Naročnin« ■■MH^ Ček. račun: Ljub- E5 za i nože m- ^^^Br ^ft f ^^^^^^^^ liana m rito 40 — ne- m^M ^^m ^^^ ^^m JMV__m ™ to.vt« deljska ce- ^^M M ^HBHB^ M ^^M za ^^^^^^^ ■H0 Aj^M B&m M fiEKV m fl^V /BB inozemstvo 120 Din ^^HBH ^^m ^^B J^Hv ^m ^HV M mHh^ ^^^^^^ mHmHV Uprava: Kopitar- Kopitarjevi lil. 6/III jeva b. telefon 2¥9i Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 205» ——— Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku ... da se strezni Madjarska Grof Apponyi, zadnji veliki zunanji minister Madjarske, je ob priliki podpisa tri-anonske mirovne pogodbe v enem svojih največjih govorov proti koncu dvignil svojo koščeno roko in z očmi starodavnega preroka vrgel po dvorani te besede: »Katerokoli mednarodno vprašanje bodo evropski narodi obravnavali, no os serons toujors la, mi bomo zmeraj zraven!« In res, v vseh 15 povojnih letih ga menda ni mednarodnega vprašanja, pri katerem ne bi vedno prej ali pozneje naleteli na Madjar-sko. Najsi gre za Podonavje, za Balkan ali Sredozemlje, za evropski sever ali zapad, naj se obravnava vprašanje mirovnih pogodb ali razorožitev, nuj se sklepajo križem Evrope najrazličnejši pakti, povsod najdemo ladjarsko, kako sedi sredi vsakega načetega problema ali pa se obeša nanj s pomočjo svojih vsestranskih političnih zvez. Kot neke vrste evropski politični strah, ki blodi po razvalinah starega reda, na katerem je začelo brsteti novo življenje. Z vsemi državami je navezovala prijateljstva, na vse je zidala svoje upe, vsem se je stavljala na razpolago, razen z državami Male zveze. Ni je dežele v Evropi, kjer bi njeni politični agenti ne bili razprostirali svojih mrež, ni ga bilo političnega gibanja, ki bi ga madjarska politika ne bila skušala izkoristiti zase, ni ga bilo mednarodnega vprašanja, v katerega bi se madjarski državniki ne bili vrivali ali pod katerega bi ne bili potiskali podtalnih rovov. Vse proti državam Male zveze! Pri proučevanju madjarske zunanje politike ima človek nehote vtis, da je preširoka za osušeno^ telo, da presega njene naravne moči. Svoje dni, ko ae. bila Madjarska še velika, je bila njena vse-stranost in vsepričujočnost nekai naravnega, danes pa, v novih okoliščinah, je nenavadna, neprimerna, podobna sitnjarenju revnih sorodnikov ob parah bogatega pokojnika. »Za dosego svojih ciljev,« je dejal 1927 grof Bethlen, »moramo imeti svobodne roke in moramo biti vsem na razpolago.« Poliiika »vsem na razpolago biti«, ki bi jo lahko imenovali tudi še z drugim, manj dostojnim imenom. pa ima neizbežno hude posledice, ki jih je Madjarska v tej povojni dobi v izobilju preizkusila. Vsa ostala Evropa se giblje v neprestanem trenju, ki je jamstvo njene rasti. Nove potrebe rode nova prijateljstva. Sovražne črte čez noč izginejo in se kot na potresnem ozemlju, pojavljajo zopet čisto na drugih obronkih. Mala Madjarska pa, misleč, da je že priklenila nase vse in jih vpregla v voziček svojih želja, stoji čestokrat razočarana pred razpokami, ki naenkrat zazijajo med njo in med včerajšnjim drugom, ki se mu je »stavila na razpolago«. Le poglejmo zgodovino zadnjih dveh let. Samo ta razgled bo zadostoval. Preti dvema letoma pride v Nemčiji, na katero je Madjarska toliko računala, na oblast Hitler in njegova stranka. Vihar navdušenja na Madjarskem. S kakšno silo bo nova Nemčija potegnila iz klanca revizionistični voz madjarskih državnikov! Ni minulo mnogo mesecev, ko so že kanile prve kaplje grenkega razočaranja v čašo penečega navdušenja. Sledeč svojim lastnim narodnim koristim je nova Nemčija šla iskat prijateljev ravno med države Male zveze, proti