Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri dclla Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 50 lir NAROČNINA: četrtletna lil' 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis ŠT. 587 TRST, ČETRTEK 3. MARCA 1986, GORICA LET. XV. eter *f*/if /eti ra f/Vor/V f f inVi/t ra A2§rai?rf »it 5/JoocmcJ Med razpravo o programski izjavi predsednika deželnega odbora dr. Berzantija je svetovalec Slovenske skupnosti dr. Jože Skerk podal stališče do dela prejšnje uprave in do izjave nove deželne vlade. Prejšnja deželna vlada, pravi dr. škerk, je opravila veliko dela na zakonodajnem in upravnem področju. Lotila se je vprašanj, ki so že desetletja čakala na rešitev. Kar zadeva slovensko narodno skupnost v Italiji, je deželna vlada zlasti spočetka pokazala politično pripravljenost, da kaj uredi tudi na tem kočljivem področju. Pozneje je vložila ugovor na ustavno sodišče proti vladi, ki je razveljavila 23. člen pravilnika, po katerem ima v deželnem svetu tudi en svetovalec pravico tvoriti skupino, če pripada slovenski narodni manjšini. Proti koncu delovanja prejšnjega odbora se je predsednik Berzanti postavil na stališča, da znani čl. 3 statuta ne potrebuje izvršilnih določb. Programatska izjava novega odbora, je nadaljeval dr. škerk, je znak dobre volje do Slovencev. Za nas je važno, da se že enkrat uredijo naša vprašanja ne glede na spore o pristojnostih in tako dalje. Slovenci vsekakor živimo v deželi, ki ne more mirno tega dejstva. V tej zvezi je navedel božično poslanico papeža Pija XII. iz leta >941, ki pravi, da v novem redu, slonečem na moralnih načelih, ni mesta za odkrito ali prikrito zatiranje kulturnih in jezikovnih posebnost' narodnih manjšin, za ovirani6 ali oženje njihovih gospodarskih sposobnosti, za omejevanje ali odpravljanje njihove naravne plodnosti. Čimbolj oblast spoštuje manjšine, tembolj lahko zahteva °d njih izpolnjevanje državljanskih dolžnosti. Dr. škerk je nadaljeval, da so bila nekatera vprašanja slovenske narodne manjšine Urejena, druga važna pa še čakajo na rešitev. Slovenski svetovalec je naštel celo vrsto nerešenih vprašanj, nato pa je nadalje-vak da pomeni dr. Berzantijeva izjava ko-rak naprej ne toliko po vsebini, ki je splošnega značaja, ampak v načelnem pomenu, ker tudi na deželni stopnji afirmira prisotnost Slovencev, priznava naše pravice, nas ne deli v tri kategorije ter jamči prispevek lri podporo za priznanje ter uresničenje naših upravičenih zahtev. Izrekel je upanje, da bo novi deželni odbor nastopil pri vladi in paritetični korni-siji za ureditev vprašanj slovenske narodne manjšine, ki je pripravljena na ploden dialog z večino. Dr. škerk je še poudaril, da (Nadaljevanje na 2. strani) V Avstriji bodo v nedeljo, 6. t. m. parlamentarne volitve, ki naj bi razčistile politični položaj. Dosedanja koalicija Socialistične in Ljudske stranke se je namreč izkazala za tako težavno, da jo je bilo potrebno takorekoč skoraj vsak dan nanovo krpati in lepiti. To mučno stanje — mučno za obe stranki — se je vleklo že več let. Pred kratkim pa je prišlo zaradi malenkosti do odstopa vlade in do razpisa novih volitev, ki naj bi dale jasno večino eni ali drugi stranki in tako razčistile položaj, bodisi da bo prišlo do nove koalicije med njima, v kateri se bo vedelo, katera je močnejša, ali pa da bo tista stranka, ki bo dobila večino, sama prevzela vlado, ali pa skušala ustanoviti novo koalicijo z drugimi skupinami. Po drugi strani pa bi Avstrija tako dobila močno opozicijo in možnost alternative, kar je doslej manjkalo. Dolgoletna koalicija med obema zdaleč najmočnejšima strankama je namreč povzročila paradoksen položaj, da prave opozicije sploh ni bilo, medtem ko sta se obe vladni stranki zagrizeno borili med seboj in je bilo razmerje med njima stalno napeto. V zadnji poslanski zbornici je imela liudska stranka 81 sedežev, socialisti pa 75. Liberalna svobodna stranka, ki združuje liberalce, nacionaliste in naciste, je razpola-siala z osmimi poslanci. Na vladi je bila koalicija ljudske stranke z zveznim kanclerjem Klausom in socialistična s podkanclerjem Pittermanom. Posledica je bila med drugim tudi ta, da nobeno važno politično pa tudi drugo vprašanje ni bilo rešeno, ker sta v vsaki važni zadevi dajali druga drugi »šah«. Tako se je nabralo vse polno nerazčiščenih in nerešenih zadev, ki so končno zastrupile koalicijo in jo napravile neznosno. Volivni boj, ki je torej velike važnosti, ker bo odločil o tem, kdo bo imel v bodoče v Avstriji glavno besedo, ali socialisti ali Ljudska stranka, je zelo živahen in oster, kar se odraža v lepakih. Glavno geslo Ljudske stranke je: Nočemo za železno zaveso, Avstrija ne sme postati rdeča! Socialisti pa naglašajo predvsem dosedanje uspehe, ki jih je dosegla Socialistična stranka v vladi in v deželah, kjer sama vlada, kot n. pr. na Koroškem. Skoraj še bolj glasni pa sta dve manjši opozicionalni stranki, ki združujeta liberalce in čisto desničarsko, da ne rečemo nacistično usmerjene elemente. Njuni letaki so kričeči in demagoško polemični. Naglašajo pa zlasti gospodarske elemente in udarjajo na boben zmanjšane kupne vrednosti šilinga. Očitno je, da skušata pri dobiti pristaše predvsem pri nezadovoljnih »majhnih ljudeh«, upokojencih ali »rentni-kih«, kot jih imenujejo v Avstriji, in pri slabše plačanih delavcih in nameščencih. Skušata pač izkoristiti nezadovoljstvo in naveličanost ljudi z dosedanjo koalicijo. Propaganda komunistov pa je šibka in je na ulicah skoraj ni opaziti. Volitve so razgibale tudi koroške Slovence. Katoliški Slovenci bodo podprli Ljudsko skranko, ker je sedanji kancler dr. Klaus, ki sam zna slovensko in je doma iz Koroške, pokazal do koroških Slovencev precejšnje razumevanje in prijaznost ter si je obetati, da bo ta odnos trajal tudi naprej. Levičarski Slovenci pa bodo seveda volili socialiste. Vendar pa v Celovcu ni opaziti nobenih slovenskih letakov. Propagandni boj se vodi le bolj po časopisju obeh skupin. Avstrijska javnost z napetostjo pričakuje nedeljsko odločitev na voliščih. Volitve so predmet razgovorov omizij po gostilnah in kavarnah, vendar pa se ne more reči, da bi bil volivni boj razvnel ljudi do fanatizma. Volivno ozračje je mirno in dostojno. Radovednost za izid pa opravičuje dejstvo, da sta obe glavni stranki — Socialistična in Ljudska — že dolgo let skoraj enako močni, z le zelo pičlo večino socialistov, ki znaša komaj nekaj deset tisoč glasov. Možno je, da se bo to razmerje na teh volitvah obrnilo, lahko pa se tudi zgodi, da bo izšla Soc!alist'čna stranka iz volitev okrepljena. Vsekakor je volivni boj le nekoliko razburkal v splošnem zelo mirno življenje v Avstriji, ki kot nevtralna država ni vezana na noben blok in se zato ukvarja predvsem s svojimi notranjimi, v glavnem gospodarskimi in socialnimi