je f lil i AMERI AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN • vIM LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, O., FRIDAY MORNING, OCTOBER 10, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. Mvija vodi upore evropskih narodov proti tiranstvu hI a časti spomin dr. Kulovca, ki je bil j 2|,^ev nemškega zračnega napada na Bel Strašno stanje v Hrvatski. - Daljnje b iz domovine. - Prihod uglednih Jugoslo- >v v New York. C. (JčO). P» in '"p na t ,p»l 8. illfton D ■^■Pričakovalo, tako se liju So' Hitlerju ne Mus-° "i posrečilo pokoriti Prisiliti zasužnjene [ molku in posluhu. Dan otje evropski narodi dvi-tiranskemu nasilju. ,a aja iz strahovlade in :skih obrambo svojih de-ilov lzročil in svoje svo- ivju ,ani So na čelu. Vsi se 'n bo ^ bore proti nasil- 3Voi , P° svojih izročilih v J! najboljših močeh. ai>i so bie slovanske zem- f% p 7 Prvi med Slovani ' "r Ru aki in čehi- Silen SlJe na bojnem po- F%Hnarod brani vsako * Plod flflaf!no bojno črto v za-jVr°pi se v južno-elu- na Balkanu, v in ^ndžaku, med Beo- H'or Pljem- v brvat— Po dalmatinskih ti?* V, -sv , v Sloveniji in .narod dviga proti «,, 111 njegovim se najem- 'Ohn^ dViga' VSe VStaJa Narodi vstaja- •v ^|?fs?yra^qm, ruši- in ' »u povzročajo , iŠe Javljajo zapreke Solju J'ih nahajali na ; 1 o je narodna za- ^stVaCa se iz strahovlade |%;.S?Vražnik je ne 1 bi uničiti ne s oklopnimi zavest je >f j ^ 2 ^kot arodna ^^^terijalnain J, t!?ašnejšimi je usoda S J So Ravnali z zem. ^ nemško povelj-«, "' Pot„Tstreljevanje in rXZU8enje Beograda, clLPrestolice, ki je h v°jne prestajal ' ^ Varš C s v savo, Am- '»i oP 1 / .•odu" rekel kdo brat-lS u Java, ki jasno : % Jo ltaiija in Cvnike ■v0 jo je spre love atski narod človeštva m hrv. se uprl pri prvem poskusu; hrvatski narod, veren svojim idealom pravičnosti in demokracije, bo zločinskemu izdajalcu in nje. govfma "delodajalcema," Nemčiji in Italiji pokazal da sta Srb in Hrvat prava brata, odločena, da skupaj živita ali umreta. V tem času vstaje v Hrvatski rušijo Paveličevo oblast, tako, da mora nemške in italijanske čete klicati na pomoč. Sovražnik nedvomno poskuša izzvati državljansko vojno in spraviti brata v boj proti bratu. Toda bratska naroda to vidita in nobena stvar ju ne more spraviti ob vero, da je njihova rešitev in bodočnost v skupni borbi proti tiranstvu in fašistični in nacijski strahovladi. Dr. Miha Krek v počastitev spomina dr. Khlovca London, 6. oktobra (JČO). — Danes je londonski radio oddajal govor slovenskega predstavnika v jugoslovanski vladi v Londonu dr. Miha Kreka, s katerim je počastil spomin pokojnega dr. Kulovca, ki je padel kot prva žrtev nemškega zračnega j^agada na Beograd. Podpredsednik vlade dr. Miha Krek je v svojem govoru med drugim dejal: "Poteklo je šest mesecev, odkar je Nemec v zgodnji zori nepričakovano napadel Beograd. Preteklo je šest mesecev v mukah in trpljenju našega naroda. Vi se, dragi Beograjčani, dobro spominjate tistega dne, ko so nemška letala prvič napadla našo prestolnico. Tega dne je izdihnil vodja slovenskega naroda dr. Kulovec, med prvimi, ki so dali svoje življenje za domovino." "Tisto jutro, bilo je na cvetno nedeljo, sem bil še doma; pripravljal sem se, da bi šel k maši. V tem so prigrmela nemška letala in začela trositi smrt. Med staršnimi treski priteče v mojo sobo služabnik in razburjen pove, da se dim dviga prav nad mestom, kjer je stanoval pokojnik. Vznemirjen sem pogledal skozi okno v smeri proti tisti hiši. Zazdelo se mi je, da se dim ne dviga prav nad njegovo hišo temveč malo bolj proč. Toda prav ta trenutek prihitita orožnik in šofer dr. Kulovca in povesta, da je hiša, kjer je njun gospod stanoval, porušena do tal. Odhitel sem na Dedinje in zaprosil poveljnika, naj pošlje vojake, da bi odkopali ruševine. V kratkem času je z mesta nesreče prišel odgovor, da bi vsako odkopavanje bilo brezupno, ker v tistih razvalinah nihče ni mogel ostati živ. Navzlic temu je vojni minister ukazal, naj izkopavanje nadaljujejo z vso na^ glico. Sam sem se udeležil sestanka vlade, kajti navzlic napadu je vendar še bilo nekaj upa nja na časten mir. Tam me je dohitela vest, da so iz ruševin odkopali dr. Kulovca, strašno razmesarjenega. Bil je mrtev." "S svojim sodelavcem in prijateljem Dr. Kulovcem sem govoril še prejšnji večer. Bil je potrt, ker je slutil strašno usodo, namenjeno našemu narodu. De- na j boljše za one, ki bodo hitro umrli. Toda iz tega trpljenja se bo dvignila nova, velika Jugoslavija." "Naša zemlja je s krvjo napo-jena. Dr. Kulovec je odšel s tistimi, ki so žrtvovali vse. Slovenci smo dali, skupaj s svojimi brati, v teh šestih mesecih polno žrtev. Naša krvava legitimacija je odprla oči vsemu svetu, ki nam pomaga pri graditvi naše nove bodočnosti. Naša država, zgrajena na temeljih enakopravnosti, pravičnosti, vpoštevanja skupnih interesov, in medsebojne ljubezni — večja in močnejša Jugoslavija — bo plačilo za vse trpljenje našega naroda. Narod velikih žrtev je vreden velike svobode, narod nedolžnih žrtev je vreden popolnče svobode. "Danes in v bodoče, bratje Srbi, Hrvati in Slovenci, ko se bomo spominjali smrti blagopokoj-nega dr. Kulovca, molimo za večni mir njegove duše; a vsak trenutek v bodočnosti izkoristimo v delu za dvig in vstajenje naše drage domovine Jugoslavije." Strašno stanje v Hrvatski Rim. (JCO). — "Poglavnik" Pavelič je izjavil v listu "Popo-lo di Roma," da je orožništvo "Neodvisne Hrvatske" izgubilo veliko število svojih "najboljših" ljudi v borbah proti srbskim .upornikom-, ki "nadaljujejo boj in napadajo življensko važne dele 'Neodvisne Hrvatske'." "Naši ljudje se bore v notranjosti in po gozdovih ter napadajo srbske upornike v njihovih skrivališčih," je dejal Pavelič. "Izgubili smo veliko število naših najboljših ljudi, toda končna zmaga je blizu. Poldrug milijon Srbov, ki živi znotraj naših meja naj si premisli; sicer se utegne zgoditi, da jih bo zmanjkalo." Torino. — "La Stampa" objavlja 5. oktobra razgovor s Pa. veličem. "Nahajamo na težke ovire," je dejal Pavelič, "in na težave pri vsakem koraku. Za vsakim vogalom stoji kdo z napeto puško in pripravljen na strel." Bern. — "Tass" poroča, da so uporniki dvignili v zrak most pri Vidimu in porušili železniške postaje v Dlinu, Mošanici in Voj-nici. (Dalje na 3 strani) -O- Joj in prejoj! Naši marjašarji in drugi, ki si preganjajo čas s kvartarni, so lahko veseli, da niso danes v Belgradu. Se reče, saj če bi bili tam, bi se jim ne bilo treba česati. Iz Zagreba prihaja namreč senzacionelna vest, da so nemške oblasti v Belgradu določile splošno kazen za vse igralce, moške in ženske in ta kazen je, da jim obrijejo glave, če jih zalote pri kvartah. Križa/na gora, taka strašna kazen, pa še zdaj na zimo ! --o---- Ruska armada se srdito upira nemškemu prodiranju proti Moskvi Ruska armada se z nadčloveško silo upira nemškemu prodiranju, vendar Rusi priznajo, da niso mogli ustaviti nemškega sunka na centralni fronti proti Moskvi in tudi priznajo, da je napočila za Rusijo ura velike nevarnosti. Nemška armada je še vedno kakih 100 milj od Moskve na zahodu in kakih 200 milj na jugu in videti je, da obe ti nemški koloni pridobivata na moči. Tudi na jugu kažejo Nemci premoč in stalno napredujejo vzhodno proti bazenu rek Doneč in Don. Toda glavna nevarnost je trenutno na osrednji fronti DR. FURLAN V kjer Nemci prodirajo od dveh CLEVELANDU Strani proti Moskvi. Tukaj se Sinoči je dospel v Cleveland že ruski civilisti bore ob strani naš rojak dr. Boris Furlan, bivši j vojakov, da ustavijo Nemce, profesor na ljubljanski univerzi. | Ruska vlada je izdala na narod Na Union kolodvoru sta ga spre.I sledeče svarilo: "Sedaj ni no-jela konzul dr. James W. Mallyibene srednje poti! Zdaj velja in pater Kazimir Zakrajšek. samo dvoJ'e: ali Popolno uniče-Dr. Furlan bo ostal tukaj par'nje nazijske Nemčije, ali pa po- dni, da si ogleda našo naselbino. Počakal bo tukaj ministra Franc Snoja, ki ga pričakujemo iz Kanade danes ali jutri. Gospodu profesorju kličemo polno uničenje ruskega naroda!" Nemško vrhovno poveljstvo pa včeraj zatrjuje, da je ruska armada že razbita in da je Roosevelt zahteva oborožitev ladij Hitler ne bo s svojimi podmornicami in bombniki pregnal ameriške zastave z morja, kliče Roosevelt. Določba, ki prepoveduje ameriškim ladjam dostop v vojne zone, še ostane. TO NI NOBENA NAPOVED VOJNE, AMPAK SAMO V NAŠO OBRAMBO Washington, 9. okt.