katerim jo je Madjarska menila pognati v boj. Pred enim letom se je Madjarska pognala v naročje Rusije, da bi prehitela države Male zveze, ki so živele z Rusijo v nasprotstvu. Valovanje navdušenja po Madjarskem nad pridobljeno zaveznico! Toda razočaranje je hitro sledilo, ko se je ista Rusija naekrat .pomaknila med protirevizionistieni blok držav in postala naenkrat prva, zagovornica obstoječih meja. Gombos z velikim zunanjim pmrtpom potuje na vzhod. V Sofiji ga navdušeno sprejemajo, v Ankari mu viharno ploskajo. Zmagoslavna pot, ki je dala novih zaveznikov. Toda komaj par tednov pozneje vidimo Turčijo, ki se najbolj poteguje za Balkanski sporazum, torej za blok držav, ki hočejo za vsako ceno braniti obstoječe me;e, in Bolgarija sama omehčana po velikodušnem pogonu našega blagopokojnega vladarja, sklepa prijateljstvo z našo državo. Tudi v Franci jo so Mad.iari vedno stavili velike upe. Toda Barthoujevo potovanje v Prago in Varšavo, ter ono drugo v Bukarešto in v Belgrad, potovanje, ki je v obroču obšlo Ma-djarsko, je pokazalo Madjarom, da so njihovi upi vsajeni v nerodovitni zemlji in da bo Francija, zvesta svojim tradicijam, tudi zvesta politiki obstoječega reda v Evropi. — Kakšne nade so madjarski politiki stavljali v prijateljstvo, skovano med italijanskim in madjarskim fašizmom. Zveza, ki bo Evropo prerodila in dala tudi Madjarom nazaj »izgubljene meje«. Toda 25. julija, ko je umiral na Dunaju kancler dr. Dollfuss, je pel turobno pogrebni zvon italijansko-nemškemu prijateljstvu. Lani so ponosno podpisovali v Rimu rimske protokole, ki naj ustvarijo trdnjavo revizionizma v srednji Evropi. Smrtonosni streli v Marseilleu so to trdnjavo rnzjrnali. so spravili Italijo in Francijo, in odmaknili Mussolinija od vsake prevratne politike v Podonav.iu 111 ga pripravili za pogajanja z državami Male zveze. Veriga upov in razočaranj, ki kot senca sledi madjarski zunanji politiki. Bog sam ve, če bodo Mad.iari sedaj le spoznali svojo zmoto. Po tolikih razočaranjih! Zmoto namreč, do skušajo doseči hla- ?ror svoje države s tem, da neprestano mobi-Izirajo ves svet proti državam Male zveze, mesto da bi smatrali mirno sožitje s sosedami za prvi pogoj svojega blagostanja. Ce čitamo njihove časopise, ko poročajo o podonavskem paktu, ki ga priporočata skupno Italija in Francija, dobimo vtis. da je Madjarska ostala še vedno slepa. So vedno stav: lia pogoje, še vedno straši z »minimalnimi zahtevami«. Se vedno vidi, kot bolan obse- IJsodna obletnica v evropski politiki Eno leto poljsko - nemške zveze Francoske grožnje Hitler odkriva smernice svoje zunanje politike o miru z vsemi sosedami - Zveza s Poljsko je rodila koristne uspehe Miinchen, 26. jan. TG. »Volkisclier Beobachter« objavlja dolgovezen razgovor berlinskega dopisnika poljskega poluradnega lista »Gazeta Poiskat z državnim kanclerjem Hitlerjem o političnih smernicah Nemčije in to ob priliki enoletnice, odkar je bil 26. januarja 1984 v Berlinu podpisan znani poljsko-nemški sporazum o »desetletnem premirju«. Državni kancler je podčrtal voljo Nemčije, da razvija še nadalje svoje odnošaje s Poljsko na prijateljskem temelju, ker je narodni socializem v svoji notranji biti pokret miru. Hitler je posebno podčrtal sledeče smernice: 1. Nemčija hoče z vsemi sosedami živeti v miru in je pripravljena za to doprinesti (udi žrtve. 2. Nemčija se nikoli več ne bo odpovedala enakopravnosti. 3. Pod mednarodnim sodelovanjem ini ne razumemo prevzem nejasnih obveznosti, ki bi lahko imele za posledico, da nas pripeljejo tja, kamor nemški narod po svoji volji nikoli noče, namreč v vojne zapletljaje. 