Sledila je celodnevna ekskurzija na 
Dleskovško planoto (1850 m) in severna 
pobočja Kamniško-Savinjskih Alp. Težišče 
je bilo spet na traviščni flori in vegetaciji, 
ogledali pa smo si še vegetacijo in floro 
ruševja, smrekovih, macesnovih, bukovih 
in jelovo-bukovih gozdov. Udeležencem 
tega zborovanja smo pokazali tudi stra-
hotne razdiral ne učinke velike poplave pred 
tremi leti v dolini Podvolovljeka in na obvod-
nih predelih celotne Zgornje Savinjsl<e do-
line, ki so vidni še danes. Na poti smo si 
ogledali v cerkvi v Radmirju kot še zname-
nito zakladnico dragocenih mašnih plaščev, 
ki so jih nekoč darovali različni evropski 
vladarji in odličniki. Dan smo zaključili s 
skupno večerjo v Gornjem gradu. 
Zadnji dan, v nedeljo, je bila organizirana 
ekskurzija na Krvavec (1853 m), to je na 
južna _pobočja Kamniško-Savinjskih Alp. 
Kot vsak dan smo krenili iz Ljubljane, tokrat 
do žičnice Krvavec (650 m). Ogledali smo 
si traviščno floro in vegetacijo nižjih leg 
Krvavca. 
GDK: 425.1:425.3:48:971 
Zanimiva problematika, bogat in pester 
program in končno lepo vreme (razen na 
zadnji ekskurziji), so pri vseh udeležencih 
ustvarili enotno mnenje, da je ta simpozij, 
ki je potekal letos prvič v samostojni Slove-
niji, v celoti uspel. 
O zborovanju smo natisnili tudi posebno 
publikacijo »Flora in vegetacija Kamniško-
Savinjskih Alp«, ki vsebuje pregled dela 
simpozija in vseh znanstvenih ekskurzij na 
terenu. 
Kot solin ance rji so sodelovali: Gozdno 
gospodarstvo Bled, Gozdno gospodarstvo 
Kočevje, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, 
Gozdno gospodarstvo Postojna, Ministrs-
tvo za znanost in tehnologijo republike 
Slovenije, Slovenska akademija znanosti in 
umetnosti, Soško gozdno gospodarstvo 
Tolmin. 
Vsem naštetim in že omenjeni Slovenski 
vojski iskrena hvala za pomoč. 
Ivo Puncer 
9. redni letni sestanek predstavnikov držav- podpisnic 
programa ICP-Forests 
Budimpešta, 23.-26. maj 1993 
Predstavniki držav podpisnic programa 
mednarodnega sodelovanja pri ocenjeva-
nju in spremljanju delovanja onesnaženega 
zraka na gozd (International Cooperative 
Program me on Assessment and Monitoring 
ol Air Pollution Effects on Forests (ICP-Fo-
rests)), ki deluje v okviru Konvencije o 
onesnaženju zraka na velike razdalje, so 
sestankovali v madžarski prestolnici na de-
vetem rednem letnem sestanku od 23. do 
26. maja 1993. Srečanja se je udeležilo po 
več predstavnikov iz 27 evropskih držav, 
poleg njih pa tudi predstavnik ZDA, vodji 
PCC-EAST g. K. Vancura (Češka) in PCC-
WEST g. M. Lorenz (Nemčija), zastopnik 
UN ECE g. R. Chrast (Švica), zastopnik 
CEC g. T. Haussmann (Belgija) in predstav-
476 GozdV 51, 1993 
niki mednarodnih nevladnih organizacij 
IUFRO in UNEP. Vodil ga je predsednik 
ICP-Forests, gospod Ernst Wehrmann iz 
bonskega ministrstva za prehrano, kmetij-
stvo in gozdarstvo. Slovenijo sva zastopala 
mag. Dušan Jurc in Nevenka Bogataj. 
Namen srečanja je bil: 
1. pregled poročil o preteklem delu posa-
meznih delovnih skupin in drugih teles, ki 
se ukvarjajo s problemom vpliva onesnaže-
nja na gozdove, 
2. uskladitev letnega poročila o stanju 
gozdov v Evropi, 
3. priprava načrta za nadaljnje delo. 
Srečanje je potekalo po naslednjem de-
lovnem programu: 
Po slovesnem sprejemu programa sreča­
nja in izvolitvi njegovega predsednika sta 
bili predstavljeni obe poročili programskih 
centrov- vzhodnega in zahodnega. Sledila 
so jim poročila sekretariata evropske komi-
sije (UN ECE), nevladnih mednarodnih or-
ganizacij (IUFRO, UNEP, ... ) ter naslednjih 
ekspertnih delovnih skupin: 
- za tla (podal ga je g. M. Bonneau in 
hkrati predal vodstvo skupine Norvežanu), 
- za foliarne analize in depozite (g. G. 
