Omr Write U« Today Advertising are REASONABLE. GLAS NARODA ZA NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. LEPHONE: CUelaea 3—1242 2 ZA $6.- NA LETO NAD 300 IZDAJ # PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (iivšcni nedelj ta praznikov). SIK. IMS al the Pert Office aft New Verfc K Ad ef •f Murk M. 1871. 254. — Stev. 254. NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 1, 1 939—SREDA, !. NOVEMpRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLV1L 0L0T0V NAPADA ROOSEVELTA redsedniku očita, dalVojni tajnik Woodring e vmešava v evrop-ke zadeve MOSKVA, 1. novembra. — Predsednik ljudskih misar jev Vjačeslav M. Molotov, ki je obenem so-Iski vnanji komisar, je očitni predsedniku Roose-ltu, da daje Finski moralno pomoč ter je posvaril iko, da pride z Rusijo do sporazuma in obvestil et, da Rusija prihaja bližje k Nemčiji in Japonski. R. DR2AVE BODO KRIVE ZA PODALJŠANJE VOJNE, — PRAVI MOLOTOV Molotov je govoril na skupnem izvanrednem zase-ju obeh zbornic najvišjega sovjetskega sveta in el, da bodo Združene države s preklicem em- rgo na orožje samo podaljšale evropsko vojno. % OGLAVITNE TOČKE GOVORA Poglavitne točke Molotovega govora so: I. Napadel je predsednika Roosevelta, ker se je proti soudeležbi Značilne jbesede ameriškega vojnega tajnika. Edinole mir zamore ohraniti demokracijo. OBLDOZENA umora po prvem redu BALTIMORE, Md., 30. nov. — Pod pokroviteljstvom Na-tinonal Guard Association j°. govoril tukaj vojni tajnik Harry H. Wood ring ter odločno Al Ji ION, X. Y., 21). okt. — 45 nastopil proti tistim, ki skuša- letna fannerica Pearl Dunham jo po vsej sili in za vsako ee- je bilo obtožena umora po pr-110 spraviti Ameriko v vojno, vem redu, ker je s sekiro usmr- Preosnova italijan. ministrstva Mussolini je odstranil vse Nemčiji naklonjene ministre. — Zamenjani so tudi vojaški poveljniki. — Maršal Graziani šef general, štaba. REM, Italija, 1. nov. — Mi-,njena vojaška zveza med Ita- propagando. Oba sta bila inie-uistrski predsednik Benito lijo in Nemčijo. j novana na druga mesta. Mussolini je nepričakovano j Ministra, ki sta bilo naklo - Ta premeuiba bo zadovolj'-preuredil eelo ministrstvo, iz njena nemškim nacijem in ki la italijanski narod, ki ni ni-katerega je odstranil v^e mi-'sta bila odstranjena, sta gei*- kdar odobraval velikega prija-nistre, ki so bili naklonjeni ■ ralni poročnik AehilJe Stara-' teljstva Italije do Nemčije; Nemčiji in tudi tri vojaške po- co, generalni tajnik fašistične ravno tako so temu prijatel.j- stranke in Dino Alfieri, mini- stvu nasprotovali celo odli«'-ster za narodno kulturo i'i nejši člani fašistične stranke. veljnike, ki so vodili razgovore s častniki neiii»iv^~a generalnega štaba. Po sodbi vnanjih opazoval- - Ti ljudje pozabljajo, je tila svoje tri otroke. Obtožil jo»CCV l1^ ^f?1™ " io ?Te~ dejal, - da temelji naša de- je okrajni pravdnik William i »^o^Ui fasistic-no stran- inokratična vladna oblika edi- 11. Muson. Včeraj je bila izpu-1 'Ne zanašajte se na Ameriko!' PARIZ, 31. okt. — Henrv de Kerillis, član francoske poslanske zbornice je v svojem listu "C' Espoque" posvaril Francijo, naj se ipreveč ne zanaša na ameriško pomoč. — Res je, da bodo ameriške industrije izdelale ogromne množine vojne- nole na ohranitvi miru. ščeiia iz Medina bolnišnice, ka-1 Mussolini je odstranil z «vi- — Menda ni človeka v ame- mor jo poslali takoj po stra-1 šokih mest šefa generalnega riškem javnem življenju, vzkliknil, — ki bi bil bolj pro ti temu kakor sem jaz, da bi 4 letnega sina Carlesa ter 11 bili naši sinovi poslani v voj- letno Frances in 15 letno Ruti no. letna Shirley bo okrevala od Russo, ki so vsi trije imeli po-' kov. S ličnega miamja je Oliarles Norice, ki pravi v "Le Petit svetovanje z nemškim gene- Parisien": — Anglija in Francija se morata v prvi vrsti sami da je avoje j ralnim štabom, ko je bila skle-i nase zanesti . . . Edinole na ta način bomo zmagali. šni tragediji, ki se je za vršila | štaba generala Alberta Pari- j ga materijala, toda Franciji bo kmalu zmanjkalo denarja, če dne 12. septembra. Usmrtila je' anija, letalskega generala Giu-| l»o prisiljena večino vojnih potrebščin kupovati v inozemstvu. Ll seupija Valle-a in poveljniku j K«-i illis je pozval francoske industrije, naj povečajo svojo h. j črne milice generala Luigija produkcijo, da dežela ne bo,preveč odvisna od inozemskih izdel- — Tisti, ki pravijo, da je zadobl jenih poškodb, vojna neizogibna, vzbujajo v niki so mnenja, j naših lalikovernih državljanih strašno dejanje izvršila v hip mešal v pogajanja Rusije s Finsko, kar je v na- j aumilj0f (ia prizadevanja naše ni blaznosti. To stališče bo za- vlade glede ohranitve resnične vzel tudi njen zagovornik. Ko| nevtralnosti, niso resna. | je opravila svoje grozno delo, - Amerika je uveljavila ob- ^ nameravala zažgati lii«o, to-sežne varnostne in * JčV > 1 lil uu- . . obrambne da sosed-»e 80 a°ellJ pruvocas- odredbe. Uveljavila jih je za no Vo^mh. ohranitev miru, ne pa V vojne namene. Kdor pravi, da je voj- KARDINALOV na cilj sedanje ivlade, skuša namenoma zatajiti dejstvo, da je mogoče našo demokratično obliko vlade ohraniti edinole s jK»močjo miru. — Za vzdržan je in za oja-čenje miru je treba močne deželne obrambe, in Amerika se mora zavedati dejstva, da se sedanje vojne ne vrše z naglico poldruge milje na uro, kot ( *o se vršile pred 150 letit pač! Dvoboj v zraku Pilot je tekom prepira ustrelil letalskega učitelja,. — Izročili ga bodo oblastim v Mo. INDIANAPOLIS, Ind., 30. okt. — kletni letalec E. P. poziv za mir BRUSELJ, Belgija, 30. okt. — Kardinal Von Roey je včeraj (pozival Belgijo, naj za vsako ceno obrani mir. Njego-! pletch iz Franforda se je po-vo 'p r ki igo so poslušali člani li Finske je rekel Molotov, da je Rusija Finski predlaga- ne odredbe so silno drage, to-a, d -klene i njo stično pogodbo, kot so jih sklenile Estonska, da ameriški narod bo nedvom-« i in Lilvinska. Po teli pogodbah je tem državam zajani- no podpiral to modernizacijo. - na h« -odvisnost, toda v zameno za to jamščino so morale Ru-| — Za obrambo Amerike mo-iji i j a >e >edaj jn>gaja s Finsko v prvi vrsti za varnost Lje- enega dolarja pa ne smemo iniri .'