4. V zvezo narodov se bo Nemčija vrnila, kadar bo njena enakopravnost priznano dejstvo. Današnja obletnica podpisa nemško-poljske izjave o neuporabljanju sile omogoča pregled dosedanjega dela za zbližanje med obema narodo ma in pregled pozitivnih posledic te izjave v mednarodni politiki. Voditelja obeh narodov sta ujela pravi trenotek, da položita temelj novim odnoša-jcin med nemškim in poljskim narodom. Leto 1934 je bilo leto preobrata v nadaljnem razvoju sosednih odnošajev med obema državama. Zakaj od takrat se ti otlnošaji razvijajo na temelju vzajemnega razumevanja in spoštovanja. S tem je omogočeno normalno sodelovanje, zlasti na gospodarskem polju in glede inlormiranja javnega mnenja. Samo s pozitivnim delom pri pobijanju nezaupanja med narodi se bo našel izhod iz zagate, v katero jc zašel današnji svet. Pred letom dni podpisana izjava je jasna po svoji obliki in nedvoumna po vsebini. Ta izjava dokazuje bistrost sklepov, ki so imeli daljnosežne posledice. Sanje o novih razdelitvah v Rusiji in v Podonavju Pariz, 26. jan. c. »Eclio de Pariš« objavlja značilen članek Pertinaxa o bližajočem se potovanju pruskega ministrskega predsednika Gčiringa v Varšavo ob priliki obletnice poljsko-nemške pogodbe, ki pade na 26. januar. Pertinax pravi (kot je »Slovenec« že obširno poročal, op. ured.) da je Laval poljskega zunanjega ministra Bcck.i v Ženevi dvakrat pregovarjal, naj podpiše vzhodni pakt, in sicer IG. in 19. januarja. Obakrat je zadel na gluha ušesa. To je značilno. Poljska, pravi I'ertinax, je izšla iz mirovnih pogodb. Sedaj jih pa nočo hraniti. Očividno se Poljska v družiti Nemčijo pripravlja na novo delitev ruskih in podonavskih ozemelj. Francosko-poljska in poljsko-romunska zveza takih načrtov ne bo mogla prenašati. Poljska pozablja pri vseh svojih velikih načrtih glede razdelitve Podonavja iu Rusije, kjer bi ona lahko kakšen kos zase odtrgala, da ni gotovo, ?o bo Nemčija, kadar uresniči svoj načrt v srednji Evropi (priključitev Avstrije itd ...). svoje obljube, ki jih je Poljski dala, tudi držala. Kdo ve, če se potem Nemčija ne bo vrgla na Poljsko in z njo obračunala. Poljski zunanji minister mora imoti čisto osebne razloge, da svojo državo žene v to strašno negotovost. Poljski tisk naj hi to dejstvo vendar enkrat odkritosrčno obrazložil svojim brav-ccm, čc še ima to svobodo. Goring na lovu na Poljskem Pariz, 26. jan. c. Danes je prišla iz Varšave vest, da je sedaj uradno sestavljen spored velikega lova, ki ga priredi na čast pruskemu min. predsed. Goringu predsednik republike Moscicki. Lov bo v državnih loviščih pri Jalovicah. Lova se udeležita tudi oba veleposlanika v Berlinu in Varšavi. Iz tega se vidi, da bodo na tem lovu razpravljali tudi o mednarodnih problemih. Današnje časopisje piše zelo obširno o tem političnem lovu, posebno zaradi tega, ker je včeraj obiskal Lavala nemški poslanik v Parizu von Koster. Ko ga je Laval vprašal, če j bo Nemčija pristopila k vzhodnemu paktu, bo lahko ! odgovoril šele tedaj, ko se Goring povrne z lova I na Poljskem. Radi tega je napisal znani Irancoski publicist Vladimir d'Ormesson v »Figaroju« nekoliko hudoben članek, v katerem pravi, da ne smemo pozabiti, da je politična zveza med Poljsko in Nemčijo nekaj najbolj nepristnega v evropski politiki. Francija lahko mirno gleda na to početje nemško-poljskega zbliževanja. Oboje je le politična demonstracija, ki izvira iz zagrenjenosti. Redi se zgolj iz medsebojne nezaupljivosti in tega dejstva ne bo mogel nikdo spraviti s sveta. Nemčija je danes tako ujeta v mrežo enotnih paktov, da se je morala nasloniti na Poljsko, da tako vsaj nekoliko dokaže, da ni popolnoma osamljena. Francija pn je lahko prepričana, da v to zvezo niti poljski niti nemški narod ne veruje. Tako fašizmi obračunavajo z nasprotniki Kako so umorili inž. Formysa? Nemške tajne radio postaje postavljene po vsej Čehoslovaški Praga. 