Majda Merše, Prepoznavnost in značilnost besedja slovenskih postil 16. stoletja 65UDK 811.163.6’373’’15’’ Majda Merše Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v Ljubljani PREPOZNAVNOST IN ZNAČILNOSTI BESEDJA SLOVENSKIH PROTESTANTSKIH POSTIL 16. STOLETJA Tri obsežne slovenske postile iz 16. stoletja (Kreljeva iz leta 1567, Juričičeva iz leta 1578 in Trubarjeva iz leta 1595) so s širino zajete tematike ter z razlagalnostjo in ponazarjalnostjo, ki sta tipični za besedilno vrsto, ustvarile priložnost za rabo na novo zapisanega in zunaj postil nerabljenega besedja. Prispevek zarisuje obseg na novo uporabljenega besedja, povzema njegove značilnosti glede na tematsko raznolikost, besedotvorne tipe, glasoslovne poteze individualnega značaja itd., preverja pa tudi odvisnost od prevodnih predlog. Three extensive 16th-century Slovene Postils (Krelj 1567, Juričič 1578, and Trubar 1595) with a broad range of themes and with explication and illustration typical of this textual genre, created an opportunity for use of new lexicon not used outside Postils. The article surveys the scope of the newly used lexicon and its characteristics with respect to the thematic variety, deri- vational types, and idiosyncratic phonological features. In addition, it examines their dependency on the original texts. Ključne besede: slovenski knjižni jezik 16. stoletja, protestantske postile, novo besedje, načini širjenja besednih družin, stilno označena izrazna sredstva Key words: 16th-century Slovene literary language, Protestant postils, new lexicon, methods of word-family expansion, stylistically marked means of expression 0 Med deli slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja ob biblijskih prevodih bese- dilnovrstno posebej izstopajo postile. Izšle so tri obsežnejše, ki so prepoznavne tudi po naslovih: od knjižnojezikovnih začetkov že nekoliko odmaknjena, ambiciozno začeta Kreljeva POSTILLA SLOVENSKA (KPo 1567), za njo kot njena celovita uresničitev Juričičeva POSTILLA (JPo 1578), proti koncu obdobja pa Trubarjeva HISHNA PO- STILLA (TPo 1595), ki je hkrati njegovo zadnje delo. Kreljeva in Juričičeva postila sta prevod Spangenbergove postile,1 Trubarjeva pa prevod obsežne Lutrove. Trubarjeva in Juričičeva postila se po obsežnosti uvrščata neposredno za Dalmatinovim prevodom celotne biblije.2 0.1 Za postile kot posebno besedilno vrsto sta značilni razlagalnost in ponazarjalnost, ki odpirata prostor za mnogovrstno besedje, zlasti za živo rabljeno, ki poimenuje pozna- 1 Prim. Elze 1893: 23–35. O prevodni predlogi Kreljeve in Juričičeve postile ter o medsebojnem raz- merju obeh slovenskih prevodov prim. Oblak 1894: 202–219; o obojem tudi Merše 1996: 93–104 in 1998: 217–231. 2 S popolnim izpisom vseh treh postil je bilo zbranih preko 800.000 izpisov (81.000 s popolnim izpisom KPo 1567, 235.300 z izpisom JPo 1578 in 484.800 z izpisom TPo 1595), kar predstavlja četrtino kartoteke, zbrane s popolnim izpisom vseh del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Kartoteko so izdelali no- tranji in zunanji sodelavci Sekcije za zgodovino slovenskega jezika, ki deluje v sklopu Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_6.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 66 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij no, vsakdanjo predmetnost in opravila, pa tudi za vrsto poimenovanj z abstraktnejšo vsebino. Razlikovati je mogoče (1) med besedjem, ki je uporabljeno samo v postilah, zato ga je mogoče razumeti kot značilnost besedilne zvrsti, saj se prav z njo ponuja priložnost za njegovo rabo; (2) med besedjem, ki ga je mogoče najti le v eni od postil, kar je odraz individualnega izbora, hkrati pa značilno za jezik posameznega pisca; (3) izločiti je mogoče besedje, ki mu po prvem zapisu na straneh ene od postil sledijo zapisi v drugih delih in (4) besedje, ki je prvo uporabo doživelo že pred postilami, pomensko ali funkcijsko drugačno pa v sobesedilu postil. V zadnjo kategorijo spadajo tudi nove sobesedilne povezave že znanega besedja itd.3 1 Možnosti za širjenje knjižnojezikovnega besednega zaklada so se v postilah odpi- rale tudi zaradi značilne gostobesednosti besedilne vrste, ki je imela namen prepričati nagovorjene (bodisi bralce ali poslušalce).4 Razodevajo jo tudi veččlenski naštevalni nizi pomensko sorodnih ali sopomenskih izrazov. Protestantski prevajalci postil so večinoma prevodno sledili skladenjskim modelom, ki so jih izkazovale prevodne predloge. Za poimenovanja, navedena v predlogah, so iskali najprimernejše ustreznice, občasno pa so se od predloge tudi oddaljili. Oddaljitev od prevodne predloge je več v Kreljevem in Juričičevem prevodu, v Trubarjevem prevodu Lutrove postile pa veliko manj. 1.1 Med pričakovane in logične Trubarjeve odmike od nemške prevodne predloge se uvršča leksika, ki v primerjavi s tujo poudarja slovensko stanje oz. je razlikovalna glede na nemščino. Npr. ony timu Hudizhu enu ſlu ferrahtlivu ime dado, ga imenujo Beelzebub, tu ſe pravi po slovenſku ena Oſsa, Brecel ali velika muha (TPo 1595: I,170) – ſie dem Teuffel ein ſehr verechtlichen namen geben/ heiſſen jhn Beelzebub/ das iſt auff deutſch/ en Hummel/ oder groſſe muck (LH 1566: I,Cb).5 1.1.1 Med redke Trubarjeve oddaljitve od prevodne predloge spadajo tudi nado- mestitve težje razumljivih nemških fraz. Po ubesedovalni izvirnosti npr. izstopa nasled- nje nadomestilo: Denn wir Prediger ſollen doch nicht mehr von vnſerm ampt haben/ denn hüll vnd füll (LH 1566: II,XX)6 – Sakaj my Pridigarij nejmamo vſaj vezh od naſhe slushbe imejti, kakor odejo inu vſhitak, ali Shupo inu juppo (TPo 1595: II,31). Prvi par je prevodni približek nemške fraze hüll vnd füll,7 drugi (župa inu jupa) pa je različica, ki jo domnevno sestavljata poimenovanji za vrsto jedi in vrsto oblačila, 3 Pot do zanesljivih podatkov o besedju, ki je bilo razvrščeno v naštete skupine, je vodila preko pregleda abecednih seznamov, narejenih na osnovi popolnih izpisov protestantskih del, njihove medsebojne primerjave ter odkrivanja in izločanja neprekrivnih enot. 4 Kot je navedeno na naslovnih listih Kreljeve in vseh treh delov Juričičeve postile, je delo namenjeno »SA HISHNE GOSPODARIE, SHOLE, Mlade inu priproſte Lüdi« (KPo 1567: [I]). 5 Usklajenost s prevodno predlogo je bila preverjena na osnovi izdaje Lutrove Haußpostille iz leta 1566, ki jo hrani Semeniška knjižnica v Ljubljani. Raecke (1995: 398–399) posebej poudarja, da je izbira ustrezne prevodne predloge za jezikoslovce težka naloga, saj ni znano, katero izmed številnih, medsebojno razlikujočih se izdaj Lutrovega dela je Trubar uporabljal za predlogo (delo je prvič izšlo leta 1544). 6 Preglašeni samoglasniki so zapisani na sodoben način. 7 V Cigaletovem nemško-slovenskem slovarju iz leta 1860 je frazi die Hülle und Fülle haben pripisana razlaga ‘vsega dovolj imeti, na prebitek imeti’ (Cigale 1860: I,795). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_6.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Majda Merše, Prepoznavnost in značilnost besedja slovenskih postil 16. stoletja 67 hkrati pa je rimana in kot taka tudi zvočno ustrezno nadomestilo nemške fraze. Nova je beseda jupa.8 1.2 Pregled besedja, ki se pojavlja le na straneh postil ali pa so ga te s prvo navedbo in nadaljnjo uporabo uveljavile, razkriva že znano tipologijo in razplastitev, pa tudi podobno medsebojno razmerje plasti. Krelj, Juričič in Trubar so pri iskanju prevodnih ustreznic izbirali med znanim in uveljavljenim besedjem, posegali po tujem besedju, bodisi že prilagojenem slovenskemu jeziku ali pa so najnujnejšo prilagoditev opravili sami, večje število besed pa so po ustaljenih besedotvornih vzorcih naredili na novo. 2 Osrednji model veččlenskih povezav sopomenskih ali pomensko sorodnih besed, med katerimi prevladujejo dvojne in trojne formule,9 v vseh treh postilah predstavlja kombinacija prevzete besede in praviloma dobro znane in uporabljane domače sopo- menke, ki je dosledno navedena na drugem mestu.10 Npr.: Nejli rejs, ti ſi en vbog Greiſhnik, nej ſi vrejden, de bi ti na enih ahlah ali grebenih imel leshati11 (TPo 1595: I,32) – Iſts nicht war/ du biſt ein armer ſünder/ der du nicht werd biſt/ das du auff einer hechel ſolt ligen (LH 1566: I,XX). Med na novo vpeljanim besedjem je tudi večkrat rabljeni, pisno in glasovno le rahlo podomačeni samostalnik ajgenšaft, ki ga je Trubar postopno »vtkal« v besedilo s pripisanim domačim sopomenskim pojasnilom znamenje (običajno za veznikom ali, ki nakazuje možnost izbire). Npr.: Nu taku ga pak S. Mateush v’oſsem reslozhenih aigenſhaffti ali snaminja resdily (TPo 1595: II,307) – Nun faſſets aber Mattheus in acht vnterſchiedliche Eygenſchafft (LH 1566: II,CLXXXIb). Domača beseda, najpogosteje dodana iz nemščine (ali preko nemščine) prevzeti besedi, ima ob na novo vpeljanem tujem izrazu navadno pojasnjevalni značaj. Dvojna formula, ki jo pripisani izraz soustvarja, pa je hkrati ustaljeno retorično sredstvo, s kate- rim so protestantski pisci misel lahko učinkoviteje posredovali. Primerjava s prevodno predlogo je pokazala, da je bil pripis domače sopomenke navadno odločitev prevajalca in ne »zahteva« predloge. Npr.: 1. Kakor ſe tiga dobru prizhovanje ima, nikar le is tiga Papeſha scribentou ali piſsarjeu, Temuzh /.../ (TPo 1595: II,15) – Wie man des gute zeugnuß hat/ nicht allein auß des Bapſts Scribenten/ Sondern /.../ (LH 1566: II,Xb); 2. en takou zhlovik nej niſhter drugiga temuzh en ſmerdezh aiſhel ali ſerylnik tiga Hudizha (TPo 1595: I,34) – Ein ſolcher menſch ſey nichts/ deñ ein ſtinckend heimlich gemach des Teuffels (TPo 1595: I,XXI). Ajšel je različica zapisa ajžel v MD 1592, serilnik pa je 8 Domnevati je mogoče, da gre za glasoslovno prilagojeni nemški samostalnik, ki je v srednjevisoki nemščini obstajal v oblikah jope, joppe, juppe ‘Jacke’. Prim. Striedter-Temps 1963: 141. 