vprašanji in seveda z — južnotirolskim vprašanjem, ki pa prihaja v volivnem boju presenetljivo malo do izraza. \flowiii\ti flttfi* f/nAlo cefitiuo rledis V Sloveniji je bilo lani 12,8 odstotka vseh jugoslovanskih turističnih prenočitev, medtem ko je slovenska republika pridobila 28 odstotkov vsega jugoslovanskega deviznega dotoka. Lani so investirali v turizem Slovenije šest milijard dinarjev, s čimer so v glavnem dokončali začete objekte. Za ureditev zasebnih turističnih sob so uporabili 1,4 milijarde dinarjev kreditov. Skladi gostinskih podjetij so se precej povečali, poveča- lo pa se je tudi število zaposlenih, in sicer za deset odstotkov. Osebni dohodki zaposlenih v gostinstvu so se povečali za 37 odstotkov. RADIO TRST A Pomemben obisK • NEDELJA, 6. marca, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste — Od nedelje do nedelje na našem valu: 11.15 Oddaja za najmlajše: »Prigode Hudkleberryja Fina«. Mladinski roman, napisal Martk Twain. prevedel Pavel Floleček, za radio dramatiziral Jožko Lukeš. Prvi del: 12.00 Nabožne pesmi: 12.15 Vera in naš čas. 15.30 »Voda sprave«, radijska drama, napisal Aloiz Rebula. Igra RO., ležira Jože Peterlin: 16.45 Glasba tržaških skladateljev za komorne skupine; 17.30 Koncert orkestra tržaške Glasbene Matice. Dirigira Osikar Kjuder. Sodeluje violinist Dejan Bravničar, prvi del; 18.30 Iz pesniških gajev: Marička Žnideršič, pripravil Martin Jevnikar: 18.45 Dve sto let valčkov; 19.15 Nedeljski vestnik: 20.30 Iz slovenske folklore -Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico marca« : 22.10 Cerkvena in nabožna dela italijanskih skladateljev. • PONEDELJEK, 7. marca, ob: 11.35 Radio za šole (Oddaja za srednjo šolot: 12.15 Liki iz naše preteklosti: »Ciril Metod Vuga«; 17.25 Radio za šole (Za srednjo šolo) — Ponovitev: 18.00 Ne vse toda' o vsem: 18.15 Umetnost, književnost in prireditve: 18.30 Francoske simfonične skladbe iz prejšnjega stoletja; 19.10 Poglavia iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beličič: Anton Mahnič: 19.30 Postni covori - (Mons. Rudolf Klinec: »Domoljubnost«; 21.00 Leoš Janaček: »Katja Kau banova«, opera v treh dejaniih. V odmoru, približno ob 21.00 Opera, avtor in niegova doba, pripravil Gojmir Demšar. • TOREK, 8. marca, ob: 12.00 Iz slovenske folklore - Rado Bednarik: »Pratika za' prvo polovico marca«; 17.20 Italijanščina po radiu; 18.15 Umetnost, kniiževnost in prireditve; 18.30 Koncertisti naše dežele. Tenorist Sante Rosolen. pri klavirju Livia D’Andrea Rcmanelli: 19.00 Plošče za vas, auiz oddaja. Besedilo Danilo Lovrečič; 21.00 Pregled slovenske dramatike „ SREDA. 9. marca, ob: 11.35 Radio za šo’e (Za I. stopnjo Osnovnih šol): 12.15 Pomenek s poslušalkami, pripravlja Marjana Prepeluh; 17.25 Radio za šole (Za L stopnjo Osnovnih šoli — Ponovitev; 18.00 Ne vse, toda o vsem: 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Klavirska fflasba: 19.15 Hieiena in zdravie. pripravlja dr. Rafko Dolhar; 19.30 Poie zbor »Emil Adamič« fe Liubliane, vodi Marko Munih: 20.35 Franc .Teza: »Zlomiiena_ os«, novela nagrajena na natečaiu RAT: 21.10 Simfonični koncert. Dirigira Ffrem Kurtz. Sodeluje flavtistka Elaine Shaffer. V odmoru približno ob 2140 Franc Jeza: »Slovenski prevodi Elia Viittori- niia«. . . • ČETRTEK. 10. marca, ob: 12.15 Znanost in ten-nika: 17.20 Italijanščina po radiu: 18.1 ^ Umetnost, kniiževnost in prireditve: 18.30 Klasiki modeme plashe: 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za naimlajše. pripravila Krasulia Simoniti; 2100 »80. Severni vzporednik«, drama v treh dejaniih napisal Vit.torio Calvimo, prevedla Tadvira Knmac. Terra RO.. rp?l-n Tožf Peterlin: 22 30 Slovo" solisti. Flavtist Boris Čampa, pri klavirju Pavel Si-vic. Janez Komar: Koncertanti duo — Nokturno Primož Ramovš: Dve uspavanki. • PFTF.K 11. marca, ob: 11.35 Radio za šole (Za II. stopnjo Osnovnih šoli: 12.15 Pomenek s poslu-šavkami prp-avlja Mariana Prepeluh: 17.25 Radio za šole (Za II. stopnio Os^ovnh šoli — Ponovitev: 18 00 Ne vse. toda o vsem: 18.15 Umetnost. kniiževnost in prireditve; 19.00 Slovenski znanstveniki s tržaške univerze: Tng. Franco Pi-ščanc »Noveiše tehnike številčnih stroiev«; 19.30 Postni govori - Marijan Zivic: »Hvaležnost«; 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik Eeidn Vršal; 21.00 Koncert operne glasbe; 22 00 Zgodovina sodobnih strank. Umberto Segre: »Vloga strank v političnem razdobju Združenih držav«. «, SOBOTA, 12. marca, ob: 12 00 Širimo obzorja Slavko Andree: »Načrt Tkar 1975«; 15 00 91as«^ oddaja za mladino, pripravilDusanJakomin ^.OO Volan. Oddaja za avtomobiliste; 16.30 Zgodbe iz druge svetovne vojne - Primo Levi: »Odiuga«, 17 20 Skala in ladia — komentam o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu: 17 30 Jutnšnu solisti: Ennio Guerrato, Fernanda Selvaggio Umberto Binaouzzi, Rodolfo Renini, Lida Metelh in Ar-naldo Chietta, goienci konservatoriia »Giuseppe Tartini« v Trstu. Spremna beseda Gojimra Demšarja' 19.15 Družinski obzornik, pripravita Ivan Tlieuerschuh; 20.35 Teden v Italiji; 21.00 Jezusovo iavno delovanje, trplienie m smrt. Napisala lončka Curk, 3. slika; 21.40 Vabilo na ples; 22.30 Koncerti za pihala in orkester. “X V četrtek, 24. februarja, je jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda izročil v prostorih jugoslovanskega konzulata v Trstu v'soka odlikovanja več osebnostim iz politič-nc-upravnega življenja v deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini, Predsednik SFRJ Tito je po svojem veleposlaniku v Italiji podelil visoka odlikovanja najvišjim predstavnikom tukajšnjega življenja za nj'hova prizadevanja in napore pri vzpostavitvi dobrih prijateljskih odnosom med dvema državama. Odlikovanja so prejeli predsednik deželne vlade Berzanti, predsednik deželne zbornice De Rinaldini, vladni komisar Mazza, predsednik videmske pokrajine Burtulo, predsednik goriške pokrajine Chientarolli in predsednik pokrajine Savona. Jugoslovanski veleposlanik je pre:šnji petek v spremstvu generalnega konzula Jan-hube in deželnega odbornika Vicaria obiskal tovarno »Zanuss;« v Pordenonu, s katero sodelujeta že dve tovarni v Sloveniji. Isti dan je obiskal tudi muzej v Vidmu. V soboto pa si je ogledal baziliko v Ogleju, nato pa se je sestal s slovenskimi političnimi predstavniki v Trstu ter končno obiskal Kulturni dom. Ta obisk jugoslovanskega veleposlanika v naših krajih gotovo predstavlja pomemben prispevek k poglobitvi prijateljskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, ki je eden izmed glavnih pogo;ev, da se pravično uredi tudi položaj slovenske skupnosti v Italiji. KRAVCENKO NAPRAVIL SAMOMOR V svojem stanovanju v New Yorku si je 15. februarja vzel življenje Viktor Kravčen-ko, sovjetski inženir in član sovjetskega gospodarskega odposlanstva, ki je leta 1944 zaprosil v Združenih državah za politično zatočišče in obtožil stalinistični režim za vse, kar je pred 10 leti na 20. kongresu sovjetske komunistične partije razkril Hru-ščov. Kravčenko je napisal znano avtobiografijo »Izbral sem svobodo«, ki je bila prevedena v mnoge jezike. Zdi se, da je vzrok za samomor živčna neuravnovešenost. 