26. jan. b. Morilci inž. Formysa so že zbežali v Nemčijo. Češkoslovaška policija, predvsem politična policija, vodi vsestransko preiskavo. Ugo- j lovilo se je, da se je v hotelu Zahori zares na- , hajala tajna radio postaja, ki je dolgo časa iin ne-prestano razširjala vesti o Nemčiji, potom katere se je vršila močna p-r o t i n ac ion a Li s t ion a propaganda. : Ta radio postaja je bila v rokah samega inž. For-mysa, medtem ko je za njim stal voditelj »črne na-rodno-socialistične stranke« dr. Otto Stra-sser, ki sto-ji v najožji zvezi z nemškOMSooialno-demokratskimi j Krogi na Češkoslovaškem. Zanimivo je, da je nem- j ški poslanik v Pragi dr. Koch že 19. decembra 1934 ! izročil češkoslovaškemu zunanjemu ministru piro- j testno noto, v kateri je trdil, da se v občini Zahori, ki je oddaljena 80 lun od Prage, nahaja tajna radio postaja ter zahteval, da se delovanje te oddajne postaje ustavi. Poslanik Koch je 10. januarja letos osebno obiskal opolnomooenega ministra dr. Krotta ter mu pri tej prilikii izročil spomenico, s katero je zahteval pojasnitev o zadevni tajni radio postaji. Češkoslovaške oblasti so takoj odredile preiskavo, toda tajne radio-postaje niso našle, čeprav je Nemčija v svoji noti točno povedala, kje se nahaja. Iz tega se jc sklepalo, da imajo nemške oblasti na Češkoslovaškem mnogo bolj razpredeno in sigurno poročevalno službo, kakor pa sami Čehoslovalsi. Sedaj so seveda to tajno radio-po-stajo po umoru inž. Formysa našli. Policija je prepričana, da se je nad Formjsom maščeval vodja maščevalne tolpe Miiller, katerega pravo ime je pravzaprav Ecker, ki je preteklo leto umoril prof. Lessinga v Marijinih Lazili. Včeraj in danes se je vršilo zasliševanje dr. Otona Strasserja. proti kateremu bo vložena kazenska ovadba, ker je bil v zvezi s tajno radio-postajo. Češkoslovaška policija je zaradi nezaslišane predrznosti nemških narodnih socialistov izvršila obsežne vamoslne ukrepe na vseh svojih mejah ter je prepovedala vsak prehod čez mejo. Danes je bila obdukcija trupla umorjenega Formysa. Policija pa je ugotovila zanimive podrobnosti tudi o samem zločinu. Iz vseli znakov, ki so jih pustili morilci za seboj, se je videlo, da je voditelj maščevalne tolpe zares Miiller, ki je tudi plačal vse račune v hotelu, kjer se je nahajala vsa nečedna družba dan preti umorom v Šte-hovicah in kjer so popili dve steklenici konjaka. Z Miillcrjem sta bila še neki Karclsbach in Scliu- bert, družbo pa jim jo delala tudi noka ženska, ki so jo klicali Edith. Policijska preiskava je dognala na mestu samega zločina, da se jc Formys ogorčeno branil, ker je imel številne rane na rokah. Vsi znaki kažejo, da jc tudi on bil tisti, ki je prvi streljal v svoji sobi, ker sla v zidu obtičali dve krogli iz njegovega revolverja. Formysa pa sta zadela dva strela: eden v prsi poleg srca, drngi pa v čelo. Strel v čelo je bil smrtonosen. Poleg tega je imel Fornivs razbito vso lobanjo od udarcev z nekim topim težkim predmetom. Policija jo našla v sobi, kjer so umorili Formvsa, tudi vrečo in vrv. Po tem sklepajo, da so imeli orne njeni trije namen, da 1'ormjsa zvežejo in ga živega prepeljejo v Nemčijo. Poleg tega pa je imel inv Formys opekline po vsem telesu, ki izvirajo r..i eksplozije ki povzroča požar in ki so jo