9 O Trubarjevi rabi dvojnih in trojnih formul prim. Pogorelec 1972: 305–321, o pogostosti ter besed- novrstni in pomenski raznolikosti dvojičnega vezniškega priredja kot osrednjega »govorniškega lika« pri slovenskih protestantskih piscih pa Seitz 1995: 469–489, zlasti 478–484. 10 Raecke (1995: 406–408) je pri primerjalnem ugotavljanju Trubarjevih odmikov od Lutrove prevodne predloge z zgledom Zaihni ali snameinja izpostavil kombinacijo prevzete besede in domače sopomenke, ki je Trubarjev dodatek, motiviran najverjetneje z željo po lažji razumljivosti. 11 Samostalnik ahla (iz nemškega die Hechel, ki je v Grimmovem slovarju pomensko pojasnjen z razlago ‘ein gerät mit scharfen drahtspitzen, zum durchziehen und reinigen des flaches oder hanfes’ (Grimm 1877: 4/2,735–737)) se je prvič pojavil v TPo 1595, greben pa je z ožje zarisanim pomenom naveden že v MD 1592 (Ruckgrad. ſpina. grebén /.../ (MD 1592: M3b)) domnevno ‘hrbtenica’. Sobesedilno in pomensko spremenjeno je bil prvič uporabljen prav tako v TPo 1595. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_6.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 68 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij v knjižnem jeziku prvič uporabljeni izraz. Tudi urtal/urtel/urteil je beseda, ki je pogosto zapisana v postilah (prvič pa jo je uporabil Krelj v KB 1566). Celo konec obdobja ji je Trubar še pripisoval pojasnilo v obliki splošno razširjene domače sopomenke sodba (ta urtel ali ſodba (TPo 1595: I,242a) – das vrtheyl (LH 1566: I,CXLIb)), k čemur ga je zelo verjetno usmerjalo prav hotenje po stilni učinkovitosti. 2.1 Različico pojasnjevalne enobesedne sopomenke ustvarjajo raznovrstne besedne zveze, ki so se s ponovitvami ustalile: npr. jemlo prejd inu prejd eno Practico ali hudo kunſht sa to drugo naprej (TPo 1595: I,179) – nemen jmmer eine Practicken nach der andern für (LH 1566: I,CVb). 2.2 Obstajajo tudi primeri, kjer je znani besedi tujega izvora pripisana dotlej v knjižnem jeziku še ne rabljena domača sopomenka. Npr.: ali greſh s’hpanzirat inu s’prehajat (TPo 1595: II,231) – oder geheſt ſpacieren (LH 1566: II,CXXXVIII). Pred- vsem v Kreljevi Postilli pa je mogoče zaslediti tudi obrnjeno zaporedje, saj se v vlogi pojasnila na novo zapisane besede slovanskega izvora pojavlja širše uveljavljena, iz nemščine prevzeta beseda: npr. Inu vsameijh, inu gledaiozh v’nebeſa, ijh blagoſlovi alli shegna, inu raslomi hlebe (KPo 1567: CXXVIb) – Vnd er nam /.../ vnnd ſahe auff gen Himel/ vnd danckt brüder/ vnd brach die brodt (SA 1559: I,CIII). V vlogi pojasnila za prvonavedeno ustreznico tujega izvora je lahko uporabljena prav tako prevzeta be- seda, ki pa se od prve razlikuje po širši, večinoma že tradicionalni rabi. Med značilne tovrstne dvojice spadata glasoslovno že močno preoblikovani prislov cbifoh/cbifah in sopomenski topelt, ki sta povezano rabljena v TPo 1595: Tu je vſhe enu zbifoh ali toppelt resodiveinie (TPo 1595: I,85) – Das is nun ein zwifeltige offenbarung (LH 1566: I,LI). 2.3 Sopomenske pare oblikujejo tudi besede domačega izvora, od katerih pa je ena navadno nova – npr. plamiti v drugem paru sledečega zgleda iz TPo 1595: Inu raven takoviga hrupeinja inu ſhumeinja ſo ſe resdileni ognjeni Ieſiki vidili, raunu kakor en plamen od ognja gori na nyh glavah goreiti inu plamiti (TPo 1595: II,79) – Vnd neben ſolchem weben vnd brauſen/ hat man zertheylete fewrige fl ammen geſehen/ gleich wie die fl ammen vom fewr vberſich lodern (LH 1566: II,XLVIII). 2.4 Nizanju sopomenk bi se prevajalci lahko tudi izognili, če bi namesto manj zna- ne, prevzete besede uporabili besedo, ki je bila prvi pripisana kot pojasnilo. Ker pa so bile dobro poznane in tradicionalno rabljene besede navadno večpomenske (kot npr. znamenje), bi nanje omejeni izbor pogosto ne izzval prave pomenske predstave. V po- sameznih primerih pa je polno sopomenskost in medsebojno zamenljivost onemogočala tudi stilno označena raba enega od členov. Vsekakor pa so našteti primeri zgovoren dokaz za pogosto dvojno motiviranost dvojnih in trojnih formul. 3 Značilnost postile kot besedilne vrste so tudi številni primeri iz vsakdanjega življenja, ki so zaradi predstavljivosti in poznanosti dobra ilustracija verskega nauka. Posamezni opisi tipične predmetnosti ali značilnega dogajanja sestavljajo zaokrožene slike, ki jih predstavno približuje uporaba uveljavljene terminologije, čeprav se je pri- lika za njeno knjižnojezikovno rabo odprla šele s prevodom postil. Opis predmetov, Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_6.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Majda Merše, Prepoznavnost in značilnost besedja slovenskih postil 16. stoletja 69 povezanih s posteljo, je v TPo 1595 npr. sestavni del prevodno zvesto posnete opisne ponazoritve težkih okoliščin, v katerih je bil rojen Kristus: Tukaj nej ni Shpampeta, eriuhe, polſhtra, Vajkuſhnize ni blaſinize, ni blaſine bilu (TP 1595: I,30) – Da wirdt weder ſpond/ leylach/ polſter/ küſſen noch federwad geweſt ſein (LH 1566: I,XVIIIb). Samostalnika blazina in polšter sta bila prvič zapisana že v KPo 1567, špampet je bil naveden že v MD 1592, v sobesedilu pa prvič v TPo 1595, blazinica pa se pojavlja samo v TPo 1595. Prav vključenost vrste vsakdanjih življenjskih situacij, znanih tudi slovenskim prevajalcem, je omogočala, da so slednji detajle dodajali tudi iz lastnega poznavanja in semantične vsebine poimenovanj, uporabljenih v nemških predlogah. Npr.: Taku tudi ta Satan ne prasnuje, on podnetuje inu pergrebluje od sadaj inu od spredaj (TPo 1595: I,247–248) – So feyret der Sathan nicht/ er ſchüret hinden vnnd vornen zu (LH 1566: I,CXLIIII). 3.1 Med na novo zapisanim besedjem so številna poimenovanja predmetov, dejav- nosti, pojavov in pojmov iz vsakdanje stvarnosti. Posebna jedra oblikujejo poimeno- vanja živali (npr. brecel/brecelj (samo v TPo 1595), kavka (v KPo 1567 in TPo 1595), pokrovača – sklednica ‘želva’ (JPo 1578)), rastlin (npr. grah, ki se prvič pojavlja v JPo 1578, zabeležen pa je tudi v obeh Megiserjevih slovarjih, konoplja (TPo 1595), lapuh in lapuhov (JPo 1578)), predmetnosti iz neposrednega okolja (npr. jedi in hranilnih snovi: cuker,12 juha (samostalnik uvaja JPo 1578, kot hrvatizem pa ga vključujeta tudi oba Megiserjeva slovarja),13 štrukelj (Kreljeva in za njo Juričičeva postila)), denarnih enot (npr. beč (KPo 156714 in JPo 1578) in groš, ki je prvič zapisan v JPo 1578, kasneje tudi v DB 1584 in TPo 1595), uporabnih predmetov: npr. lanterna, pletenica (oboje JPo 1578), pratika (JPo 1578, TPo 1595 in MTh 1603), piščalka (kot različica širše rabljene piščali), sklednik (oboje TPo 1595), bolezni in bolezenskih stanj (putigram)15 12 Sobesedilna raba prevzetega samostalnika cuker (in nanj vezanega pridevnika cukrov) je ugotovljiva iz TPo 1595, čeprav je njegova navedba v obeh Megiserjevih slovarjih dokaz, da gre za splošno rabljeno besedo. Samostalnik cuker se v TPo 1595 uporablja v osnovnem in v prenesenem pomenu (npr.: 1. Kadar ſe zuker vudo vershe, taku onu nej vezh voda (TPo 1595: I,88); 2. de bi ſe jeſt obeniga ſerda ni nemiloſti kBugi ne imel saneſti /.../ inu bi meni tu vſe ſgul zuker, ſgul slatu, ſgul vezhni leben bilu (TPo 1595: II,252)), v po- vezavi s smrtjo pa oblikuje eno izmed učinkovitih nasprotij (lete beſsede bi imejle Nebu inu Semlo respuſtiti, inu reshgati, inu nam is te Smerti ſgul zuker, inu is vſe neſrezhe /.../ ſgul ſhlahtno Malvaſhyo ſturiti (TPo 1595: I,37) – diſe wort ſolten himel vnd erden zerſzhmeltzen/ vnd vns auß dem tod eytel zucker/ vnd auß allem vnglück /.../ eitel köſtlichen Maluaſier machen (LH 1566: I,XXIIb)). O fi guri nasprotja, ki je posebej značilna za besedila, s katerimi hočejo avtorji vplivati na širšo skupnost naslovnikov (torej tudi za postile) prim. Toporišič 1995. Med osrednja nasprotja, ki jih izkazujejo postile, se uvršča par evangeliš – papistiš, ki je odraz verske razklanosti druge polovice 16. stoletja (prim. Toporišič 1995: 358–361). 