—Predsednik Roosevelt je poslal na kongres poslanico, v kateri nujno urgira zastopnike ameriškega naroda, naj spremene nevtralno postavo v toliko, da se bo smelo naše tovorne ladje oborožiti. Roosevelt je zaklical kongresu, da je prišel čas, ko moramo nehati igrati v roke Hitlerju in ko moramo sneti okove z naših lastnih rok. Predsednik je pustil odprta iskreno dobrodošlico v slovenski'Slede popolne nemške zmage ameriški metropoli in upamo, da se bo med nami prav domačega počutil. -o- Fašistična vlada v republiki Panama, padla Panama City, 9. okt.^—Vlada predsednika Arnulfo Ariasa, katerega so dolžili, da je naklo samo še vprašanje par dni. Lausche je zelo malo potrošil v kampanji Enkrat smo že omenili, da ni. v zgodovini Cievelanda potrošil še noben županski kandidat v kampanji tako malo, kot je po-| trosil sodnik Lausche. Kot nam • sporoča tajnik kampanjskega njen fašistom, je bila danes vr- odbora- John E- Lokar> Je odb°i* potrošil v kampanji za primarne volitve vsega skupaj samo žena po zmernem elementu. Zaprisežen je bil nov predsednik Ernesto Jaem Guardia, o kate- j $4,532.35. Do 30. septembra je rem je znano, da je naklonjen1 PreJel odbor Prispevkov v vsoti sodelovanju s politiko Zed. dr žav. Slovenski radio program Na slovenskem radio programu, postaja WGAR ob 1. do 1:30 popoldne, bo pela naša odlična sopranistka, ga. Tončka Simčič tri pesmi in sicer: Kje je moj mili dom, Vesela vdova in v Dolinci prijetni. Bolniški čeki Bolniški tajnik društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ naznanja, da je prejel čeke za bolnike. Dobite jih na 845 E. 139. St. Prekucija je bila izvršena brez vsakega prelivanja krvi. Uporniki so porabili priliko, ko je bil predsednik Arias na Kubi, pa so zasedli glavno policijsko postajo, zaprli tri Ariasove privržence in zaprisegli novega predsednika. Arias je bil nekoč panamski poslanik v Italiji. -o-— Slike v Barbertonu V soboto 11. oktobra bo važna seja podružnice št. 1 SMZ v Barbertonu, v navadnih prostorih. Seja se prične ob 7:30 zvečer. Po seji bodo pokazane premikajoče slike, ki so bile vzete v času praznovanja 50 letnice mesta Barbertona. Na sliki boste videli sijajne parade in druge zanimivosti. Slovenci so pri do-tični proslavi zelo veliko pripomogli do uspeha. Torej pridite v soboto večer vsi gledat te zanimive slike. Pozdravi iz Bostona Iz mesta Boston, Mass., pošilja vsem prijateljicam lepe pozdrave Ana Novak. KAMPANJA ZA JAVNO VARNOST Po vsej deželi se je pričela 6. oktobra kampanja za javno varnost. Radi večje zaposlitve v industriji je tudi cestni promet večji in tudi nesreč je več na cestah. Za pot, za katero ste prej porabili od doma do urada ali tovarne 30 minut, vas vzame zdaj 40 minut. Temu primerno velja tudi za drug promet. Zato svetuje policijski načel- spregovoril in jal je: "Tako strašno bo, da bo nik Geo. J. Matowitz, da oddidi- te z doma prej, ker vas vzame pot dlje časa. Nekateri ne računajo na večji promet, pa hočejo z naglo vožno doteči zamujeni čas. To pa povzroča nezgode. Zatorej, ako greste z doma prej, boste imeli več časa na poti in vam ne bo treba hiteti. To vam prihrani na gazolinu, na pnevmatiki in na zavorah, poleg tega, da ne boste tvegali svojega življenja. $3,445.00. Stroškov do 30. septembra je imel $3,439.39. Neplačani računi 30. septembra so bili $1,092.96, kateri so bili pa dozdaj že vsi poravnani. K tem izdatkom primerjajte kampanjske izdatke, kot jih je naznanil župan Blythin, ki znašajo $37,-000.00. Mr. šubelj je odšel Danes zjutraj se je odpeljal nazaj v New York operni pevec in dirigent Glasbene matice, g. Tone šubelj. Sodeloval bo zopet pri Metropolitan operni družbi in se mora zglasiti že sedaj za vaje. Za dobrodelno predstavo, ki jo priredi Glasbena matica v nedeljo 2. novembra (opereto Cigan baron), bo prišel g. Šubelj v Cleveland. Srečno, Tone zelo Te bo manjkalo v Cleve-landu. Za dobro kapljico Kdor hoče imeti v kleti fino ohijsko kapljico, h kateri bo hodil v vas v dolgih zimskih večerih, naj si jo naroči pri Tonet\i Baraga, 15322 Waterloo Rd. Tone vam jo bo stisnil, del v fin sod in pripeljal v klet. Pri njem dobite tudi fine sode od žganja. Torej le naročite, se ne boste kesali. Poškodovan rojak John Ogron iz 200. ceste se nahaja že dlje časa v Five Points Emergency Clinic bolnišnici. Ima zlomljeno nogo vsled nezgode na cesti. Prosi prijatelje, da ga obiščejo. Nahaja se v sobi št. 5. 15. obletnica V pondeljek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Frank Cvar. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. vrata za poznejšo akcijo v nevtralni postavi, ki prepoveduje ameriškim ladjam pluti v vojno zono. Z izjavo, da nudi Hitler izzivanje, katerega mi kot Ameri-kanci ne smemo in ne bomo trpeli, je rekel predsednik. "Mi ne bomo dopustili Hitlerju, da bi nam predpisoval, na katerih svetovnih vodah smejo pluti naše ladje. Ameriško zastavo ne bo pregnal z morja niti s svojimi podmornicami, niti bombniki, niti z grožnjami. Mi Amerikanci smo se odločili za svoj cilj. Namenili smo se, da branimo svojo varnost in samostojnost, pa čast naše dežele. "Mi smo se namenili, da bomo ščitili svobodo morja proti oblasti vsake inozemske sile, katero je obšla blazna želja, da bi gospodovala vsemu svetu. To bomo storili z vso svojo močjo in vso odločnostjo." Predsednik je v svoji poslanici poudarjal, da s to spremembo nevtralne postave ni smatra-na napoved vojne, prav kot ni bila napoved vojne z posojilno postavo, ampak je to samo v našo lastno obrambo. Vodje administracije so v obeh zbornicah takoj vložili predlog, da se odpravi določba v nevtralni postavi, ki prepoveduje oborožitev trgovskih ladij. -o-- Nobenih poslopij se ne sme graditi, ako je material potreben za našo obrambo Washington.—Odbor, ki ima nalogo določiti, koliko in kak material se sme uporabljati za civilne potrebščine, da ga ostane dovolj za narodno obrambo, je prepovedal začeti graditi vsako javno ali zasebno poslopje, kjer bi se rabilo material, ki je potreben za narodno obrambo. V to določbo spada graditev uradov, pošt, hotelov, deželnih cest, projektov za omejitev po-vodnji, elektraren in celo stanovanjskih hiš. Gradnjo se bo do-j volilo le, ako je potrebna za narodno obrambo ali za zdravje in varnost civilnega prebivalstvi!. Ako s;,' bili pa ti projekti že začeti, se jih mora dovršiti. -o- Proslava 30 letnice Društvo Slovan št. 3 SDZ praznuje v nedeljo 12. oktobra 30 letnico obstoja. Popoldne ob 3:30 bo podan v avditoriju SNDlob sobotah od 2 do 4 popoldne, zelo zanimiv program. Zvečer Starši, pošiljajte otroke na va- Bofa Hope v novi igri Danes bodo začeli kazati v Loew's kino gledišču humoresko "Nothing But The Truth." Bob Hope, ki je glavni junak v tej igri, je danes največji komik v filmskih slikah, ž njim bo nastopila krasotica Paulette God-dard. Snov predstave je, da nek fant stavi $10,000, da bo govoril polnih 24 ur samo golo resnico, kar mu dela velike preglavice. Igra je polna smeha in vredna, da se jo vidi. Vaje Slavčkov Pevsike vaje mladinskega pevskega zbora Slavčki bodo zdaj ob osmih se pa prične ples, za katerega bo igral orkester Johnny Pecona. Nov grob Včeraj popoldne je