'Volitve v Jlngliji Laburistična vlada v Veliki Britaniji je razpisala nove parlamentarne volitve, v u-panju, da bo dobila več glasov kakor pri prejšnjih volitvah in da bo tako postala njena večina v parlamentu trdnejša. Doslej je bila tako majhna, da so jo označevali za samo »simbolno«. Pogosto je bila odvisna od enega samega glasa in pri vsakih nadomestnih volitvah (v primeru smrti ali odstopa kakega poslanca) se je morala laburistična \ iada tresti, da bo izvoljen konservativec in da bo morda s tem zadan zadnji in dokončni udarec njeni večini. Z razpisom novih volitev so se uresničila napovedovanja političnih opazovavcev, da bo WiIson verjetno razpisal nove volitve, ko se bo vrnil z obiska v Moskvi. Očitno si je Wilson obetal od tega obiska in od razgovorov s Sovjetskimi voditelji velike stvari, kar zadeva izboljšanje odnosov med Zahodom in Sovjetsko zvezo in zlasti glede posredovanja v vietnamski zadevi. V resnici VVilson ni dosegel bogvekakšnih uspehov pri svojih razgovorih v Moskvi, vsaj ne takih, da bi mu lahko služili kot odločilna volivna propaganda. Kljub temu sc je odločil za volitve, najbrž zato, ker meni, da NAŠE SOŽALJE V Trstu je te dni umrl RAFAEL VOVK. Bilo mu je 65 let. V Lonjerju pa je umrl FRANC SUDIČ. Oba sta bila zavedna Slovenca in zvesta bralca našega lista. Hudo prizadetima družinama in sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje. TEDENSKI KOLEDARČEK b. marca, nedelja: Danica, Breda 7. marca, ponedeljek: Tomaž. Iztok 8. marca, torek: Janez. Ivica 9. marca, sreda: Frančiška, Bojka 10. marca, četrtek: 40 muč., Stana 11. marca, petek: Krištof, Heraklij 12. marca, sobota: Gregor, Budin Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 je sedanji trenutek vendarle najugodnejši, da laburisti spet pomerijo svoje moči s konservativci. O-- JAZZ V CERKVE Znani jazzovski glasbenik Duke Ell;ng-ton je priredil te dni koncert jazz-glasbe v katedrali v Coventryju v Angliji. S svojim orkestrom je izvajal cerkveno jazzovsko glasbo, kot jo poznajo ameriški črnci. Izvajal je tudi svojo lastno skladbo »In the beginning, God«. Ellington je zdaj na turneji po Veliki Britaniji. Sam se je ponudil, da bi priredil koncert v omenjeni katedrali, ki je bila med vojno popolnoma uničena, po vojni pa obnovljena 'n v kateri »naj bi bile vse umetnosti postavljene v službo češčenja Božjega«. »IL MONDO« JE PRENEHAL IZHAJATI Ta teden je izšla zadnja številka znanega in uglednega italijanskega politično-kultur-nega tednika »II Mondo«, ki je izhajal v Rimu. Izhajati je začel leta 1952 in je zbral okrog sebe italijansko kulturno elito liberalnega mišljenja, ne toliko navezano na liberalno stranko, kot pa liberalno v smislu svobodoljubnosti in evropske in italijanske liberalne tradicije. Tednik »II Mondo« je imel zato precejšen vpliv v javnosti in zlasti na ostali tisk. List je bil odločno nasproten vsakršnemit levemu in desnemu totalitarizmu, List je moral prenehati izhajati zaradi gospodarskih težav, ki jih ni hotel odpraviti s tem, da bi prodal svojo neodvisnost. BERZANTI JEV A IZJAVA (Nadaljevan e s I. strani) besede dr. Berzantija o razbesnelem nacionalizmu ne morejo veljati za Slovence, ker da ni mogoče metati v isti koš fašistov ter njihovih žrtev. Na koncu je dr. Škerk zahteval, naj deželni odbor do takrat, dokler naš položaj z zakoni ali izvršilnimi določbami ne bo urejen, vsaj praktično in po upravni poti upošteva pravice in potrebe slovenskega prebivalstva. Naravnost neverjetno V Dolini pri Trstu se dogajajo ne/erjetne stvari.* Na Kremenki je imel svojo rodno hišico in vrt delavec Karlo Mahnič z malimi otroki in bolno ženo. Kot drugi številni dolinski lastniki je lani prejel prefekturni odlok o razlastitvi zemlj.šča in hiše. Ker mu je Ustanova za industrijsko pristanišče E PIT j ponujala smešno nizko odškodnino, se je pritožil na sodišče. Do danes sodišče še ni izreklo razsodbe. Pred časom pa je Ustanova za industrijsko pristanišče zahtevala, naj Mahnič zapusti svojo hišico, da bi jo poruši- li in nadaljevali z gradnjo naftovoda. 17. februarja so prišli predstavniki Ustanove za industrijsko področje in družbe SIOT s tovornjaki, da bi odpeljali pohištvo in družino. Mahnič se je s pomočjo svojih pravnih zastopnikov (Skerka in Berdona iz Trsta) uprl taki prisilni izselitvi. Tedaj so predstavniki EPITA in SIOTA uvideli1, da samo na podlagi razlastvitvenega odloka ni mogoče izgnati' ljudi iz hiš in z zemlje in so odšli. Pretekli torek so predstavniki EPITA in SIOTA svoj podvig ponovili. Ponovno so prišli s tovornjaki pred Mahničev dom, da bi izvedli prisilno izselitev. Navzoči so bili tudi organi javne varnosti, Prihitela sta tudi Mahničeva pravna zastopnika. Med predstavniki EPITA in pravnima zastopnikoma je nastala dolga in razburljiva diskusija, ki je trajala SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU V pelek, 4. marca ob 21. uri (premierski abonma) V soboto, 5. marca ob 21. uri (abonma prva ponovitev) V sredo, 9. marca ob 21. uri (študentski abonma) V četrtek, 10. marca ob 21. uri (invalidski abonma) V petek, 11. marca ob 21. uri (sindikalni abonma) V soboto, 12. marca ob 21. uri (abonma za okolico) V nedeljo, 13. marca ob 16. ^Maboruna nedeljski popoldanski) JOSIP TAVČAR MRTVI KANARČEK TRAGIČNA FANTAZIJA v DVEH DELIH Režija in scena: JOŽE BABIC Glasba: PAVLE MERKU' KRSTNA PREDSTAVA #-------------- rodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. tire ter eno uro pred pr.četkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. —•— V NEDELJO, 6. MARCA OB 16. URI V UUDSKEM DOMU V SV. KRIŽU Carlo Goldoni GROBIJANI (GRUBJANE) komedija v dveh delih Režija: J O ŽE BABIC ^ipomba na robu trta'ski znanec nam je povedal, da se je r - kratkim neko nedeljo odpeljal na izlet v Lipi co. Vzel je s seboj svojega sinka, da bi malo pojezdil kakega belega in krotkega lipicanskega konja. Znano je namreč, da tam posojajo konje 1Jetnikom za jahanje. Začudilo pa ga je, da je naletel na jahalnega mojstra, ki je govoril srbohrvaško. Trudil pa se je, da bi povedal kako slovensko besedo obiskovavcem. Tembolj čudno pa je vplivalo, da so trije ali štirje delavci, Slovenci, govorili z jahalnim mojstrom samo — srbohrvaško. Ob tem smo se spomnili, da smo brali nekaj dni prej, kako je stopilo pet članov Jezikovne zveze za kymrijski (keltski) jezik v Walesu v petdnevno gladovno stavko, iz ljubezni do svojega jezika. Z. gladovno stavko so hoteli opozoriti svoje rojake Waleiane, naj ljubijo in branijo svoj jezik, ki ga izpodriva angleščina. od poldesete do približno polene. Predstavniki EPI IA so na vsaK nac.n skušali izvesti izgon na podlagi upravne listine, ki jim jo je izstav.l prefekt Mazza. Pravna zastopnika sta pa zagovarjala stališče, da je za izgone pristojna edino sodna oblast. Navzoča policijska oblast je dajala prav odvetnikoma. Po večurnem prerekanj so morali predstavniki EPITA popustiti ter ponovno oditi. Toda popoldne se |e karavana vrnila pred Mahn.