13 Npr. Supp. jus. shupa, Cr: juha (MD 1292: P5); Ius, Iuſculum /.../ German. ein Brühe/ Suppen /.../ Sclavon. ſhupa. Croat. juha (MTh 1603: I,760). Glede razvezave Cr = Croatice prim. Lägreid 1967: XI. 14 Sa dvei ſtu bezhev alli denariev kruha nei sadoſti mey tuliko (KPo 1567: CXXVI) – Zwey hundert pfennige werdt brodts/ iſt nicht gnug vnter ſie (SA 1559: I,CIIb). 15 Novo poimenovanje putigram je sestavina niza, v katerem so naštete bolezni bogatih. Kakor ſe vidi, de ty bogati svoje suſsebne ſhtraifinge inu boleſni imajo, putigram, kamen, gries, grimainje, inu druge tem glih (TPo 1595: II,172) – Wie man denn ſihet/ das die reychen jre ſondere plagen vnnd kranckheyten haben/ Zipperlein/ ſtein/ grimmen/ leme/ vnnd dergleychen (LH 1566: II,CIII). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_6.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 70 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij itd. Npr.: 1. Ony lejtajo vluffti, kakor te Kauke inu vrane, inu ſtrejlajo inu luzhajo veden sa nami (TPo 1595: III,156)16 – Sie fl iegen in den lüfften/ wie die Dalen vnd Kroen/ vñ ſchieſſen vnd werffen on vnterlaß nach vns (LH 1566: III,XCIb); 2. ravno kakor Skledniza Shaba ali Pokrouazha, inu Polsh, vſelei ſvoiu Hishu, kamor kuli gredo na ſebi noſsio (JPo 1578: III,57b) – Denn wie die Schiltkröte vnd Schnecke jr hauß mit ſich tragen/ wo ſie gehen (SA 1559: III,Lb); 3. Kadar ſe zuker vudo vershe, taku onu nej vezh voda, temuzh en ſhlahten Klaret, ali Iulep, ali ſicer nekaj (TPo 1595: I,88) – Wenn man zucker ins waſſer wirt/ ſo iſts nit mehr waſſer/ ſonder ein köſtlich Klaret/ oder sonſt etwas (LH 1566: I,LIIb). 3.1.1 Nove so tudi številne zveze pridevnikov in samostalnikov. Samostalnik krota je bil kot poimenovanje za vrsto dvoživk, znanih tudi na našem ozemlju, uporabljen v DB 1578 in v DB 1584 ter vključen v oba Megiserjeva slovarja.17 V neosnovnem pomenu, ki ga razkriva zveza s pridevnikom peklenski, in v ekspresivni identifi kacijski povezavi s hudičem pa se je prvič pojavil v TPo 1595: Tukaj ti merkaj, de ſe vſe pravi tiga Hudizha te paklenske krote krak ali ſeime (TPo 1595: III,157). Tudi samostalnik krak je v slovenski knjigi prvič uporabljen prav v TPo 1595. 3.2 Postile so v knjižnojezikovno zakladnico 16. stoletja prispevale tudi znaten del cerkvene terminologije (npr. chorok, evharistija, klara, ki nastopa v zvezi s prav tako prvič uporabljenim pridevnikom nonov – nonove klare (vse KPo 1567), dindoh, prezbi- ter, prior, škapulir18 (vse TPo 1595)), ki jo množi tudi sočasna nestrpnost med katoliki in protestanti. V polemičnost prevajanih besedil so se bolj ali manj dejavno vključevali tudi slovenski prevajalci: Krelj in Juričič pogosteje in bolj zagreto, Trubar redkeje in v manjši meri. Vmes so tudi termini, ki označujejo pojme iz cerkvene organizacije: npr. plebanija, prebenda/provenda itd. (TPo 1595), poimenovanja kot benefi cij (KPo 1567), benefi cija (JPo 1578), monarhija (vse tri postile) pa hkrati opozarjajo na sočasno družbeno stvarnost in ureditev. Odraz časa in prostora, v katerem so nastajale predloge in prevodi, so tudi izimenski pridevniki tipa brandeburgiski (PO TEI BRANDEBVR- GISKI, INV NVRNBERGISKI ORDNINGI (TPo 1595: III,122)) itd. 3.2.1 Postile so z zajetim besedjem močno izpopolnile tudi seznam poimenovanj za različne poklice in funkcije. Vmes so številne besede, prevzete iz nemščine, čeprav je izbor neredko prirejen domači stvarnosti. Npr.: avšlokar, dacijar, hišnik, jurist, kamer- 16 Kavka se je kot poimenovanje za dobro znano ptico iz domačega okolja prvič pojavila v KPo 1567, kasneje pa še v TPo 1595. Hkrati navedena vrana je bila večkrat zapisana, vendar sodeč po številu omemb daleč od splošne rabe, kakršna je bila značilna za njen moški par (vran), ki ga navaja kar dvajset del sloven- skih protestantskih piscev 16. stoletja. 17 Npr. Letu ima vam tudi nezhiſtu biti, mej Svirinami, kir po Semli lasio: Podlaſsiza, Miſh, Krota /.../ Iesh, Mozhorol, Kuſher (DB 1584: I,67b); Shabe ali Krote (DB 1584: I,38a); Krot. bufo. krota. (MD 1592: H5). 18 Samostalnik se uvršča v skupino poimenovanj, ki jih je Trubar pri prevajanju dodal iz lastnega po- znavanja tipične predmetnosti: kadar en Menih pres Kute ali Shcapulirja, ali ena Nuna pres pokrivala ali nje dyntoha hodi (TPo 1595: II,23–24) – Das ein Münch on ein Scheppler/ ein Nonne on ein Weihel gehet (LH 1566: II,XVb). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_6.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Majda Merše, Prepoznavnost in značilnost besedja slovenskih postil 16. stoletja 71 lin, oslar, pestinja, stražnik (vse TPo 1595), kancelir (KPo), štacunar, vardejan (oboje KPo in JPo) itd. Npr. Ty zolnarji pak ſo bily, raunu kakor per nas ty Flegarji, Daciarji, Auſhlokarji inu Zolnarji, kateri ſo te zolle inu fl egarije sa eno Summo denarjeu od teh Rymlanov kupovali inu jemali (TPo 1595: II,197) – Dagegen waren die Zölner/ eben wie bey vns die Schröffer vnd Amptleute ſind/ die waſſerzölle vnd Landrentey/ vnd anders/ vmb ein genantes gelt von den Römern beſtunden (LH 1566: II,CXVIII). 3.2.2 Med značilne sestavine protestantskih postil (zlasti najobsežnejše Trubarjeve) spadajo tudi prevzete besede latinskega ali grškega izvora, ki so že v 16. stoletju imele mednarodni značaj (npr. ekspektant, ki je zapisan v Kreljevi in Juričičevi postili). Med njimi je tudi nekaj takih, ki so bile prevzete citatno (npr. Taku ena ſhlahtna zukrova Voda, Aromaticum inu Apoteka, je iz nje poſtala (TPo 1595: I,88) – So ein köſtlich zuckerwaſſer/ Aromaticum vnd Apoteck iſt darauß worden (LH 1566: I,LIIb). Tudi te so se vraščale v slovensko knjižnojezikovno rabo s pomočjo premostitvenih pojasnil, ki so jih predstavljale enobesedne ali besednozvezne sopomenke. Npr. Tu je ena kratka ſententja inu maihinu beſsedi (TPo 1595: II,160) – Das iſt ein kurtzer ſententz (LH 1566: II,XCVb). 3.3 K razumljivosti in prepričljivosti vsebine postil so prispevale tudi omembe pri- padnikov različnih smeri in skupin, ki so jih slovenski prevajalci (zlasti Trubar) skušali predstavno približati s pripisanimi pojasnili. Npr. 1. So dobri Pliniani, ali Epicurarji, kateri ſe ſhe htimu ſmejejo (TPo 1595: II,3) – Sind gute Pliniani/ die noch darzu la- chen (LH 1566: II,IIIb);19 2. Koku ſe onu tedaj gody, de ty Exorciſti ali tiga Hudizha Panauzi /.../ vener te Hudizhe isganjajo? (TPo 1595: I,173) – Wie gehets denn zu/ das die Exorciſten /.../ dennoch Teuffel außtreyben? (LH 1566: I,CIIb) itd. 3.4 Postile so z vključitvijo številnih novih poimenovanj uzavestile pojme, za katere se je priložnost za rabo pojavila šele v njihovem vsebinskem okviru: npr. fabula (v KPo 1567 in TPo 1595), proces (prvič zapisan v TPo 1595: npr. Nu taku hozhmo tedaj ta Proceſs pred ſe vseti (TPo 1595: I,242) – Nun wöllen wir den Proceß für vns nemen (LH 1566: I,CXLIIb)). Zapis besede, ki je bila v 16. stoletju verjetno širše znana, se le malo razlikuje od Lutrovega. 3.5 Za velik del besedja, ki je bilo prvič zapisano v eni od postil ali pa se omejuje predvsem na rabo v njih, se je priložnost za vključitev ponudila s številnimi prime- rami,20 ki so bile mestoma celo ubesedovalno natančnejše kot v tujejezični predlogi. Npr.: kakor de bi eden hotel s’enim sklejdnikom rybe lovyti (TPo 1595: III,7) – als wenn jemand mit einem ſchüſſelkorb fi ſchen wolt (LH 1566: III,Vb). Tudi v pestro izrisano primero, ki ima namen narediti razumljivo priliko o povabljen- cih na svatbo, je v TPo vpletenih več dotlej še ne zapisanih izrazov: en ſaiaſt, kovačnica, slamnik, ki ga navaja tudi MD 1592, v TPo 1595 pa je bil prvič uporabljen sobesedilno: 19 Poimenovanje plinijan je navedeno le v TPo 1595, epikurar (z različicami) pa je širše poznan. 20 O različnih vrstah primer v knjižnem jeziku protestantskih piscev prim. Novak 2004: 224–229. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_6.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 72 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij Kadar bi en ſajaſt inu vpipan, kej od tiga Kladuva ali is Kovazhnize ſem tekel, vſvojej dolgi ſrajzi, venim slamniki, s’ſvojo zherno brado inu oblizhjem, mej te Ohzetne goſty ſtopil (TPo 1595: II,265) – Wenn ein ruſſiger/ wie er von dem hamer/ oder auß der ſchmitte herlaufft/ in ſeim langen hembd/ in eim badhut/ mit ſeim kolſchwartzen bart vñ angeſicht/ vnter die Hochzeyt Geſte trette (LH 1566: II,CLVIIb). Za en sam nemški samostalnik, uporabljen metaforično, Denn ſie waren die grundſuppen (LH 1566: II,LXXIII), so npr. v TPo 1595 uporabljeni trije pojasnjevalni samostalniki, ki jih zunaj postil ni mogoče najti (samostalnik pomije je prvič zapisan v JPo 1578): Sakaj ony ſo bily groupa, pomye ali goſzha (TPo 1595: II,130). Ponazorit- vi je namenjena tudi natančno prevedena primera, v kateri je uporabljen samostalnik klaftra: Moji greihi ſo hraſti ſhtiri klafftre veliki (TPo 1595: II,149) – Mein ſünd ſind eytel vierkleffterige groſſe eychbaum (LH 1566: II,LXXXIX). 