umrla Jera Mravlje, prej Sašo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri v Svetkovem pogrebnem zavodu. Čas pogreba bo naznanjen jutri. Pozdravi iz Lemonta Frank in Mary Hochevar iz Miller Ave. pošiljata pozdrave iz Lemonta, 111., kjer sta par dni na oddihu. je, če vam je obstoj zbora pri srcu! Sprejemajo se tudi novi pevci in pevke. Naj kar pridejo v soboto popoldne v spodnjo dvorano SND. Banket in ples Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ bo jutri večer praznovalo 20 letnico svojega obstanka z banketom in plesom. Pričetek bo ob osmih zvečer. JankovičOv orkester bo skrbeli za ples. Vsi Collinwoodčani in drugi so prijazno vabljetii da posetijo to redko slavij e naših prijaznih Collinwoodčank. Pojasnilo Lauschetovega kampanjskega odbora Ker je bilo mnogo povpraševanja zadnje čase glede prispevkov za Lauschetovo kampanjo, daj^ tajnik kampanjskega odbora, John E. Lokar sledeče pojasnilo: "Na izrecno zahtevo sodnika Frank J. Lauscheta, prosimo vse "Lausche for Mayor Committee," ki so zbirali prispevke, da prenehajo s pobiranjem od hiše do hiše. Toda oni, ki želijo PROSTOVOLJNO prispevati, lahko to store, ako izroče prispevke direktno kateremukoli "Elect Lausche Mayor Committees," ali izroče uredništvu Ameriške Domovine, ali pa pošljejo v urad "Lausche for Mayor Committee," 1031 Guardian Building, Cleveland, O. Odbor upa, da je s tem pojasnjeno vse. Odbor se tem potom tudi najtopleje zahvaljuje vsem in vsakemu posebej, ki so prispevali v kampanjski sklad in ki so neutrudljivo delovali in ša delajo za izvolitev sodnika Lauscheta. Vsi skupaj zremo na sijajno zmago 4. novembra." "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: /a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.C2 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaJalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 lor 6 months; Cleveland, by mail, $350 for 8 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. Newburske novice No. 237 Fri., Oct. 10, 1941 Katoliška duhovščina v okupirani Franciji iKlatoliška duhovščina v okupirani Franciji je dobila ukaz, da mora sodelovati z Nemci, toda se na take ukaze ne ozira kot je razvidno iz naslednjega govora, ki ga je imel nedavno nek francoski duhovnik svojim faranom v Bretaniji. "Dragi bratje," je začel duhovnik s svečanim glasom. Kpt duhovnik je moja dolžnost, da vas opomnim na obzire, ki jih morate imeti napram nemškim oblastem in njih armadi. Naše lastne koristi in krščansko usmiljenje, ki mora biti sveto vsakemu celo napram našim sovražnikom, nam prepoveduje začeti kaka sovražna dejanja, žalitve in izzivanja. Mi se ne smemo zoperstavljati zakonom in ukazom, s kratka, ničesar ne smemo storiti, kar bi- moglo škodovati ljudem, ki niso zakrivili ničesar. Zato ostanimo kristjani in Francozi, ponosni in lojalni. Poudarjam, da moramo preskrbeti okupacijsko armado z vsem potrebnim za življenje, toda ne grem tako daleč, da bi vam rekel, da moramo to storiti radi naše vesti, ampak zato, ker nam tako veleva pogodba premirja. V istem času nas pa ne more nihče prisiliti, da bi jim dali kak luksus, ki bi imel posledice mehkužnosti na moralo vojakov. Nečastno bi bilo za nas, če bi jih preskrbeli s takim luk-suzom v tistem času, ko nimajo naši otroci zadosti mleka, kruha in sladkorja. Niti nam ni treba preskrbovati z obleko in živežem civilno prebivalstvo "sosedne dežele." Naši trgovci morajo gledati na to, da naši izdelki ostanejo doma za naše lastne potrebe. Nikakor ne smejo črpati naših zalog za papirnati denar ki je prav za prav naš lastni denar in ki ne bo imel če ne bodo pazili, kmalu nobene veljave za nikogar. Srce me boli, ko moram s te prižnice posvariti nekaj naših mladih žfensk, ki imajo tako malo možgan in še manj dostojnosti, da bi se vzdržale intimnega občevanja z zmagovalci današnjega dne. K sreči njih število ni veliko. Te podle kreature ne delajo sramote samo svoji domovini, ampak so tudi škodljive javni varnosti. Sram naj jih bo, kakor naj bo sram mladih mož, na katere čakajo njih sestre, zaročenke in žene v njih domovini. Ali naj imena teh vlačug javno razglasimo, da bodo izpostavljene javni obsodbi, da bomo s tem osvetili čast naših padlih junakov? Sovražnik ne zahteva od nas, naj pozabirpo, ker tega nima pravice zahtevati. Niti on ne pozablja, da smo mi njegovi sovražniki. Prišel je sem potem, ko je prelil našo kri in ko smo mi storili vse, da prelijemo kolikor največ mogoče njegove. Zdaj je tukaj da vzdrži red in mir, o katerem vemo, da bo krut. Zato jaz odklanjam trditi, da se moramo vdati neizogibnemu. Vzpostavljen bo novi red, ki bo zasigural neodvisnost vsem deželam, malim in velikim enako, zlasti pa malim, katerim se danes godi največja krivica. Trajen mir ne more biti brez svobode, pač pa samo tiranija sovraštvo in odpor. Nase geslo naj bo, bolj kot kdaj prej: pogum, upanje, zvestoba!" Tako je govoril katoliški duhovnik. Predno je odšel s prižnice, je še dostavil: "Če me hoše kdo izmed vas zato-žiti Nemcem, naj jim pove, da bom čakal nanje v župnišču." Toda nihče ga ni ovadil. Take in podobne pridige slišijo zvesti Bretanci od svojih duhovnikov vsako nedeljo. Fašistična vlada je hotela dokazati vsemu svetu, da je vse prebivalstvo Italije, vključno slovansko prebivalstvo, brez vsake izjeme za fašizem, zato se je poslužila vseh sredstev, daje izvedla volitve kot nekak plebiscit v dobro fašizma. Slovanske volivce se je tiralo s silo iz cerkve po maši na volišče ali iz njih hiš, kamor jih je spremljala oborožena fašistična milicija in karabinjeri. Prigod'ili so se celo slučaji, da so jih zgnetli skupaj celo krdelo in jih gnali z godbo na čelu na volišče. Tam so jih prisilili, da so morali glasovati javno, kar je bilo v nasprotju z volivno postavo, vpričo vse volivne komisije in, seveda, za fašistično listo. Te procesije na volišče so celo filmali in potem kazali slike po Italiji češ, kako vdani so Slovenci Mussoliniju in njegovi fašistični stranki. "Vse to pa ni Šlo brez nasilja. Naj tukaj navedemo samo slučaj hrvatskega seljaka Ivana Tuhtana, ki je bil pri tem pohodu na volišče smrtno ranjen. Več hrvaške mladine je bilo aretirane in obdolžene tega dejanja. Eden izmed teh', Vladimir Gortan, je bil obsojen na smrt od posebne tribune, štirje drugi so bili pa obsojeni vsak na 30 let ječe. Izid teh volitev je tak, kot se je pričakovalo naprej. 8,506,576 glasov je bilo "oddanih" za fašistično listo in samo 136,189 glasov je bilo oddanih proti. Štiri leta ppzneje, 25. marca 1933, so se vršile četrte volitve. Tudi pri teh volitvah ni bilo nobenega slovanskega kandidata. Izid volitev je bil pa za fašistično stranko še si-jajnejši kot pred štirimi leti. V provincah Trstu, Pulju, Reki in Gorici je bilo oddanih 254,864 glasov za fašiste in 477 glasovi proti. V Reki ni bilo niti enega glasu proti; v predmestju Reke, kjer je samo slovansko prebivalstvo, so bili oddani samo trije glasovi proti. Te številke dokazujejo, kako "svobodne" da so bile volitve. Naša Nežika Dvajset let je minulo, odkar je prišla Nežika Slamnik k sv. Lovrencu za hišnjo. Nikdo mi torej ne bo zameril (razen nje), najmanj pa farani, ako napišem nekaj malega o prijazni, tihi, marljivi in vestni Marti, ki že toliko let skrbi za red in snago šntlovrenške farne hiše. Naj vam povem, kako je sploh prišlo, da je Nežika prišla k nam. Pred kakimi 73 leti se je naselil Janez žumer s svojo soprogo, Meto, v temni minnesotski gozd, v kraj, kateri je pozneje bil imenovan St. Stephen. Nekaj časa po prihodu v Ameriko, se je žumrovim rodila hčerka, kateri so dali ime Johana. Takrat še niso poznali Jennije, in Jane, ali Jennette. Johana je bila Johana, ali pa Johanica, that's all. Ko je žumrova Johana dorast-la jo je zasnubil krepak gorenjski fant, Lovrence