lepe tisočake v skalovje in so zopet za eno blamažo bogatejši. Ko je prišel »U 4« v spremstvu in poslal »Garibaldija« v globino morja, so Lahi zbežali. Mi smo zdaj v zatišju in nestrpno čakamo, da bi se Lahi zopet prikazali. To bi jim posvetili.
— »Jugoslovanski odbor.« Že pred nekaj časom je zagrebška »Hrvatska« prinesla poročilo, da se mu de v inozemstvu gotovi hrvatski politiki, ki rujejo pri dotičnih vladah proti naši monarhiji. Zdaj je »Hrvatska« prijavila nov članek*o delova<-
oblasti že pred več meseci prišle na sled tem organizacijam in njih delovanju v Ameriki m v Evropi in da se pri zagrebškem sodišču že vrši preiskava proti dotičnim osebam zaradi veleizdaje in zločina proti vojni sili monarhije. Proti dr. Potočnjaku je izdana tiralmca in je sekvestirano nje« govo premoženje, glede dr. fiinkovi-ča, ki je hrvatski državni in deželni poslanec, je sodišče zaprosilo ogrski državni zbor in hrvatski deželni zbor dovoljenja za sodno preganjanje, proti Supiiu pa se vrši sodno postopanje na Reki.
Umrl je v ljubljanskih krogih poznati major infanterjie, gospod von der D e c k e n, ki je bil v vojni proti Franciji poveljnik in pri štabu polka kralj Jurij št. 106 nemške armade, vsled strela v glavo na posledicah operacije te rane dne 30. julija t. 1. v Lipsiji.
— Iz ruskega vjetništva se je
oglasil Josip P u g e 1 j iz Kosez pri Ilir. Bistrici. Piše, da je bil v Karpatih ranjen in potem od Rusov vjet in odpeljan v Kanado (?) Piše, da dela z več Slovenci pri kmetih na polju. — Oglasil se je tudi Ivan Tomšič iz Kosez. Vjet je bil v Przemv-slu in se nahaja v Skopolju v ruski Aziji. Oba pišeta, da se jima še dosti dobro godi in da sta zdrava.
— Pogreša se Anton Kosmač, korporal pri 27. domobranskem peš-polku, 12. kompanija, vojna pošta 48. Zadnjikrat je pisal iz Galicije dne 7. oktobra 1914. Kdor kaj ve, naj sporoči našemu uredništvu.
— Naznanjam svojim znancem in prijateljem, da sem bil na severnem bojišču ranjen v desno nogo, pri Gorici dne 26. julija pa v levo roko. Nahajam se sedaj v bolnišnici v Sol-nogradu. Sicer sem zdrav. — Ivan Š u p e v c, četovodja 4. kompanije, pešpola št. 17.
— Za velikoduššne darove za jugo - zapadno armado se iskreno zahvaljujejo ljubljanskim darovalcem in darovalkam slovenski topničarji: Josip Geiger, četovodja: Josip Stare, četovodja; Vencelj Štrukelj, četovodja; Frančišek Kranjc, četovodja; Ivan Igličar, desetnik; Ivan Her-zog, poddesetnik: Ivan SeliČ, poddesetnik; Karel Pevc, poddesetnik; Ciril Schiffrer, poddesetnik; Franc Lasbacher, Tomaž Kobal. Martin Komočar, Alojzij Tavčar, Ivan Korošec, topničarji.
— Pošfljatve vojakom. Uradno se razglaša, da se vsled odloka trgovinskega ministrstva z dne 2. avgusta, št. 24.362/P razpošiljajo blagovni vzorci vojakom na bojnem polju pod naznanjenimi pogoji tudi na voj-nopoštni urad št. 207.
— Prodaja sadja na mestni stojnici na Pogačarjevem trgu se prične vsak dan ob 8., na kar se občinstvo opozarja, da ne bo po nepotrebnem cele ure zaman Čakalo.
— Kdor ve, kje se nahaja Franc Skočir, doma iz Starega sela pri Kobaridu, naj naznani na naslov: Skočir, k. u. k. E. T. G. K. 7/13, Fuhr-werksgruope, St. Anton Klauser, Feldpost 81.