3.6 V postilah so prvič uporabljeni tudi številni domači (npr. plašiti se (TPo 1595)) in nekateri prevzeti glagoli. Del le-teh je zadržal celo prvotno vezavo. Glagol žugati, ki se v TPo 1595 vedno pojavlja v povezavi z blizupomenskim glagolom trucati, npr. izkazuje iz nemščine prevzeto predložno tožilniško vezavo: Snajo inu vmejo taku na denarje inu blagu, na slate inu Tolerje ſhugati, inu truzati (TPo 1595: III,131) – Können alſo auff gelt vnd gut/ auff gülden vnd Taler pochen (LH 1566: III,LXXVIIa–b). Primerjave kažejo, da nekaj več glasoslovne variantnosti glede na prevodno pred- logo izkazujejo na novo zapisani, slovenskemu jeziku prilagojeni onomatopoijski izrazi: npr. So taku is te pameti plodrali (TPo 1595: II,98) – Plaudertern alſo auß der vernunfft (LH 1566: II,LVIIIb). 3.6.1 V postilah se je številnim že znanim glagolom na -irati21 pridružilo še več novih: fantazirati, jubilirati, panketirati, prakticirati, repetirati, revidirati (vsi so uporab- ljeni v TPo 1595; nekatere spremljajo tudi deležniki in glagolniki, druge pa iz glagolske podstave izpeljani samostalniki (npr. panketirar)). Glagol puštabirati, ki ga prav tako uvaja TPo 1595, se opira na nemško tvorjenko. Glagol hofi rati je uporabljen v dveh postilah: v KPo 1567 in v TPo 1595, različica ofi rati pa je zapisana v JPo 1578. Glagole irati in irati se ter študirati in študirati se je vpeljala KPo, kanonizirati, legitimirati, moderirati, testirati (in testator) pa se sploh pojavljajo samo v njej; makulirati, ordi- nirati in vizitirati so značilni za JPo 1578. 3.6.1.1 Velika večina naštetih glagolov je bila uporabljena pod vplivom nemških prevodnih predlog. Nekatere izmed tistih, ki so bili prvič zapisani v TPo 1595, sprem- ljajo bolj znani domači izrazi, ki so v nekaterih primerih samo pomenski približki. Npr. ty Papeſhniki jubilirajo ali vukajo (TPo 1595: II,45) – die Papiſten jubilirn (LH 1566: II,XXVIIb); Blagu ſtury ſerze, prangajo, panketyrajo, shiveo vlebainju (TPo 1595: II,182) – Gut macht mut/ prangen/ banckethieren/ leben im ſauß (LH 1566: II,CIX). Izjema pa je npr. glagol repetirati, ki je bil domnevno del Trubarjevega besed- 21 Izven postil so bili že uporabljeni naslednji glagoli: absolvirati, apelirati, defi nirati, dešpirati, dispu- tirati/dišputirati, eksaminirati/ekseminirati, reformirati, regirati, špancirati in drugi. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_6.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Majda Merše, Prepoznavnost in značilnost besedja slovenskih postil 16. stoletja 73 nega zaklada. Primerjava je pokazala, da ga na preverjenih mestih v nemški prevodni predlogi ni. Npr.: kakor Chriſtus vtem Evangeliu repetyra, ima en zhlovik Ozheta inu Mater sapuſtiti (TPo 1595: III,183) – wie Chriſtus ſolches im Euangelio widerholet/ Sol der menſch Vatter vnd Mutter laſſen (LH 1566: III,CVIIb). 4 Obsežne in besednozakladno raznolike postile so slovenski protestantski pisci 16. stoletja uspešno prevedli tudi zato, ker so dobro obvladali besedotvorne možnosti slovenskega jezika. Besedne družine so večinoma z uporabo znanih in uveljavljenih modelov širili v različne smeri.22 4.1 Splošno znanim glagolom (domačega, slovanskega ali tujega, večinoma nemškega izvora) se v postilah neredko pridružujejo deležniki in deležja ter glagol- niki: npr. antikati se + antičejoč, drengati + drengan, streči + strežen (vse v TPo 1595); petlati, petlanje, petlar + petlan (KPo 1567); cukati + cukati se in cukanje ter grevati + grevanje (TPo 1595); skrbeti + skrbeti se, skrbiti (JPo 1578) itd. V TPo 1595 sta široko uporabljanemu glagolu prangati ‘bahati se, postavljati se s čim’ in glagolniku pranganje dodana še po enkrat zapisana pridevnika prangljiv in prangavski, ki sta kot ustreznici za isto nemško besedo (prechtig)23 rabljena sopomensko in zato tekmovalna: Nikar en bogat, prangauſki, offertni inu goſpoſki Krajl (TPo 1595: I,3) – Nicht ein reycher/ prechtiger/ herrlicher König vor der welt (LH 1566: I,IIb); Kadar bi leta GOSPVD pred tem Svitum hotel velik inu prangliu biti (TPo 1595: I,79) – Wenn diſer Herr vor der welt groß vnd prechtig ſein wolte (LH 1566: I,XLVIIb). Glagolnik klopotanje, ki je uporabljen v TPo 1595, nima izpričanega glagolskega izhodišča klopotati, čeprav je na njegov obstoj mogoče upravičeno sklepati. 4.1.1 Značilnost vseh treh postil, zlasti pa Kreljeve in Juričičeve, so številni deležniki in deležja, ki se v drugih besedilih ne pojavljajo.24 Izstopajo zlasti različne pojavne obli- ke deležnika in deležja na -č (-oč/-eč, -eoč, -ejoč)25 in -ši. Zadnji so tipični za JPo 1578. Npr.: prijezdeoč, tičoč (KPo 1567), odperioč, petlajoč (KPo 1567 in JPo 1578), hineč, obrnivši se, posadivši (JPo 1578), zaslišijoč, ki je očitno tvorjen iz sedanjiške oblike 22 Pregled besedotvornih tipov in uporabljenih besedotvornih sredstev, ki jih nakazujejo s postilami vpeljane samostalniške, glagolske in pridevniške tvorjenke, je v primerjavi z rezultati že opravljenih bese- dotvornih raziskav jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (npr. Vidovič Muha 1984 in 1988, Merše 1995 in Legan Ravnikar 2003), pokazal, da gre večinoma za uporabo najbolj uveljavljenih obrazil. V 16. stoletju izpričano tvorbeno živost potrjuje tudi primerjava z današnjim stanjem (Toporišič 2000: 143–232), ki jo posredno zrcali tudi SSKJ. 23 Pridevnika se zaradi sledov glagolskega pomena v celoti pomensko ne izenačujeta z nemško ustrez- nico. 24 Na primerjalno ugotovljeno, izstopajočo pogostost obeh deležnikov sedanjega časa -óč/-éč in -ši v Kreljevem in Juričičevem jeziku je na več mestih opozorila M. Orožen (1977: 124–126 in 2003: 103–105; 1987: 25–26). Avtorica ugotavlja, da je številčnost tovrstnih deležnikov, ki jih je mogoče uvrščati med arhaične pojave Kreljevega jezika, povezana z njegovim poznavanjem cirilskih in glagolskih pismenih virov. Prim. tudi Jesenšek 1998: 277–286, zlasti 277 in 283–284. 25 Deležnike in deležja na -eoč ali -ejoč, ki se pojavljajo le v postilah, je mogoče najti tudi na seznamu, ki ga je na osnovi alfabetarijev popolno izpisanih protestantskih del sestavil Ahačič (2005: 93). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_6.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 74 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij (TPo 1595) itd. Med do tedaj nezapisanimi besedami je tudi več zanikanih deležnikov: npr. netaječ, nezapopadeč (TPo 1595); taku zhaſtita, ſvitla, leipa, netajezha prizhovainja vtem Svetim Piſmi imamo (TPo 1595: II,101); Boshja della, preidan ſe ona ſgode, ſo nesapopadezha inu nesaſtopna (TPo 1595: I,148) – v robni opombi). 4.1.2 Dobro znano glagolsko podstavo je mogoče odkriti tudi v novih samostalniških tvorjenkah, ki jih uvajajo posamezne postile. Na splošno znani glagol braniti se npr. na- vezuje samostalnik branitelj (JPo 1578), na glagola prihoditi in pristajati pa prihodišče in pristanišče (oboje v JPo), ki kažeta na uveljavljenost obrazila -išče. 4.1.3 V protestantskih postilah se prehodnim glagolom kot sistemska dopolnila pridružujejo povratni glagoli (ferdamovati + ferdamovati se), že uporabljenemu členu vidskega nasprotja pa na enega izmed ustaljenih načinov tvorjeni vidsko nasprotni člen. V vsaki izmed postil je mogoče zaslediti več ustaljeno tvorjenih predponskih gla- golov, ki se izven postil oz. celo zunaj posamezne postile ne pojavljajo. Praviloma so tvorjeni z eno izmed pogosteje uporabljanih predpon, ki hkrati izkazuje enega izmed osnovnejših pomenov. Npr. dodati (KPo 1567); domartrati se, izmalati, izpremazati, odvižati in odvižan, vrsta izpridevniških glagolov (ogreniti, osladiti, ostuditi, otemniti), okvakati, podpahniti (rigle), pognadati in pognadan, pokrepiti se, presijati, prilastiti in prilasten, prišparati, privdariti (vse TPo 1595); pomendrati (JPo 1578). Ob znanih dovršnikih se pojavljajo novi nedovršniki: pohujšovati (JPo 1578), podgrinjati (gvant), prigrebati, prigledovati (vse troje TPo 1595), prinositi, ki je kot tvorbeni arhaizem26 omejen na Kreljevo in Juričičevo rabo, itd. Našteti je mogoče tudi več primerov na novo zapisanih, brezhibno tvorjenih vid- skih nasprotij. Samo v TPo 1595 se npr. pojavljata priponsko tvorjeni vidski nasprotji premreti – premirati in priudariti – priudarjati, v JPo 1578 pa nasprotje obslužiti (božje službe) – obsluževati (farško službo). 4.2 Na že uporabljene samostalnike so se navezali novi pridevniki. Največ jih je za prevod razgibano napisane Lutrove postile potreboval Trubar: npr. afi nja + afi nski, anžidel + ajnžidelski,27 burfel + burfl ov (igra), osat + osatov (grm), pesek + peskov (zrnce), sova + soviski (pesem), slama + slamen (en ſlamni ſhakel (TPo 1595: I,30) – v Megiserjevih slovarjih se pojavlja slamnen), žamet + žametov. Samostalnik auptman je uporabljen v vseh treh postilah, naveden pa je tudi v drugem registrskem stolpcu, ki se omejuje na besedje, znano na Koroškem. Pridevnika auptmanji (KPo 1567) in auptmanov (JPo 1578) pa sta se pojavljala le v omenjenih postilah. 