Slamnik, ki je bil kovač po svojem poklicu. Dobro se še spominjam poroke. Starši so bili povabljeni na "vofet" (otroci nismo smeli) in vsi tamošnji ljudje so bili veseli novega para. žumrova Johana je bila brhka, "Vorenc" pa je bil fest fant in močan kot medved. Tako se je začela Slamniko. va družina, po domače "Kova-čova." Slamnikovim se je družina množila od leta do leta, kakor je bilo sploh v navadi med ondotni-mi Slovenci, kateri so skoraj ne-izjemno imeli številne družine. Osem hčerk in en sin, poleg staršev, je končno sedlo okrog Slam-nikove mize. Oče Lovrenc je delal pridno, tolkel in razbijal po razbeljenem železu, "da ga je bilo veselj opazovati. S tem je zaslužil kruh, povečal dom in si nabavil potrebnih strojev za svojo kovačnico. Mati Johana pa je gospodinjila in skrbela za pravo vsestransko vzgojo otrok. Kovačevi so bili dobro poznani vsem faranom sv. Štefana in še dlje. Poleg kovačnice, kamor so ondotni farmarji hodili za vse potrebne poprave in nove nared-be, kakor tudi za kovanje konj, so imeli tudi pošto. Na pošti so se zbirali farani sv. Štefana nedeljo za nedeljo, pred mašo in po maši, da so obdelovali vse po vrsti; vreme, delo, politko, kolikor so se sploh zanimali za njo in starokrajske novice, katere so prihajale po pismih sem čez vodeno razdaljo. Nobena družina ni bila torej tako dobro poznana kot je bila Kovačeva. Toliko v predgovor. Agnes Slamnik, o kateri smo zgoraj začeli pisati, je zagledala luč sveta 5. decembra (leta ne smem povedati) in je bila že peta hčerka zaporedoma. Je bilo pač tako, kot je po navadi, starši si želijo, ali sina ali hčerke, vzeti pa morajo to, kar dobijo, kar jim Bog pošlje. Slamnikovi so si želeli sina, dobili pa so hčerko, kateri so dali ime Agnes. Pametni starši so vedeli, da si bodo morali otroci služiti kruh z delem svojih rok in v potu svojega obraza, zato s skrbeli, da so se učili dela, kakor hitro je bilo mogočfe. Še predno so hčerke doVaršile šolo, so že znale kuhati, prati ,šivati in sploh vsa gospodinjska dela opravljati. Komaj pa so zapustili šolo, so morale druge za drugo v službo, i da so si pomagale sebi in staršem. Agnes Slamnik je šla s svojem trinajstim letom od doma v službo in od takrat pa do danes si je služila svoj kruh, kateri je bil večkrat zasoljen z grenkostimi življenja, domoto-žjem in drugimi težkočami, katere bo razumel vsak, ki je moral po slični poti sam iskati si kruha sem in tje po svetu. Agnes Slamnik je imela vsa ta leta samo dve službi. Prvo pri neki družini v North Dakoti, enajst let, drugo pa pri sv. Lovrencu tukaj dvajset let. Do te zadnje službe je prišlo takole! V mestu vzgojene ženske ne delajo rade hišnega dela, največ zato, ker po večini niso vajene. Dokler gre dekle v šolo, se malo briga za hišno delo. Mati vrši vse. Ko pa šole dodela, gre v tovarno, kjer se več zasluži in je po večerih prosta. Zato sem pred dvajsetimi leti, ko je odpovedala službo prejšna hišnja, pisal župniku fare sv. Štefana v Minnesoti, Rev. John Trobcu, če bi morda on vedel za kako zanesljivo služkinjo, kajti hišnja v župnišču mora biti pametna, do pičice poštena, snažna, marljiva pri vsakem svojem delu, pred vsem pa prijazna z vsemi ljudmi, z farani in z drugimi, n. pr. agenti kateri prihajajo in odhajajo dan za dnem k vratom kot mravlje v mravljišče. Poleg tega mora biti potrpežljiva, vendar pa mora držati strog red v kuhinji in drugod po hiši. Biti mora previdna in znati molčati, če treba da se ohrani mir v fari. Father Trobec mi je takoj odpisal, da je prav te dni doma na počitnicah "Kovačeva Agnes." "Ta bi bila, kakor nalašč za tako službo," je dejal. Pisal sem in ponudil tako plačo, kot je dovoljena po škofijskih pravilih. Prišla je in od takrat, smemo reči, smo imeli žensko v hiši, katera je vredna zlata za faro kot za nas farne bordarje, Res je sko-vaj pretiha. Govori zelo malo in še to zelo po tihem, da nam ni kazalo drugega, kakor nabaviti si papigo, "Teddya," kateri nadomesti to ne ravno preveliko pomankljivost, Teddy govori, poje in žvižga. Nežika pa briše prah, snaži, pere, kuha, pospravlja, deva v red in hodi k vratom in odpira sedaj temu sedaj onemu, sedaj sprednja, sedaj stranska vrata, da nima od jutra do večera miru in presledka. In vendar jo ne vidite nikdar nestrpne, nevoljne ali pa žalostne. Poleg tega pa izvršuje še večkrat delo, katero prav za prav ne spada v njeno področje. Njej se lahko zaupa računska knjiga, mašni in drugi zapisniki in vse bo v redu, vse je pravilno vknji-ženo. In, če se gre za naslove fa-ranov, ti jih ve na pamet malone vse, pa naj stanujejo v mestu, v Maple Heights, Warrens-ville Heights, ali pa kje drugje. Taka je "naša Nežika." Taka je bila vseh dvajset let. Takih se ne dobi zlepa. To sem napisal, ker se mi zdi, da je dvajset let neprestane težke službe, vestno in zanesljivo izvršene, nekaj izrednega ki zasluži priznanja in pohvale, da-si se bojim, da bom kregan, ne od Teddya, ampak od Nežike, ki rajši dela neopaženo, tiho in brez glorije. Naj ji Bog povrne vse, kar je storila za faro in za nas. Takega dela se ne more poplačati zadostno z kakim denarjem. Tako delo more poplačati le Bog. "Povejte povabljenim, moja večerja je pripravljena . . ." Tako govori Gospod v svetem pismu. Katera je ta "večerja?" To je pojedina, ki jo more in jo je pripravil Bog sam. Naša 40-urna pobožnost se vrši 12, 13 in 14. Začne se v nedeljo jutro z prvo mašo ob 6. Po slovesni maši se vrši procesija, katere se udeležijo vsi ministranti, deklice in dečki od zadnjega prvega sv. obhajila. Po procesji je sv. Rešnje Telo izpostavljeno in češčenje se prične. Vse druge maše bodo na stranskem oltarju v navadnem času, toraj 7:30 9, 10 in 11:15. Pridite vsi farani, vsi prav vsi. Tudi tisti pridite, kateri drugače ne pridite, da pokažete svojo vero v presveti Zakrament. Glavno pa je, da pridite h Gospodovi večerji in prejmete in se nasitite z Angelskim kruhom. Da se da prilika vsem prejeti sv. obhajilo, bomo pričeli s spo-vedovanjem že v petek to je danes popoldne in zvečer. Kdor le more naj pride v petek, ko bomo imeli več sosednih slovenskih spovednikov v pomoč. Jutri bomo najbrže samo domači. Imamo sicer tudi domači oblast odpuščati grehe, pa vem, da marsi-kedo rajši opravi to važno zadevo pred kom drugim. Cerkev pusti pri tem najširšo prostost, samo, da res opraviš dobro in veljavno spoved. Vse slovenske pridige bo imel Rev. Kazimir Zakrajšek, katerega ameriški Slovenci poznajo še od poprej, kot izredno dobrega govornika. Tudi za angleške pridige bo preskrbljeno v nedeljo in pondeljek. češčenje naj se, kolikor mogoče, vrši po naslednjem redu: žensko dr. sv. Rešnjega Telesa, od 1. do 3. v dveh oddelkih. To je za vse tri dneve. Moški imajo v nedeljo posebno uro od 3 do 4. Od 4. do 5. bodo šolarji vsak dan. Od 5. do 6. Junior Sodality in 6. do 7. Senior Sodality. Za pondeljek in torek ne moremo postaviti ure za može in fante. Pridite kadar vam čas dopušča, samo da gotovo pridete. Ne delajte praznih izgovorov. Vsi se potrudimo, da bodo ti dnevi 40~urne pobožnosti taki za vse, da jih bomo veseli sedaj in v večnosti. Svet je poln dobrega Nekdo pravi, da je svet poln raznih glasov, pa jih ne slišimo Treba nam je radio instrumenta, da nam jih prinese na uho Radio ne dela sam glasov, le pobira valčke v zraku in jih naredi slišne nam. Tako je tudi z lepoto in dobrotami tega sveta. Vse polno jih je, a mi jih ne vidimo ali pa jih celo uničujemo, kot sedaj dela to polovico sveta. Kakšna dobrota so tvoje oči. Nikdar jih ne boš cenil, kakor bi jih moral, in Bo ga hvalil za nje. šele, ko kateri oslepi in ga objame večna noč, šele tedaj spozna, kaj so bile oči zanj. Zdravje je največje bogastvo na svetu. Kedo pa se zmeni zanj, dokler je zdrav? Ko zdravje zapravi, ali pa ga izgu bi, tedaj