232 Književna poročili*. Književna poročila. Lapajne Stanko: Mednarodno in medpokrajinsko zaseono pravo kraljevine i>rl)ov, Hrvatov in Slovencev s pravnimi granami — posestrimami. Ljubljana, 1929. Tiskovna zadruga, str. 398. Cena 2O0 Din. i^red nami leži pod gorenjim naslovom obširno delo in moremo biti po pravici ponosni na ta znanstveni slovenski proizvod. V tem preumetu smemo gospoda avtorja šteti kot eno prviii kapacitet v naši državi. Obširno snov o mednarodnem zasebnem pravu je profesor dr. Lapajne obdelaval že tekom mnogih prošlih let v mnogih posebnih člankih, ki so izšli v »Slov. Pravniku«, »Pravnem Vestniku«, »Zborniku znanstvenih razprav«, v »Arhivu«. Tudi odlični nemški strokovni list »Blatter fiir internationales Privatrecht« prinaša v letošnji marčni številki na čelu svojih razprav članek izpod peresa dr. Lapa j ne t a: »iBemerkungen zur KoUisionsnorm des internationalen Kauf-Oeschaftes«. Zdi se mi, da je bila živa potreba, da je Lapajne zbral vse te razprave v bistveno popolnjeni obliki in vsebini v sistematično delo. V poslednjih letih, po prevratu osobito, so napravljale praktikom kolizije pravnih določb istih panog, veljavnih pri nas, v sosednjih pokrajinah naše države in pa v sosednjih, ali tudi v oddaljenih državah (Sev. Ameriki n. pr.) obile težave in končno je prišlo v istih vprašanjih mnogokrat do različnih naziranj in celo do različnih rešitev omenjenih vprašanj. Pri tem smo praktični juristi kaj neradi segali po že zastarelem »Blochu«, novejšem »Periču« in dokaj dobrem »VValkerju« — drugih celotnih del že ni bilo več na razpolago. Na tem polju nam 5e doslej primanjkovalo znanstvene poglobitve. Temu bo odpomoglo to novo sistematično delo dr. Lapajneta. Šele malo mesecev je preteklo, odkar je izšlo Lapajne t o v o delo in vendar je pisec teh vrstic zasledil že v celi vrsti poedinih primerov v sodnih spisih ne le vpliv novega dela na utemeljitev konkretnih pravnih predlogov, temveč tudi direktno sklicevanje na posamezne odstavke knjige. Slednja okolnost je najboljši dokaz, da je bilo s tem znanstvenim delom zadoščeno živi potrebi. (Nova knjiga je mišljena kot učbenik in polaga avtor, kakor pravi uvodoma sam, največjo važnost na kolikor možno strogo in pravilno sistematiko. Ta namera se mu je tudi posrečila, zdi se mi, da v tem oziru prekaša sicer izborno delo avstrijskega avtorja prof. Otistava W a 1-k e r j a (»Internationales Privatrecht« IV. izdaja 19?6). S tem, da se avtor izogiblje preobširnim in prepodrobnim razmotrivanjem v posameznih magistrat im gesetzlichen Spruchverfahren (SiZ 25 in 28); Der Ursprung der romischen Einrede, 1910; Praescriptio und hedingter ProzeB (SZ 33); Anklage und Streitbefestigung im Kriminalrecht der Romer, 1917. 1920; Zum romischen Provinzialprozefi, 1919; Der Judikationsbefehl der r6mi» schen Prozesse, 1921; Die klassische Prozefiformel, I, 1924. Književni poročila. vprašanjih, nudi pazljivemu bravcu prav za prav mnogo več m ga spodbuja k lastnemu razmišljanju. Ni namen tega znanstvenega dela, da bi praktiku dalo kar na mah odgovor na vsak pojavljajoči se dvom. Vsak praktičen pravnik bo s pridom prečital knjigo, da se mu predvsem razbistri pojmovanje cele materije. Zaznal bo tako tudi za vire in pota, ki mu bodo pomogli, da izide v konkretnem primeru iz »gomile težav, ki danes še tlači iJVL