.ia, ki poleg Mo>k>»c najvažnejše mesto Rusije. Kot pra- potrošiti za pomoč voisk"jo- Molotov, se sedanja pogajanja s Finsko vrše v namenu, da čim se državam, "inska odst< »erno od Ljeningrada, dalje da Finska odstopi ozek pas ------- iri vhodu v Finski zaliv za rusko mornariško poslanko in I a / i menja nekaj otokov v Finskem zalivu. Divjačina Z& hrano Nemcem OLOTOVO POROČILO JE BILO SOGLASNO, „ _ „ ... „ , SPRF IFTn BERLIN, iSemcija, 31. okt. — Nemčija je mobilizirala vee U U gati najviijega sovjeta so Molotovo poročilo sprejeli z iGvoe, da preskrbijo za več i -elikiin na^lušcnjein in tudi delegati iz krajev, ki so pripa- veza. laJi nekdaj Poljski, kipa sedaj pripadajo Rusiji. | Feklmaršal Hermann Goe-Jo ip Stalin je bil sprejet z »burnim ploskanjem, ko je pri- rin> ft nosi tudi naslov lovski v veliko zboroval no ilvorano z drugimi sovjetskimi vodi- mojster, je naročil vsem lov-t 1 jI. eeu^ naj streljajo malo div----------- ----------------------------jačuio na Poljskem in zlasti v STARO MATER IN STRICA UMORIL kjer je ^ ( OM A.VCllK, Tt xa-, 31. okt. — 23 letni farmski delavec Vlada plača lovcem prevo- sprla. Sprla zaradi politike. | bo letalo treščilo na zemljo, č< H«• ii r v i* Ha>n«-> je danes izpovedal, da je umoril svojo 79 zne stroške in po $2.80 na dan Ona je zagovarjala Anglijo,'se ne prenehata ruvati. Pletch letno staro mater in svojega 58 letnega strica. Stara mati in in drva naboja za vsakega zajca Delavske vesti RIGA, Letska, 31. okt. — Letska in Nemčija ste podpisale (Sporazum, po katerem se bodo Nemci izselili iz Letske na vi ^issouri bo procesiran za-Poljsko. i tatvine in umora. Selitev iz Letske na Poljsko i Morilec je podal policiji obje že v teku. Na tisoči Nem- j širno izjavo, iz katere je razee v je pospravilo svoje imetje ^dno, d* sta se on in Bivens in so napolnili ceste, ki peljejo dvignila pri Brokfieldu, Mo., proti pristaniščem. |v 2rnk- Rletcli je predlagal, da Medtem pa so ruski vojaki /poletela v Mehiko, s čimer po pogodbi med Rusijo in Let-' je bil Bivens zadovoljen. Na sko na potu, da zasedejo voja-' Bivensovo vprašanje, če ima Ške postojanke v Letaki. Na pn sebi orožje, je odvrnil. * meji sprejema Ruse letska j Pletch, da ima revolver, ki ga Konvencija CIO v N. J. častna straža I v slučaju potrebe zamenjali za gazolin. Slednjič se je ,pa i Konvencija CIO za državo začel Bivens protiviti in se ni New Jerse>' se bo začela strinjal s Pletehevim načrtom, da bi ukradla letalo. Naniera- Posledice delavske postave Trgoivska zbornica newyor-ške države pravi v svojem zadnjem poročilu, da je VVagner-jeva postava za delavske odnosa je povečala število sporov \v ameriških industrijah. Trgovska zbornica je sestavila svoje poročilo na podlagi statistik delavskega depart-nieiita. Izza uveljavljenja Wagner-jeve postave se je število štrajkuv povečalo za 120 odstotkov. Polom medsebojnega bilo uravnanih malo sporov. Y stavkah so bili večinoma delavci zmagovalci in le malo jih je Izpadlo y prid delodajalcem. Po mnenju trgovske zbornice nova postaiva ne odgovarja svoji svrhi, navzlic temu pa zbornica ne priporoča, da bi bila odpravljena. teli, assistent general, pravd-uika Murpby-ja, in M. E. mock, drugi asistent delavske tajnice. Po Lewisovem mnenju sta se moža pregrešila proti določbam Hatclieve postave, ki prepoveduje vladnim uradnikom politično udejstvovanje. Namen konference bi bil izvesti obširno agitacijo za tretji termin predsednika H»um'-velta. Lewis je predsednik Labor's, Non-Partisan League in je naročil njenim podružnicam, naj nimajo s konferenco nobenega opravka, posebno zato ne, ker niso bili k sodelovanju pohabljeni senator Wheeler k Montane in drugi ugledni progre-sivci v zapadnih državah. Angleška LEPOTICA nevarno zbolela dne 17. nov. v Jersey City. Ker mestne oblasti Lewisavim pristašem niso ničkaj naklonjene, LONDON, Anglija, 30. okt. | val je pristati in izročiti Plet-— Valkvrie Freeman-Mitford. clm oblastim. Pletch mu je od- bo° mnenju nekaterih v katero" je baje Hitler do ušes vrnil, da sta oba enako odgo- j završili resni izgredi, zaljubljen, se nahaja netvarno vorna za letalo in da se ne da bolna v nekem monakovskein preslepariti. sanatoriju. Deklica je lani z<*.