čev dom. Tokrat so predstavniki EPITA vdrli v hišo ter začeli odnašati na kamion Mahničeve stvari. Prihitela sta tudi Mahničeva pravna zastopnika, ki jima pa ni preostalo drugega, kakor da vso zadevo prijavita sodišču. Prisilni izgon Mahmčeve družine je napravil mučen vtis na prebivalstvo. Iz opisanega dogodka je jasno razvidno, da se EPIT ni poslužil zakonitega načina izgona, to je preko sodnih oblasti, temveč je zasedel imetje razlaščenca na podlagi privolitve upravnih oblasti. Tako ravnanje nasprotuje zakonu o razlaščevanju iz leta 1865 ter vsej dosedanji praksi na tem področju. Iz obnašaja navzočih policijskih organov je še razvidno, da je to stališče prvotno zastopala tudi policijska oblast. Popoldne je pa policijska oblast menjala svoje stališče ter dopustila tak način zasedbe imetja. Vse kaže, da se s tem dejanjem skuša očitno ustvariti precedens za bodoče prisilne izselitve na podlagi upravnih in ne sodnih ukrepov. «--- Uspavalna sredstva kvarijo spomin Ameriški strokovnjak za anestezijo, prof. John Bunker, je imel na zdravniškem kongresu v mestecu Palo Alto v Kaliforniji predavanje, v katerem je naglasil, da uspavalna sredstva kvarijo spomin. Mnogi ljudje, ki uporabljajo taka sredstva, sami ne vedo, da so njihove duševne sposobnosti čez dan zmanjšane, če so prejšnjo noč vzeli uspavalno sredstvo. 2e lahko uspavalno in pomirjevalno sredstvo zmanjša sposobnost spomina. To so dokazali poskusi na 22-ih prostovoljcih. Pokazalo se je, da so mnogi med njimi — šlo jo za študente na univerzi Stanlord — trpeli zaradi pozabljivosti in da se niso mogli lekcije naučiti v enaki meri, kot študentje, ki niso užili pomirjevalnega sredstva. Učinek je trajal še 18 ur potem, ko so zavžili pomirjevalno sredstvo. Ta zdravniška ugotovitev pobija doslej razširjeno mnenje, da pomirjevalna sredstva ugodno vplivajo na živce in duševne sposobnosti, tako da so jih jemali mnogi študentje ravno pred izpiti. NOVA RAVNATELJICA NEMŠKE AKADEMIJE V RIMU Za novega ravnatelja Nemške akademije v Rimu, ki ima svoj sedež v vili Massimo, je bila imenovana 30-lctna Elisabeth Wolken. S tem je ostalo vodstvo nemške umetnostne akademije v Rimu v rokah družine, ki je akademijo ustanovila. Elisabeth Wolken je namreč pravnukinja ustanovitelja. V rimski vili Massimo lahko tričetrt leta prebivajo nemški umetniki in pisatelji, ki dobijo Štipendijo Nemške akademije v Rimu. Nobelov nagrajenec Salvatore Ounsimodo je izločil založniku Mondadoriju rokopis svoje nove pesniške zbirke, ki ima naslov »Dare e avere« (Dati in imeti). Izšla bo aprila. Novice po s vetu Nova italijanska vlada poudarja, da bo njena glavna naloga pospešiti rešitev gospodarske krize in dati gospodarstvu nov zagon. Jugoslovanske železnice so v izredno slabem stanju in tako je prišlo v zadnjem času do več železniških nesreč. Medtem ko še ni zaključena preiskava o nesreči pri Zidanem mostu, so zaprli skupino železničarjev, ki so baje povzročili nesrečo pri Splitu. Pri tej nesreči pred dnevi je izgubilo življenje trideset ljudi, veliko pa je bilo ranjenih. Vendar tisk opozarja, da je glavni krivec nesreč slabo stanje železniškega materiala. Odstavljeni ganski predsednik Nkrumah grozi, da se bo vrnil v Gano in »zdrobil« tiste, ki so ga vrgli s prestola. Trenutno išče pri afriških vladah pomoč, da bi lahko uresničil te svoje grožnje, vendar se zdi, da ni nihče preveč navdušen, da bi mu jo dal. Niti Sovjetska zveza in Kitajska, ki si v primeru neuspeha takega poskusa ne bi hoteli pokvariti šans v Gani in drugje v Afriki. Indijske in pakistanske čete so se v Kaš-miru umaknile na črti, ki sta bili določeni s sporazumom 10. januarja. V Siriji je prišlo do prevrata, ki je zahteval velik davek v krvi. Na oblast so prišli protinasserijanski elementi. Sankcije proti Rodeziji so se izkazale za neučinkovite. Jan Smith se oskrbuje z nafto in bencinom iz Južne Afrike, odkoder mu vozijo pogonska sredstva dolge kolone tovornjakov. Rusi so dosegli nov velik vesoljski uspeh. Njihova sonda je pristala na Veneri. Ni pa znano, kakšno praktično vrednost bo imel ta poskus. Predsednik Moro je pozval vse svoje ministre k disciplini in lojalnosti. Pričakovati je, da bo imela ta Morova vlada »nemirno« življenje. Nekaj kilometrov od Vidma je padel v sredo vojaški kamion pri trčenju z drugim vozilom v strugo reke Tilment, pri čemer je bilo devet vojakov ubitih, trinajst pa jih je smrtno nevarno ranjenih. Rim in druga večja mesta v Italiji je zajel hud val kriminala. Sledijo si zlasti napadi na banke, zlatarne in ljudi, k’ prenašajo denar za denarne zavode. Očitno je, da so na delu ljudje, ki so se razočarali v upanju, da bodo lahko na hitro obogateli s »totocalciom«. V Jugoslaviji so sc vrstile zadnji čas republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Na njih so obravnavali predvsem vprašanja gospodarske reforme in odnose med jugoslovanskimi narodi. Kot napovedujejo, bo prišlo 2. junija do združitve PSI in PSDI. V Indiji strada po uradnih naznanilih 50 do 60 milijonov ljudi. Toda nova ministrska predsednica skuša rešiti »ugled Indije« v tujini s tem, da govori, da v tujini »pretiravajo« v poročilih o lakoti v Indiji. Tti fi S I s Tržaški proračun in Slovenska skupnost V torek ponoči je tržaški občinski svet odobril občinski proračun za letošnje leto. Za proračun je glasovalo 32, proti pa 27 svetovalcev. Za proračun je glasoval tudi predstavnik Slovenske skupnosti dr. Teofil Simčič. Zakaj? Zato, ker sta odbornik za šolstvo Babile in odbornik za javna dela Mocchi pred glasovanjem sporočila, da je občinski odbor sprejel nekaj zahtev, ki jih je stavil svetovalec dr. Simčič. Izjavila sta, da je občinska uprava na zahtevo dr. Simčiča sklenila podpreti ustanovitev dveh slovenskih strokovnih zavodov, trgovskega in industrijsko-obrtniškega, v nadomestilo dveh slovenskih srednjih enotnih šol. Dalje je odbornik Babile izjavil, da občinska uprava zdaj preučuje Simčičev predlog, naj bi prizidali k slovenski osnovni šoli v Sv. Križu prostore za slovenski otroški vrtec, ki je zdaj nameščen v istem poslopju kot italijanski. V svoji glasovalni izjavi je pa dr. Simčič izrekel upanje, da bo občinski odbor ugodil tudi njegovim zahtevam glede izvajanja posebnega statuta Londonskega sporazuma. Časi so že zreli. Občinska uprava lahko začne brez kakršne koli bojazni izvajati pogumno politiko, ki bo temeljila na načelu pravice in enakopravnosti in bo popravila krivice in diskriminacije, ki so bile storjene v preteklosti. Stališče Slovenske skupnosti do novega ČASTITLJIV JUBILANT V torek je obhajal v Trstu 90-letnico rojstva msgr. Matija Škabar, eden naj starejših duhovnikov na Primorskem. Jubilant, ki je še vedno poln življenjske čilosti in zdravega humorja, je pristen tržaški Slovenec iz Barkovelj. Po osnovni šoli v domačem kraju in končani nemški gimnaziji v Trstu je prišel v goriško semenišče. Novo mašo je pel 30. julija 1899 v Bar-kovljah. 