spozna. Razum, kak neprecenljiv dar božji! Kolikokrat pa si že zahvalil Boga za pravo pamet, za razum?? Mor da še nikoli. Morda si eden izmed ošabnežev, ki pravijo: "čemu bom hvalil Boga ob nedeljah? Samo to imam, kar si sam prislužim." Zunaj tebe je vse polno lepote in dobrot, katere vži-vaš leto dan, pa se morda čme-riš, ker nimaš ravno tega ali pa onega, ker v resnici ne potrebuješ. Bodi zadovoljen s tem kar imaš, obenem pa pridno delaj in moli, da si pomagaš naprej. Pa vesel bodi. Kako lepo rečeno O, naj mlado bi srce spoznalo kras prirode, blesk tekočih let, da se bridko kdaj ne bo kesalo, ker prezrlo je prelepi svet. Zorman. Vsi ste vabljeni Na sejo Baragove Zveze, katera se vrši prihodnji torek ob dveh popoldan točno. Seja bo v cerkveni dvorani tukaj in upamo, da se prav veliko ljudi odzove. Navzočih bo tudi več duhovnikov iz raznih drugih kra- jev, kateri želijo slišati kako stoji zadeva Baragove beatifikaci-je. Na take smo ponosni Je pa prišel Frank Gliha, ml. prav za prav Frank Gliha No. III, in je položil $25 dolarjev na mizo'ter rekel, "To je za "Brezje." Ali ni to možato? Tu pa tam cagujemo mi starejši in pravimo: "Kaj bo, ko nas ne bo več?" S tem mislimo reči, da bo ves svet dol padel, ko ga mi zapustimo. Pa ne bo ne. Res so nekateri mlajših (in prav tako nekateri starejših), ki se za vero, cerkev in svoje zveličanje bore malo brigajo. Toda, če so otroci prav učeni s zgledom in ne samo z besedo, bodo tudi taki otroci ostali dobri in na- pravi poti, čeravno se zgodi, da kateri tu in tam še kam zaide na stransko in nepravo pot za nekaj časa. Naši bolniki Zbolela je Mrs. Vičič na Rosewood Ave. Mrs. Gustin-čič iz Elizabeth Ave. je prebila več tednov v bolnici radi težke operacije. Mrs. Božič, tudi na Rosewood, je primorana ostati v sobi radi težke bolezni. Frank Haffner, kateri je že več mesecev v bolnici, se je že toliko "poboljšal," da je upati na popolno ozdravljenje v bližnji prihodnosti. In tako naprej. Vsem bolnim želimo hitrega okrevanja, pa tudi moči za prenašanje tega križa, dokler je tako volja božja. Takih je več Profesor učencu, ki je prišel nekaj kasno v razred: "Kedaj si bil rojen?" Učenec: "2. aprila, popoldne ob štirih." Profesor: "A tako. Ti si torej že od rojstva vedno kasan." Nekateri ljudje se tako raz-vadijo, da so pri vsaki zadevi nekaj kasni. Kasni prihajajo k obedu, kasni k sejam, še najbolj kasni pa ob nedeljah k službi božji. Bog ve, če ne bodo taki ljudje- prišli tudi k nebeškim vratom potem, ko bodo že zaprta za večno. Kedo pravi da gremo s časom? Žena: "Bogve ali bom kedaj dočakala osemdeseto leto." Mož: "Dragica, prav nikoli, če boš še kaj dolgo štirideset." Nekateri ljudje se zelo bojijo starosti. Čemu? Starost, kdor jo dočaka, ima tudi svoje zanimivosti. Kdor v mlajših letih vsaj primeroma pametno živi, navadno tudi v starosti izhaja. Nekaj križev pa ima vsaka doba našega življenja. Le preveč pečati ne smemo pod njimi. "Vzemi hudo za dobro in hudo bo dobro." Tri svatbe Najprej sta prišla Frank Lindič in Viktoria Jančar. Nevesta je bila spremljana od očeta, Jakob Jančarja, kateri je tem potom spremljal že sedmo hčerko- pred oltar. Poroke so se udeležili starši in drugi sorodniki obeh, da priporočijo novi par Njemu, ki edini zna prav voditi našo usodo. Bog z vama. Ne pozabita, da veselje sreča in zadovoijnost temelji na vestnem spolnovanju božje volje. Drugi par sta bila pa John Grilj, ml., in Anna Režin. Ako se ne motim, je to prva poroka iz obeh teh družin. Tudi Anica Režinova je prišla v spremstvu svojega očeta, Andrej Režina, iz Maple Heights. Saj bi je ne dali proč, a ker je John obljubil, da bo vedno skrbel zanjo in jo ljubil, jim končno ni kazalo drugega. Bodita vedno srečna v miru in edinosti. Božji blagoslov bodi vedno z vama. Še v tretjič so se zazibali zvonovi in napovedali 'prihod novoporočencev. Joseph Mi-clič, s i n Ignacija Mikliča in Marije, rojene Vidrih je pripe- ljal Jozefino Kmet,* Jerneja Kmet m jene Vidic, pred oltar, par je to. Joe je mestni "fireman," J02 je tudi delala in po"1 šem. Ce bosta tudi ^»P1 ko pridna, kot sta bila ■ bo njujna bodočnost, Pri da zdravje, lepa invest • to jima želimo vsi. JČ V NEDELJO OB * ;VENE len 211 te, JA GL. BORA. CERK ( Plesna veselica & "Lipa" Vsaka skupina, Wje rana v razne vrste P0"? ganizacij, se od ^asa. | stane. Pred leti se J ( bolj zanimalo za sest* J jah in se radi tega ^, znalo med seboj, gače — stari izumi^ na pa imajo druga P končno tudi ne m<>ren Zato pa je Potf. " ., lr J skupne prireditve, „ jo tudi mlade in rej še člane. Društvo j) SNPJ se je pripr^j sestanek — plesno cer za v soboto, 1 'jt™ avditoriju SlovensK* ga doma na St. ^ veselica pa ne b° s ^{M stvo našega društva za vse naše prija^^j tel j ice ter članstvo skih podpornih , posebno pa je vaoU ^ ^ Slovenske narod", jednote in SSPZ- ^ jj bratsko združili n ^ konvenciji SNP^ pozdravljeni v skLU ^ slogi je moč J ^jK past, za kar nam Jc kaz današnja Na svidenje Vs tobra v Slovens^ domu. Igral bo V0^ jev orkester. P" je zvečer. Vstopni"3 y centov. Z bratsk' ^ vsem, za društvo SNPJ, „ nr Joseph Ti* VabikTna W Članice društva ske Slovenke št. * vabimo cenje11 ^ splošno članstvo brodelne zveze nj rega priredimo 0 ^ nice društvenega^ Banket se vrs1 ^ 11. oktobra, ob 0 „ Slovenskem do^ ,i Ave. Vstopnin*, ^r centov za osebo je> ] tel samo na ples 35 centov. Jan^ p pa skrbela, da ^ dolg čas. želim^ nice pripeljale svoje, boljše priliki je Sl°v brez Slovencev- že je minilo ; & se zbrale zaved11 ^ ne in ustanovil« tero nosi tako le! > je bil začetek te ^. Ija gotovo zmafe „i liti a Si ifcj v Sc uto tje ■s otu 5< 'is, •"lil iavjt 41 iS Dc >jSc S 1 k > M i« težkoče. Sestre a va3e stitam vam ^ t(,ro lo. Drevesce, dile že lepo c^ ima več vrsic* . solza je bila ^ nesreče bolezni d/ Slovenska dob^. / skrbna mati^ ^ majhen mese^1 oto je bolniško P° človek bolan. Torej, le ^ vse za eno ^ t _ efl" v kličem na sv^/ oktobra v v v.tm^jf neki grobnici c? kamen nem§^ na II. M \< \ t % kS ON . h, ,, 1 liS J* bi , Vo n net, * Jožefi tar. Pf zap°s SATAN IN ISKARIOT Po nemškem Izvirnika K. Maya Pridite k Njemu vsi m: , i vnaP i oila do^ lost, vesel«? «Hi B2 JE 'enaria „ ine Potrebuje. Sin 2 njegovi nisem raču" Pri »J !m beeom, sem mu : Prišle; avi Pustil. In ne Smal rjarwJe Oropal ^ozafo" W jebilgoto ! zen z denarjem." C' aa" mi - VJ-|eiH!..Pa nič nismo našli mK m Wata* , VSe Pobral Nnetif je fetjj. Potuje v Orient brez i\ Je j "outer, p°dp0? .pfi Ctnismo našli niče- ie j«. Potnih listov, tudi ne- ^ jih f denar in listine-t tirf1 Vj telil Po njega, preden je raj°'j HenoSOnk/mele! Vse je a PotA % Odrinimo!'