~ I Začela sta se prepirati. Bi-pustila svoje ugledne in pre- vens je seilel na prednjem se-tnožne stariše v Londonu in dežu, Pletch pa za njim. Leta-prišla v Nemčijo. Kmalu se je lo je bilo opremljeno z dvojno Delavski voditelj John začel Hitler zanimati zanjo.' kontrolo. Ko sta se nekaj ča ju Lewis Je odločno nastopil češ, da je najlepša ženska na sa prepirala, ga je Biivens po- l>rotl nameravanemu sklicanju svetu. Večkrat so jo videli v j grabil in potegnil k sebi. Pri /konference progresiveev", ki njegovi družbi in pojavile so tem se je Pletch nagnil na ! naJ bi se vršila nekJe na ZaPa Lewis proti agitaciji za tretji termin WASHINGTON, D. C., 31. se celo gcuvorice, da se bo po-1 kontrolni izvod, in letalo je pri-; konferenco prav po- ročil ž njo. Te dni sta se pa čelo padati. Jasno je bilo, da sobno agitirata Norman L. Lit- , Vermontski farmer ji ! se oborožujejo j BURLINGTON, Vt., 31. okt. — Lawrence C. Jones, generalni pravdnik države Vermont, je odločil, du imajo farmer ji pravico nositi orožje, ne da bi potrebovali v to svrho kakšno posebno dovoljenje. Ko je bilo to objavljeno, si farmer j i iz Addison okraja zopet začeli voziti mleko v Charlotte, Vergennes in Middle bury. Vozniki so pa oboroženi s puškami in samokresi in pravijo, da bodo streljali na člane far-merske unije, če bodo skušali ovirati transfportaoijo mleka. Farmerji Addison okraja nočejo pristopiti k uniji, češ, da so zadovoljni, če dobe -za sto funtov mleka $*J.08, dočiin zahteva unija $2.15. Vse mlekarne v omenjenih treh mestih je zastražila poti-oija. fr t ne «t a se boje večkrat žaljivo izražala o njegovi materi. Ne- ali piL Trupli je odnesel v kri&o in hišo za- plačo po $3.20 na dan. Stalna • a mati je že par let vdova in je morala nepre- Raiposlenost jim je zajamčena j bolno so morali odvesti v sana-|talo je začelo še bolj padati, žaljivke svojih dveh sorodnikov. Ido 14. januarja. I torij. Valkryrie je stara 25 let. Pletch ga je porinil vstran in par trenutkov pozneje je imel ano, pristal severno od Iudi-Hitler pa seveda Nemčijo. Vsa je potegnil revolver in oddat j nad letalom kontrolo. | a napo lisa in se preskrbel z ga- razburjena se je vrnila v svoj dva strela, ki sta zadela Bi- Letel je še kakšnih dvajset zolinom. Vnovič se je dvignil, hotel, kjer je vzela močno do-|vensa v glavo. Nje&ovo telo je minut, pristal na primernem i poletel nad hiso svojih stari- zo uspavalnega praška. Težko padlo na kontrolni vavod in le- kraju in položil Bivensovo tru-jsev, jo parkrat obkrožil in plo .na ograjo. Nato se je zo- spustil pri Bloomington na pet dvignil. Poletel je v Indi-'tla, "OCXS H X B P D '£7* mm Ken Yoif Wednesday, November 1, 193$ SLOVENE (TOG06LAV) BAIL! ^MwJb.T T TT" MJUKJrJ fff 1 ■ NARODA" j % (foua or thi piorut) < votes or thi piofli) Owned and Publlatoad bj ■UHFBN10 PUBUtee COMPANY . u Cocporatkai) Ifrwlrtwrt * J. Lomna, Sm. Ptaoi or boat mm or Um eorpcndM ud iddiM«« o( above offlotn: 111 WtiST IStfc STKKCT NBtt YOBfc. N. V. ^ ; 46th Year IHBOBD ItVllh DAT «XC5KPT BDNDAIK fiOUDitb t idreittowfRt to valit ltet m Aaarlko ta Kanado .............. 96.00 ti N>w Tort M nlo teto .. 17 00 Za pot Ma ................ i3.ro 2m pel l«ta ...— ..........ft/M) K Mrt Ma ...... 91 ^C Za lnoapniat.ro m celo lato .. f7.fW Ca pol lata ................ 98.&0 »■h.l.IptlM *OLA8tNAMODA' IZHAJA VSAKI 1>AN IZVZKMfil NEUBLJ IR PRAZNIKOV "OLAS NABODA-, 11« WEST IStfc STREET, NEW IOBK, N. I. ffLCPHONK: CBcIm* t-Utt POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Catopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. BODOČA USODA POLJSKE , Glede »bodoče usodo Poljske lie ve nič natančnega. EVfe«! Moskvo ni "Berlinom sc s'i>cer vrst? o tem pogajanja, ki pa t le. le j ši* niso «losti napredovala. Nemcem j«' pogodu, ker je RuMja okupirala v«'lik del Poljske, dasi s tem v Berlinu ni-o računali. Nemčija bo morala še dolgo imeti na Poljskem močno okujiacijsko armado, ker nič ne kaže, da bi m« poljska armadi., dasi je razkropljena in brez enotnega vodstva, tako hitro lidaln. kakšna naj bo bodoča jmljska država, o tem si Ijorlin-ski luerodn'jni kro^i št« niso na jasnem, in to j*- v.-e v glavnem odvi no od stališča, ki .ga bo zavzela Rusija. Po mnenju nekaterih se bo iv enem delu bodoče poljske države osnovala avtonomna židovska država, v katero l>i >e izselili vsi £idje iz Nemčije, češko-moravskcini protektorat.i in iz Slovaške. Ta židovska držnva bi bila jajpoliionia 'pod upravo izidov, ki bi se tu lahko svobodno tfdejstvovali indu-triji in kmetijstvu. Te domneve pa z vladne -trani niso potrjene. Xeinike ki'oge je zelo presenetilo dejstvo, da je rusk;, armada zasedla i\ vojih ^k rival i še. V Ktarcho-vo trgovino v Retečah so vlomilci vdrli pretekli teden ponoči in odnesli veliko množino naljrazno^rstiiej^ega blaga. V nekem predalu <0 iztaknili tu di večjo vsoto papirnatih lena rja, tako da j«' škoda. ki jo trpi trgovec, nad 10.000 din. V isti noči »-'o bili vlomilci tudi v Medvodah, kjer so skušali vlomiti v trgovino Ane M rakovi*, kjer i»a «» bili pre{x>d«'ni in kjer -o na domače sir« POMOČ DOMINIJEV Organizacija .vojnih sil v Angliji in angleških donirni-jev >e z vso naglico vrši. Nem homa rahljajo nove vojaške 11-krep ki so nujno .potrebni z izirom na najnovejši razivoj voj-i*ega ./»oložaja v Evrqpi. Poleg drugega se je rev« delo, da je stavila avstralski« vlada angleški armadi na razpolago že okrog šest sto letalcev, častnikov in podčastnikov, r/. katerih so scstmvili šest letalskih exkailer. Kanadska vlada .naglo organizira <-kspedicijsko arm a c.o, ki bo štela skoro pol milijona mož. V Južni Afriki so »pričeli abirati darove za Angli'jo In Francijo. Doslej so nabrali milijon funtov šterlingov, s katerimi 1k*1o nakupili živila za prebivalstvo obeh držav. V Nmi Zehftrdiji se je razvoj vojne industrije tako zelo pospešil, da bta neznance pozdravila, ko pa sta s«* nt.ko'iko od daljila, sta začula za seboj glas:44Tema Ivema se bo pa ^e nrudilo.'' Takoj nato je počil r-trel in je Lavtar začutil pekočo 'bolečino nad kolenom leve noge. Neznanci so hip nato zasedli kolesa in se jadrno od DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo $ 2.6< 100 Dinar. — 200 Dinar. — 300 Dinar. —. 