2e na svojih prvih kaplanskih mestih v Rojanu in pri Sv. Jakobu je razvil, poleg vestnega dušebrižništva, tudi živahno prosvetno delavnost. S poučevanjem pevskih zborov v Marijinem domu, pri Svetem Jakobu, v Sv. Križu, na Katinari in drugod je neustrašeno ohranjal domačo pesem in besedo. Mnogi se spominjajo msgr. Škabarja tudi kot izvrstnega kateheta na slovenski šoli pri Sv. Jakobu, kjer je poučeval 30 let Učil je tudi na učiteljišču in na zasebni trgovski šoli. Slavljenec je bil upokojen kot župni upravitelj v Barkovljah. Toda tudi tedaj se ni ustavil ne kot duhovni svetova-vec ne kot prosvetni ali gospodarski delavec. Značilno škabarjevo osebnost so poznali vsi tržaški Slovenci in so znali in še znajo ceniti njegovo obsežno delo, ki je bilo doma čestokrat tudi z ozkosrčnostjo in nehvaležnostjo poplačano. Vedela pa je zanj najvišja cerkvena oblast. Zato je papež Janez XXIII. odlikoval jubilanta Škabarja s častno stopnjo in nazivom monsinjor. Visokemu jubilantu pošilja spoštljive čestitke tudi naš list. proračuna tržaške občine in o nekaterih manjšinskih vprašanjih je podal svetovalec Slovenske skupnosti dr. Simčič na eni izmed prejšnjih sej. Preveč dohodkov gre za uradnike Iz njegovega dolgega in temeljitega govora povzemamo nekaj važnejših misli. Najprej je ugotovil, da porabi občina 93.5°/o svojih dohodkov za občinske uradnike, katerih je 3301, tako da občinski davčni urad dela skoro samo za občinske nameščence, kar je gotovo zelo nezdravo. Občina daje za mestno čistočo milijardo in 130 milijonov lir, mesto pa je še vedno umazano. Najeli so 100 novih pometačev, stanje pa se ni izboljšalo. To pomeni, da je premalo pometačev ali da je njihovo de- lo slabo organizirano. Nato je dr. Simčič govoril o javnih vrtovih in parkih (ki jih je premalo) in o kmetijstvu. Pritoževal se je, kako meščani še vedno delajo škodo po vinogradih, travnikih in gozdičkih, čeprav je z uvedbo poljskih čuvajev stanje malo boljše. Nato se je dr. Simčič zavzel, naj bi tudi tržaška občina priredila vinsko razstavo ter ustanovila posebno odborništvo za kmetijstvo. Najvažnejše še ni bilo storjeno Kar zadeva Slovence, je dr. Simčič ugotovil, da je občinski odbor na njegovo zahtevo ustanovil otroški vrtec v ul;ci Donado-ni, dal postaviti dvojezične napise na slovenske šole, uredil prostor pred slovenskimi šolami pri Sv. Ivanu, izvedel več popravil na šolskih poslopjih itd. Marsikaj, in sicer najvažnejše, pa še ni bilo narejeno. Slovenci še ne smemo govoriti v domačem jeziku v uradih in na sodiščih, v občinskih uradih zastonj iščemo uradnike, ki bi z nami spregovorili slovensko (županu je povedalo 400 uradnikov, da znajo slovensko!). To bi ne bila žalitev za Slovence Občina je uvedla občinske izpostave na Proseku, v Sv. Križu, na Opčinah in v Bazovici, a ljudje, ki jih vodijo, ne znajo dovolj slovensko. Na naše pritožbe, zakaj ni slovenščine v uradih in drugod, dobimo navadno odgovor, da vsi Slovenci znamo italijansko. Dr. Simčič je ponovno vztrajal, da je treba nekaj ulic ne samo v okolici, ampak tudi v mestnem središču imenovati po slavnih Slovencih. To nikakor ne bi bila žalitev za Italijane, ko pa se Slovenci ne pritožujemo, če imajo v Trstu ulice ljudje, ki so bili naši sovražniki, kot Fenice Venezian, ki je rekel, da smo Slovenci »nižja vrsta« ! Težave slovenskega šolstva Dr. Simč\č je nato obsežno govoril o slo venskih šolah in naštel nekaj največjih težav (znižanje didaktičnih ravnateljstev od 5 na 4; vodstvo dveh šol v rokah ene osebe, znižanje razredov na slovenskih osnovnih šolah, kjer so odpravili 5 razredov, čeprav je vsega le 6 učencev vpisanih manj kot lani itd.). Glede prostorov je letos boljše z izjemo Proseka, pri Sv. Križu pa je nujno potrebno poskrbeti za prostore slovenskega otroškega vrtca (n. pr. v prejšnji obednici na slovenski osnovni šoli) itd. Nezakonit postopek Dr. Simčič je nato odločno nastopil proti ustanavljanju industrijskih področij na Krasu, kar bi ne b'lo ekonomsko, škodova- lo bi flori in favni, zastrupljalo vodo in zrak, škodovalo turizmu, kmetijstvu in podobno. Pomudil se je tudi pri slovenskih napisih in pravilni uporabi prvotnih slovenskih imen naših krajev; fašizem je že davno šel, njegova zla dela pa so še tu. Dr. Simčič je tudi pozval oblast, naj vendar naredi konec nedovoljenemu postopku, po katerem organi javne varnosti in drugi pri zbiranju podatkov ljudi, ki prosijo za službe in podobno, vedno sprašujejo, če pošiljajo otroke v slovensko šolo. Slovenska šola je državna šola in zato j; takšen postopek nezakonit in nedovoljen! Poročilo o proračunu za leto 1966 v Nabrežini V torek se je sestal na redni seji devin-sko-nabrežinski občinski svet. Najprej je z enominutnim molkom počastil spomin pred kratkim umrlega deželnega svetovavca in bivšega župana v Miljah Pacca, nato pa odobril pravilnik o poljsko-čuvajski službi in potrdil osnutek pogodbe med naltovod-no družbo Siot in občino za prečkanje občinskih cest. Naftovodna cev bo skupno prečkala 32 občinskih poti, zaradi česar bo občina s posebno pogodbo zavarovala svoje koristi. Župan je zatem v daljšem govoru obrazložil glavne politično-upravne smernice, po katerih je sestavljen občinski proračun za tekoče leto. Najprej je kratko povzel glavne politične točke sporazuma med strankami leve sredine in Slov. skupnostjo, ki tvorijo večino v občinskem svetu. Glede odnosov med dvema narodnostma v občini je župan dejal, da se uprava trudi in se bo trudila, da vodi »takšno politiko, ki naj omogoča predvsem harmonično in omikano sožitje med prebivalci italijanske in slovenske narodnosti, kar je prvi pogoj za samobiten kulturni in socialni razvoj manj- šine.« »V tej zvezi lahko z mirno vestjo trdim — je dejal župan — da smo se vsi člani odbora pri svojem vsakdanjem delu strogo ravnali po teh načelih in da ni bilo v enoletnem našem skupnem delu glede te-gp kočljivega vprašanja nobenih nesoglasij. Po svojih močeh smo se trudili, da omenjena načelna stališča tudi praktično izvedemo v vsakdanjem življenju. Mislim, da se sadovi take politike tudi vidno odražajo v odnosih med našim prebivalstvom. Sedanja večina je zato trdno odločena, da nadaljuje po tej poti.