| 3reni° ^.e vrnete?" j lisliš f primemo." m-***!? boš PrijeI ki wi noit e,prevariš! jne«1 m v°r," stresli j ra^J Hedžia sta ukradla naj-veš1 se bo obnašal. Sodim, da je bil ■ ' e za dolgo ča- grdo prevaran in da že obžaluje N pa Je, da ujame- Skrbel JDi Je, z roko. daleč v warr. Vse polno dobrih naukov nam je dajal, pa nismo ga utegnili poslušati, vso pozornost smo morali obračati na sled, ki je bila v kamenitem warru vidna le za vežbano oko west-mana. Beduin bi je gotovo ne bil našel. Zato se je končno rajši poslovil. Nisem mislil, da ga bom to-pot še spet videl. VI. "Hiša obiska." Warr je bil za nami, puščava se je odprla. In tedaj smo vsi začudeni zagledali pred seboj na samotni ravnini človeka, kakor izgubljen je taval okoli. Opazil nas je in se spustil v beg. Pa mu je menda le prišlo na misel, da je neumnost bežati pred jezdeci, obstal je. Kaj je počenjal samotni pešec v puščavi —? Ni v navadi, da bi ljudje peš hodili po takih krajih. Pohiteli smo, kmalu je bila uganka rešena. Mož je nosil kroj pašinih vojakov —. Ubegli stražnik —!" se je čudil Emery. "Vsekakor!" sem pokimal. "Kaj neki počenja in postaja tod?" Meltona sta mu vzela kame-o in ga pognala ali pa ga enostavno zapustila. Poznati ju je treba! Vse mogoče mu je oblju-joval stari, da bi se rešil, ko pa mu je beg uspel, je požrl besedo in spodil izdajalca." Gorje mu! Kaj bo počel sam v puščavi —? Peš —! Kaj boš storil z njim?" "Bomo videli." "Mu boš pomagal?" "'če si zasluži, čuli bomo, kaj nam bo povedal." "Nalagal te bo!" "Težko, da bi mu uspelo. Takim ljudem je laž na obrazu videti. Pravim, videli bomo, kako j Po običajnem sporedu, ki ga je določila Slovenska zveza društev Najsvetejšega Imena se članstvo po sklepu seje udeležuje skupnega svetega obhajila drugo nedeljo v mesecu oktobru, to je prihodnjo nedeljo 12. oktobra, pri fari sv. Kristine na 220 cesti. Sveta maša bo darovana ob osmih. Člani ste prošeni, da ste vsaj četrt ure prej zbrani v dvorani pod cerkvijo. Ker je sedaj nedeljski red sv. maš izpremenjen, je ta maša določena samo za moške. Zato bratje od sv. Vida, od sv. Lovrenca in sosednji od fare Marije Vnebovzete, vedite, da čeprav je naša cerkvica bolj skromna, pa bo vseeno dovolj prostora za vse. Zato pa naj nikdo ne izostane. Slednji, ki se je že udeležil take verske manifestacije, pa bilo pri sv. Vidu, sv. Lovrencu ali v Collin-woodu, ima gotovo še v spominu lep in vzpodbuden prizor, ko četa mož in fantov sprejme Njega, ki nas druži v najsvetejšo enoto. Na naš dan vsi na večerjo, da ne bo kdo eden izmed tistih, ki so bili po evan-gelskih besedah vabljeni, pa niso hoteli priti. Zavedajmo se sedanjih resnih časov, ljudje smo postali vse preveč sebični, kri teče v potokih. Človek je danes postal človeku ne več brat. Ali je mogoče vzrok ta: Iz življenja smo izločili Njega, ki bi nam moral biti Luč, Pot, Resnica, Življe- katoliško vero in da imamo v posesti tudi najslajše in največje skrivnosti —Evharisti j o zakramenta ljubezni, potem okoristimo se z njimi. Spomnimo se ob združitvi z Njim naše uboge razbičane domovine, ko je našim bratom in sestram ugasnila luč pred ta-bernakeljnom in miza za sveti obed njim ni več pogrnjena. Zato pa prosimo Njega, da pospeši uro, ko bo zopet zmagala pravica nad krivico, da naš narod zopet vstane k lepšim dnevom. Pripomnim naj še, da v času počitnic Rev. Bombača vodi našo župnijo Rev. Kazimir Zakrajšek OFM. Tako bo nado-mestoval njega tudi v nedeljo. Po sveti maši imamo skupni zajtrk v dvorani pod cerkvijo. Član društva Najsvetejšega Imena fare sv. Kristine. -o-- "Clevelandski Slovenci" vabijo Naše društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 Slovenske dobrodelne zveze priredi svojo običajno jesensko zabavo s plesom v soboto, 18. oktobra, zvečer. Ker je naše društvo poznano kot zelo radodarno, ne oziraje se na desno ali levo, torej z drugo besedo rečeno: naj ne ve desnica, kaj dela levica. Iz tega razloga dajemo na znanje vsej slovenski javnosti in obenem pričakujemo, da nas na gori omenjeni dan posetite v velikem številu. Vsem našim posetnikom in nje in Vstajenje. Ce se zaveda- j gostom je zajamčena najboljša mo naše nezaslužene sreče in postrežba. Godbo bomo imeli kajti igral bo dobro poznani Johnny Pecon in njegovi fantje. Kar se pa tiče kuhinje, bo pa pod spretnim vodstvom v vsej naši naselbini dobro poznane Mrs. Frances Brancelj. Torej, kar se tiče prigrizka, boste imeli gotovo najboljše, kar se more dobiti. Vstopnina k vsem našim predstavam do sedaj je bila samo 25 centov, a sedaj pa bo 35 centov. Ker sem vam že vse to povedal, sedaj moram pa še povedati, kje se vendar ta naš ples vrši. Vsak naj si zapomni, da je naš ples v soboto, 18. oktobra v znani Twilight Ballroom na 6025 St. Clair Ave. Ponovno se vam priporoča za obilen obisk društvo Clevelandski Slovenoi, št. 14 SDZ. Z bratskim pozdravom in na svidenje, Tajnik. -o- Jugoslavija vodi upore (Nadaljevanje s 1 strani) Dcilnje vesti iz domovine V Zagrebu ljudje ponujajo po tisoč dinarjev in več tistemu, ki jim spreskrbi stanovanje. Vzroki za stisko so razni: pregnanci iz Srbije, zlasti iz Beograda, veliko število zajedalcev iz raznih Paveličevih taborišč, ki se je pri-teplo v Zagreb, oblasti po zasebnih stanovanjih, premožnejši, ki se boje bivati nezavarovani na deželi ter veliko število Nemcev in Italijanov, ki so zasedli največje število stanovanj. • Ko je izšel ukaz, da morajo vsi židje nositi "nearijski znak," je prišlo na občinsko upravo v Zagrebu po ta znak tudi devet redovnic in dvaindvajset katoli- če smo ponosni na našo sveto najboljšo, kar jih premoremo, ških duhovnikov. Govori se, da ;C> •Ji&f g|ofC \ k p S°ldal vHiub temu ^Prl> ?aVHa "'SVet0v! Kavna A :%■ "mmamat gre črez JS čre; razvalin ne tr m se? L^ammamat?" etou naj-"uec: zapada, njego-°Cesu ne uide niti ki m n'd svojem me- i^ašujte, pa K^JJL r°d°ve bomo sre- 3Uksalat in Said. ste °do storili. ee -^^^^ateljigospo- m r v tožah-i ^ ... ] d°bri Kruger nas naj. . hhl bil t^' m ; % njegova a za nas zelo ' ,V m smrti. ^amreč pase svo ^ rodu Meid- astonado dal ^ r • So in po id ft j li jel^J P j A if® ;jvelbl^ali plačati 30 od^.Negle-v sovraštvu K %S Sin ^ "je, ko je lerimi smo se % fcSft ^ « k>bi,' Pa ker jih ni i ° ^ ^-Iepričan' da ft ^ilo P? na pot. ^S^ prisr-v nekaj svoje izdajstvo." "Ujetnika je osvobodil, — ušel je —! Vojak —! Krogla ga čaka —!" "Pomagali mu bomo, če je vreden naše pomoči." "Ne vem, če bo v takem slučaju tvoja beseda kaj zalegla —." "O, Kruger bej ga bo na mojo priprošnjo že pomilostil! Sicer pa ni treba, da bi se vrnil v Tunis." Dohiteli smo ga. Padel je na kolena, proseče dvignil roke in klical: "Milost, effendi, milost —! Dovolj sem že kaznovan!" Nagovoril je mene, ker je spotoma videl, da je bil Kruger bej z menoj zelo prijazen. Upal je, da mu bom pomagal. Priznal je svoj greh, za milost je prosil —. Ni bil trmast, zakrknjen grešnik —. Da bi se hlinil, ni bilo verjetno. Vkljub temu sem dejal zelo resno: "Dovolj si že kaznovan —? Pobegnil si, pobegnil z bojišča —! Ali veš, kaka kazen čaka vo-jaka-begunca —?" Sklonil je glavo. "Smrt —." "In razen tega si pomagal našemu ujetniku pri begu —. Ustrelili te bodo, prej pa še dobiš bastonado, da ti bo meso v cunjah viselo od podplatov!" "Vem, effendi! Pa tudi to vem, da tvoja beseda mnogo zaleže pri gospodu vojnih trum. Prosim te, rotim te, govori za mene! Reši me!" "Ti si torej stražil ujetnika, ki je ušel?" "Da." "Povej, kako je bilo, da je pobegnil!" so ta korak napravili v znak protesta. Nadškof je prav tako protestiral, rekoč, da ne more dopustiti, da bi katoličani, ki je v njih morda kaplja židovske krvi, a so že zdavnaj prekrščeni, nosili znake. Pravijo, da so po vsem tem nošenje znakov ukinili. Po posebni odredbi se soproge zaslužnih Hrvatov-vstašev, ki so židovke, proglasi za "častne arijke." To se nanaša na soprogi Paveliča in žaniča. Obe hčerki zagrebškega bankirja Hercoga, ki sta že prej bili znani kot komunistki, so ustrelili. Ko so trgovca žigo Grafa, Žida iz Krapine, poklicali na občino, so z njim šli vsi kmetje, da bi ga zaščitili, če bi ga hoteli pridržati. Iz velikega lesnega podjetja "Našice" so odpustili iz službe vse žide in Srbe. Prihod uglednih Jugoslovanov v New York New York. (JČO). — Danes so prispeli v New York bivši predsednik vlade g. Petar živko-vič, prosvetni minister g. Miša Trifunovič, bivši minister dr. Boža Maksimovič, dr. Borfs Furlan in Krsta Miletič. Sprejel jih je naš generalni konzul v New Yorku g. D. Stanojevič. Dr. Boris Furlan je naš primorski rojak, do zadnjih nesrečnih dogodkov redni predavatelj na pravni fakulteti ljubljanske univerze, daleč okrog znan učenjak, publicist in narodni delavec. Takoj po svojem prihodu je g. Miša Trifunovič dal newyorške-mu .tisku izjavo o dogodkih v Jugoslaviji. Razen Dr. Furlana stanujejo vsi v hotelu Wellington. Dr. Furlan stanuje v hotelu Barbi-zon Plaza. -o'-- SPECIALS Friday — Saturday Fresh Roll Butter, lb. 39c Kirkman Soap Chips Deal, 2 Large Boxes 33c Pure Cane Sugar 10 lbs«............59c White New Potatoes, 15 lbs.............27e Golden Ripe Bananas, 4 lbs. Crisco or Spry, 3 lb. Can..........61c Lux or Lifebuoy Soap, lc Sale, 4 Bars......19c SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. HE-0674 Hiša naprodaj Proda se moderna zidana hiši 6 sob, stara 10 let, dvojna garaža zraven, kopalnica iz plošč, ves brezov les. Jako malo davkov. Pod ceno, ako se proda še ta mesec. Naslov: 17929 Nottingham Rd., blizu Lake Shore Blvd. Tel. KEnmore 1562-M. (288) Politika Ko je Franklin prosil Friderika II. za pomoč Ameriki, ga je monarh vprašal: "Zakaj, gospod doktor, se bo uporabil denar?" — "Da izvojujemo pro-j stost, prirojeno pravico človeštva!" -— Friderik nekoliko pomisli, potem pa odvrne: "Jaz ,, . Tr . . ,, i i- • •• i ali trgovino. Kupi se lahko tu- šem kralj in ne morem svoji ,- . - 1A , * , v, , 0 di 1, 5, 10 ali 50 akrov. Se na- i obrti škodovati. Rodil sem se,1 Ida vladam. Ljudstvo mora bi- Posebnosti za ta teden funt Domače sveže klobase.....34c Domače kislo zelje........ 