400 Dinar. — 500 Dinar. — ZARADI RAZMER V EVROPI m bil« nmše nm u denarne pošiljat™ v Jugoslavijo začasno preU-njene. Sedaj pa smo dobili novo zvezo, po kateri je mogofe našim rojakom vztrrti in draar varno pošiljati. Vendar je bila nam povišana rena, ker m stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje. kaka pošuSt^saradi rvrop*fcifa namer ^kLnitL ZA Nl'JXO POŠrLJATEV PASLI ŽITE SE "CABIE ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $2.— ZA VSAKO PO&ILJATEV V JUGOSLAVIJO i* - - ■ SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street, Hew York M osen i ska žaga je imela tlo-slej že trikrat di"zne tatove, ki so pobrali vse pogonske jermene. Sedaj so neznani tatovi sredi noči, ko je počival na za- peljali v smeri iproti Medvodah. Vlom v Retečah -o domačini takoj prijavili najbližji o rožniški postaji, obveščeni pa so bili tudi orožniki \Veh okoliških postaj. Navzlic teiimi, da so orožnlške |>o~taje pretaknile Vise va>i okrog Kranja in Medvod, se je Hiiee pojavil Pi-a-ah in se preoblečen v delavisko obleko, zg!n>il v go-n-tihii. kjer je menjal bankovec za 1<»(i din. Uostilničarka, ki pozna domala v<»' delavce, si je Ilaceta dobro ogledala in mu dejala, .pn de« mu je vrnila di-<*l»iž: (|»a Še niste bili pri nas." Ilaee je brž p(d»a-al denar v žep, nato pa odvrnil: ,4<», že dvakrat." Tu je bil tam-. kaj re> dvakrat. Kakor pri po Vedli je jo ljudje, se Tlace zato it ko r;id potika okrou' Kranja-oy.iroioii po v as«'h pod Kranjem ker je trMJikaj vedno Veliko le- laveev in se tudi sam poslužuj« najrajši delnv-ke obleke, v ka teri ne zbuja pozornosti. /htirlasni tolovaj je bil v zadnjem času tudi y Ljuliljani, kjer ima nekaj zvestih tovarišev. V Ljubljano pa ne prihaja v delavski Obleki, navadim \' športni ali tei-^ni obleki. VLOM V 2AGO V Mošeniku, v majhnem naselju »redi Za-avja stoji že več let žaga, ki jo goni potok, izvirajoč po r 1 Sv. goro. Vodna moč daje dolini tudi elektriko. Kranju. V za>konu se jima je ro tl-ansmisij. Prvi jer-ista se v srednjem sav-kem drevoredu in ob fej priliki je Bu-čan 'ponovno pričel moledovati, naj se vrne k nj» mu in -icer men je bil dolg 14, drugi 12 metrov. Ker sta bila oba jermena nova in zato še malo časa v obratu, ima lastnik precejšnjo škodo. Žagar, uslužben v Mošeniku, je pojasnil orožnikom. kako so prišli vlomilci skozi razbito okno na žago. Zanimivo je, da .so odnesli iz shramlte tudi vse orodje, ki so ga potrebovali na žagi, 'kadar je bilo treba kaj pripraviti. Sum kaže. da so izvršili sedanji vlom i»ti vlomilci, ki imajo na vesti tudi prejšnje vlome. Domnevajo, da porabijo vlomilci tran-misij-ke jermene za joodp'ate. Razno orodje. ki so tra odnesli is seboj. Ud o vlomile! bržkone skušali prodati. Kaj bo ena proti enainpi] desetim f Saj jo zrušijo kak. črva, če ne bo hotela mirov ti. Tako je mislil >\et, pa se strahovito varal. Res so zgradili v Žene kiasno palačo ter v nji nastl nili tajništvo, knjižnico in a hive Lige. Uradnikov in pisa| je v je imela nič koliko. Spočetka je njena beseda r zalegla. To se pravi tako d« I go, dokler se niso države sm| t rale sposobne za boj. Polagoma je pa začela sil d rti preizkušnja preiskušnjl vojna med Bolivijo in Par" gvajem; japonski vpad v k[ taj>ko zemlje; Mu>soliuijev lj parski pohod v Abesinijo; <11 žavljanska vojna na Špaj skein; zajetje ("eške, Poljs| In zdaj sta zapleteni v v no državi, ki sta imeli pri standvljanju Lige poglavitd besedo: Aniflija in Francija. ('lanstivo Lige se je krčilo cj leta do leta. Najprej so izstopile iz ni nekatere južuo-auieriške drži ve (^Iružene države ni-f» hi| nikdar včlanjene v nji), na| .Japonska, Nemčija, Italija, j Knsija je še vedno nj«*i članica, pa je navzlic temu p grabila polovico Poljske in ga roko po baltiških državni Navzlic rod vsem zaradi otroka. Ko žena o vrnitvi sploh ni hotela ničesar slišati, se je Ručan močno razburil in jo najprej pretepel. nato pa jo j«- pahnil po bregu proti Savi. Na -podnjij poti se je Rueanova vjela y.a i veje, toda mož je skočil za njn'ZIUitl ,MHM ill jo odtrgal od vejevja. Bu ; čanova je zavpila na pr»uioe.[. 'M ,n uamreč čital, < toda njen klic je v na-ie Injem J1' za »»f^ec november sklit trenutku zamrl v sivskih va- 1,0 zborovanje Lige narooov lovih. Bučan j»* na polici ji šla v «iirt, po bili vsi prepričani. -da gre za samomor. To dejstvo je -pod k repila tudi zdravniška ipreisikava, ki je ugotovila, da na utopljenki ni opaziti nobenih znakov nasilja. Policija je tedaj zaslišala £e Bučanovo prijateljico Heleno Trobeevo. Na podlagi njene iz|K»vedi je pričela policija sumiti. da gre za umor, ne -pa za samomor, kakor iso sprva domnevali. Trobčeva je izpovedala, da ji je Bučanova večkrat potožila, da io njen mož od katerega je ibila že 3 leta ločena, stalno aalezuje in se zato boji najhujšega. Sama je l»ila priča, kako jo je mož lani pričakoval zvečer na savskem mo»*fcu i. odprtini nožem, ko sta se vračali iz tovarne domov. Tedaj je Rueanovo rešila Trobčeva s tem, da je njenemu možu izlbila nož. Pozneje je nnož Bučanove večkrat nadlegoval in ji i>isal pisma, v katerih jo je stalno pro-il, naj se vrne nazaj. Bučanova je bila namreč že" 8 let val dobrega advokata je v ta namen objavil v vel kih newvorskih dnevnikih gla-: "Iščem advokata.'