4.2.1 Pregled na novo zapisanih pridevnikov kaže na pogostost izpeljave z obrazi- li -ov in -ski oz. -iski (tudi bulski in baalovski (oboje v JPo 1578) ter baalitiski (KPo 26 Prim. Merše 1995: 52–53. 27 Pridevnik anjžidelski ‘puščavniški’, ki je prvič zapisan v TPo 1595, glede podstave izkazuje tesnejšo navezavo na izvirno nemško besedo kot samostalnik, ki je bil uporabljen že v TC 1575. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_6.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Majda Merše, Prepoznavnost in značilnost besedja slovenskih postil 16. stoletja 75 1567), odkriva pa tudi besedotvorne različice tipa auptmanji – auptmanov.28 Pridevnika angelov (JPo 1578) in splošno rabljeni angelski sta tudi v JPo 1578, kjer sta uporabljena oba, že izkazovala pomensko specializiranost, to je nanašalnost na eno samo osebo (angelov) in na več oseb oz. splošno svojino (angelski).29 Npr.: Angelouo Oblizhye (JPo 1578: II,4b) – angelska pomoč/vojska/selstvo itd. V postilah je mogoče zaslediti tudi pridevnike, ki se besedotvorno vežejo na predvidljive, govorno uporabljane, vendar nezapisane samostalnike: npr. hodničen, ki je izpeljanka iz samostalnika hodnik ‘plat- no’; slednji v knjižnem jeziku ni izpričan. Postile so vpeljale tudi nekaj pridevnikov na -ast, ki glede besednovrstne karakte- ristike podstave niso povsem enotni (npr. bolehast (KPo 1567), krevljast (KPo 1567 in JPo 1578), lotrast, ki ga je vpeljala JPo 1578, uporabljen pa je tudi v TPo 1595, ter črvojedinast, progast, sajast, skalast iz TPo 1595). Prinesle so tudi nekaj pridevniških tvorjenk, ki so bile z novimi obrazili (ali celo obrazilno kombinacijo) izpeljane iz že znanega pridevnika: npr. cagoviten (TPo 1595) iz cagov/cagav + -it- + -en. 4.3 Besedne družine so se iz samostalniških jeder razraščale tudi v druge smeri: blek je bil prvič uporabljen v TT 1557, v KPo 1567 pa se mu je s prenesenim pomenom pridružil še glagol blekati se. Skorajda v vseh delih izpričani zgodnji izposojenki hiša in pridevniku hišen se v TPo 1595 pridružuje pomensko že nekoliko oddaljeni glagol hišiti (‘gospodariti’),30 ki ga spremlja glagolnik hišenje. 4.3.1 V postilah je bilo uporabljenih tudi več ustaljeno tvorjenih samostalnikov, ki jih je glede na določljivi besedotvorni pomen mogoče uvrstiti v več podskupin. 4.3.1.1 Lutrova postila je kot Trubarjeva prevodna predloga spodbujala tudi k rabi samostalnikov ženskega spola, ki označujejo ženski par k bolj znanemu samostalniku moškega spola. Tovrstni samostalniki so (ustaljeno) tvorjeni iz samostalnikov moškega spola z dodatkom obrazila -ica: npr. doktor + doktorica, ključar + ključarica, purgar + purgarica31 (vse v TPo 1595). 4.3.1.2 Postile so uvedle tudi več novih skupnih imen: hlodje ‘več hlodov’, judov stvo (oboje v TPo 1595). Npr. kir vſaj ta GOSPVD ne govory od kameinja inu hlodja (TPo 1595: III,172) – ſo doch der Herr nit redet von ſtein vnnd holz (LH 1566: III,Cb). 28 Pridevnika sta v KPo 1567 in JPo 1578 uporabljena sopomensko: nad Auptmanijm ſlushabnikom (KPo 1567: LXXVIII) in ſlushabnik Auptmanij sdravie dobi (KPo 1567: LXXIb) – ſlushabnik Auptmanou ie sdrauie preyel (JPo 1578: I,52b). V obeh primerih je izražena pripadnost eni sami osebi (avptmanu) in ne splošna svojina, kar kaže, da je pomensko razmejevanje med besedotvornimi obrazili še potekalo. Prim. Orožen 1987: 32. 29 Prim. Vidovič-Muha 1978: 269–270. 30 Gdi je pak Chriſtus, tukaj ne bode ta Hudizh dolgu mogel hiſhiti (TPo 1595: II,16) – Wo aber Chriſtus iſt/ da wird der Teuffel nicht lang hauſen können (LH 1566: II,XI); ty bi dobru mogli v’enim lejtu tulikain ſadjati, ſkaterim bi en drugi /.../ dvei ali try leita dobru hiſhil inu goſpodaril (TPo 1595: III,27) – die ſolten wol in eim Iar laſſen auffgehen/ da ein ander /.../ zwey oder drey Iar mit köndte reychen (LH 1566: III,XVIIb). 31 Tovrstna poimenovanja so pogosto navedena povezano: npr. hude purgarje inu purgarize tukaj puſtiti (TPo 1595: I,10). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_6.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 76 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij 4.3.1.3 Postile so nudile pogoje tudi za uporabo pomensko abstraktnejših samostalniških tvorjenk, ki so se tvorbeno večinoma navezovale na splošno znani izhodiščni samostalnik. Splošno razširjenemu samostalniku gospodar sta se npr. v po- stilah pridružili pridevniški različici gospodarjov in gospodarjev ter samostalnik gospo- darstvo, ki se mu v KPo in JPo 1578 pridružuje še glasoslovna različica gospodščina v istem pomenu.32 Sestav razširjajo tudi zanikane različice kot nebruma, netugent (TPo 1595) itd. 4.3.1.4 Zelo številno skupino sestavljajo na novo zapisane manjšalnice, ki so tvorje- ne z že znanimi in uveljavljenimi obrazili. Največjo besedotvorno pestrost izkazujejo manjšalnice moškega spola, saj so izpeljane z obrazili -ec, -ek, -ič/-čič in -aj. Npr.: go- spodec (KPo 1567), kotec, pogledek, portek (vse TPo 1595). Pri pogledek je na izpeljavo z obrazilom -ek vplivala kratkotrajnost dejanja, saj bi kaka druga pomenska sestavina ne bila združljiva s prilastkom strašen;33 blečič, doktorčič, klobučič (vse TPo 1595), farčič (KPo 1567) itd. Manjšalnice srednjega spola so enotno tvorjene z obrazilom -ce: npr. drevce, gnezdece (oboje TPo 1595), manjšalnice ženskega spola pa večinoma z obrazilom -ica, npr. blazinica, devičica, kramica, mačica, pripravica (vse TPo 1595), čačica (JPo), redkeje s -ka, pri katerem je pomen manjšalnosti pogosto zabrisan (npr. bilka, šiška). Besedotvorne različice kažejo na obstoj sopomenskih besedotvornih obrazil, pa tudi na nedokončanost procesa njihovega razvrščanja in ustaljevanja. Med- sebojno številčno razmerje različic občasno razkriva tudi bolj zaostreno tekmovalnost. V TPo so npr. uporabljeni kar trije izrazi, ki označujejo majhno količino, ki se naenkrat pogoltne: griželj, griželjc in grižljaj. Grižljaj je bil prvič naveden v prvem registrskem stolpcu DB 1584 (Crajnſki), griželj in griželjc pa sta zapisana na novo. Nove manjšalnice so se skladno z obema prevodnima predlogama pojavljale v vseh treh postilah, na posameznih besedilnih mestih pa so se opazno nakopičile. Npr.: Aku on naide en prasen kotez vhiſhi, taku ſtury eno kamrizo ali kramizo is njega (TPo 1595: II,185). V dveh sosednjih povedih v TPo 1595 (na strani II,227) so – kot v pre- vodni predlogi – nanizane kar štiri manjšalnice (ptičica, klobučič, gnezdece, drevce), od katerih so tri prvič zapisane (klobučič, gnezdece, drevce). Pomenske sestavine majhnosti, ljubkosti, všečnosti, mladosti ipd. so v številnih primerih poudarjene s pripisanimi prilastki, ki so prav tako natančno prevedeni. Npr.: taku je tu vſaj vriſnizi le ena bilka inu maihina troſhiza (TPo 1595: II,149); Pervizh je ena leipa gladka mazhiza, katera ſe puſty gladiti (TPo 1595: I,255); ta shenſki folk to lubo Divizhizo vtej pohleuſzhini ne ſluſha (TPo 1595: III,128); en moder vmejtaln vertar, kateri vſelej mlada dreuza saſsaja (TPo 1595: III,44). 4.4 Protestantske postile so množile tudi sestav pridevniških in izpridevniških tvorjenk. Splošno rabljeni pridevnik drz je bil npr. tvorbeno izhodišče za pridevnik drzen in za samostalnik drznost. Obe tvorjenki sta bili prvič zapisani v KPo 1567. Na 32 O pogostnostnem razmerju med različicami gospodščina/gospodšćina in gospoščina/gospošćina v KPo 1567 in JPo 1578 prim. Merše – Novak – Premk 2001: 62. 33 Ampak tukaj je bilu tu ta troſht, de je on vejdil, takou ſtraſhan pogledek ali videinje nej njemu velalu (TPo 1595: I,11) – Aber da war das der troſt/ das er wuſte/ ſolcher ſchröcklicher anblick gülte nicht jm (LH 1566: I,VIIb). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_6.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Majda Merše, Prepoznavnost in značilnost besedja slovenskih postil 16. stoletja 77 splošno rabljeni števnik dvoj se opira samostalnik dvojina, ki ga navaja JPo 1578, ob nepregibnem fraj obstaja tudi samostalnik frajunga (KPo 1567), ki je bil sicer samo- stojno sprejet. Med na novo zapisanimi (izpridevniškimi) samostalniki, ki označujejo lastnosti, se pojavljajo besedotvorne različice kot slabost in slanost, ki sta bili splošno razširjeni, ter v posameznih postilah uporabljeni slabota (TPo 1595) in slanota (JPo 1578), pa tudi odrtija, gorkost, otročost, rdečost (vse v TPo 1595) itd. 4.4.1 Na že znane pridevnike so se tvorbeno ustaljeno navezovali novi prislovi (npr. kisel + kiselo/kislo (npr. kiſsilu gledajo (TPo 1595: III,163); tu kiſsilu inu teſhku ſtane (TPo 1595: I,275)). Besednodružinsko razsežnost je z dodatkom prislova netrpežljivo in samostalnika netrpežljivost k širše poznanemu pridevniku netrpežljiv zagotovila TPo 1595. Z dotedaj nezapisanim glagolnikom vcaganje pa je netrpežljivost povezala v dvojno formulo, ki označuje negativno čustveno stanje: Sakaj tukaj ſe bode veliku farlikoſti, iskuſhnjau inu suparnoſti naſhle, katere vas vſe kneterpeſhlivoſti inu vza- gainju bodo permorovale inu gnale (TPo 1595: II,85). 