— Kdo ve kaj? Anton Stepančič iz Sablič pri Devinu je vozil za vojaštvo in ga je družina pustila na Sv. Petra dan v Novi vasi pri Opat-jern selu. Kdor kaj vč o njem, naj bo tako prijazen in naj to sporoči njego-govi ženi na naslov: Marija Stepančič, begunka, Krollendorf št. 21, pošta Ulmerfeld, Nižje Avstrijsko.
— Franc Laščak iz Kolari pri Ročlnju na Goriškem je bil kot vojak ranjen v levo roko in se nahaja v bolnici v Krapini na Hrvatskem. Ker nič ne vč o svoji ženi in treh otroci-čih, kakor gotovo tudi oni ne o njem, želi, da se to javno razglasi, da tako morda njegovi o njem zvedo in da se morda njegovi njemu oglase.
— Kupčevanje z žitom. Dasi je cesarska naredba z dne 21. junija 1915 jasno določila, da je vse žito žetve leta 1915., in sicer pšenica, rž, ječmen, oves, koruza itd. zapadla državi in se ne sme ničear prodajati, se vendar gode take prodaje. Ministrstvo notranjih del je vsled tega naroČilo vsem političnim deželnim oblastnijam, da morajo proti takemu početju nastopiti z vso strogostjo.
— Tako se dela draginja. Ko so državni železničarji, ki vozijo na dolenjski progi, vozili letos skozi Belo Krajino, so tam pogosto za svojo potrebo kupovali jajca in kako kuro. Te stvari so pa dobili v začetku po nizkih cenah: 4 jajca za 20 v. Tudi kure so imele nizko ceno. Kakor pa izvoha dihur jajca in kuretnino, tako jih je tudi tu izvohal neki gostilničar. Napota se je nalašč za to v Belo Krajino jajca kupovat. Pripeljal se je nalašč za to tudi v Metliko m začel sem od sebe jajca plačevati po vaseh komad po 14 v. Mi bi mu svetovali, da opusti svojo gostilniško obrt in začne sedaj kupčevati z jajci
— Prodaja prašičjih glav. Mest-
^ju teh pomikov v mozm&vu z no» ij& tr£no nadisprstvo ie odredilo, da.,
se bodo odslej prodajale prašičje glave na mestni stojnici na Vodnikovem trgu za Mahrovo hišo samo onim osebam, ki imajo rdečo izkaznico za vojno prodajalno. Ta odredba je bila potrebna, ker se je dognalo, da 90 jih kupovali večinoma le premožnejši sloji, reveže pa odrivali. Na novo se rdeče izkaznice za vojno prodajalno več ne izdajajo.
— Od raznih predmetov, ki so obležali na bojiščih, in od onih predmetov, ki jih je imelo izven vojašnice nastanjeno moštvo, katero se je vrnilo (ranjeno) z bojnega polja, se je zgubilo mnogo kosov vojaških oblek in druge opreme na ta način, da se jih je zavleklo v ozemlje zadaj za bojnim poljem. Taki obležani predmeti so se našli tudi po kolodvorih in železniških vozovih. Ker ima civilno prebivalstvo, kakor kaže izkušnja, veliko nagnenje nakupovati take stvari za spomin, se mora v varstvo interesov vojaškega erarja paziti na to, da se taka zloraba prepreči, kakor tudi na to. da se ti predmeti za čete, ki odhajajo na bojišče, zbirajo in se jim dado na razpolago. Tem povodom se opozarja na to, da se mora predmete, spadajoče k vojaški opravi, kakor obleko, opremo, odeje, daljnoglede, kolesa, orodje, posode, konjske opreme, sedla, puške, samokrese in pištole, sablje, municijo, ovoje od topniških izstrelov itd. nemudoma oddati na bližnje vojaško poveljstvo ali na najbližnjo upravno oblast (občinski urad, c. kr. okr. glavarstvo, c. i kr. policijsko ravnateljstvo) ali pa na najbližnjo orožniško postajo. Osebe, ki bi take predmete našle in jih oblastvu ne izročile, zakrivijo po vrednosti najdenega predmeta prestopek po č 461. kaz. zakonika ali pa celo zločin po § 201. lit. c. kazenskega zakonika in bodo primerno kaznovane.
— Hud smrad. Ako gre Človek za kurilnico južne železnice po Dovozni cesti, mu udari v nos hud smrad. Toda ta smrad ni od kosti, ki so namenjene za tovarno za lep, ampak od gnjilega krompirja, ki ga je tam v jamah cele kupe. Tja ga je pustila letošnjo spomlad speljati gospodarska zveza in je ostal nezakrit. Ta neza-krit krompir sedaj strašno smrdi.