Z. P. k tlom«. Ne smejo se spregledati navidezno skoro nepremostljive stvarne težave, ki so se sistematičnemu razpravljanju snovi stavile nasproti v razmerah naše države pri pestrosti različnih (šestih) pravnih območij. Avtor je vse te težave srečno premagal in prav razmotrivanje o koliziji norm med posameznimi pokrajinami naše države daje delu posebno vrednost. Prvi oddelek naše knjige (54 strani) kot splošni del uvaja v snov, razčisti razne pojme, govori o nastanku ter razvoju M. Z. P. Zanimivo je osobito v tem oddelku razpravljanje o kolizijskih normah z ozirom na navezne okolnosti (odstavki XIX. do XXVI.). Walkerjev »Internationales Privatrecht« v svojem prvem delu razpravlja na splošno nele o slednje navedenih pojmih, temveč že tudi o odmejitvah domačega prava od inozemskega, kolikor se tiče to pravo pozitivnih materialnopravnih zakonov o civilnopravnih institutih, skupnih več pravnim poljem. Pravilneje obravnava dr. Lapajne slednje navedeno snov v drugem oddelku svoje knjige — posebnem delu v primeri z zgoraj omenjenim splošnim delom. To pa kratko in pregledno. V razgovor prihaja nato iz vidika M. Z. P. osebno pravo, kateremu da gre po avtorjevem naziranju prednost pred imovinskim. Na tem polju je avtor očividno najbolj udomačen. Zdi se mi po vsem, da je ta del (str. 79 do 138) knjige v svoji točnosti najboljši. Obširna snov kolizij v imovinskem pravu v širšem pomenu besede obdelana je pregledno na straneh 139 do 187. Namen in obseg knjige ne dovoljujeta avtorju, da bi postal mestoma tako obširen, kakor ie na istem mestu VValker v svoji zgoraj omenjeni knjigi. Sicer se pa tudi ta ne loteva izčrpno podrobnega reševanja najtežjih problemov. Med te spadajo osobito kolizije in o teh deloma izdane norme, ki so nastale po razpadu in razdelitvi bivše avstro - ogrske monarhije glede pogodb na plačila v denarju (prim. tudi odstavek XC1I1. v petem oddelku Lapajnetove knjige). Ne v splošnem delu, temveč pravilneje v posebnem (tretjem) oddelku se loti pisatelj »prava tujce v« kot »predpostavke nastanku in razvitku M. Z. P.«. Posebno je zanimivo razpravljanje o recipročnosti, retorziji in represalijah. IV četrtem oddelku svoje knjige (stran 202 do 288) se bavi pisatelj obširno z vprašanji, ki se tičejo mednarodne pravne zaščite in pomoči. Govoriti je tu prav za prav o posebnem znanstvenem delu svoje vrste. Avtor sam v predgovoru pojasnjuje, zakaj da je predmetno snov uvrstil kot posebni četrti (in ne kot zadnji) oddelek. Baš ta oddelek bo pridobil 234 Književna poročila. novi knjigi iz umevnih razlogov največ prijateljev. Izčrpnost je pa tu zaradi skoro od meseca do meseca se preminjajočih in dopolnujočih predpisov, posebno o mednarodni medsebojni pravni pomoči, skoro nemogoča. Nove konvencije med našo državo in raznimi inozemskimi državami našteva nova knjiga na mnogih mestih (stran 195, 267, 280 i. dr. ter v »Dodatku), a opozarja pravilno, da je gledati (prim. čl. 12. pogodbe med glavnimi zavezniki ter njim pridruženimi silami ter državo SHS 10./9. 