4.5 Postile nasploh prinašajo oblico izrazov, ki temeljijo na znanih izhodiščih: kljubu + kljubi sta znani različici, ki se pojavljata v povedkovni rabi. Na njuni osnovi je nastal glagol kljubovati, ki ga uzavešča TPo 1595. 4.6 Med besedjem, ki se pojavlja le v postilah, je tudi več tvorjenk z zloženo pod- stavo: npr. bogašentovavski, bogašentavec; dobroratanje; kolačovžegnavec (vse TPo 1595). Mnoge izmed njih zrcalijo zgradbo nemških ustreznic. Npr.: Kateri bi letukaj po tem dobru ratainju /.../ to reizh hotel ſodyti (TPo 1595: II,48) – Wer hie nach dem wolgerath /.../ die ſach wil vrtheylen (LH 1566: II,XXIXb). 5 Med posebej opazne značilnosti postil spada ponazarjanje verskega nauka s slikovitimi primerami in z »močnimi« slikami. K prepričevalni učinkovitosti besedilne vrste prispevajo tudi zajeti frazemi (npr. ogrditi se komu v roko) in pregovori, nago- vori, raznovrstni, zlasti razpoloženjski medmeti (npr. čaj, fuj) ter kopičenje čustveno označenih besed in besednih zvez. Znak povečane ekspresivnosti besedil je tudi veliko število modifi kacijskih izpeljank, zlasti manjšalnic, ki so prav tako eno izmed sred- stev za doseganje čustvene odzivnosti naslovnikov. Uporabljeni so novi samostalniki, glagoli in pridevniki, ki so pozitivno ali negativno čustveno zaznamovani, na kar kaže tudi nenevtralno sobesedilo (npr. pankrt, šelm; crkniti, natepsti se (npr. rib, štrukljov), natrobiti; debeloumen itd.: Ti grobi ſhelm ſe neſramujeſh, de ti taku ſtojiſh, kakor en Pain (TPo 1595: I,31) – Du grober ſchelm/ ſchemeſtu dich nicht/ das du ſo ſteheſt wie ein ſtock (LH 1566: I,XIXb)). Glagol natrobiti označuje vsiljivo širjenje verskega nauka katoliških pridigarjev: npr. ta Pridigar, kir na tvojm vratu viſsi, ja pod tem levim Seſzom leshi, ta tebi s’ſvojm pridigovanjem polna vuſheſsa natrobi /.../ Tu dela tvoj Pridigar, ta ſtari Loter, ta te taku prozh vlejzhe, de ti dobru vſak dan pridige ſliſhiſh (TPo 1595: I,193). Vmes so tudi slabšalni izrazi, ki označujejo vsebinsko prazno, nespametno ali neresnično govorjenje: npr. Ay niſtar nei, ena zhéſhnia ie, kar ſàm od niega ſliſhala (KPo 1567: CXV) – Ey/ es muß erlogen ſein/ was ich von dem Chriſto gehört habe Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_6.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 78 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij (SA 1559: I,XCIIb). V TPo 1595 je npr. učinkovitost na novo zapisanega samostalnika cunja povečana z dodanima prilastkoma star in hudičov: npr. GOSPVD, puſti mene eno ſtaro zujnjo biti, s’katero jeſt tvojmu Synuvi te zhreule isbriſhem (TPo 1595: I,26) – Herr/ laſſe mich ein alten lumpen ſein/ da ich deinem Son die ſchuch mit wiſche (LH 1566: I,XVIb). Stopnjevana čustvenost je spodbujala tudi k pogosti rabi zelo raznolikih primer- nikov in presežnikov (npr. brž v KPo 1567 in brže v JPo 1578). V postilah (zlasti v TPo 1595) je uporabljenih tudi veliko primerov privzdignjenega34 (elativnega) stopnjevanja (prelen, prenagel, preneprijazniv, presovraž, prezrel (vse TPo 1595) ter prelep (JPo 1578), ki praviloma nadomeščajo nemško zvezo zu + pridevnik. 5.1 Besedje, ki ga uzavešča raba v postilah, pogosto izkazuje neosnovni oz. prene- seni pomen, ki je praviloma »v službi« ideologije. Razkriva ga sobesedilno okolje (npr. netipični vršilci dejanja ali ekspresivne povezave z dodanimi prilastki). Npr.: 1. Da ie Chriſtuſ ta pravi Goſpod Nebeſ inu semlie, vode inu Moria. Ta pravi Patron, Zhovnar inu Barkador (KPo 1567: LXXXI)35 – Das Chriſtus allein ein Herr iſt/ Himels vnd der erden/ der Waſſer vnd des Meeres/ allein der eynige Patron/ Schiffman vnd Gleitzman (SA 1559: I,LXII); 2. Ne klizheio na pomuch /.../ S. Nikola, kakòr naſhi ſlepi Papeshki Barkadorij (KPo 1567: LXXXb) (odlomek je Kreljev dodatek); 3. Na céſti ſedeti inu Boga ime proſiti nei drugo, tàmuzh sûnai pota te Vere ſe po céſti tih delaûzhenikov inu poſtavcov vlazhiti, inu ſe sgul ſpetlanimi deli inu ſ’zhloveſkim saſlusheniem blekati alli fl ikati, kakòr ſe ie nam pod tim Papeshtvom dolg zhaſ godilu (KPo 1567: CIIIIb) – Am wege ſitzen vnnd betteln/ iſt nichts anders/ denn auſſer dem wege des glaubens/ ſich vnter den Wercklerern vnd Geſetzpredigern blewen/ vnd ſich mit eyttel bettelwerck/ menſchlicher wercke vnd verdienſte fl icken/ wie ein lange zeyt geſchehen iſt (SA 1559: I,LXXXIIIb).36 Ekspresivnejše, redko rabljene izraze37 je tudi Krelj opremljal z bolj uveljavljenimi sopomenkami, četudi so bile tujega izvora. 6 V TPo se ponovno pojavljajo tudi nekatere besede, ki so bile pred tem že zapisane. Nova je njihova sobesedilna raba. Samostalnik frauva je bil npr. že leta 1550 sestavina besednega seznama splošno znanih imen in občnoimenskih poimenovanj, namenjene- ga v prvi vrsti bralnim vajam in uzaveščanju glasovne različnosti črkovnih znamenj.38 Vključen je bil tudi v druge besedne sezname slovarskega značaja: v drugi registrski stolpec v DB 1584 (Goſpá (Crajnſki) Frava (Coroſhki) (DB 1584: CcIIIIb)) ter konec obdobja kot ustreznica tudi v oba Megiserjeva slovarja. Pogosto pojavljanje besede v TPo 1595 je dokaz, da je bila tudi pogovorno splošno rabljena, hkrati pa primerjava razkriva široko usklajenost njenega pojavljanja s prevodno predlogo: npr. Luba frawa 34 Prim. Toporišič 1992: 314. 35 Barkador, ki ga uvaja KPo 1567, je različica širše poznanega barkarola/barkorola. 36 Veliko drugotnih pomenov je nastalo po poti metaforizacije, ki je ena izmed osnovnih večpomenskostnih vrst v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (Novak 2004: 73–91). 37 Glagol blekati se je (enkrat samkrat) uporabljen samo v KPo 1567. 38 Fabian florian fortunat fraua (TA 1550: 7). Prim. Novak 1988: 126. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_6.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Majda Merše, Prepoznavnost in značilnost besedja slovenskih postil 16. stoletja 79 (TPo 1595: II,165) – Liebe fraw (LH 1566: II,XCIX); ta fravua zhes vſe fravue (TPo 1595: III,127) – die fraw vber alle frawen (LH 1566: III,LXXIIIIb). Kljub vključenosti v slovensko a-jevsko sklanjatev samostalnik mestoma kaže precejšnjo pisno odvisnost od izvirnega zapisa, saj je med pisnimi različicami tudi zapis frawa (poleg različic fra- va, fravua, fravva, frauva).39 Velik del besedja, ki so ga prispevale postile, je Megiser vključil tudi v svoja večjezična slovarja, k čemur ga je pogosto spodbudila živa raba. V ponazoritveni primeri Sakaj mej temi Karſzheniki taku gre, de ſe miſhji drek mei Poprom najde (TPo 1595: II,265) – Denn vnter den Chriſten gehet es ſo zu/ das man fi ndet meußdreck vnter dem pfeffer (LH 1566: II,CLVIIb) so kar tri besede (drek, mišji in poper), ki jih vključujeta tudi oba Megiserjeva slovarja, sobesedilno pa so uporab- ljene v TPo 1595. Sobesedilna raba omogoča povezave z različnimi prilastki (npr. mišji, hudičov drek) in preoblikovanja le-teh v stalne zveze. 7 Pregled besedja, ki so ga v slovenski knjižni jezik vpeljale postile in ki ga je mogoče zaslediti le v njihovem sobesedilnem okviru, je pokazal na zelo veliko število prevzetih, delno prevzetih40 besed in kalkov. Plast knjižno rabljenih, iz nemščine pre- vzetih besed se je opazno okrepila zlasti po zaslugi Trubarjeve Hišne postile.41 Dom- nevati je mogoče, da je na njihovo število nekoliko vplivala tudi Trubarjeva zmanjšana možnost iskanja med obstoječim slovenskim besedjem. Iz nemščine prevzeto besedje pričakovano izkazuje zelo različno stopnjo prilagoditve, kar zrcalijo številne glasov- no-pisne variante. V TPo 1595 so bili poleg že omenjenih prvič uporabljeni tudi na- slednji izrazi: jamer, jamrati, kleinot in klenot, pular in pularija (zadnjo je v skrbi za razumljivost besedila Trubar opremil s sopomenko, pripisano za veznikom; npr. kadar ti eno nepoſhteno Sheno vidiſh, katera sa ſvoje pularije ali lotrije volo, ſe na tu nar leipſhe snaſhi ali zyra (TPo 1595: II,184) – wenn du ein vnzüchtig Weyb ſiheſt/ die ſich jre bulerey außzurichten/ auff das ſchöneſt ſchücket (LH 1566: II,CX)). Tesnejšo naslonjenost na predlogo razodeva tudi begerovati (TPo 1595), ki izkazuje manjšo glasoslovno prilagoditev kot splošno uveljavljena različica pegerovati. 7.1 Tipologijo razširjajo zloženke s prevedenim prvim in prilagojenim ali zamenja- nim drugim delom: proti partija (naſha pruti parya ſe ſmeje, vuka (TPo 1595: II,44) – vnſer gegenteyl lacht/ ſinget vnd jauchtzet (LH 1566: II,XXVIIb). 39 V TPo 1595 se različno zapisani samostalnik pojavlja 59x. Pisne različice so v naslednjem pogostnost- nem razmerju: frawa/fraw (rod. mn.) – 18x, frava –13x, fravua/fravu (rod. mn.) – 12x, fravva/fravv (rod. mn.) – 9x, frauva – 7x. 40 Npr.: glagol aniti, ki ga je vpeljala JPo 1578, ter anvzeti se in antikati, ki se pojavljata v TPo 1595; ali raba prevzetega prislova nah v povezavi z glagoli (dati, dajati ter priti; v TPo 1595): vely on tej Sheni nje zhaſt dati, tu je, satu nje ſhonati inu nahdati, de je ona ena slaba poſsoda (TPo 1595: III,189) – heyſt er dem Weyb ſein ehr geben/ das iſt/ Darumb ſein ſchonen vnd nachgeben/ das es ein ſchwächer werck zeug iſt (LH 1566: III,CXb). 