« Kar zadeva proračun, je župan dejal, da predstavljajo njegovo glavno značilnost znatno večji izdatki, ki so predvideni za ureditev ekonomskega položaja uslužbencev in za razširitev občinskega organika. Omenil je nato, kar proračun predvideva za razna področja občinskega delovanja Pristojni odbornik Corberi je nato imel tehnično poročilo o proračunu. Ta izkazuje 166 milijonov rednih in izrednih dohodkov ter 219 milijonov izdatkov. Primanjkljaj, ki naj bi ga krila država, znaša torej 53 milijonov lir. O DELU MSGR. FOGARJA Prejšnji teden je imel v Gorici dr. Gnido Botteri iz Trsta izredno zanimivo predavanje o pastirovanju škofa Fogarja in o njegovi pogumni obrambi slovenskih vernikov v najhujši dobi fašističnega zatiranja. Botteri je po večini obnovil misli, izražene v tržaškem obzorniku »Trieste«. Podčrtal je zlasti dejstvo, da je veljala za škofa Fogarja obramba naravnih pravic slovenske manjšine za nekaj samo po sebi umevnega in za pravega kristjana nujnega. Izbrano občinstvo, med njim tudi piecej slovenskih someščanov, je z zanimanjem poslušalo širši javnosti še premalo znani odlomek iz medvojne dobe. Sledila je enourna debata, v kateri sta zlasti msgr. Velci in učitelj Medeot dodala nekaj svojih osebnih spominov na neustrašnega nadškofa. SEJA OBČINSKEGA SVETA V ponedeljek zvečer so se zbrali goriški svetovavci na redno sejo. Dnevni red je obsegal nad 50 točk, katere pa niso bile vse izčrpane in se je seja nadaljevala še včeraj. Odborniki so najprej odgovarjali na razne interpelacije. Najprej je odbornik Agati pojasnil načrt za proslavo 50-letnice osvoboditve Gorice v prvi svetovni vojni. Proslava bo bolj kulturnega značaja, počastila bo padle junake, ne bo pa proslavljala vojne. Misinski svetnik Pedroni se seveda ni strinjal s takim programom. Nato je župan Martina odgovarjal na misinsko in liberalno interpelacijo o cesti, ki bo pod Sabotinom vezala Brda z Novo Gorico. Opozicija je namreč očitala županu, da je pri svojih stikih z rimsko vlado in z novogoriško občino premalo varoval kočljive državne koristi ob meji. Župan je pojasnil, da se v razgovorih v Rimu niso dotaknili kakih teritorialnih sprememb in da bo to zadevo proučila posebna komisija izvedencev. Vsekakor pa bo cesta ostala italijanska posest, za kar bo sosednja država Matajur: NESMOTRNO DELO Treba je priznati, da si krajevne in pokrajinske oblasti prizadevajo tu pa tam za izvedbo javno koristnih del. prav tako pa je treba ugotoviti, da se rnarsikje taka dela poverijo nesposobnim alt brezbrižnim ljudem. To se more ugotoviti tudi pri popravilih na osnovnih šolah v Mašerih in Matajurju. V obe poslopji so napeljali potrebni novi vodovod. Mojstri pa niso računali na hude zime v naših krajih. Vodovodne cevi so položiii preveč na izpostavljen način. V zadnjem hudem mrazu je voda v ceveh zmrznila in napeljava je se-^.Popokala. Voda se je razlila po podo-ln je poškodovala učilnice Jn druge Prostore. Zdaj ne bo dovolj samo nekoliko zakrpati razpoke, ker se bo prihodnjo zimo isto ponovilo. Treba bo misliti na popolnoma novo napeljavo. FOLKLORNI FESTIVAL V TARCENTU Tudi letos avgusta bodo priredili v Tarčentu v palači Frangipane mednairodni folklorni festival pod naslovom »Evropa src*. Povabljene bodo naj-lx>]jše folklorne skupine iz Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, Holandije, Francije, Španije, Portugalske dn Grčije. Sodelovale pa bodo tudi najboljše folklorne skupine iz dežele Furlanije-Julijske Benečije. nudila druge ugodnosti. V stikih z upravniki novogoriške občine, je izjavil župan, pa niso reševali vprašanj, ki spadajo v delokrog višjih oblasti. Izmenjali so si le misli, o čemer pa je bila vlada vedno obveščena. Liberalec Chiozza in misin Pedroni sta se z odgovorom le na pol zadovoljila. Različni svetovavci so se spomnili tudi obletnice filozofa Benedetta Croceja in so v drugem delu seje prešli na glasovanje o raznih upravnih sklepih mestnega odbora. Na torkovi seji so svetovalci odobrili še ostale sklepe. RAZSTAVA PAHLJAČ Včeraj so odprli pod okriljem mestne turistične ustanove »Pro loco« svojevrstno razstavo starih pahljač. Razstavljeni so te vrste predmeti, ki imajo svoj izvor v 17. in 18. stoletju. Nekateri primerki, po večini last goriških plemiških družin, so res b:sc-ri svoje vrste. Izdelani so iz slonovine ali kosti kornjač z vdelanimi biseri in intarzijami. V razstavni dvorani v stebrišču Verdijevega korza je razpostavljenih okrog 50 res dragocenih in zanimivih pahljač. Razstava bo odprta do 15. t. m. Vstop je prost. Krmin: OBISK IZZA MEJE V torek so prišli v Krmin na že najavljeni obisk upravni zastopniki iz Nove Gorice. Slovenske goste, novogoriškega župana Štruklja, dr. Rutarja, dr. Orla in druge, so sprejeli krminski župan Benetti, odbornik. Prinčič, dekan Trevisan ter drugi člani občinskega sveta. V pozdravnem govoru je krminski župan poudaril važnost takih srečanj, iz katerih morajo zrasti še nove pobude za kulturne, turistične in športne izmenjave obmejnega prebivalstva. Občinski predsednik se je zahvalil za prisrčen sprejem in je poudaril, da morajo prvemu sestanku slediti še drugi, ki bodo rešili določena stvarna vprašanja obeh občin. Župan iz Krnrna je poklonil dr. Štruklju bakren krožnik z mestnim grbom in revijo, ki prinaša v podobi in besedi krminske znamenitosti. Novogoriški župan se je pa oddolžil z umetniško oljnato sliko in je povabil občinske zastopnike iz Krmina na o-bisk v Novo Gorico. Po kosilu so si gostje ogledali Prinčičevo tovarno pohištva, kmetijsko posestvo SAT-CA in veliko opekarno. To so tri panoge krminskega gospodarskega udejstvovanja. Polna dobrih vtisov se je vrmla novogori-ka delegacija zvečer čez mejo. Pevma: ZAKONSKI JUBILEJ Srečni zakonski jubileji postajajo vedno bolj redki. Zato so pa tisti redki tembolj omembe vredni. V Pevmi sta obhajala tak poročni jubilej dpe 22. februarja naša spoštovana soseda Bensa Roman, po poklicu mizar, in njegova življenjska družica Zenica Frančiška. Pred 25 leti sta si obljubila zakonsko zvestobo, ki trdno drži. V cerkvi pri maši sta ste zakonca za srebrno poroko zahvalila Bogu za dosedaj prejete dobrote in sta seveda tudi prosila za varstvo sebe in svojih sinov. Po cerkvenem opravilu so slavljencema čestitali v ožjem krogu domačnosti in zado- voljstva sorodniki in znanci ter jima želeli zadovoljno življenje do zlate poroke in še preko. Cesta od Vinčičev proti dolini Pevmice dela domačinom in županstvu še vedno težave ;n skrbi. Kot veste, so to ozko in vijugasto cesto, ki pa je edini prehod proti Podsabotinu, zimski plazovi zasuli in pokvarili na več mestih. Ker se dolgo časa ni nihče zganil, so nekateri domačini sami zgrabili za lopate in za silo odstranili zemljo. Nastalo je pa še večje blato in brozga. Občinska