8c Pork chops s konca ......28c Sveže vampe .....j.......14C Sliced bacon .............3ie Pot roast ................25c Male suhe šunke .........25c Izvrstne domače suhe klobase ................36c Svinjske ledice ...........I8c Izvrstne jeterne in krvave klobase. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. i ............. Farma naprodaj | Proda se farma 56 akrov, ali | pa se da v najem zanesljivi dru-jžini. Se tudi zamenja za hišo ti pokorno!" MALI OGLASI železniška nesreča, ki se je pripetila v Livermore, Cal, ko sta zadeli skupaj velikanska lokomotiva tovornega vlaku in lokomotiva osebnega vlaka "Exposition Flyer," je zahtevala življenja treh železinčarjec in 11 os eb pa je bilo ranjenih. Slika nam predstavlja zabiti lokomotivi. haja na jako prometnem prostoru. Kupi se lahko kolikor hoče, s poslopjem ali brez njega. Nahaja se ob glavni cesti in ima elektriko, plin in vodo. Išče se tudi starega moža za delat, ako se malo razume pri poslopju. Plača po dogovoru. suite 2. Nova hiša z velikim lotom, po novem mo delu zgrajena, bo odprta v ne-j Oglasite se na 6034 Carry Ave., deljo od 1 do 6 popoldne. Na-' haja se na 18916 Nottingham Rd., da si jo lahko ogledate. Ako vam bo po volji, jo boste tudi lahko kupili z majhnim denarjem; če pa ne, bomo vseeno prijatelji. Torej se vidimo v nedeljo in se bomo še kaj več pomenili. L. Petrich 19001 Kildeer Ave. IVanhoe 1874. Imamo še eno prazno hišo na 18701 Pawnee Ave., ki je naprodaj po zmerni ceni, ako vas zanima. , DEFEND THE , mHOME FRONT Hiša naprodaj 8 sob hiša na St. Clair Ave., lot 40x140, cena $3,500; $500 takoj. 7 sob hiša, 3 garaže, na E. 58. St., $3,500. 16 sob hiša za 2 družini, 4 garaže, donaša $70 mesečne najemnine; cena $4,800, nahaja se na E. 71. St. Za podrobnošti se obrnite na Jakob Tisovec ' 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair Ave. in E. 55. St. (239) Gornja slika je-bila posneta ob priliki, k o so Nemcin napadli Muhu otok ob estonski obali. Slika vam kaže nemški truk, ko je zapustil nemški obrežni čoln in se spustil po plitvem morju do obrežja. Ker v Baltiškevi morju ni preveč primernih pristanišč si morajo Nemci pomagati pa na ta način. /2 bel sod $28.00 California Muscat sod $35.00 Dobite tudi grozdje ter sode od žganja. — Odprto imamo v nedeljo dopoldne. TED MANDEL 20171 Nicholas Ave. KEnmore 1241-J (238) Delo dobi Delavec, ki zna ravnati z ace-tilenko in ki je vajen delati na serapjardu s splošnim prometom, dobi takoj delo na 16201 Saranac Rd. (238) * III" I aa I I ■ DRUŠTVA COLL1NWOODSKE SLOVENKE, ŠT. 22 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. u n3 mm in nrn^mvo 20 Iftlninft kisevr§i ^st« ^^ t^rs^in^^tov. UUIIIHlI 111 piUlJlUVU LV IVIIISUV V SOBOTO, 11. OKTOBRA, 1941 K obilni udeležbi vabi ODBOR PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22390 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 23'.° CAMPAIGN FOR 100 AGENCIES Oblak Furniture Co. trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEndersom 2978_ Fin mošt-dobri sodi S. Kdor si hoče preskrbeti v klet fino kap-Ijico, naj pride k nam po mošt iz ohijske-ga grozdja. Pri nas dobite tudi dobre sode od žganja. Pripeljemo vam na dom in vam denemo sod v klet. Oglasite se pri nas, ali pokličite in vso zimo boste dobre volje. Se priporočamo za številna naročila. EKSTRA $2.69 j d. vrste A.xminster preproga Izdelana in i .98 vložena! J d. Lepi novi vzorci v najnovejših barvah! Vse najboljše kakovosti! Prava posebnost! iVanhoe 5230 15322 Waterloo Rd 'H-- Popoldne bo zanimiv progi' IGRAL BO JOHNNY PEC< Vstopnina 35 c* V NEDELJO 12. OKTOBRA začetek ob 3:30 popoldne MIRKO BRODNIK: ljubezen ne nmre Sklonil se je k njej, da bi jo poljubil. V tem trenutku pa je opazil, da se njene ustnice premikajo. Prisluhnil je in ujel besedici: "Moj Andrej . . ." Tedaj ga je nekaj prijelo, da jo je moral spečo objeti in jo pritisniti k sebi. Predramila se, je in se izprva prestrašila. Ko ga je pa spoznala, se je privila k njemu in še enkrat ponovila tisti dve lepi besedici . . ." "Marija, pri tebi sem. Pri tebi ... Ali se ti je o meni sanjalo?" "Da, Andrej, o tebi!" "Kaj lepega?" "Da, lepo je bilo," je prikimala. "Tako lepo, da je kar škoda, da si me zbudil." "O, ti, hudobnica!" "Zakaj?" "Saj se jeziš, ker sem te poljubil." "Ne zato; Andrej." "Čemu pa?" "Saj se sploh ne jezim. Ali ne vidiš, kako sem vesela?" "Vidim," je priznal Andrej. "Toda veš, zdaj bo treba vstati ... / "Že? Saj je še tako zgodaj. Tako rada bi še spala." "Morala boš vstati. Botra ima toliko dela, da ji bo treba pomagati." "Kaj pa, ko bi ti malo prijel za delo?" "Marija!" se je zasmejal Andrej. "Tole pa ne kaže, da bi bila ti prav pridna gospodinja. Ali misliš tako delati tudi takrat, ko bova midva mož in žena?" "Ne, Andrej," mu je rekla in se privila k njemu. "Le ne boj se. Samo šalila sem se. Zdaj pa pojdi hfitro ven! Takoj bom vstala." Se enkrat jo je poljubil in odšel, čeprav nerad. In pet minut nato je bila Marija v kuhinji, vsa vesela in rdeča v obraz, da je botrica lahko odšla v hlev, Tako zelo se je postarala v nekaj mesecih, kar je ni videl. V kuhinji je bilo mračno, ker so se vrata za njo zaprla. Izprva ga ni niti spoznala. Šele čez nekaj časa je presenečeno dejala: "Andrej!" Stopil je k njej. "Mati oprostite mi. Dosti skrbi ste imeli zaradi mene . . ." Kačarica je dolgo molčala. "Kaj mi bo rekla?" si je mislil Andrej sam pri sebi. Toda ni se zgodilo to, česar se je bal. Kačarica mu je tiho dejala: "Andrej, nič ti ne zamerim. Samo glej, da bo moja Marija srečna!" In vdrle so se ji solze. Marija je stopila k materi. "Ne bojte se. Vse se bo dobro končalo." Kačarica jo je nezaupno, a vendar zaupljivo pogledala. "Ali misliš, da bo, Marija?" "Bo. Andrej je pošten, mati. Lahko mu verjamete!" Tako je bila sklenjena sprava med Kačarico in Andrejem. Pozno zvečer je Kačarica odšla domov, botra, Marija jn Andrej pa so še posedeli v izbi, da bi se pomenili, kaj vse bo treba storiti. Andrej je namreč moral drugo jutro oditi domov. Andrej je bil nekam potlačen, čeprav se je snidenje s Kačarico končalo bolje, kakor je pričakoval. Videl je na Marijinem obrazu gubice, ki so izdajale strah, in to ga je bolelo. Kaj naj ji reče, da jo bo pomiril? Ni vedel in tudi botra ni našla nobene prave besede. Andrej je silil, da bi šla Marija v mesto v bolnišnico, ko se! bo približal njen čas, toda bo-! Dolgo ni mogel zaspati. Vse mogoče misli so mu blodile po glavi. Naposled ga je pa le spanec rešil. V. Spet doma Drugo jutro se je zbudil na vse zgodaj, ko je bilo še temno. Nekaj časa je še poležal v postelji, potem pa je vstal in šel poklicat botro, da bi mu pripravila