41 Z besednimi nemčizmi v Trubarjevem jeziku se ukvarjajo številne razprave, med njimi tudi Toporišičeva Besedni germanizmi v Trubarjevem Catechismusu. Avtor je v besednem sestavu prve Trubarjeve in hkrati prve slovenske knjige odkril pribl. 170 besed s koreni, osnovami ali podstavami, prevzetimi iz nemščine (Toporišič 1988: 109–118). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_6.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 80 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij 7.2 Med značilne sestavine besedja, prevzetega iz nemščine, spadajo zloženke z ohranjeno besedotvorno zgradbo, le z manjšimi ali celo brez vidnejših znakov podomačitve (npr. ajgenšaft (TPo 1595), andtverh (TPo 1595), bullenkramer (KPo 1567)42 ter prevzete besede, pri katerih je iz zapisa prepoznavna prvotna zvočna podoba (npr. fürst iz KPo 1567),43 čeprav slednjo tudi v primeru bolj ali manj zvesto ohranjene prvotne pisne podobe sicer nedvoumno razodeva raba v slovenskem sobesedilu. 7.3 Največ znakov prilagojenosti slovenskemu jeziku kažejo glagoli, saj so s spe- cializiranimi morfemi (to je priponsko in predponsko) razvidno vključeni v sloven- ski vidski sistem: npr. naštrihati, zaknofati. Isto velja tudi za glagole z ohranjenim nemškim prefi ksom, pri katerih je vidsko razločevanje uresničeno z menjavo pripon in spremljajočimi glasoslovnimi spremembami: npr. anvzeti – anjemati. 7.3.1 Protestanske postile so z novimi kombinacijami prislovov in glagolov opazno razširile sestav glagolskih kalkov: npr. doliobrajtati (KPo 1567), doliglodati, dolipostre- liti, dolizmalati, goripojesti, goriprebosti, semkajdržati (vse TPo 1595) itd. Mnoge od njih spremljajo pričakovani členi besednih družin: ustaljeno tvorjena vidska nasprotja (v TPo 1595 se ob glagolu doliomiti se pojavlja tudi doliomivati) ter glagolske oblike – deležniki in glagolnik (doliomiven in doliomivenje, doliomivanje). 7.4 Značilna sestavina Trubarjeve Hišne postile je tudi večje število iz nemščine prevzetih, do leta 1595 še ne zapisanih pridevnikov (npr. epikuriš,44 farlih, ferem, fi r- bicig, grob, irig, privat itd.), ki razširjajo skupino do tedaj znanih in večinoma pogosto rabljenih pridevnikov, kot so falš, gmajn itd. Primerjava s prevodno predlogo razkriva, da se prevzeti pridevniki v slovenskem jezikovnem okolju rabijo nepregibno, kar se v odnosu do nemščine, kjer se številni izmed njih ustaljeno pregibajo, kaže kot zanimiva posebnost: Npr. 1. de ti nikar vezh taku leen, nemaren, vtragliu, fyrbizig, neſveiſt ne boſh (TPo 1595: II,144) – das du nich mehr ſo faul, vnachtſam/ laß/ fürwitzig/ vntrew ſeyeſt (LH 1566: II,LXXXVI); 2. Kadar ti enkrat saſhentaſh, ali eno grob beſsédo vun ispuſtiſh, inu miſliſh, tu Déte je nej ſliſhalu, taku je vshe sapopadena (TPo 1595: III,161) – Wenn du einen fl uch thuſt/ oder ein grobes Wort herauß leſt/ vnnd denckſt/ das kind habs nit gehört/ bald iſt es gefaſſet (LH 1566: III,XCIIIIb). Nasprotno pa npr. pridevnik natural,45 ki ga je pogosto rabil Juričič, izkazuje pregibanje po spolu in številu. Npr.: Ta /.../ nas Rani na vſih naturalih Teleſnih inu Duhounih darih inu kripoſtah (JPo 1578: II,149b) – der /.../ verwundet vns in allen natürlichen/ leyblichen/ 42 Npr.: Taku dolgo, da ie /.../ Chriſtuſ od ſmèrti vſtal, inu te ſtacunarie, Bullenkramerie, inu vàrdiane tako raspodil (KPo 1567: CLXXI) – Biß ſo lange/ das /.../ Chriſtus erſtanden iſt/ Vnd hat die Bullenkremer/ vnd ſchriffthüter/ ſo zuſcheuchtert (SA 1559: I,CXXVIIb). 43 Beseda se je skupaj z drugimi členi besedne družine pogosto pojavljala v glasovno bolj podomačeni obliki: furst in first/firšt. 44 Oblika epikuriš se kot sopomenka pridružuje pridevniku epikurski, ki ga je Trubar uporabljal v svojih biblijskih prevodih. 45 Isto velja tudi za Juričičevo rabo pridevnika kontent: So li vshe ſtem te shene kontente inu ſmirom? (JPo 1578: II,5b) – Sind nun die Weyber zu frieden? (SA 1559: II,Vb). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_6.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Majda Merše, Prepoznavnost in značilnost besedja slovenskih postil 16. stoletja 81 vnd geyſtlichen krefften vnd gaben (SA 1559: II,CXXXII). Pridevnik privat izkazuje nepregibnost v nemški predlogi in slovenskem prevodu. Med tipično leksiko postil spada tudi v vseh treh delih izpričani, prevodno zvesto prevzeti pridevnik evangeliš,46 ki ga drugje ni mogoče zaslediti.47 8 Dosedanje raziskave Kreljevega in Juričičevega jezika so opozorile tudi na svojsko besedno izbiro posameznega avtorja.48 Za Kreljev prevod postile in za njegov jezik nasploh so značilne besede narečnega izvora (npr. brav), t. i. glagolizmi oz. hrvatizmi (npr. blagosloviti, glumiti, kobniti), mednarodno uveljavljene besede latinskega ali grškega izvora (npr. apokalipsa, diferencija), romansko besedje (npr. butega, man- drija, moneta, šklat) itd. Za Juričičev jezik pa je značilno povečano število besednih hrvatizmov (npr. grustiti se, jedinstvo itd.). Preverjanje obsega rabe naštetih besed v celotnem knjižnojezikovnem okviru 16. stoletja je pokazalo, da so zares omejene le na rabo v postilah, bodisi Kreljevi, Juričičevi ali v obeh. 9 Obseg besedja, omejenega na (sobesedilno) rabo v postilah, bi še nekoliko razširilo upoštevanje razlikovalnih glasoslovnih, besedotvornih ali celo samo pisnih značilnosti, ki so najpogosteje individualnega značaja.49 VIRI BH 1584 = Adam BOHORIČ, 1584: Arcticae horulae vuccivivae. Wittenberg. DB 1578 = Jurij DALMATIN, 1578: BIBLIE, TV IE, VSIGA SVETIGA PISMA PERVI DEIL. Ljub- ljana. DB 1584 = Jurij DALMATIN, 1584: BIBLIA, TV IE VSE SVETV PISMV, STARIGA inu Noviga Teſtamenta. Wittenberg. Faksimile, 1968. Ljubljana: Mladinska knjiga v Ljubljani v sode- lovanju z založbo Dr. Trofenik v Münchnu. JPo 1578 = Jurij JURIČIČ, 1578: POSTILLA, To ie KERSZHANSKE EVANGELSKE predige. Ljubljana. KPo 1567 = Sebastijan KRELJ, 1567: POSTILLA SLOVENSKA. Regensburg. 46 Pridevnik evangeliš, ki ga je mogoče zaslediti v vseh treh postilah, se pojavlja ob splošno rabljenih različicah evangelski in evangeliski. Na praktično nezamenljivost obeh osnovnih različic opozarja lepo vidna delitev skladenjskih vlog: evangeliš se uporablja kot povedkovo določilo, evangelski/evangeliski pa kot prilastek z naslednjimi najpogostejšimi odnosnicami: krščenik, pridigar, resnica, bukve, vuk. Npr.: 1. Kada ſe ie pèrvizh ta ſveti Evangeliõ ſpet sazhel prav predigovati, po Nembſkih deshelah, ſo vſi Lüdie ſe k’niemu gnëli, inu po vſi ſijlli ôteli Evangeliſh biti (KPo 1567: XCI) – Alſo gieng es auch bey vnſern zeyten/ im anfang des Euangelij/ da lieffen alle Menſchen zu (SA 1559: II,LXXII); 2. katerih ie sdai doſti, kyr ſo danas tako, iutri drugako, danas Euangelish, iutri Papiſtish (JPo 1578: I,98b) – die heut diſes/ morgen eines andern ſinnes ſind/ heut Euangeliſch/ morgen wider Papiſtiſch (SA 1559: I,CIII). 47 Večina iz nemščine prevzetih pridevnikov, ki so se v slovenskem knjižnem jeziku ohranili do danes, je zadržala nepregibnost v spolu, sklonu in številu (npr. fajn, fest). Nesklonljivi so tudi pridevniki, ki jih slovenščina prevzema iz drugih jezikov, zlasti angleščine (npr. seksi). O tem Toporišič 1972: 298. 48 Prim. Oblak: 1894: 209–213; Rigler 1968: 118–120 in 136–141; Godini 1978; Orožen 1986/87: 42–44 in 1987: 19–40, zlasti 22–26; Merše 1996: 99–102 in 1997. 49 Npr. kladuvo ali sestavljenke s polno predpono iz- (izmartrati), priponska različica strašati (ob splošno razširjenem strašiti) itd. v TPo 1595, blizo, kada, gnjil, gnjusan v KPo 1567 in JPo 1578, klup, gliedati, posahnuti itd. v JPo 1578. Prim. literaturo, navedeno v 48. opombi. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_6.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 82 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij LH 1566 = Martin LUTHER, 1566: Haußpoſtill I–III. Nürnberg. MD 1592 = Hieronymus MEGISER, 1592: DICTIONARIVM QVATVOR LINGVARVM. Graz. MTh 1603 = Hieronymus MEGISER, 1603: Theſaurus Polyglottus vel, Dictionarium Multilingue. Francofurti ad Moennum. SA 1559 = Iohannes SPANGENBERG, 1559: Außlegung der Epistel vnd Euangelien I–III. Nürn- berg. TA 1550 = Primož TRUBAR, 1550: Abecedarium vnd der klein Catechiſmus. Tübingen. TC 1575 = Primož TRUBAR, 1575: CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA. Tübingen. TPo 1595 = Primož TRUBAR, 1595: HISHNA POSTILLA. Tübingen. TT 1557 = Primož TRUBAR, 1557: TA PERVI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA. Tübingen. LITERATURA Kozma AHAČIČ, 2005: Škrabec o Adamu Bohoriču in njegovi slovnici. Škrabčeva misel V. Nova Gorica. 89–96. Matej CIGALE, 1860: Deutſch-ſloveniſches Wörterbuch. I: A–L, II: M–Ž. Laibach. Theodor ELZE, 1893: Die slovenischen protestantischen Postillen des XVI. Jahrh. Jahrbuch der Gesellschaft für die Geschichte des Protestantismus in Österreich. Wien. 23–35. Neva GODINI, 1978: Il punto su Sebastiano Krelj. Linguistica XXVII. 