uprava je sprevidela, da ne bo krpanje stare ceste nič koristilo in da je potrebno vso cesto na novo preurediti. Proračun pa je pokazal 8 milijonov in pol potrebnih stroškov. Goriška občina je prosila nrnistrstvo za pomoč; naletela je na gluha ušesa. Zdaj bo morala potrkati na deželno blagajno — če ne bo tud' tam votlo odmevalo in bomo še dalje mesili blato ali prah po tisti poti. Rupa - Peč: NEREŠENI PROBLEMI Občinarji s Peči in Rupe se moramo zopet oglasiti in povedati občinski upravi svoje želje in potrebe, že večkrat smo jo opozarjali, da je zanemarila pot od glavne ceste iz Rupe na Peč in da jo je treba asfaltirati. Zdaj pa z veseljem slišimo, da se bo to potrebno delo uredilo. Ne zdi se pa nam tako nujno asfaltiranje ceste, ki s Peči mimo Tomšičeve farme kokoši vodi na »stradalto« in odtod v Sovodnje, ker gre po njej zelo malo prometa. Bolj važna je po našem mnenju cesta s Peči proti Milniščem in naprej do papirnice v Rubijah. To bi bilo potrebno asfaltirati, ker stoji ob njej že devet hiš in jo uporabljajo vsak dan domačini, ko gredo na delo v tovarno ali po opravkih na občmo. Cesta, katero namerava občinska uprava asfaltirati, je daljša, ob njej ni hiš in vodi čez progo ter je potrebno ob zapornicah včasih tudi po pol ure čakati, da gre vlak mimo. Mislimo, da je dovolj razlogov, da se prej asfaltira pot proti pap;rnici, ker bo v večjo korist domačinov. Veliko odgovornost si nalagajo občinski možje, ker se ne pobrigajo za ureditev zadnjega konca ceste v Rupi v takozvanem »dolnjem koncu--. Tu je precej oster ovinek in cesta je tako ozka, da verjetno ne bo minilo dolgo časa, ko bomo slišali o kaki prometni nesreči al' žrtvi na tem mestu. Ce privozita naproti dva avtomobila, je trčenje neizogibno. Prebivalci Peči in Rupe upajo, da bodo občinski možje pokazali smisel za obče koristi in tudi za posamezmka, saj to je dolžnost slehernega ljudskega zastopnika, ne pa samo kako kimanje. Denar, katerega je nakazala deželna uprava, tako upravičeno upamo, se mora pravilno uporabiti, da pride v čim širšo korist. POROKA V soboto sta stopila prod oltar nevesta Nadja Gravner iz znane družine na Oslavju in Filibert Benedetič, pesnik in tajnik Slovenskoga gledališča v Trstu. Poročila sta se v starodavni cerkvici Sv. Duha na goriškem Gradu. Poroko je zavezal stolni viikar dr. Humar. Novemu paru želijo znanci in prijatelji mnogo sreče v novem življenju. IZ KULTURNEGA ZIVLJKNJA Najnovejša številka „Mosta Pred kratkim je prišla iz tiskarne nova števil- pisal članek »Koncil in slovenska stvanost«, o kaka tržaške revije »Most«. To je četrta številka terem tudi lahko rečemo najmanj to, da je ak- drugega letnika in predstavlja torej zadnjo šte- tualen. vilko zadnjega leta, zato tudi nosi letnico 1965. DRUGA RAZSTAVA CERKVENE UMETNOSTI V TRSTU Poleti bo prirejena v Trstu druga mednarodna razstava cerkvene umetnosti. Prirejena bo v sodelovanju z rimsko Ouadriennalo in z zgodovinskim arhivom beneške Biennale. Prva razstava cerkvene umetnosti je bila v Trstu pred petimi leti. Predvidevajo, da se bodo udeležili letošnje razstave umetniki iz mnog h držav, med njimi tudi afriški in azijski. Malajski umetnik Lih-Ju je že ! Zadnji del revije prinaša recenzije, razne sa- poslal za razstavo svojo sliko Marije z Jezuščkom, Dodano ji je kaizailo drugega letniika. V Skladu z1 tirične glose in polemične sestavke med kateri- preko katoliške organizacije National Catholic —c •_ --------------------------*-------------------------------------------------- . .. ... \Velfare Conference (NCWC). nekonfoimističnim in avantgardističnim značajem je bridko humorističen m resnično duhovit revije je objavljena na uvodnem mestu »Božična z]as^ »Kulturno-nogometni razglas«, ki ga je pod- pridiga 1621. leta«, ki jo je napisal angleški pes- pjsai »Navijač slovenske in drugih jugoslovanskih nik John Donne v začetku 17. stoletja. Spremlja- kultur« jo prevod pesmi »Velika elegija na Johna Donna«, v sp|oSnem se ,ahko reč da je Stcv,ilka Zda^ZaprlA;rUSkl ^5*^! »Mosta« na več kot dostojni višini in da dela čast sky, prevedla pa jo je Milena Merlak DeteJa. Od-; slovenski kultur, v zamejstvu, ampak knla nam je pretresljivo povezanost dveh med s(>dobni s,ovenski kulturnj pri7adevnosti P seboj tako daljnih svetov, kot sta bila svet angle- J VEČJE ZANIMANJE ZA FILME SILONEJEVA DRAMA Stalno gledališče iz Aquile je uprizorilo v nekem rimskem gledališču dramo »ED EGLI SI NA-SCOSE« — In on se je skril — katere avtor je Ignazio Silone. Premiera te igre je bila pred krat-. . . , _ k'm v Aquili. Silone jo je napisal med drugo sve- . , i ... . Iz raiznih držav in tudi iz Združenih držav po-' tovno voino kot bcsruncc v Švici Na. tiskovni 'kon- vsaj nekatere — estetsko ne morejo zadwoljMi. r0Čaj0i da v sploSnem pri ljudeh zadnji čas že, fcrenci je ignazio Silone povedal, da je napisal Tudi Vinko Beličič je objavil štiri »Pesmi o gmaj- upada zanimanje za televizijo in da se začenjajo to dramo no svoiem romanu »Vino e Dane« — ni«, ki so oblikovno navezane na tradicijo, vsebin- spot bolj zanimati za filme. Televizija je izgubila ' v;no in kruh ki ga le tuia kritika zelo dobro sko pa spadajo k Beličičevemu idejnemu in estet- mik novostj v umetniškem pogledu pa se ne mo-! sprcje|a -po je sicer delo ki ga ie navdihnilo od-skemu svetu, ki je poln žlahtne zrelosti, a pre- ,e mer ti s fiimcm sprejeta. 10 je sicer cicio, ki ga je navainmio ou Ohinvli.n JuM nr™n nflsmi 7n»m»a črn-! ™ _ _ .. . pom.ško gibanje, vendar pa ni strankarsko. S i lom škega pesnika, svet, ki je komaj liizšel iz srednjega veka, in svet ruskega pesnika, ki je okusil o-krutnost totalitarizma našega stoletja. Sledijo pesmi Humberta Pribaca, ki nas pa Tržaškim organizatorjem razstave so obljubile svojo podporo razne italijanske organizacije, ki imajo na skrbi cerkveno umetnost, med njimi Biennala v Novari. Razpisane so tudi nagrade. ozek. Objavljen je tudi prevod pesmi znanega črnskega pesnika Aimeja Cesaira: »Napravite iz me- Zdaj javljajo iz Velike Britanije, da se to po- P tudi pri britanskem filmu. Lani so bile kino ne ljubimca«. Prevedla jo je Živa Gruden. Prevod v v^ilri Rri,aniii boli min,. ilone je tudi izjavil, da je zadovoljen, da je napisal igro »In on se je skril« in da je hvaležen Stalne- dvorane v Veliki Britaniji spet bolj -polne. Angle- mu gledališču v Aquili, da ga je uprizorilo, sko f.lmsko tržišče je postalo spet tako trdno in I Ignazio Silone je dobil, kot znano, nagrado obetajoče, da so se ameriški filmski podjetniki | Marzotto za leto 1965. Podelili so mu jo za n jego-dlcčili financirati 60% vse britanske filmske pro- vo knjigo »Uscita di sicurezza« — Zasilni izhod izvednje. ! — katero je tudi napisal v begunstvu. je lep, a še nekoliko šolski Lev Detela je objavil esej »Nekateri problemi