zajtrk. Hkratu z njo je prišla v kuhinjo tudi Marija. Na obrazu se ji je videlo, da ni je skrbelo samo zaradi tvoje matere, in tudi to je že urejeno. Kaj pa še hočeš več?" "Da bi ti že zdaj za zmerom ostal pri meni," je šepnila. "Vidiš, ko pa ne morem. Le malo še potrpi . . ." "Skoraj leto dni bom še morala . . ." "Saj to ni toliko. In če boš zmerom mislila na to, da boš potem srečna . . . Toda pustiva zdaj žalostne misli . . ." "Da, najbolje bo," je prizna- prav dobro spala. Sedla je k la Marija in pobesila glavo Andreju za mizo in ga prijela za roko. "Andrej, kdaj te bom zdaj spet videla?" mu je tiho rekla. "Kmalu, draga," je odvrnili Andrej. "Verjemi rrfi, da bo vse hitro minilo. Potem se pa ne bova nikoli več ločila. In potem boš ti moja ženica." Hvaležno ga je pogledala in se mu nasmehnila, a vendar je bilo v njenem nasmešku tudi nekaj bolestnega. Božala mu je roko in časih je vzdrhtela. "Le pogumna bodi, Marija," je dejal Andrej. "Crez najhujše sva že prišla. Zdaj se nama ni treba ničesar več bati. Mene Sodnik Joseph H. Silbert ZA MESTNEGA SODNIKA Mestni sodnik Joseph H. tra je dejala, da je pametneje, če ostane kar lepo doma. An- bert se vam priporoča za ponov-drej se je naposled njenemu I no izvolitev v ta urad. Njegov prigovarjanju, ki se mu je pri- termin poteče z novim letom in ključila tudi Marija sama, vdal.1 se pri5ne nov termin 4. januar- "Da, če bi mogel takrat do-| kjer je živina že grozila, da bo biti kakšen dan dopusta!" je vse podrla. ♦ * * Tako je mineval dan za dnevom, in preden se je Andrej prav zavedel, je bil že pred vrati dan, ko bi moral oditi k staršem. Marija, ki( je bila vse te dni od njegovega prihoda tako srečna, je postala iznenada otožna. Njene otožnosti se je nale-zel tudi Andrej, in še botra ni bila več tako vesela kakor prej. Minila je velika nedelja. Skoraj brez sledu kakšnih slovesnosti je šla mimo njih. Botra je spekla nekaj potic, v vas in k fari pa ni šel nihče. Zadnji dan pred Andrejevim odhodom je prišla Kačarica na obisk. Okoli desetih dopoldne, ko so bili vsi trije v kuhinji. Ko je stopila čez prag, je postalo Andreju kar vroče. Kako se je začudil, ko jo je zagledal. Pozor, hišni posestniki! Kadar potrebujete pri hiši dplo pri popravljanju streh, žlebov ali pri fur-nezu, se zanesljivo obrnite name. Delo garantirano, cene zmerne. FRANK KURE 16021 WATERLOO RD. KEnmore 7192-J dejal, a vedel je, da tega ne bo mogel doseči. Marija bo v tistih dneh morala biti sama. Zato jo je prijel za roko in ji rekel: "Marija, ne smeš se bati. Zmerom bom mislil na tebe. In ko bo najhuje, pomisli, da ti nisi edina, ki mora vse pretrpeti. Vidiš, tudi tvoja mati je nekoč trpela. Ali boš, Marija?" "Bom, Andrej," mu je tiho rekla in se pritisnila k njemu. "Pogumna bom. Saj bo kmalu minilo." "In, botra," se je potem obrnil Andrej k botri, "če bo hudo, morate takoj poslati po zdravnika. Ali mi obljubite, da ne bom v skrbeh?" "Tega ti še reči ne bi bilo treba, Andrej. Saj več, da bo mene prav tako skrbelo kakor tebe ali pa še bolj, ko bom ves čas pri njej." Andrej se je po teh besedah nekoliko pomiril. Dolgo so še govorili, potem pa so se začele Mariji zapirati oči in Andrej je vstal. "Vidim, da si utrujena, Marija," je dejal. "Saj je kar lahkomiselno od nas, da te pustimo' tako dolgo bedeti, ko potrebuješ počitka. Botra, pojdimo spat, ker bo treba jutri zgodaj vstati. Najpozneje ob sedmih zjutraj moram iti ..." In šli so. Andrej je spremil Marijo še v njeno sobo in se poslovil od nje z vročim poljubom. Potem je šel spat. j a. Sodnik Silbert je rojen v Clevelandu, je poročen in oče treh hčera. Tekom dolgoletne službe kot sodnik se je izkazal, da je v resnici mož na svojem mestu. Kot sodnik je bil vedno človečanski in nepristranski v vseh razpravah, ki so bile njemu poverjene. Vse to je njegovo najboljše priporočilo za ponovno izvolitev in iz tega razloga je bil tudi sodnik Silbert priporočen. od "Bar Association" pred vsemi drugimi kandidati. Sodnik Silbert je bil vselej naklonjen organiziranemu delavstvu, od katerega je tudi odobrena njegova kandidatura za ponovno izvolitev. Udejstvuje se tudi vedno pri vsaki dobrodelni akciji v mestu. I ztega razloga se sodnik Silbert priporoča elevelandskim volivcem za ponovno izvolitev mestnim sodnikom. In med tem je že botra dala zajtrk na mizo. Sedma ura je že davno minila, ko je Andrej stopil čez prag. Od botre se je poslovil kar v kuhinji, Marija pa je na vsak način hotela iti z njim do gozda, čeprav to Andreju, ki ga je skrbelo zaradi njenega zdravja, ni bilo po volji. Vso pot skoraj nista izpre-govorila besede. Obema je bilo težko pri srcu in nista vedela, kako naj bi svojo bolečino iztresla. Šele ko sta se že pri- BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biči tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija in optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave. bližala gozdu, kjer sta se mislila posloviti, sta obstala in se jima je razvezal jezik. Pa nista mnogo govorila. "Andrej, dostikrat se me moraš spomniti," mu je rekla Marija v slovo. "Saj veš, kako bom sama tu . . ." "Bom, in tudi ti mi moraš pisati, da me ne bo skrbelo." Še dolg poljub in Andrej se je iztrgal Mariji. Malo nato ga je še skril ovinek njenim očem. Pot proti domu se je zdela Andreju tokrat hudo (kratka. Sam ni vedel, kdaj je prehodil vse griče in iznenada zagledal pod seboj domačo vas. Hitro jo je ubral še čez poslednji klanec. Na vasi je takoj srečal nekaj znancev, ki so ga utavili in ga pozdravili. Toda ni se maral predolgo z njimi muditi. Naletel je tudi na nekega tovariša, ki je bil prav tako pri vojakih, toda v drugem kraju kakor on. "Kako pa, da prihajaš šele DEFEND THE HOME FRONT GAY INN 6933 St. Clair Ave. Godba in ples vsak petek in soboto . . . Najboljša pijača ENdicott 88,11 (Fri. -x) \ COMMUNITY FUND zdaj?" ga je tovariš vprašal. "Jaz sem že teden dni doma. Ali te niso prej spustili?" Andrej se je posmejal. Dober izgovor mu je prišel na misel. so vso našo četo predvčerajšnjim stili." "Saj se mi je ^ kaj takšnega. Ves, je čudila, da te ni ^ 'Oh, nekaj smo ga lomili, pa noč doma." VRATA IN ZIMO Stanejo prav malo- ni.io veliko na več ljudi devlje in okna pri hiši. in naš zastopnik zmeril in povedal, stale. Free Delivery — Terms Arranged THE WEST ENO LUMBER * "A Complete STORE for Builders" "Since 1896" Lorain at W. 73rd St. Monroe Ave. at W. 25th St. 4123 Pearl Rd., near Broadview Rd. 4520 W. 130th St. (Settlement Rd.) ^iiii!iiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiii!iiiii!iiiiii>>l,|!llll>l Čas je\tukaj, da si r»ar°L Letos je grozdje jako sla^ 1 skrbite si mošt in ne °dlilS : Se toplo priporočam B0ŽEGLAV 1 6010 St. Clair Ave. 1125 E. ^iiiiiiiimimiiimmiiimmmmiiiiiiiiHniiimiiiiiiiiiiiiiiiii'1'1111'!! RUDY B0ŽEGLAV VINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. THE MAY CO S BA! ZAKRAJSEK t>016 Telefon- B'*MK. A»r. ENdlfotl 3113 CXTTYTY^XIlXItTTTT^TTirryn TREBUŠNE PASOVE I\ >-ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. MANQEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland. O. g' axxxxxrx.xxxxxxxxxxxxxy.xxxx-. Sgnac Siapmk. st CVETI IČAB 6102 ST. CLAIB AV». HEnderson 1120 $3.45 krasne n°ve Axminster preproge Izdelane in vložene! pogodbo za nakup teh finih Axminster P^Prog mesece nazaj, predno so cene preprogam šle ^u imamo to nenavadno nizko ceno! Na izbero imav ^ krasnih novih jesenskih vzorcev... v želite! naP^'Vl ravno isti bar $3.95 vrste močne kva»» , Axminster preproge /' Izdelane in vložene! Prijetni "2-tone," "hook," "floral" in drugi vzorci. jesenskih in zimskih barvah! KuP1te sedaj in si P Lahka odplačila - Vam primerni P°- The May Co. Basement DRUŠTVA SLOVAN ŠT. 3 SDZ v avditoriju S. N. D. na St. Vabilo na praznovanje 30 letnice