Nesreča. Včeraj se je pri viški cerkvi splašil konj posestnice Marije Breskvarjeve iz Trnovske ulice ter dirjal do viške Šole, kjer so ga nato ustavili vojaki. Med vožnjo je Bre-skvarjeva padla z voza ter se na« glavi tako poškodovala, da je na mestu nezavestna obležala. Poškodo-vanko so nato spravil na voz ter jo prepeljali v domačo oskrbo.
Umrla je v Črnomlju gopa Ana Konečnik, roj. Lipold, mati gosp. dr. Makso Konečnika. zdravnika v Gornjem gradu. — Naše sožalje!
Obsojen obrekovalec. Iz Celja nam pišejo: Dne 24. julija se je moral pred celjskim okrožnim sodiščem zagovarjati radi zločina krive prisege Čevljar Alojzij Branchert Iz Trbovelj. Dolžil je uradnika južne železnice gospoda N. Oseta iz Trbovelj srbo- in rusofilstva, ter pod prisego potrdil neko izjavo, ki jo je podtikal gospodu Osetu, dasi je dobro vedel, da je skra-ja izmišljena. Vsled tega je dvignilo državno pravdništvo v Celju proti njemu kazensko ovadbo. Brauchert je pri obravnavi rabil v svoj zagovor da ga je k tej prisegi zavedel neki Peter Miklavčič iz Trbovelj. To pa vse ni držalo m Brauchert je bil obsojen na dva meseca težke n poostrene ječe. Tako postopanje bi bilo po-vsodi umestno.
Maribor. (Fata morgana.) Kakor je »Slovenski Narod« že poročal, smo imeli dne 25. julija kratko po 7. uri na jugozahodnozahodnem nebu lepo fata morgano, ki je bila vidna tudi po drugih krajih. K temu še vć povedati neki izletnik na Pohorje par posameznosti obeh pojavov. V prvem je bilo videti veliko brodovje prekmorskih parnikov, ki jih je spremljalo precejšnje število manjših ladij. Dasi je bila slika precej točna, vendar oko ni moglo slediti povsem posameznostim. Gotovo pa je po mnenju tega očividca, da so bili veliki parniki navadni velikani trgovskih ladij, mnenja pa je, da je obstojalo manjše brodovje iz lahkih vojnih ladij, v kolikor Je mogel spoznati po njih obliki. Druga slika je bila ravno tako točna. Poleg že omenjene reke in nabrežja, pravi ta očividec, da je bilo videti tudi gručo jezdecev, deloma divjajočih, deloma s počasnimi, kretnjami, deloma pa mirno stoječih. Po preteku kakšnih 25 do 30 minut je slika pričenjala zginjati, končno se zopet pokazala, a v nenaravni ostrosti, fantastični velikosti in v veliki daljavi, nakar je z enim mahom popolnoma izginila. — Sličen zračni pojav je bilo opazovati leta 1912., ob prilično pol 7. uri zvečer, ko Je bilo videti veliko jadernioo in parnik skozi dobrih 50 minut. Zadnja slika je morda kazala kakšen sovražni transport v Sredozemskem morju ali pa v Otrantskem zalivu, odnosno kak-gno straža
t Messtrova drama „Njegova rjava deklica ki se je predstavljala včeraj v »Kino-Ideal*, je s svojim resnično umetniškim izvajanjem zadobilo zasluženo priznanje. Posebna vrednost te drame obstoja v skrajno živem izvajanju vročekrvnega otroka puste, ki ne pozna ovir in zaprek v svoji vzgoji, temveč ljubi strastno in tako naveže na se grofa puste, ki se ne briga za dobrohotna očitanja svojih plemenitaških prijateljev ter ne pozna drugega nego »svojo rjavo deklico".
— „Mobilizacija v kuhinji — II. del-je izvrstno izbrana veseloigra, ki vzbuja občno živahnost. — Jako zanimivi so vojni dogodki po vojnih poročilih, ki nam kažejo življenje in delo v nekem ruskem vjetniškem taboru,
— in pa jeernata burka „Na led speljan". — Ta spono se predvaja samo še danes. — Jutri posebni večer, pri katerem se na raznotero zahtevanje izvaja .Ljubimkanje" ljubavni roman Arturja Schnitzlerja, največjega avstrijskega pesnika, sensacijska svetovna učinkovitost Nordiskfilm - družbe z Val-demar Psilandrom v glavni vlogi.