1919, št. 301 Ur. 1. iz leta 1921) tudi še na starejše konvencije, sklenjene že od bivše kraljevine Srbije. Obilo je tudi v naši državi od strani pravosodne uprave izšlo internih predpisov, na katere se avtor pač ni mogel ozirati, že zato ne, ker bi zašel preko začrtanega si okvira. Opozarja sam mestoma na še druge vire, n. pr. na Krek-Škerljevo delo o izpremembi in uporabi avstrijskih civilnopravdnih zakonov v naši državi. Sporočam javnosti, da sta za novo izdajo znanega Neumanovega komentarja k avstrijskemu izvršilnemu redu slično snov k določbam izvršilnega reda predelala gospoda sodnika dr. Eberl in dr. Sajovic. V petem oddelku preide avtor na specialno mednarodno zasebno pravo, a tu se omejuje na predmete, kjer so kolizLjske norme najbolj razvite, kar je z ozirom na obseg in smoter, ki jo avtor daje svoji knjigi, povsem pravilno. Vidimo pa tu, kako ogromno da je polje, ki bi ga bilo še obdelavati. Moderni zakoni v zaščito neposredno ne gmotnih dobrin vsebujejo, ustrezaje živim potrebam meddržavnega gospodarskega in pravnega prometa mnogo obširneje razmejitvenih pravil, nego starejši zakoni iz prejšnjih dob. Opozarjam le na naš načrt zakona o nečedni tekmi v gospodarskem prometu (posnetem sličnima zakonoma češkoslovaške in avstrijske republike) in češkoslovaški načrt zakona o kartelih. Zadnji oddelek knjige je odkazan za naše razmere toli važnemu med-pokrajinskemu zasebnemu pravu. Sistematično je ta oddelek urejen prav slično kakor ostala tvarina cele knjige. Avtor razlaga tudi načela o med-pokrajinski pravni zaščiti in pomoči. Izenačba zakonov sicer hitro napreduje, vendar bodo še marsikaka načela, katera razmotriva nova knjiga, ostala še dolgo časa aktualna. V celoti sem naziranja, da je ustvaril profesor dr. Lapajne delo velike znanstvene in tudi praktične vrednostu Citaje knjigo sem spoznal na sebi, kako potrebno je tudi staremu praktiku, da se pobližoe seznani s tem predmetom. Avtor je tudi slogovno in jezikovno srečno rešil svojo nalogo; knjiga ni suhoparna, lahko jo je citati in umeti. Po nujni potrebi je seveda moral avtor ustvarjati za razne pojme tudi nove izraze. Jaz sam ne najdem boljših, zato se vzdržim v tem pogledu vsakih pripomb. Dr. Edvard Pajnič. Jasinski Mihail: Iz istorlje Kastavskog statuta. Posebni odtisek iz Zbornika znanstvenih razprav 1. VI. (1927—1928). Str. 21. Pisatelj, naš specialist za istrske mestne statute, se je v tej študiji povrnil h Kastavskemu statutu, o čigar nastanku ie bil v III. letniku Književna poročila. 235 istega zbornika razpravljal. Dokazal je bil tam, da prvotni statut (57 poglavij) ni nastal naenkrat, nego v treh kratih, in sicer 1. 14UU. (prvih 25 poglavij), leta 1465. in pa v začetku XVI. stoletja, ne ua bi se dalo točno reči, katera poglavja so bila drugič, katera pa tretjič pridejana. Sedaj se bavi pisatelj s sistematično obdelavo prvotnih 57 poglavij, ki jih po času formuliranja zopet deli v štiri skupine, prvo, najstarejšo, s poglavji 1 do 25, drugo, nesamostojno, s poglavji 26 do 31, tretjo, prav tako važno, kakor je prva, s poglavji 32 do 48, in četrto s poglavji 49 do 57. Sistema tudi tukaj ni, nego tudi v teh 57 poglavjih so določila v tekst uvrščena po kronološkem redu. Odstira se nam pogled v davnino, tja v dobo pred letom 1400! Spoznamo, da je zaradi častitljivosti, nikakor ne po naključju, mnogo kastavskih norm ravnih vinodolskim določilom, in da je imel Vladimirski-Budanov prav, ko je izrekel sodbo, da je kastavski statut v primeri z ruskimi spomeniki mlajši zgolj od Ruske pravde. »Zakon grada Kastva« je eden izmed najstarejših pravnih spomenikov ne le na slovanskem jugu, marveč na