* Si lin* t«j ter svoje ime in liasloj Oglas je bil preko vse strai Kna sama objava v enem meni listu je veljala štiri t dolarjev. r je dobil primernega aj vokatu ali ne, se ni izvedelo.] Prejšnji teden je naročil (Kalifornije svojo nervesto, ko petindvajsetletno igrali Vozila se je v letalu, v kat| rem je prostora zji dvaindvi s«*t o-«*b. Za prevoz *je plačal nekj nad dvajset tisočakov. Ne bom trdil, da je bila raj ka Avstrija kakšna uzorna d| žava, imela je pa par posta ki bi bili tudi v Ameriki ipj vsem na mestu. Takega človeka kot je Mai vi lie, bi v Avstriji brezpogc no ^postavili jk>«1 kontrolo. ^ Včeraj je bil v tem letu za« nji dan Svetovne razstave New Yorku. Prihodnje leto ' zopet odprta, nato bodo razstavišče izpremenili v pi Vkleti je bilo dosti zanim vosti in prihodnje leto jih baje se več. Zabavišča so ii la izgube, edinolp podjetni Aqua«?ade je imel dobiček. V Aquaeadi se je razkazi vala velika množica mladih d klet v kopalnih oblekah. Podjetnik je napravil mil jon dolarjev čistega dobička. LXB NABODP«N«t Yozi Wednesday, November 1, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Kaj bo s Kitajsko? OBISK v našem uradu V DEŽELI POLNOČNEGA SOLNCA rihiiki va*i Vailolahti, na lliotti jeziku jMilotoka Koli a, kjer je najh k rajn» j^a na konica meje nuni Finsko; Rusijo, M-m videl v juliju jo na čolne, da nalovijo svežih -lan'kov za zajtrk. V temačnem ko ju polnočnega sonca -se vIm* rivet likajo kakor biseri. Velika doba rrbjega lova je •no cveloeo tnavo, ki je .'mimo, mi pojasni ribič. Lov ,ala tem h-po zeleni nih morelcih tokov, se začenja ^»rojfi. No dnevi, ko počiva konec meneča marca in se konično morje vse nedeljsko. '"a sr«Ji poletja. Med 20. in 23. je modro kakor Kredozem- nuvenibrofn vidijo .sonce po-» morje. A že priho-lnji dan *ie«lnjic. Šele zadnji teden v utegne zgoditi, da grmeče januarju snet vzide. Toda v ^trkajo zel eno Vadi, |*MJeei ih bolj svetlo ko podnevi. \\ mirovnem ^»porazumii vi prnatu (192(0 ie bila va«»Vai-' ( im so ribiči predramijo iz. ... T . .. P non«m i Ijwii> r?iz< C1 i«'na. M*** PoWta! n» lovi?* *> M«« '!»': »toček bistro iebra ]>o kam-'"a jerobice. Lansko zimo so iz i strogi prav sko«i sredo va- IVcama razklali več ko 100 in se išliva nekaj metrov I tisoč jerebic, roč od ceMe v Ledeno morje. | (4vo vojaško c«Kto. a Šele |>o vojni leta 1920 jo je Finska iz-gotovila. Med.kratkimi poletnimi meseci ji* na tej cesti •realna avtobusna votobnsna vožnja. A pozimi se postiljon s svojim vozom z neznansko težavo ubada v temi preko meter visokih 'kopic snega in to dan na dan. !Takrat voziš iz Rovanile- [> je meja med Finsko in R.u-io, Xa in- k i strani je nekaj zapo-slonili k. čiščetijom [>, komaj 20 metrov od nas. Inornjo biti tiho. Strogo jim prnjKrvedano, da bi se pogo-|rjale preko potoku — čez •o. .Zgodi -e, da mora postiljon kaj živo krhati > spi št o I o, zakaj volkovi so blizu. Na Ledenomorski ce^ti je tudi za spoznanje zlata in ni- VeiKlar je kultura ob L,edenem morju starejša kot >i mislimo. Ze konec 15. stoletja i=e .je kakemu portagaMcomn piratu iz plačala eW^Ucija v le kraje. V tist?li časih so bili tu zastopniki vseh narodov severne Ev-rope. Rusi Kami so se dobro Ledenem morju in ob j zavedali, kaj jim morejo nudi-Moja gcnsipodinja. 70-j ti ti kraji blizu Skandinavije, hi a Vorvežanka ne more pre- Menili Tifon je dobil leta 1556 ta prav do Ledenega morja, kla. Krog teh naili^ je na-o .se tudi selišča pomnožila. I nizanih mnogo bajk o velikih zlatih zakladih in žalostnih [Vailohl.li je videti premožna va - kot so druge ribiške si ob [trdili. uliti "dobrih starih časov" bajno obilnih lovov na ribe ptice, [Opolnoči sunt pripel v vas ifono db f jor'lu Pečamo. Vas ii a siv, mrk vnlec. Ohter vonj |» ribah za uda rja naokoli. O-"og majhnih, Imrnili koč visi-— kakor škalpi — ribje -gla-ki so posušene jako dobra Inja za živino. [iVrata so odprta, dozdeva se, D da nihče ne sni in da vse la. Si a«'jo če .so ženske pleza- ukaz, na i oivdi postavi ?'amo-Ktan. poleg je agradii mflin in žago. A kaj kimalu je n astal spor s Finci, ki so se (kakor v teh dneh) zbali "vdora ml vzflio-da." Zatorej so leta 1000 pomorili pravoslavne menihe in vpepelili samostan. Sel o čez 150 let kasneje so samostan obnovili. Tiedenomor-ki -amo»=4au polnočno sonce in arktična pri roti a privabijo v-mko leto mnogo turistov. "Finska, dobro zirra- usodab izpiralcev zlata. Pridobivanj«* zlata je malenkostno; '2 do 2.5 jrrama tvh dan in o«ebo. 