nini ln zločinci vrgli z namenom, da zgori njegovo trupi«, da lako zabrišejo sled za seboj. Nemške oblasti doslej niso odgovorile nn nu beno vprašanje češkoslovaške policije in se tudi za njeno tiralico prav nič ne zmenijo. Odgovorita je le policija v Kielu, ki pravi, da številka avtomobila I. P. 48529 ni bila izdana in ie golov« ponarejena. Zanimivo je, da do danes noben nem ški list ni prinesel vesti o tem zločinu in tudi ni biia sporočena po nemškem radiu, ki sicer dri; gače prinaša vsako, pa tudi najmanjšo podrobno-' iz Češkoslovaške. To je tembolj čudno, ker jc ini Formys v nemškem radiu igral odlično vlogo, saj je bil svoječasno tehnični šef radio-postaje v Slutt-gartu. Na Daljnem vzhodu Konec japonskega prodiranja Peking, 26. jan. c. Položaj vzdolž kitajskega zidu je popolnoma nejasen. Po nekaterih vesteh vlada povsod popoln mir. Japonski glavni štab v Kvantungu je poslal v Tokio poročilo, da ne bo več korakal dalje, ker je zasedel točke, ki so se mu zdele potrebne za vzdrževanje reda in miru na mandžurski meji. Zelo veliko pozornost so pa vzbudile vesti, ki so se tukaj razširile in ki pravijo, da je japonsko vojaško poveljstvo začelo zbirati vse čete na meji sovjetske Mongolije in da mislijo Japonci v .naj- krajšem času izvesti napad v tej smeru To vest pa zopet pobija izjava japonskega zunanjega ministra Hirote v Tokiu, ki je izjavil, da želi najboljše odnošaje s sovjetsko Rusijo. Zato se bodo v najkrajšem času začela poganjanja, da se opravijo vsa sporna vprašanja na mandžursko-sovjetski meji. Ko bodo t% pogajanja končana, se bo med sovjetsko Rusijo in Japonsko sklenila pogodba, po kateri bosta obe držav zagotovili Mandžuriji njeno neodvisnost. Tej pogodbi bi nato sledila prijateljska pogodba med sovjetsko Rusijo in Japonsko . Avstrija in p akt o nevmešavanju Odklanja člen o Habsburžanih S tem je Avstrija skoraj onemogočila nadaljna pogajanja Dunaj, 26. januarja. (Posebno poročilo -Slovencu.) Iz verodostojnih avstrijskih diplomatskih vi-rn" izhaja, da se je avstrijsko zunanje ministrstvo zadnje čase zelo podrobno bavilo z Mussolini-Lavalovim predlogom o sklenitvi »Podonavskega pakla o nevmešavanju«. Avstrijsko zunanje ministrstvo je bilo opozorjeno, da bodo Miasledstvene države«, ki so povabljene, da to pogodbo jiodpišejo, postavile nekaj pogojev, predno pogodbo podpišejo. Pogoji se nanašajo na zahtevo, da se v pogodbo vnese poseben člen, da vpostavilev Habsburžanov v Avstriji ali na Madjarskem ni krita s prepovedjo denec, staro lažnjivo sliko, da se Mala zveza Krha, da razpada 111 da se bliža čas, ko bo ona svoje sanje uresničila. Se vedno hoče v nove avanture po — nova razočaranja. Medtem pa je edini pravilni zaključek, ki ga morejo Madjari potegniti iz politike pustolovščin, ta, da se po 15 letih razočaranj vrnejo k politiki, ki jo je leta 1921 takratni zunanji minister dr. Gratz tako pogumno začel, a dovršiti ni smel, namreč, (la se poravnajo s sosedami Male zveze za mirno, znosno sožitje in sodelovanje. Nemčija in Polj.ska bi se nikoli ne bili sporazumeli, če hi bila Nemčija vedno klalila okrog s svojimi zahtevami o vrnitvi Pomorja. Ker pa sta se ti dve državi hoteli med seboj pomi- riti, sta vprašanje ozemelj odstranili in se — pobotali. Tudi Madjarski ne preostaja druga pot. Nobena druga. Mogoče ta politika Madjarom ne bo prinesla vseh uspehov, ki so ,iili naslikali madjarski državniki v pretekli dobi pred oči madjarskega ljud dva, a imela bo to dobro, da bo dala Madjarom prijazno soseščino in pa mir, ki ga vsi potrebujemo, najbolj pa Mad.iari sami. To so naše želje, želje