Slovanskem sploh. Kastavski statut pa je tudi po obsegu velik. Kos mu je le krški, prekaša ga zgolj poljički. Diči ga to, da mu je vsebina slovansko pravo v dosti čisti obliki, zakaj italijanski vpliv ie malenkosten. Neki sistem ali vsaj dosleden red je zasledil pisatelj le v 1. in 3. delu prvotnega statuta. Prvi, najstarejši del, je jedro in zares kodeks s finančnim (1 do 3), sodnim (4 do 5), kazenskim (6 do 19) in grajanskim in sodnim pravom (20 do 24) ter s policijskimi predpisi (25). Kakor sploh stare slovanske spomenike, tako odlikuje tudi ta prastatut pretežnost kazenskih norm (14 izmed 25). Kaznuje se psovanje, tepeiž, telesna poškodba, goljufija, tatvina in razboj. Tatu, ki je »sam pred s o b o m kral« (čl. 18), je imel Mažuranič za žeparja, a po krivem, kajti ta samokrad je bil simulant ali pritvarjavec tatvine, kakor je pisatelj dokazal že v svoji obdelavi veprinskega statuta. Tretja skupina Poglavij se nanaša na upravno in sodno avtonomijo kastavskega mesta. Sistematično obdelujoč gori rečene štiri skupine, opozarja pisatelj na podrobno obdelano vsebino kastavskega statuta v razpravi C. Mikuža »Notranji ustroj avtonomnih mestnih občin vzhodne Istre po kastavskem, veprinskem in moščeniškem statutu«, obelodanjeni v Pravnem Vestnika, 1927., str. 137—163. »Zakoni grada Kastva« niso zakonodajno delo, nego so zgolj pismeno formuliranje starih pravnih običajev, »z a k o n o v«. Z isto dokazno tehtnostjo, ki jo vsebuje zgodovina postanka kastavskega statuta, dokazuje to analogija z ostalima dvema statutoma, na Kastavščini nastalima, z veprinskim in moščeniškim statutom. Toda pomniti je treba, da je poleg običajnega prava, ki je prvi in glavni vir, tudi dosti določil, ki so novo narejena v namenu, da bi se odpravile vrzeli, ki so se v praksi pokazale, »Zakone« je izdajal k a p e t a n (vicekapetan, namestnik) ali samo s k o I e-g i j e m 12 s t a r e j š i n ali pa tudi ob sodelovanju tako zvanega malega 236 Književna poročila. sveta (12 predstavnikov »od puka«) ali tako zvanega veljega sveta (24 predstavnikov »od puka« ali »deputanov grada Kastva«). Kdaj je nastopil zgolj starejšinski svet, kdaj tudi mali ali pa veliki svet, je težko reči, prej ko ne je bila to stvar naključja, t. j. časa, kraja in drugih vnanjih okoliščin. Čeprav so bili »stari zakoni« Kastva v marcu 1635. 1. ukinjeni, novi gospodar (jezuitski samostan na J?eki) z novosestavljenim, po zgledu urbarjev urejenim statutom svojim interesom ni dosti poslužil, zakaj stari statut je obdržal svojo veljavnost kar vzdr-žema tja do konca XVIII. stoletj a.'Tako so se znali Kastavci zo-perstaviti! Zgodovina poroča, do so nad vse krepko branili svojo upravno in sodno avtonomijo. Ta močna konservativnost pa dviga tudi zgodovinsko pravni pomen, ki ga je imel kastavski statut doslej med jugoslovanskimi spomeniki, na prvo mesto med hrvatskimi statuti občin in mest. Na tem spoznatku ima pisatelj zaslugo, ki jo je treba brez pridržka priznati. I>r. France Goriič. Meli Anton: Das Steirische W©inl>ergrecht und dessen Kodifikation im Jahre 1543. (Akademie der VVissenschaften in Wien, Phil.-hist. ki. Sitzungsberichte: 207. B., 4. Abt.) Holder - Pichler - Tempsky, Wien und Leipzig 1928. Str. 155. Dasi se avtor oznaniene publikacije na nas Slovence skoraj nič ne ozira, jo vendar radostno pozdravljamo.