Rožne stvori.
* Dr. Kramaf na Dunaju. Češki listi javljajo: Dr. Kramaf seje preselil na Dunaj, kjer se nahaja tudi njegova rodbina.
* Umrl je v Pragi znani češki leksikograf profesor Fr. Št. Kott, v 90. letu svoje starosti. Njegovo glavno delo je Češko-nemški slovar, ki vsebuje 10.192 strani.
* Češki poslanci na naboru. Kakor javljajo češki listi, pride na prebiranje 43—501etnih črnovojnikov tudi 29 čeških državnih poslancev, med njimi posl. Klofač, Udržal, Fresl, Ma-štalka, dr. Rašin, bivši minister Prašek in Stanek.
* Zopet eden. V Veršcu v Banatu so zaprli podjetnika Davidsohna in njegovo ženo. Preskrbovala sta vojaške bolnice z živili, a navadno nista dala nič mesa, ali pa pokvarjeno.
* Rusi na Ogrskem. Iz ogrskega uradnega poročila je posneti, da je bilo v bojih z Rusi na Ogrskem samo v zemplinskem komitatu 190 krajev popolnoma uničenih. Vseh vasi je v tem komitatu 440.
* Na smrt je bil obsojen na Dunaju mestni nočni čuvaj Josip Fa-sching, ker je 7. julija 1. 1. na strašen način umoril 73 letno prevžitkarico Frančiško Smič. Obe roki in eno nogo umorjenke je sežgal v štedilniku, ostali del telesa pa je vtaknil v vrečo in vse skupaj vrgel v Donavo. Vzrok umora je bil prepir zaradi 20 K. Fasching je bil obsojen na smrt.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 2. avgusta: Ernest Urba-netz, poddesetnik _ pešpolka. — Lajos Gyuresik, pešec . pešpolka; oba v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. — Peter Daraban, pešec. -— Fabijan Kapčia,  rezervni kadet
pešpolka. —  Valentin Balogh,
pešec ____     pešpolka. — Ivan Holašik,
pešec * _ pešpolka, vsi štirje v deželni bolnici kot podružnici garnizijske bolnice.
Dne 3. avgusta: Emil Barta, pešec pešpolka, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. — Hasan Had-
žić, pešec . ______ pešpolka št.
— Janos Mihajlovič, pešec hon-vedskega pešpolka , — Fran Vala, pešec . pešpolka. — Ivan Ban, pešec . „ pešpolka, vsi štirje v deželni bolnici ot podružnici garnizijske bolnice. — Miladin Babic, delavec _ ..lovskega bataljona, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli.
Dne 4. avgusta: Josip Borštnar, sin knjigoveškega pomočnika, 5 mesecev, Karolinška zemlja 8.
V deželni bolnici:
Dne 31. julija: Ana Kozlevčar, čevljarjeva hči, 3 dni.
Dne 1. avgusta: Josip Golar, prosjak, 68 let.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Bay - rum
s konjičkom
tvrcke Bergmann St Co, DeCln na Labi
Original vseh znamk bay-ruma, zabranjuje tvoritev prhljaja, prezgodnje osivenjc in izpadanje las, jači živce in dela polne, mehke lase, poleg tera je pa krepko vteralo proli onemoglosti ndov (po napornih hojah) proti revmatičnim bolečinam itd. — Vsak dan priznalna pisma ! — Pazite izrecno na zalepno znamko »konji-ček«. Steklenica K 2 in 4 se dobiva po lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah 893
Meteorolosično poročilo.
Vifilaa nađ morjem 308*2
Sreda t zrafal tlak 736 mm
avgust |	Čas opazovanja	Stanj« barometra T mm	S.-B 2 s * t- *-	Vetrovi	Nebo
4. ii	2. pop. 9.zv.	731-5 733-	225 153	si. jjzah. si. z a h.	dež oblačno
5.	7. zj.	734-5	121	si. jvzh.	megla
Srednja včerajŠna temperatura 16 2°, norm. 196°.   Padavina v 24 urah mm 0*7.