'V na;"f-everne>ših delih Švedske že -tolet ja živi Ijnd-iko pln-nio: Laponci. Ti se glede na pokolenje. je-zik, način življenja, sego in navade razlikujejo od drugih prebivalcev dežele. Priselili so se s severa »ali vzhoda, nihče zanesljivo ne ve, kje jim je tekla zibelka. Njih na<-važenjŠi jH>-el je reja severnih jelenov. Z žele^ciiieo in - e«»-ta- Ali mora Kitajska ■zmagati ?! niški napadalni oddelki pri-Z zmago Kitaj-ke ne računajo j blwnio Š(K),(HMI mož. Japon<$ nik slovenske oer mnogi, ki verjamejo vestem iz imajo približno toliko vojakov!v (,levelan«hi, O. Obiskal nas je v našem ura-lu Msgr. B. J. Ponikva r, zup-cerkve >v. VhI.u ajo približno toliko vojakov ] \ ^'»veian^ni, O. Prišel je v virov. ki ^o Kitajki sovražni I na Ki tankem. jXew York, da ]K»zdravi r-vojo o d emoral i z i ranan vojaškem Kitaj~ki četniški oddelki ru- ^stro redovnieo, ki je prišla < vok>st\m in o boljševiziranih Š-ijo ai-zenale, minirajo želeeni- parnikom Brazil iz Argehitine jVi I iti enih slojih sodobne Ki-1 ške proge in voj»iška skladišča odpotovala v staro domo tajske. Po poročilu Marka | ter jaiv^ročajo JarHineem o ! vino s parnikom Washington. Shadourma, ki se je kot pose- i grmnyne skixle. Kitajske nnl-l^_ ben poročevalec dalje časa mu ! ne čete štejejo zdaj okrog 200 ^— ---------- dil na Kitajskem, pa je soditi, j divizij. Močno so tudi motori- da še ni vise izgubljeno za j zirane kitajske edinice. Oang- porne sile kitajske vojske in si <'ang)ka jšekovo stvar. Sha-ikaišek čaka samo na ngo zelo slabo oorein-1služila Tnenla ja ni a- vladi no-1 de tudi glavne predstavnike Ijene in so imele slabe ofieirje bon voditelj kita Wke komuni-1 kita>kih "komunistov, da bi -ter še slabše dobavitelje živil stične stranko. Več komuni-j tem zasejali prepir v kitajski Kitajske čete so stičnih prvakov pa jo članov' vlmli in razbili enotno vmlstvo. narodnega političnega ^vefa 1 Upoštevati jo treba nadalje, ki jo po-vetovalni organ vlade'da jo Japonska zašla v najin v katoiT'iu so ziastopani vsi | težjo gt>spo sode- r>bleg®niu Hank en a. kjer ^ se iova]i 7j nekomunistično vlado Kitali izredno bojevali proti i„ opustili revolucionarno pro- Taponeem. pagando. ker Kitajska za uved- Kantona Kitajci res niso ju- >ooialističnega sistema še ni naško branili. Toda Japonci sr^la- Xa sinjem kongresa - o mesto zavzel i ^kora.i brez komunistov uiro- boja. Danes so vsa me^ta tovili. -la nI primemo uvel.ia- Kuantanga utrjena in branijo viti zdaj na Kitajskem dikta- jih močno vojaške posadke pod t1"'0 komlunistične stranke in vodstvom preizkušenih 'm hra- Kitajko pretvoriti v sovjot-ko brih oficirjev, prosta Hainan ^"'ialMično republiko. Tudi Kitajci niso branili, ker obram- končani vojni z Japonci naj ba tega mesta ni bila strateško h] kitajska vlada ob osmrtnIii®. BOLNIŠKA PODPORA: Zavarujefi se lobko sa $2.00; $100 ln 50c na dan ali $6.00 na teden. Asesmen*. primerno nizek. k. s. k. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrat zavarovanja. Člani In članice nad 00 let start lahko prejmejo pHnadaJočo Jim :rvo Izplačano v gotovini Nad 70 let stari člani ln članice so prosti vneli aaAaUnUl asaa- itov. Jednota ima svoj lasten Ust "Glasilo K. 8. K. Jki Izhaja enkikt na teden v slovsukem In anrfetkem Jedku la katerega dobiva rsak član ln članica. Vatfk Slovenec in Slovenka l»l moral (a) biti *avarovan Cm > pri K S. * Jed noti kot pravi materi vdov In sirot. (V is nisi član aH «ank* t« mogočne la bogate podporne organizacije, potrudi m ln pri- leta. Zararujefi ne otroci lahko zavarujejo v fi<-i r.jfv obstoja v torn, 'la jm-Japonee proilroti srloholco v mi. s solarni in -preskrbami v'gorsko predele v notranjosti, nesreei je prrMlrla nova knltnra | nakar jih Kit'ajei v arveril^ki v te kraje. Želeli so Laponcem j vojni skušajo uničiti 7. napadi (la bi imeli hiše. urejeno dm-,oil istrani. Overilske eete so on^anizirane in v nicnlsebojni zvozi z rajko življenje, da bi so sezna-inli s snaaro. da bi so oblarili po našo. Vse to na so ni OTK*i niso moirli prilagoditi novi ni živi jen i-ki m pojToj^m, iso isf morali umakniti, iKimalu pa se je zgodilo, da je 'bil obstoi T^aponeev resno ogrožen. Izdali so posebno o*l-redibe. »bi bile praviee Laponcev zavarovane. Švedski vladi se je na čudovit iv.iein po«reeilo rešiti vse v blagor ®vojih varovancev. "Sevemojelen^ki" Laponci >o R\Tibmlno. samostojno ljudstvo. Nio nios potrebni p^o-eutja, ki iz njim "mtnoero ljudi srleda nanje. Tiidi srosipodar-sko je sevemojelenski Lanonec dobro /preskrbljen. Sio družine. ki (premorejo 200 do 3000 ielenov. Brezsuis^ešno bi bilo. oe bi Laponca viprašali. koliko #lav žteje njegova oreda. Vsako zimo se .^e-verni jeleni preselijo v sroadnate pokrajine na obali. Ko (pride pomlad1, pa 55rpet odrinejo v hribe. La-oonee mora slediti svoje jelene, oe hooe oredo obdržati "v svojih rokah." LajKrnska vsebuje neizmerno bogastvo — in sicer železne rude. Najbolj znani so železno-rudnati hribi: Gallivare, Maim-berget, Kierunevara (ki je največje najdi-šce želez« na svetu) in Lnosavara. Mimo tega je se imnogo manjših hribov železne rude, ki jih še ne izkori-»cajo. Rudo prevažajo z vlakom v Narvik in Ijuleo, s in Marijan Scian iz Zg. Ši,:,kc jo doma padel in si zlomil levo roko. {Posestnikov sinček Stefan .Tamnik iz Stmlonca pri I>. M. v P«>!ju i«' padel 7. drevesa in >i zlomil lovi* noiro. V bolnišnico .N«v Tofl i * - .Wednesday, November T, 1939 ^liililltldilHli^SlliiHW ^ je si bil tako dolgo? - /g' I SLOVENJ (YUGOSLAV) DAILY Eom&n !x življenj*. — Za "Glas Naroda" priredil X. H. 61 1 fwwwla je bila razumljivo, da se Iduna takoj po^luži pri-Jožno-ti in se spravi nad Trudo. Nato pa »e prime Obarle^a, ,ne nu-tM Č t>e zato, da jo je pri zadnjom scetaniku zelo ostro za-\ihiil. Tuldi danes ne trpi mirno, kadar žali Trudo. In tako se tudi z^odi, ko ji pravi: *'Ne uiomit se po rud iti, da se še vedno wis i vrnila v Kas-sel. Kaj jNi bodo rekli tvoji s»tarrši, da živi« kot gost v liiši mladega, še ne porc-čem-g-a moža?'* T«*daj pa namesto blede Trunle odgovori Charles o>tro: 4*Go>piea lloH natauv-no ve, da je pod iikojim vanstvom popolnoma vama in to, hvala Bou£„ vedo tudi njeni stariši. Njim fo prestavil in Mm jili prosil za dovoljenje, da more gospica Hollova kot družabnica moje sestre nekaj te-odo prav trotovo temni nekoliko čudili!" (Iiarles jo pretoee pojsrlej čudili. Ali re mislite tako, milosttljrva ^ospica?" lduni .se 7>li da je lnilje, re nekoliko popusti Oharlie je postil zelo r^adann in Idruna iaprevidi, da je zmožen1 jo nrlio zavrniti, ako ne pu>ti TVudo pri miru. V 1« m času re ;'e AViimie raagwarjala s Klausom in ker Iduna < paszi, da je Klaus proti Wrnnie ze'.o wiiazen, hoče njo Tekcliko jezrti. Iduna potisne svojo roko pod "Weyember^ovo pazduho, K® jojrlida in j-e mu koketno nasmeje. **Ali ln čeva nekaj dalje jahati?7' Klau>u se zategnejo ustnice in se prikloni. 44 Kakor ukažete, milo*tljiva frowpica, četudi se bojim, 'ki Um ftofr|t<