Uivblad, švedska). 
Delovna skupina za prirastek pod vod-
stvom švicarskega predstavnika g. J. ln-
nesa spet pričenja z delom letošnjo jesen. 
Italijanski predstavnik ad hoc sestavljene 
delovne skupine za mediteranske gozdove 
je predstavil nov slikovni atlas ocen osutosti 
krošenj za mediteranske drevesne vrste, ki 
je tik pred izidom. Poročali so tudi s konfe-
rence UNCED, ki je bila leta 1992 v Riu de 
Janeiru in s strassbourške konference ter 
opozorili na ministrsko konferenco v Helsin-
kih, ki je bila napovedana za junij. 
Pretežna večina časa je bilo namenje-
nega usklajevanju poročila o stanju gozdov 
v Evropi. Poročilo izide v popolni in skraj-
šani obliki, ki jima je dodan povzetek. Nekaj 
časa je bilo namenjenega razpravi o njegovi 
obliki in naslovnici, na katero je bilo precej 
pripomb. Načelnih priporočil in usmeritev 
glede metodike popisovanja poškodovano-
sti gozdov, zapisanih v Manualu, v glavnem 
nismo spreminjali. Države od njih odstopajo 
glede na svoje naravne danosti in lastne 
potrebe ter možnosti. Zaradi razlik v meto-
dah popisovanja poškodovanosti gozdov 
med posameznimi državami je otežkočena 
primerjava med njimi in še posebno izde-
lava celovite slike stanja v Evropi. Opozoril 
na ta problem ni manjkalo, je pa bilo malo 
konkretnih rešitev. Ena od možnih je ločeno 
poročanje za nacionalni in nadnacionalni 
(evropski) nivo, ki teče od leta 1990. Sprva 
je v tej mreži sodelovalo poleg ES le 5 
držav (Avstrija, Češkoslovaška, Madžar-
ska, Poljska in švica), na šestem srečanju 
pa so v mrežo povabili tudi druge člane in 
ponudili skupno izvrednotenje podatkov. 
ICP tako povezuje delo posameznih držav 
pri popisovanju poškodovanosti, delu eks-
pertnih delovnih skupin in pripravi uvajalnih 
seminarjev. Poročilo za leto 1992 je prvo, 
ki izhaja iz nacionalnih in transnacionalnih 
opazovanj. Države niso več navedene po 
abecedi, temveč po geografski legi, da je 
omogočena regionalna primerljivost. 
Države so ločene na severno, centralno, 
južno, zahodno, jugovzhodno in vzhodno 
Evropo. Za sestavo transnacionalnega po-
ročila se podatki obdelajo v hamburškem 
centru PCC-West, kamor jih je potrebno 
oddati v asci računalniškem zapisu. K po-
enotenju in lažji primerljivosti bo vodila tudi 
verjetna reorganizacija vsakoletnih uvajal-
nih seminarjev. Namesto dosedanjih dveh, 
ki sta ju organizirala zahodni in vzhodni 
center, gre razvoj v smeri večih seminarjev. 
Mediteranski je letos potekal v Antaliji -
Turčija, (zahodno)srednjeevropski v Schmi-
defeldu- Nemčija), vzhodnoevropski v Litvi 
in v Čeških Budjejovicah - Češka, na svoj 
seminar pa so opozorili tudi predstavniki 
skandinavskih dežel. 
Rezultatov popisa nismo komentirali, saj 
je ves napor usmerjen v omogočanje pri-
merljivosti med njimi in pa v ohranjanje 
impresivno velike opazovalne mreže, ki pa 
ni dala pričakovanega odgovora o direktni 
odvisnosti med onesnaženjem zraka in 
zmanjšano vitalnostjo gozdov širših razsež-
nosti. Prav zato se organizacija otepa s 
pomanjkanjem finančnih sredstev, saj so ji 
Združeni narodi odtegnili prispevek, hkrati 
pa poudarili potrebo po nadaljnjem delu. 
Monitoring stanja vitalnosti gozdov je 
tako še naprej aktualna naloga, ob njej pa 
raste tudi potreba po detajlnejših analizah 
posameznih faktorjev (onesnaženja z žve-
plom, dušikovi oksidi, povečane količine 
ozona, ogljikovih spojin itd.) in njihovih 
medsebojnih odnosov, vse skupaj pa v 
odvisnosti od klimatskih sprememb. Za 
slednje vemo, da je minimalno obdobje, v 
katerem jih sploh lahko obravnavamo, 30 
let. Podani so bili tudi termini in lokacije 
posameznih srečanj aktivnih podorganiza-
cij ICP. 