33–45. Jacob und Wilhelm GRIMM, 1877: Deutsches Wörterbuch. Vierten Bandes Zweite Abtheilung. H. I. J. Leipzig: Verlag von S. Hirzel. Marko JESENŠEK, 1998: Deležniško-deležijski skladi -č in -ši v slovenskih prevodih evangelijev. V: Vatroslav Oblak. Obdobja 17. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 273–286. Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2003: Oblikovanje obredne terminologije v okviru normiranja slo- venskega knjižnega jezika. Slovenski knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje. Metode in zvrsti. Obdobja 20. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slove- nistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 563–580. Annelies LÄGREID, 1967: Hieronymus Megiser, Slovenisch-deutsch-lateinisches Wörterbuch. Neugestaltung und Faksimile der ersten Ausgabe aus dem Jahre 1592. Bearbeitet von Annelies Lägreid. Wiesbaden: Otto Harrassowitz. Majda MERŠE, 1995: Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Ljub- ljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za fi lološke in literarne vede (Dela 44). – – 1996: Kopitarjev knjižnojezikovni vzor in Postilla 1578. Kopitarjev zbornik. Obdobja 15. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 93–104. – – 1998: Primerjava besedja Kreljeve in Juričičeve Postile. Vatroslav Oblak. Obdobja 17. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 217–231. Majda MERŠE, France NOVAK, Francka PREMK, 2001: Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Poskusni snopič. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. France NOVAK, 1988: Leksikografi ja in leksikologija v slovenski reformaciji. Posebna izdanja. Knjiga LXXXV. Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine. 125–134. – – 2004: Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Vatroslav OBLAK, 1894: Protestantske postile v slovenskem prevodu. Letopis Matice Slovenske. 202–219. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_6.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Majda Merše, Prepoznavnost in značilnost besedja slovenskih postil 16. stoletja 83 Martina OROŽEN, 1977: Aktivne participske konstrukcije (primer srpskohrvatske interferencije u slovenačkom književnom jaziku). Naučni sastanak slavista u Vukove dane. Sveska 1. Beograd. 123–143. – – 1986/87: Primož Trubar in razvoj slovenskega knjižnega besedišča v jeziku protestantskih piscev. Jezik in slovstvo 32/2–3. 36–47. – – 1987: Kreljev jezikovni koncept. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 23. Ljub- ljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 19–40. – – 2003: Tvornodeležniške zveze v slovenskem knjižnem jeziku. Razvoj slovenske jezikoslov- ne misli (Zora 26). Maribor: Slavistično društvo. 102–121. Breda POGORELEC, 1972: Trubarjev stavek. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture VIII. 305–321. Jochen RAECKE, 1995: »er sich des schwären Wercks/ nämlich die Haußpostill D. Martini Luthe- ri/in die Windische Sprach zu vbersetzen vnderfangen« – »Windisches« in der »Windishen Sprach« der Truberschen »Hishna Postilla«. Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen. Primus Truber und seine Zeit. München: Verlag Otto Sagner. 382–413. Jakob RIGLER, 1968: Začetki slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za fi lološke in literarne vede (Dela 22). Elisabeth SEITZ, 1995: Govorniško stilno sredstvo ali pomoč pri prevajanju? Dvojično vezniško priredje v izbranih besedilih Primoža Trubarja, Martina Lutra in njunih sodobnikih. Slavistična revija 43/4. Ljubljana. 469–489. Hildegard STRIEDTER-TEMPS, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Wien: Im Kommi- sion bei Otto Harrasowitz. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I (A–H, 1970), II (I–Na, 1975), III (Ne–Pren, 1979), IV (Preo–Š, 1985), V (T–Ž, 1991). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Državna založba Slovenije. Jože TOPORIŠIČ, 1972: Prevzete prine slovenskega knjižnega jezika (glasovi, pisava, oblike, tvorba, besede). Slavistična revija 20/3. 285–318. – – 1988: Besedni germanizmi v Trubarjevem Catechismusu. Slavistična revija 36/1. 109–119. – – 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. – – 1995: Die Figur des Gegensatzes in Trubers publizistischen Texten. Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen. Primus Truber und seine Zeit. München: Verlag Otto Sagner. 352–362. – – 2000: Slovenska slovnica. Četrta, prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Založba Obzorja Maribor. Ada VIDOVIČ MUHA, 1978: Merila pomenske delitve nezaimenske pridevniške besede. Slavi stič- na revija 26/3. 253–276. – – 1984: Struktura glagolskih tvorjenk v Trubarjevi Cerkovni ordningi. Slavistična revija 32/3. 245–256. – – 1986: Neglagolske tvorjenke v Trubarjevi Cerkovni ordningi. 16. stoletje v slovenskem je- ziku, književnosti in kulturi. Obdobja 6. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 349–374. Listkovno gradivo Sekcije za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, zbrano s popolnimi izpisi del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_6.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 84 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij SUMMARY In addition to the Bible translations, postils are the other texts that in terms of genre stand out among the works of the 16th-century Protestant authors. Three large postils were published: Krelj’s POSTILLA SLOVENSKA in 1567, followed by its full realization, Juričič’s POSTILLA, and towards the end of this period, Trubar’s HISHNA POSTILLA. Krelj’s and Juričič’s postils are translations of German Spangenberg’s postil, while Trubar translated the extensive Luther’s postil. Typical of postils as a specifi c textual genre are explication and illustration, which open door to diverse lexicon, particularly lexicon from everyday usage, denoting familiar, common items and tasks, e.g., kavka, pokrovača, grah, konoplja, štrukelj, beč, pletenica, but also a number of terms for more abstract concepts, e.g., fabula, has, proces, netugent, odrtija. Postils also con- tributed a signifi cant share of ecclesiastic terms to the 16th-century lexical stock, e.g., benefi cij / benefi cija, evharistija, plebanija, prezbiter, prior, and a number of terms refl ecting the social context of the time, e.g., monarh and monarhija; dacijar, jurist, kamerlin. One of the features of postils is illustration of religious teachings with colorful examples. The following elements contribute to the persuasiveness and effectiveness of the genre: phra- semes, e.g., ogrditi se komu v roko, addresses, interjections, e.g., čaj, fuj, and accumulation of emotionally charged words and phrases, e.g., pankrt, šelm; crkniti, natrobiti; debeloumen, with particularly noticeable diminutives of all three genders, e.g., kotec, pogledek, doktorčič; mačica; gnezdece, numerous comparatives and superlatives, e.g., prelep. A survey of the lexicon found only on pages of postils or introduced by usage in postils, reveals a familiar typology. In fi nding correspondences to German original, Krelj, Juričič, and Trubar selected from well-known lexicon, borrowed words from other languages that were either already adapted to Slovene or they minimally adapted them themselves, or they derived new words using already established derivational patterns. The main pattern of connecting synonymous or semantically closely related words, with prevailing double and triple formulas, is in all three postils the combination of a (newly recorded) borrowed word and a well-known Slovene word or word of Slovene origin, e.g., ahle ali grebeni, skribenti ali pisarji, ajšel ali serilnik; jubilirati ali vukati. Numerous other combinations are also attested, namely, a borrowed word can appear in the explicative role, the order of newly recorded word and its explanation may be reversed, the newly recorded word can be of Slavic origin, e.g., blagosloviti ali žegnati, cbifoh ali topelt; gorejti inu plamiti. One of the reasons that Slovene 16th-century Protestant writers successfully translated the extensive postils with rich vocabulary was also the fact that they had a good mastery of Slove- ne derivational possibilities. They expanded word families in various directions, e.g., streči + strežen; grevati + grevanje; osat + osatov; sova + soviski; doktor + doktorica; gospodar + go- spodarstvo; blazina + blazinica; bruma + nebruma; rdeč + rdečost, malati + izmalati, pohujšati + pohujšovati; kisel + kiselo/kislo. A noticeable feature of Krelj’s and Juričič’s postils is a large number of participles in -č and -vši. The part of lexicon that appears in postils differs from the lexicon used elsewhere in phonological, derivational, or even orthographic features, which are most often idiosyncratic. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_6.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)