  • oi=e«de skrivajo grajo. Tudi vsi ctf-lali to oj r.zijo in Charlie in Winnie se morata Vtfrizniti v u-tnee, da se ne bi g- iusno zasonejala; "Truda pa je ,>e vi d r o bleda in plaho jrleda Muno. V Jd uni ni -rot ran j* .sti pa vse kuha! Niti svojih zlob-jm s t i ce dai <■<> ne more brez kazni rešiti. Niti s tem ni zadovolji a. da j«* razlila nekaj kapljic strupa. In te^a sploh ni moifla opnfcatiti. Včasih jo je vse kar sililo, da se je mogla ,] m »kaza t i no ljubeznivo.. i Iduna m' r.afflo poslovi in samo mimo grele reče, da bi .kmalu vsi trije prišli na Gruvcrertein.. Kliins ji jion aua na konja ter tudi sam zavihti na .svoj« ga. , Na hrbtu konja je Klaus briljantna podava. T*luna •nehote primerja (liarlesa s Klausom in primerjava ni jffclno ujrochno za CSiarlesa. i 'harles, AVinnio in Truda stoje na hišnem pra^ru in gledajo, ne da bi kaj govorili, za odhajajočima. S'ed!njič pa se /dratmi Winnie, y&U ži ero roko okoli Charlieja, eno pa okoli Trudo« Nj to pa pravi v vadihoni: "So žalibo«? Ijmlje, ki povsod. kamor pridejo, prinesejo nemir čez prag. Toda mislim, vsi od tega nami mir lepega jpomladar^koga dre ne .«me biti kaljen. Visoko glavo, Truda, Vura ti re more ničesar ovitati. Za njeno zlobnost se nikar ne zmeni." Charlie so obrne k Trudi. "Saj niste menda žalostni, <*ogata. Toda jaz ž njo ne bi zamenjala." Charlie ji boža roko. "Ne, ne, tt-ga tudi ne smete. Sedaj pa konec tega! Sedaj gremo lepo na barrelled. ob Ženevskem jezeru v Švici. Zdravnik mu je svetoval, naj se nekaj časa odpočije. V A-meriki se je zdravstveno >ta-nje 761et starega slavnega pianista in državnika na koncertni turneji poslabšalo in Pade-rewski je odpotoval v Evropo na oddih. Pre*l 51. leti je Paderewski Nova- sudski poklical v domovino in mu poveril vodstvo v vladi. Za mirovne konference v Versail-lesu je bil na čelu poljske delegacijo, za katero je sam nosil >troške iz svojega zasebnega premoženja. Leta 1921 je Paderewski odložil v>e .politične funkcije in je j>ostal zopet potujoči vir-tuoz. Preveč samostojen in preponosen je bi!, da hi se mogel trajno razumeti s tako av-toratitivnim šefom, kakor je , bil maršal Pilsudk.si. Leta 1921 poleti ko so boljševiki začeli prodirati proti Varšavi in se jim je postavil v bran Pil->udski s pomočjo francoskega geenrala "Weysranda, je Pad«' prvič na»=trnpit v Parizu. Ta,. rewski novinarjem v Parizu njegov prvi nastopne bil tudi I izjavil: Ni povoda za malodu-njegov prvi triumf, toda v do-jšje, osvobojena Pol.is k a ne mo-movini je bil teki prirejal koncerte v A-meriki. Njegova zadnja turneja je olisegala 24 koncertov. Na tej tnrneji je obolel in moral je odpotovati v Evropo na zdravljenje. Nove koncerte ie r>riredil v prid dobrodelnim movine. Ta doba petih let je,društvom. V svoji vili v Mn»*-začrtala v zgodovini tako moč-1 sres ob Ženevskem iezeru je no njegovo ime. kakor njegovi \ Paderewski preživljal zadnie. Na kalor 700 straneh je strnila odlitna In »riznana avtorim vs-i stara in najmvrjš» do^nan'a kuhinjske umetnosti. Snov Jr oli-lcb"« nad vs- prr>«lnln«. Izbira rmptov je izfrpna. TO J K nvipopoiafjSe delo. ki ga imamo na tem P0imnf.lt Opren*i. knjicr je razkošna. Nešlrio Je »'ik T besediln, 31 pa je novih harranih tabrl. ki jih je naslikal T>ra^otin HnmHi. ... V-nka oospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti z h zlmvo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti nnoino-ti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hrano v t <>t rebri i izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tndi svoje eoste iznenaditi s posebno izbranimi >d:li Za vce to ji ho najboljša vodnica in učiteljica ta Sr.OVF.XSKA KUHA H TC A f-tudi je osmi nalisk knjige T T«h pogledih ne aamo Tsebinsko. am-fKtk truli tehnično popolnejši od rceh dosedanjih Isdaj. Je eena knjicf sedaj znižana. $ P* (Požtnino plavamo mi l Velja samo fj m Napočit e yu-i • EiVJlliAltVI: SLOVEVIC PLBIJSHIVG t«TlPl\Y New York, N. Y. W^^t 18th Street t.OSl'OIIINJE IN IJEK1.ETA. TO JE KNJIGA ZA VAS! .,1111111),^.tllMIII,,., .,!!!!! •IIM 1 * 11, t »i lm» ■ I ».................. MEHKO VEZANE KNJIGE Razprodaja KNJIG Da napravimo proste za novo zaloga smo zn žali cene teh knjig, d vsakemu jih je mogoč naročiti. Storite to še d: ne«, ker bo zaloga kmal iztekla. Andrej Hofer Tirolee* (Junaški vodja uspehi, ki jili je dosegel kot virtuoz in komponist. T-reta 1910 je pričel propagando za Polj-ko svojimi neštevilnimi predlavanji in interveneiiami pri votli In ill in odličnih državnikih. Prezident Wilson ga je ob pričetku leta 1017 sprejel in je bil njun pogovor ugoden za l>odočnost Poljske. Po ra?.