Hlod mož
zmožen slovenščine in nemščine, vojaščine prost, ekspedient in skladiščnik, pismenih del vajen in ki je pri Mahni prisostoval trgovskemu pouku, išče trajnega mesta, gre pa tudi kot strežaj h gospodi ali kaj podobnega. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda pop .Trezen In priden/1896'.
Gospod
ki je dovršil 3 gimnaz. razrede in trg. tečaj teli takol vstopiti v špecerijsko trgovino ali z meš. blagom kot 3 mesečen praktikant« Ponudbe na uprav ništvo »Slov. Nar.« pod „praktikant 1838".
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest o bridki izgubi naše ljubljene matere, tašče, stare in prastare babice in tete, gospe
katero je danes, dne 4. t. m. ob polu 1. uri ponoči v 78. letu njene starosti Vsemogočni odpoklical v boljšo bodočnost.
Pogreb blage nam nepozabne se vrši v četrtek, dne 5. avgusta, ob 5. uri popoldne na pokopališče v Črnomlju.
V Črnomlja, dne 4. avg. 1915
Dr. med. Makso Konecnik zdravnik v Gornjem gradu, Viktor Konecnlk, sinova. Ellza Metko, Marija Oor-jup, Ana Lnpslca, hčere. Vil vnuki In vnukinje. 1895
Zahvala.
Povodom bolezni, smrti in pogreba nase ljubljene hčeri* e, oziroma sestrice, vnukinje in netjakinje
došlo nam je toliko dokazov odkritega sočutja, da nama je nemogoče »eivsakemu posebej zahvaliti.
Zato izrekava tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so v bolezni s svojo pomočjo lajšali bolečine rajnki, nadalje vsem udelež-nikom pogreba, zlasti mnogim darovateljem prekrasnih šopkov in vencev ter deklicam, ki so jih pred krsto nosile, potem vsem neštevilnim prijateljem, ki so ustmeno aH pismeno izrazili svoje sožalje in sklepom vsem, ki so na kakršenkoli način lajšali najino nepopisno bol in počastili spomin najblažje pokojnice.
Srčna hvala vsem, za vse!
V LJUBLJANI, dne 2. avgusta 1915.
Filip, Lina Twk
roditelja.
1889
Povest — Spisal Blaž Po h Ha.
Cena broš. 1 K 60 vin., ve«. 2 K 50 vin., s poŠto 20 vinarjev več.
: Opatov praporščit::
Zgodovinska povest Spisal Iv. Remec
Cena broš. 1 K 80 vin^ vez. 2 K
70 vin., s poŠto 20 vinarjev več.
Ti  najnovejši   žabami   in   veseli  knjigi   priporoča najtopleje
JlaroBna knjigarna v tjnbljani.
S. 6485/V. u.
Razulas.
1897
Stianke, ki prejemajo državno mobilizacijsko podporo pri c. kr. finančni deželni blagajni v Ljubljani, zlasti one, ki stanujejo v zunanjih mestnih delih in zamujajo s potjo in čakanjem pri uradu mnogo časa in dela, se opozarja, da si sme več strank izbrati skupnega pooblaščenca, ki bo prejemal v njihovem imenu za nje pri blagajni denar.
Pooblaščenec se mora pri blagajni izkazati s posebnimi, od dotičnih strank spisanimi pooblastili ter mora imeti s seboj njihove plačilne pole in pobotnice.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 25. julija 1915.
alfonz breznik
učitelj Glas. Matice in edini zapriseženi strokovnjak c kr. dež. sodišča.
Sabijana, Kongresa! trg 15=
(Nasproti nunske cerkve.)
Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevateL'a
klavirje? In harmonijev
na jugu Avstrije.  — Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, stran in nrazihallf«
Edin! zalSŽnsfc dvomih in komornih tvornic: Bdsen-dorfer, liohl & Heitzfnann, Forster, Ebrbar, Gebrfider Stingl, Rud. Stelzharnmer, Czapka, Lauberger & Gloss. Hofmann in Hofberg (amerikanski harmoniji).
Obroki od 2 15"— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah. Oglejte si klavirje z angleško ponavljajočo mehaniko. 10 letna postavno obvezna garancija. Najemnina najnižja. Zamena najugodnejša. Ugla *e vanje ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate izključno le jaz za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom falzl-iikaiov in navideznega „pofelna" pri krlčačih, ki se drznejo govoriti o „đobjem blagu", dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalogi.
5t. 12.031.