Dantejeve Božanske komedije«. Stržen eseja je v misli: »Nebesa pomenijo konec koncev prema-ganje ODTUJENOSTI in popolno človekovo uresničitev« — torej problem, ki Detela vedno zanima. Bogdan Berdon je prispeval razpravo »Pravni in gospodarski vidiki razlaščevanja v luči vprašanja zaščiite slovenske manjšine«. Vladimir Vremec v nekem rimskem gledališču so uprizorili pred k prvotnim motivom in navdihom svojega gleda- pa je avtor razprave »Dva primera demokratizaci- j kratkim dve enodejanki Edoarda De Filippa, pod | lišča. Zlasti pri srcu mu je to njegovo najnavejše Nova komedija Edoarda De Filippa je«. Razprava je zelo aktualna, ker obravnava | skupnim^naslovom »Due giorni dispari« (Dva ne vprašanje, ki nas Slovence danes najbolj muči x; I parna dneva) ali bolje rečeno, vprašanja, ker jih je namreč več, a ki vendar vsa izvirajo iz istega izvira. Nekdo, ki se je podpisal samo z začetnicami V. J., je na- SLOVENSKE ŠOLSKE KNJIGE V KANADI delo, »Cilinder«, ki ga je pisal v samoti svoje hišice na otoku, samo v družbi svojega zvestega psa •iTarantelle«. Žalosti ga pa, ker je obisk predstave te enodejanke prepovedan za mladino do 18. leta. Poleg Edoarda De Filippa so igrali glavne vlo- Ena izmed enodejank ima naslov »Dolore sot-to chiave« (Zaklenjena bolečina). Edoardo De Filippo jo je napisal leta 1959 in je bila že uprizorjena v neapelskem gledališču San Ferdinando.1 ge v teh dveh njegovih delih Regina Bianchi, Drugo, z naslovom »II cilindro« (Cilinder), pa je Franco Parenti, Gianna Giachetti, Gennaro di Na- napisal ta neapeljski komediograf šele lani poleti poli in Gennaro Palumbo. , . , x , „ ‘ v svoji hišici, ki si jo je dal zgraditi na otoku, Občinstvo, ki je bilo prisotno pri premieri, je Slovenske ^ (pomožne aiu farne) ^sole. v Kanadi ischii nasproti Positana. Edoardo sam je izjavil, j bilo naravnost navdušeno in je to tudi pokazalo. so začele izdajati lastne šolske učbenike. Slaven- da me(j obema enodejankama ni le razlika v datu-1 ska »Šola Marije Pomagaj« v Torontu je novem- mu njUnega nastanka, ampak da sta tudi vsebin-bra lani izdala svojo prvo knjigo: »Veseli dom«, sko zdo raziični. Skupno pa jima je to, da si učbenik za višje oddelke slovenskih šol. Te dni - - . ... . . je izdala še »Materino besedo«, abecednik in učna knjiga za nižje oddelke. Knjigo »Veselii dom« je sestavili Tone Zrnec, ravnatelj slovenske šole Malije Pomagaj v Torontu, s sodelovanjem učiteljev iste šole, tiskala pa jo je St. Joseph Press v Torontu. Na 224 straneh Veselega doma se vrste berila, . ... .. . .. RESTAVRIRANJE FRESK V POSTOJNI obeh neprestano sledijo psihološko napete situacije. »Zaklenjena bolečina« se dogaja v intimnosti Zavod za varstvo kulturnih spomenikov v Ljub-neke druž ne medtem ko je postavljena igra »Ci- Ijani bo poskrbel za restavriranje dragocenih fresk linder« v bolj javne razmere, četudi ji je izhodi- iz 16. stoletja v cerkvici sv. Andreja ob cesti med šče tudi bolj domači krog. Jamo in Graijskim gričem v Postojni. Freske so Edoardo De Filippo je igral v obeh enodejan- odkrili lani, ko so strokovnjaki ugotavljali in za-kah tudi eno glavnih vlog ter ju je zrežiral. Pri pisovali kulturne spomenike, ki bi jih bilo treba tem je uporabil za »Zaklenjeno bolečino« normal- zavarovati in ohraniti. ROKOPISI OD MRTVEGA MORJA SE KVARIJO Prof. Allegro z angleške univerze v Manchestru, kjer zdaj hranijo znamenite esenske rokopise od Mrtvega morja, stare dva tisoč let, je naznanil, da se rokopisi kvarijo in temnijo. Za zdaj se ne da proti 'temu ničesar storiti. Vendar meni, da j'h bo mogoče brati z infra-rdečimi žarki. ki so razdeljena v dva dola, zemljepis Slovenije, ne kulise, za »Cilinder« pa se je poslužil naprave, zgodovina Slovencev in slovnica. Strani knjige po-1 ki je omogočala vtis, da se dogaja zgodba na tr-žiVljajo številne slike Slovenije in Kanade, umet- gu. »CiFnder« je zgodba dveh revnih zakoncev in niške podobe in obrazi pisateljev in slovenskih ne do konca prignane zakonske nezvestobe. Edoar-slavnih mož. do De Filippo se je v teh dveh enodejankah vrnil I Ilcih hrti flt>2,it{i*io [ri&tvbti Poleg skupine uglednih italijanskih pisateljev demija, ki podeljuje Nobelovo nagrado za književ-1 Prof. Allegro je tudi odkril, da so enega iz- in skunine katoliških kulturnih delavcev ie tudi nost in ki ie lani nagradila ravno sovjetskega pi- med rokopisov narobe sestavili iz trhlih koščkov in skupine katoliških kulturnih delavcev je tudi iLalijansko društvo filmskih avtorjev izrazilo svojo vzajemnost z obsojenima ruskima pisateljema Sinjavskim in Danielom. V svoji izjavi pravijo, da je bil proces, na katerem sta bila obsojena, smešna farsa, glede na to, da se je odvijal za zaprtimi vrati, ker tuji časnikarji niso smeli v sodno dvorano. Proti obsodbi Sinjavskega in Daniela so protestirale tudi razne itailijanske demokratične stranke in številne druge organizacije, med njimi tudi sindikalne. Tudi »Osservatore Romano« je objavil komentar o obsodbi, v ikaterem pravi, da je treba: presojati ta proces iz perspektive notranjega sovjetskega življenja. Ta obsodba: predstavlja — po mnenju vatikanskega glasila — nadaljnji korak na poti povratka k metodam, o katerih se je nekaj časa zdelo, da so jih v Sovjetski zvezi že opustili. Protesti dežujejo v Moskvo tudi iz vse ostale Evrope. Med drugim je protestirala Švedska aka- fažizem. rokopisov in da so to napako napravili v Združenih državah. nost in ki je lani nagradila lavno sovjetskega pisatelja Šolohova. Trda obsodba pisateljev Andreja Sinjavskega in Jurija Daniela pred sodiščem v Moskvi je vzbudi- REŠEVANJE EGIPČANSKIH TEMPLOV la neugodne odmeve celo v komunističnih krogih. | v A(bu simbelu v zgornjem Egiptu je bila slo-Glasilo danske komuinstične partije je zapisalo, vesno9t s katero so začeli na novo sestavljati da je ta obsodba »nerazumljiva« medtem ko je znamenj,ti staroegipčanski tempel, znan kol tem-glavm tajn:k britanske komunistične partije izja- pe, Abu Simbel Ko( znano ,c raxdr\\, da bi vd, da ho ta obsodba zdo Škodovala Sovjetski ga rešili prod poplaTO Nila zari,di gradnje Assuan- 1 ,ls 1 ne E3, j skega jezu, in ga bodo zdaj nanovo postavali ne- »LHUMANITE« očitno iego spričo ka,j sto rnetrov vjj< N *rt Op« 3 *= ? D. n S.e 31 g B. ■o 2 =r O • (S-s *» r ^sl ?f» K ® o- a b> B S. ar C/) - I o 2-p D- n -• n £3 a. 3 j?« <» £" E. S P si p N •d ^ p n &1 3 S" p ■a -o r*. S ° ^ 3“ r^N a s n> '7T ?o.eL S3P re 2.-S- p" p re N » <2. S “ « n ^ 2 jo 3 O ‘ tJ O grro^ m 8< ' C E D.^ »it/ - o ^ <5 p ** 8: 0Q t3 H.&S P “O p B* o' 3^0 W < G 3 •-1 <3 C/l O 'd p 3 a rt 3 ter S4’ C/) O ^ s - s is. s 2 £ 3 £- p 3 E‘. CL 3 Prta »§•1 rt N‘ 3 p. p O 7? 7? &P P • o a* . N^’ * % £L o Sl p o a* CL £; s-8--g. S" S* 0Q g £p < •o a" S".? P Slge-Bg list C o< p - 3 Si. c. «< E. g-§ « n “ 1-3 P