vseh, ki po miru hrepene. Toda na žalost vemo. dn so te želje pri današnjih razmerah nn Madjarskem še prazne sanje. Moral ho doživeti še večja razočaranja. ta politični strah Evrope, proden bo izginil in pustil, da se novo življenje mirno dalje razvija. vmešavanja, nadalje jx>seben člen, ki bo pred »vmešavanjem zaščitil narodne manjšine in slednjič člen. s katerim si države podpisnice preiiovejo vsako reviaionistično propagando vsaka na svojem ozemlju. Avstrijsko zunanje ministrstvo je mnenja, taku vsaj tolmačijo njegovo mnenje dobro poučeni ljuil-je, da nima ničesar proti prntirevizionisličupinu členu, niti proti členu, nanašajočem se na zaščit« narodnih manjšin, toda o d s t a v k a o H a b s -b 11 r ž a n i h pa hi a v a t r i j s k-a v I a d a n e mogla sprejeti, ker je mnenja, da bi s tem liila prikrajšana njena č a s t kot neodvisna država. Vlada Schuschnigg Siar-hemberg torej odklanja, to je sedaj golovo. pogaja nja za pogodim, ki bi omenjala habsburško vpra šanje. S leni je očividno avstrijska vlada jmkazala svojo slabo voljo, da se pobota s svojimi sosedami, ker je navalila na pol do sporazuma oviro, ki .i <■ v s p prejšnje avstrijske 11 i s o poznale in ki za države Male zveze naravnost izključuje p«i gajanja. Avstrijska vlada je to vedela. Če je kljub temu to oviro postavila, je znamenje, da ji do spo-razuma ni. Podonavski pakt o nevmešnvanju je torej še v siniili daljavah in je vsak (lun bolj jasno da so države Male zveze imele prav, ko so zahteva le. naj Francija sklone vzhodni pakt z Rusijo, preii no «p one spu»te v polletno podonavskih pogajanj. I kjer je toliko čeri in toliko presenečenj. st rit n »Si .0 V IS NEC , dne 27. januarja 1P35. Stev. 23. Beseda o ,,kompleksih a • • Politična -iprenieinba v vodstvu nnše državne politike je povzročila hud glavobol mnogim, ki so dozdaj živeli v fiksni ideji, da j« hren njili »ploh nemogočo vladati državo. Misel, da niso več tnko neobhodno potrebni, kakor so si predstavljali, «1> dn lii morali rolo oditi v kol prcufcUkurit, namesto da sede okoli vladne mize, jim prizadeva velike skrbi in bolečine. Njihov položaj jn tem bolj kritičen. ker nimajo več moči, da hi političnega nasprotnika enostavno onemogočili tako, da hi 11111 zavezali usta, s katerimi hi se mogel braniti. Toga več ni in zato ni več mogoče kar rele kategorije državljanov ožigosati kol sovražne državi, tako da bi li morali k temu pokorno molčati iu so dali politično zadaviti. Sploh je stare maiitlarinsko slave konec in to je za prinudete zelo neprijetna in naravnost tragično. Seveda se vsak brani političnega konca in tudi bivši absolutni gospodarji naše usodo no morejo in tudi nočejo oditi s političnega odru. ne »In hi poizkusili i »hrambo vsega, kar hi moglo vsajj za nekaj časa podaljšali njihovo vlogo na slovenski in jugoslovenski politični pozornici. Zato budno pazijo, kuj ho kdo kje rekel, zapisal ali naredil, za kar hi mogli zagrabiti, da ga založijo, češ, taki lo so ti elementi, ki smo jih mi cisto po pravici /, železnimi kleščami tiščali k tlom. da ne bi ogrožali Jugoslavije. Saj to ,jc bilo vodilo poglavitno sredstvo politične orožarno teli edinih čuvarjev Kopito!