-s'ovoru s Paderew-kim si je Wilson zabeležil v svojo bele/.-■nico \>osede: "No pozabi, da 7a njegovo domovino nsodn** dneve. Po nekaterih poroči lili »>ai bi zopet |>f»stal prevodnik Poljske. . KAKO JE NASTALA ŽELEZNA GARDA Železna garda v Rumu ni ji j * bila organizacija, katere člani so bili pred-tavniki ■stremljenja mladih nimun-kih genera-eij, ki so smatrale po tujih mora Poljska .biti neodvisna1 vzorih parlamentarizem in de-in da mora imeti izhod na mo-1 mokratična načela za preživela rje." Ta misel se je pozneje izrazila v Wilsonovih 14. točkah in je bila podlaga izdelavi za mirovno pogodbo. Ke* je, da si je predsednik "Wilson predstavljal Poljsko nnanj centralizirano (spričo raizlično«sti prebivalstva, ki je bilo v novo državo vključeno, toda Paderewski glede tega ni bil več odgovoren. Drugi ustanovitelj Poljske maršal 'PiWid^ki je imel svoje ideje in niesrov vpliv je zmasral pri določanju nove poliske ustave. . Solneen dan je bil za Pade-re^kega, ko ga je maršal Pil- Eojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se posložnjejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY 0EDEE, ako je vam le priročno in rumunskeiibu naeionalnemfu življenju škodljiva. Železna garda je predstavljala j>okrft rumunskih skrajnih brezkompromisnih nacionalistov, ki »=o hoteli za vsako ceno preobraziti rundunsko politično življenje. Za dosego svojih namenov po so njeni člani posluževali najrazličnejših sredstev. Hoteli so socialno obnoviti politično življenje po fašističnih 1 načelih, uporabljali pa »50 tudi teror in najbolj brutalen način pritiska in voliva. Med prvimi žrtvami Žefrzne gardo jo bil dne 20. decembra leta 19.°»* na slnaj^ki že!ezn:»Š-kJ postaji umorjeni predsodnik rumun jim bo posrečilo izpulkopali temelje, na katerih je /.grajena politična in socialna stavba Rumuniji'. f soilt-a |>a j«* MI -/.a (odivana in njegove zaprte tovariše poskus pobega iz vojaških zaporov v ča^u, ko so na kaznence najbol j pazili, ker je policija izveth'la, da re priprav ljajo za beg iz zaporov. Co-dreana in mnoge njegove tovariše so vojaške straže na b«»gu po>trelile. Po smrti voditelja Ootlreana i ri njegovih poma-gačev t) Želfzin ganli ni bilo več rvišati. Runimn-ko poliiič-no življenje je prišlo zopet v zal ile na>e. S tem >o ljudje v takih d« bah najbolj.* delali t ml i za J»odočntotn-cem niso zuoustili pravd, ki jih i j«' tn-ba obnoviti in niaš,*«'va-! nja. ki ga je treba likvidirati ter tudi no ruševin, na katerih je treba znova graditi. Prisilno delo in u-tvaljanje jo redkokdaj trajno. S » tleča generacija, kateri smo hoteli uri pravi t i holjpe in .e navadno podviza. tla uniči, kar -o ji predniki pripravili. Brez izdelovanja razuma napredek ni iiio^a zgodi le |»oiroit»m, da žive kolektivi po načelih demo i k racije.. Xevorjamom. pravi Remains — da je b«MloČTio-t človeštva v nevarnosti, kljub dogodkom. 2. Itrlgrejski Bitter (VitoJ Je!eo> Beneška Vedežrvalks 4. Boj in Zfflaea UIdimu JO. Krvna Osveta 31. Mesija ,I»r. J^gli« 22. Mladim Srrrm, povesti m mladino t Ksavnr M»-sk« SI. Muron. krščanski dt^rk z IJb. 28. 3». 31. 32. 33. 34. 35. SC. 37. 38. 40. motno ali vsa i najmanj blazno so bilo listo dobo v kulturnem razvoju človeštva, ki niso po- r ske vlade Duf*a. Po tem ate-n | w •CLAS NARODA \ pošiljamo v staro do i m o vino. Kdor ga ho-4 če naročiti za evojf J sorodnike ali prijat^ J Ije, to lahko stori. --i Naročnina za stari 0 kraj stane $7. - v J (talijo lista ne po^i 1 tjemo. tatu so člani Železne garde izvršili še mnoge druge atentate in teroristična dejanja proti vladajočim ljudem. I>ne 15. aprila 19.14 je bilo več atentatorjev iz vrst Železne srarde obsojenih. Med njimi je bil tudi Kornelij Oodreami. Ko je bil Codreanu v zapora, .sn njegovi pristaši organizirali novo teroristično akcijo. Obstojala jo žo novamost, da so pri-š o samo od sebe. (Vtn li »matramo čas za iluzijo, če na svetil v-o dotraja, kakor da na nsodnent križišču volja enega ali več ljudi okrene razvoi do-^odkov v določeno smer. ki je bila prod tem .samo ena izmed Številnih možnosti, ki pa i>o-stano po dogodku nepreklicno in zgodovinsko dejstvo. Zato verujem v Irwli močne vol ie kot n-tvarjab*o *^»ip Vol« Praprefanove Zsodhe. Povesti ( A n t oli Stražar j V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA—GLAS NARODA" ? t Bohinjsko Jsssro 216 WEST 18th STREET. NEW YORK ti. 4.I. 4fi. 47. 4S. 19. 30. 51. a*. 53. 54. 55. 56. 57. S*. 59. M. fit. Prrcnnjanjr ijirjev Indijanskih misije (J«MM*f S pili tli It I Kdefa in bela vrtniea (Anton IIuonde> Revolneija na Portugalskem S'sto s Šesto (H. Fe«lerf Skozi Simo Indijo Spisi Krištofa $mida Student naj bo (S. FlriZga Strahote vojne Suneški Invalid (S. Kontni Sveta Notburjfa Tri Indijanske povest (Jitwf Sptllninnl Večerna pisma (Marija Kmetov Vrtnar Volk Spokornlk In dntge pove za mladino (Ksaver Me$W. Vojnimi r ali Poranstva in ki (Josip Oifrlnec Zadnja Kmečka vojska (Aurust Aenoal Zadnji dnevi nesrt^nega kralja S. Ko^utnik Zbrani *pi*i n mladino t KnpeUHTt C.anjrl > Zbirka narodnih pripovedk xa mladino (J. Planlusk Zgodovinske anekdoto r. Sar*l>m Zlat okopi (Josef Splllmai (Vezava nekaterih knjig je od M nja nekoliko izkaiena.) Ako ima kaka knjiga vet" zve kov, se šteje vsak zvezek s knjigo. P O Z O E I Ker imamo nekaj teh knj^ v omejenem številu, nav« te pri naročilu več knjig, Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Narod 216 WB8T 18th HEW TOEK roaa STRESS