1885
Na ukaz c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 16. julija 1915 £t. 18.405 določa mestni magistrat ljubljanski za živila, navedena na posebni tiskovini pod naslovom „Maksimalni tarif št. A in Ba, najvišje cene, po katerih se jih sme prodajati ali kupovati. Maksimalni tarif se bo po potrebi od Časa do Časa izpreminjal, vsaka nova izdaja tarifov pa se opremi s prihodu jo zaporedno Številko.
Najvišje cene se bodo objavljale na trgu na posebnih deskah. Maksimalne cene pa ne veljajo za imenovana živila le, Če se prodajajo ali kupujejo na trgu, marveč tudi, Če se trguje z njimi po mestu, vsled Česar morajo vsi obrtniki, ki se pečajo s prodajo takih predmetov, imeti vsakokratni maksimalni tarif na vidnem mesta nabit v svojem obrtovališču.
Prodajalci kakor kupci, ki se pregreŠe zoper odredbo, se bodo po obstoječih zakonih najstrožje kaznovali.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 29. julija 1915.
KXXKXK &XKXXK1 XX
£HP* Najnižje cene. "^flg
XX XX
S 9
5€ 3ftH53'il iK
xxxxxx
XX
Ixx
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.
232
XX XX XX
XX_
|XXXXXX[
xxxxxx!
za spalne in jedilne sobe, salone In gosposke sobe. Preprogo, sastorji, modroel na rasist žlmnafl modroel, otroški vozički itd.
NaJsolidneJSe blago.
:xxxxx :xxxxx
2 čevljarski pouka
se sprejmeta v trajno dela.
M. TreHar. LiHlIiana. St. Petra cesta S.
I. vrste, zajamčeno   naravnega vina, prodaja AUTOM RADI, Dedni vrh, pošta Kaka pri Erikam. (20 minut od postaje Videm-Krško). 1891
Uradnik
zmožen vseh poslov odvetniške ali no* tarske pisarne, prosi slnžbe za dopoldanske ali popoldanske ure, za skromno plačilo. Ponudbe pod „ursd-nik/188711 na uprav. »Slov. Naroda«
Prodajalka
izvežbana v manufakturni in galanterijski stroki, želi premenlti službo.
Nastop tudi lahko take j. 1879
Ponudbe na upravo. »Slov. Nar.« pod „Dobra moč 1914 1915 1879*«.
Ril A
vsake kakovosti
1893
se kupijo po najvišjih cenah.
Ponudbe do 10. avgasta pod „les/
1883" na uprav.  »Sloveti. Naroda«.
Oddasia se
1867
Z SOM S
za takoj. Izve se
v Konjušni ulici št.
1226
12.
Na razpolago je beguncem, boljši družini 1888
stanovanje
s 6 sobami, lepo opremljenimi (8 postelj), kuhinjo, pritiklinami, zelenjadskim vrtom, parkom in vodovodom, proti izredno nizki odškodnini. Kje, pove upr. »Slovenskega Naroda«.
TrgousM SlU|
vešč slovenščine in nemščine
se sprejme pri tvrdki
BsGk 8 Fehl, 1880
Stari trg Stav. 18. v LJablianJ.
Proti prahajem, luskinam in izpadanja las
deluje najboljše priznana
Tanno-cMnifl Midi
katera  okrepduje   faslftče, odstranjuje luska in preprečuje izpadanje las.
f stekleni*« s nmvodom t krono.
Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, madlo. rr.ll, medicina!, vin. specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiiklh obvoz, svežih mineralnih vod itd.
Del lekarna MIlana Leusteha
i LJubljani Resljeva tisti it, L
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
iubli. mosta. 18 ¥ tel lekarni dobivalo zdravila tvdl elool bolniških blagafa fasne železnice, e. kr. tobačne tovarna in okr. boliiiake blagajne v LJubljani.
jo posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabostim v želodcu ter radi toga v nobeni družini no bi smol manjkati.
Edna posebnost] likerja je I
iSk' ■
Naznanilo.
V konkurzu Andreja Verbiča, trgovca v Ljubljani, Rimska ceste št Uf so proda obstoječa špecerijska zaloga in oprava v inventurni
vrednosti 2517 K 95 v. skupaj, kakor leži in stoji (en bloc) za najmanj Vs te vrednosti na največponudnika.