«, sta kar so se sami smatrali in proglašali, kakor tla je vse drugo nesnnesljivo, državljansko manjvredno iu nezvesto. Ta politični kompleks gotovih slovenskih ljudi, ki se neprestano tresejo oil strahu, da ne hi ostali zadnji, ampak če lo mogoče bili prvi pri jaslih, koder so aatroseno vse dobrote, za ceno ostiutničenja vseh svojih sohratov (prosto po včerajšnjem »Jutru«), je ie iz našo pretljugosluvaii-sko zgodovine dobro znan in nikogar ne preseneča, dasi ni lep in gotovo manjvreden. Veliko vesolje po tolikem času jo torej bilo za to politično skupino, ko so so vršile na našem vseučilišču rektorske volitve in te volitve niso izpadlo tako, kakor je očividno želol in pričakoval generalni kvartlr prijateljev starega režima. Take sijajno prilike ni Smeti spustiti iz rok. da zopet opozorimo Jugoslavijo, kakšne nevarnosti ji prete. če no ho zopot vse šlo tako. kakor je bilo za dobo najmmtlrcjSih mandarinov. Brca vsake pretirano škriipulozuosti je »Jutro« kar podtaknilo vsetieili-ftkiin profesorjem-volilrem, ki so glasovali tu profesorja Samca, političen motiv, češ. da jih jo vodilo načelo, dn mora biti na ljubljanskem vseučilišču rektor Slovenec, no pa »neslovenski Jngosloven«, kakor imenuje »Jutro« v svojem posebno oklismm političnem jeziku gospoda profesorja Hadžija. In v taboru ponižanih in užaljenih« tam na Kongresnem trgu je zopot zadonel veseli Aloluja. čuš, zdaj pa smo jih zopet razkrinkali, to nepoboljšljive »sopa-rali>' . ki imajo »dvojen obraz«, kakor smo mi redno trdili in opozarjali... Mi so v to zadevo, ki je izključno stvar našega vseit« ilišča in njegovega avtonomnega statuta, nismo nič. vmešavali, ker javnost nima ničesar govoriti ia soditi ter so vtikati v svoboden delokrog vseučilišča. Mi nisluo vprašali, zakaj si je naše vseučilišče izbralo ea rektorja profesorju Sanica, kakor ne hi bili ihterpolirali profesorskega zbora, ako hi tiiI izvolil njegovega protikandidat« ali kakega drugega. Mi lo pravice nimamo in jo sploh ni lice nima, kdor no., pripada našemu vsoučiliškemit profesorskemu zboru in zato tudi nismo nikoli vprašali na primer zagrebškega vseučilišča, zakaj nikoli ni bil tam izvoljen ztt rektorja profesor Z-nr-nik, ki ima gotovo kol sloveč biolog mednarodnega imena /.a tako čast vso potrebno kvalifikacijo, kakor jo imajo njegovi hrvatski kolegi. Te pravico si dosedaj ni lastil noben jugoslovanski list, ker pač vsak spoštuje avtonomijo naših najvišjih znanstvenih zavodov, \ katero no sine nihče posegati in si nihče lastiti pravice kakšnega političnega in strankarskega vplivanja nanjo. ■Julro« pa jo bilo mnenja, da ono to sine. V lo svrho so neženimno poslužuje neke govorice, ki pravi, kakor »Jutro« samo v svojem včerajšnjem uvodniku pove, du jo -baje na odločitev neke skupine profesorjev ludi vplivala neka Izjavil, češ. da hi se slovenska javnost ne megla sprijaznili % izvolitvijo Srha za rektorja«. Ha torej opraviči nekorekten način, kako jo mogel polek volilnega postopanja, ki jo stroga lajuosl, kater« so ue sine prekršiti, priti v javnost naravnost na ušesa glavnega kvartirj« Di!inokriil-ke stranko — so »Jutro no pomišiju zgradili svoje ostimiiireii.jo, ki jo čisto navadna politična deiiiiltrijlicljti večine profesorskega zbora, na neki »baje!«. Propuščaino sodbo javnosti, kako naj so kvalificira lakti metoda, ki ni imela seveda drugega namena, kakor da so jo gotova politična skupina mogla zopot v svojem glasilu mik orači) i iu obširno razpisali ter glasno bobneče potrkavati nji svoja »državotvorna«: jtigoflo-Voiisk« prša in odrekali pravo jugoslovansko misijo njo iu pra>i patrioti/oni ter celo nit nek rafiniran stilističen način obdolžiti separatistične miselnosti gotove profesorje našega vsoučipšča, ne da hi jih iiuonova'o da tudi oni prav za prav spadajo v kategorijo listih -sanic-slovencev«, ki so »nasprotniki jugoslovenske domovinsko, državo e in narodne zavesti,...