Slovenija je od vsega začetka redno 
sodelovala v ICP-Forests, žal pa naših 
podatkov prav v tem zadnjem poročilu ni, 
ker popis poškodovanosti leta 1992 ni bil 
izveden. To je bilo potrebno tudi zagovarja-
ti, sicer pa je bila naša vloga tokrat omejena 
na spoznavanje delovanja tako velike med-
narodne organizacije in na navezavo stikov 
GozdV 51, 1993 477 
z njenimi člani. Opozoriti velja še na dej-
stvo, da smo ostali ena od redkih držav, ki 
sama ne financira svoje udeležbe. Znesek, 
ki bi ga morali prispevati, je simboličen, 
sorazmeren z velikostjo države, iz katere 
prihajamo. 
Prav za konec še beseda o organizaciji. 
Madžari so srečanje izvedli profesionalno 
strokovno zamm1vo, organizacijsko 
gladko in nevsiljivo. V začetku je bil prirejen 
sprejem pri madžarskem kmetijskem mini-
stru, možna je bila ekskurzija v znano 
Puzsto in ob njej v rezervat svetovne na-
ravne dediščine - naravni sestoj brina na 
nekdanjih donavskih dinah. G. Csoka in g. 
Szepesi iz njihovega Forest Planning Ser-
vice-a sta bila hkrati organizatorja, preva-
jalce in vodiča, kar je nedvomno prispevalo 
k vtisu o državi prirediteljici. 
Bistvenih vsebinskih novosti torej ni, 
nujno" pa bi bilo urediti formalne obveznosti 
in določiti, v katerih podorganizacijah tega 
GDK: 425.1:425.3:48:971 
nedvomno pomembnega . mednarodnega 
telesa smo pripravljeni in sposobni sodelo-
vati ter s kakšno intenzivnostjo. Udeleženci 
so namreč (na tihem) razdeljeni na aktivne 
in pasivne (ti so v glavnem iz dežel nekda-
njega vzhodnega bloka), ki le pošiljajo po-
datke in nimajo vpliva na delo in usmeritve 
Programa. Le od naše skupne zavzetosti 
in sposobnosti je odvisno, v kateri od teh 
dveh skupin bo Slovenija. 
Kratice: 
IUFRO - International Union of Forest Re-
search Organization 
UNEP - United Nations Environmental Pro-
gramme 
CEC - Commission of the European Commu-
nit!es 
UN ECE - United Nations Economic Commis-
sion for Europe 
PCC - Programme CoorcHnating Centre 
Nevenka Bogataj 
Evropski seminar za popisovalce propadanja gozdov 
Thiirinški gozd, 22.-24. junij 1993 
Osmi uvajalni seminar za Centralno 
Evropo je bil 22.-24. junija 1993 v ThOrin-
škem gozdu v nekdanji Vzhodni Nemčiji. 
Udeležilo se ga je triindvajset predstavnikov 
iz trinajstih držav. Ocenili smo tri ploskve s 
po desetimi drevesi, in sicer rdeči bor, 
smreko in bukev. Hrastova (Quercus pe-
trea) ploskev je zaradi napada insektov 
izpadla. Vodila sta nas lokalni gozdar g. 
Lucca in g. Klein iz thurniškega gozdar-
skega inštituta. 
Ob ocenjevanju rdečega bora (Pinus syl-
vestris) se je razvila diskusija o možnostih 
poenotenja ocenjevanja njegove osutosti. 
Skandinavci so ga namreč ocenili zelo 
nizko (do 1 O% osutosti) in stanje pojasnje-
vali s cvetenjem in normalnim fiziološkim 
stanjem velike transparence pri boru. 
Ocene nekaterih udeležencev seminarja 
pa so se suka le tudi nad 45% osutostjo. V 
zvezi z vprašanji: 
- ali cvetenje obravnavati kot faktor, ki 
478 GozdV 51, 1993 
osutost poveča, 
- kolik del krošnje sploh opazovati, 
- kaj je referenčna slika rdečega bora 
(P. sylvestris), 
smo se odločili do 30. novembra zbrati 
njihov seznam skupaj s seznamom litera-
ture o poškodovanosti (vseh) drevesnih 
vrst. Razlik v opazovanju stanja vitalnosti 
(beri osutosti) je med državami precej, tako 
da težimo k poenotenju v okviru geografsko 
zaokroženih področij- Mediterana, skandi-
navskih dežel, Centralne Evrope, celinske 
vzhodne Evrope. 
Slovenijo je zastopal le en predstavnik, 
Nevenka Bogataj z Inštituta za gozdno in 
lesno gospodarstvo. Naše ocene osutosti 
vseh drevesnih vrst so na zgornji meji 
evropskih ocen in najbolj odstopajo pri 
bukvi (20 %), najmanj pa pri boru (6 %). 
Naslednje leto bo uvajalnih seminarjev 
več. Namesto delitve na vzhodni in zahodni 
center, bodo imele skandinavske države