Za popolnost zaloge ter inventar nega zapiska in za kakovost blaga in oprave ne prevzame konkurzno upraviteljstvo nobene odgovornosti.
Na zahtevo se izkazuje zaloga vsaki Čas. 1365
Kupec je vezan najvišji ponudek v gotovini položiti, zalogo in oprave takoj po odobrenem kupu prevzeti in odstraniti in prodajalno izprazniti.
Pismene ponudbe so v pisarni konkurznega upravitelja (Slo* venski trg št« 3) najpozneje do 7. avgusta 1.1. opoldne za oddati.
Dr. Arthur pl. Wurzbach,
konkurzni upravitelj.
Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporo&a svojo bogato zalogo
poznih kolej. Mi M
^       % ^       »a rodbino In obrt.
Brezplni kroži za vezenje v hRL
Pisalni stroji „ADLER", pletilni stroji
vsoh velikosti
Brez konkurence! O^
L Popper čevlji
g za gospode in gospe so nogam
g najbolj priležni, lični in najboljše
kakovosti.   Naprodaj  samo pri
S JULIJI STOR, Ljubljana
tft Prešernova alka št 5.
Govsserski čevlji za turiste, bfgijenični o£  čevlji za otroke in Lawa-tenoJs-čevlji.
**0»«UUO*
v
1826
II   I    vi ■     v       ■■■ S
Vojaški čevlji j
za častnike In moštvo
se Dobe v vsaki množini v zalogi tovarne:
I Peter Kozina & Ko. I
^JUBLJANA, Breg štev. 20j
Prešernove slike
predaja in poiflja po poHneu ponetin Iv. Bonač v Ljubljanu
Cena sliki 5 kron. 7>
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih Kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšaj očim i se 11 vplačili.
• 4
99
•"• ■ Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. .-. - .-. notami fondi E 71,040.3*2*0. — fealaoano odškodnino in kapitaUle K 145,150.178-29.
Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
--- Yss psjsssils dajsi---
Generalno lastopstn i IJnUljani «?U!?Muowi
lasrni ban-
v Mi ulici štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.
15
Telefon štev. 16.
Leto 1873. ustanovljena delniška -Vuibn
Telefon štev. It.
129 Stavbno podjetništvo; pis srna za arhitekturo in stavbno-tehniika dela; tesarstvo Fn mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — == Priporoča se za atavbna dela vsake vrste.
E3H
5000 hekto belega In rdečega hrvatskega
SANATORIUM • EMONA
zanotranje-in-kirurgicne -bolezn1-•porcon1smca,
LxJUBLUANA • komenskega ulica- 4
belo, rdeče in črno. lastnega pridelka. Proda se
500 hekto najizbornejšega odrskega vina, lastnega pridelka,  od pol vagona
i-out=ii-U/\l\i/vra^ aprej po čudovito nizkih cenah. Vzorce in ponudbe daje naš zastopnik gospod
SEF-Z0tt^;pRi^^ \|A  Svara v Ljubljani, in sicer 6. in 7. avgusta (petek in sobota) v hotelu
ofl letnikov 1912,1913 in 1914 ponuja po 9nevnik cenah veletrgovina z vinom
Alex. Breyer & sinovi, Križevci, Hrvatsko.
»4 O
C"*
parfumerija, fotografična manufaktura Itd.
| Oblastveno koncesfiooirana prodaja stropov.
Ustanovljena leta 1897.
Jnton l^ane
Ljubljana, Židovska nUca 1.
Ceniki na razpolago.
Ceniki na razpolago.
Proda se
pritlična hiša
z 2 sobama, kuhinjo in shrambo. Pred hišo je lep vrt in vodnjak. Zraven spada tudi lep smrekov gozd. Pripravno bi bilo za rokodelce ali penzioniste. Posestvo ie brez vsa-cega bremena in se lahko takoj proda. Več se poizve na naslov: Andrej BIZJAK, Kri* 23, pošte Komenda, Gorenjsko. 1882
Pouk
francoskega, italijanskega in = nemškega jezika._
Med počitnicami znatno znižane cene. Posebno priporočljivo za učence, radi ponavljanja  in   preparacije   za višje razrede. — Naslov: 1875
Sola za Jezike, Breg 20. lil.
pri »Slonu«, soba Štev. 24 in sicer v času od 8. do pol 10. zjutraj in od 11. dopoldne do pol 1. pop., dalje od pol 2. do pol 4. ter od 5. do pol 7. popoldne.
A. Zanki
tovarne barv. Bakov in firnežev
LJUBLJANA.
Centrala i Gradec. Centrala: Gradec.
Tovarne in podružnice: na Dunaju, v Gostingu, Trstu, ■ Ljubljani, Ljubnem in v Leitendorfu. ■
vse vrste oljnate, šahe, emaflne in fasadne barve, firnež, pristni kranjski, mavec ($&yps)3 olje za pod in stroje, k&rbo-linej, čopiče, steklarski in mizarski klej in druge v 4o široko
spadajoče stvari. Ceniki na razpolago I Cenik! na razpolago Z
Vsak dan 10 kron
in še več se lahko zasluži z zastopstvom času primernega predmeta. Invalidi imajo prednost. — Vprašanja na The American Photo - Gesellschaf t m. h. H. Tepliiz-Schonau. 1923
mm?"
Is gospa in gospodične
1321
IV. g. kr. ivslr.
lil II1! i
oiBriji.
trgovskega tečaja
1871
želi vstopiti v prakso.
Ponudbe  na  uprav.   »Slov. Naroda«.
Žrebanje 3. razreda se vrši 10. in 12. avgusta 1915.
■hi •* -Vi,
lobltkl
»on
2osmošolca
iščeta primerne službe.
Ponudbe na uprav ni štvo »Slovenskega Naroda« pod ,CsmoSO?Ca!. 1873
Cela srečka
1 1 1
M
Sprejmeta se
2 prodajalki
mešane stroke, ena od teh z nekoliko kontorističnim znanjem, in 1849
učenec.
Ekspresne ponudbe na tvrdko : d Bndkovič, Bohinjska Bistrica.
72 srečke X 60--.
Krasne
Mil
NA IZBIRO pošilja tudi na deželo: Krasne 3528 plašče, jopice, krila, kostume, nočne halje,
perilo in modne predmete.
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištof ič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
in krstni opravi, h
'A srečke X 30-—.
99
=       3 po 10080 = 6 „   5000 = ss      io       2000 = 30 „   1000 =
g     55 „     600 =
r—a' 53    op 400 —
ss 2500 . 100 — 'M 2750 dobitkov
80000 i 40000 i 30000 i
30000 §S
30000 n
Cela srećka X 40*—.
«111
e»
30000 33000 212C0 414400
lh srečke X ZO'—.
o
N
s'
■J
S" o
E 728600
(S
Vb srečke X •
Igralni načrti in vsa pojasnila brezplačna.
Srečke za ta razred
priporoča
Ljubljansko kreditno baniia
poslovnica c. kr. avstr. razredne loterije
Ivj ubijani
mi-
št e dela za šivanje raznega perila in vseh vrst vezenja, posebno pa belo vezenje. Št. Vid pri Ljubljani, Cirmanova vila pritličje.
Slili© gobe, fižol, vinski kamen
sploh vse deželne pridelke kakor tudi
prazne dobro obrani ene vreče
kupi ANTON BOLENC v Celin, Oraška cesia 22. 1686
Za novembrov termin se odda
gantno stanovanje
v vili, visoko pritličje s 4 sobami, kopalno sobo in verando, dalje
stanovanje
s 4 sobami na Bleiweisovi cesti 20 v III. nadstropju in 1834
za takoj se odda
kletno stanovanje
z 1 sobo in kuhinjo. Vse se poizve v
pisarni FILIP SUPANČIČA, Blei-weisova cesta št. iS, I. nadstropje.
in njene podružnice v Celju, Celovcu in Splitu.
po najnižjih premijah tudi za že na bojišču stoječe osebe.
Odklonjeni
se lahko sprejmo z majhnim doplačilom. Vprašanja na
C. GlobOČnika, nadzornika c. kr. priv. Feniks v Ljubljani, Pod Trančo 2 II.
o
o
J1 C1 C1
o o
BANKA podružnica v Ljubljani.
Centrala v Trstu, podružnice na Dunaju, v Dubrovniku, Kotoru, JKetkovidu, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
Delniška glavnica K 8,000.000. Nakazila v Ameriko in akreditivi.
Živahna zveča % Ameriko.
Sprejema nove vloge, s katerimi se zamore vedno razpolagati, M brez ozira na določbe moratorija ter jih obrestuje po čistih
7917
3R6
98
178574