« Sicer je že davno znano iu fcafo nikogar nič ne presenečajo dejstvo.: da jc ljubljansko vseučilišče gotovini jugoslovanskim ljudem pri nas od samega načetka !rn > peti in rta niso zamudili nikoli nobene priliko, da so obregnejo v one slovenske vso-učiliške profesorje, ki ne piska,jo po notah »Jit-Irovoga« političnega orkestra. Toda takih očitkov, kakor jih ua podlagi neko hn.jo-gcivorico sedaj meče ta jugoslovenski list na odlično može (pa ue na vso. ki so za profesorja Sanica glasovali, ampak le na nekaierel). ki so na znanstvenem in kulturnem, pa ludi izven svojega poklica na javnem poprišču izpričali svojo jugoslovansko domovinsko, državno iu narodno zavest — takih očitkov si ne moremo v resnici razlagati drugače, kakor iz nekoga — prav čudnega, kompleksa ... Spričo toga hi bilo odveč, če hi sc pečali i jitgoslovensko fanSaronado, ki io jo ob tej priliki zatrobilo »Jutro«. —'»Man' merkt dio \bsicht u;nl man vvird nieht verstiminl .. .< Smušhe tekme na Pokljuki Jugoslavija vodi pred ČSR Pokljuka, 26. januarja. Tekma v slalomu Oh obeh straneh proge je bilo nekaj gledalcev, pri zaletu pa je bil navzoč tudi minister za fizično vzgojo naroda dr. Auer v družbi narodnega poslanca Sokoloviča. PRVA DIRKA sa je pričela okli 15.15. Prvi je drsel po progi dr. Kmet, za njim je pa sledilo prvih sedem tekmovalcev za vseslovansko državno prvenstvo. Le Čeh Musil ni startal, ker je s snočnjim izstopom izgubil pravico do nadaljnjega tekmovanja. Vsled silnega zameta so nekateri tekmovalci tako češki kakor tudi naši zgrešili kontrolna vratca ter so bili zaradi tega od tekme Izključeni. V DRUGI DIRKI tekmovanja za vseslovansko prvenslvo je zopet prvi zdrčal po progi dr. Kmot, za njim pa ostali tekmovalci po vrstnem redu. Nekateri tekmovalci s opravili svoje prejšnje uspehe, medlem ko je naš Praček postavil najboljši čas dneva. Za progo je rabil samo ,12.8 sek. Prevozil jo je v krasnem slogu v zares divji brzini ter je zadivil vse gledalce. Nato bi se morala vršiti druga dirka zveznega prvenstva, kar pa zaradi silnega snežnega meteza ni bilo mogoče, ker je istočasno z njim nastopala tudi huda megla. Vodstvo je zaradi tega smatralo zvezi no prvenstvo za zaključeno že s prvo dirko. IZIDI rA\ VSESLOVANSKO PRVENSTVO (Prve številke pomenijo čas, ki ga je rabil posamezni tekmovalec za prvo rundo, druge številke pomenijo čas, ki ga je rabil za drugo rundo, tretje številke pa skupni čas.) 1. Praček Ciril (38.2, 32.3) 1:07. 2. Žijldar Emil (36.1, 3(1.1) 1:12.2, 3. Čarman Frane (38.2, 40.-1) 1:19.1. 4'. Heim Hubert (40.0. 39.3) 1:20.1. 5. Skrbek (Čeh) (44.2, 38.2) 1:22.-1, (i. Šlehlik (Čeh) (40.2, 44.4) 1:33.7. 7. Vaclavek (Čeh) (diskvalificirati, ker tii vozil skozi kontrolna vratca), 8. Musil (Čeh) (ni imel pravice tekmovati, ker je včeraj izstopil). Ostali izidi še niso uradno zaključeni in prinašamo tu le nekatere boljše čase, ki pa se vsled napak tekmovalcev na progi utegnejo nekoliko znižati: Stranski (Sli Tržič) 41.4, Jurič (MSK) 42, Kovači? (SK Zagorje) 12, Golob (SK Ljubljana) 42 (bo izključen, ker je izpustil zadnja vratca), Sclivvab 42.1, Robič 42.2, Avstrijec Ilarrer 43.2 (je izpustil zadnja vratca in se je moral vrniti), Ogris 43.2, Moderc 44 in Čop 45.4, Po tekmi jo bilo vloženih tudi nekaj protestov in žirija pozno zvečer še vedno zaseda v pisarni in računa rezultate. Čeprav sodniki še niso končali svojega dela, je vsem jasno, du smo z današnjim in včerajšnjim dnem v točkah prehiteli češkoslovaško državno skupino. Jutrišnji dan bo odločil o končnih uspehih. STANJE TOČK Jugoslovanske ziinskosportne zveze: 717.465; stanje točk češkoslovaške športne zveze 698.98. Ofioicini izidi tekmovanja za zvtvino prvenstvo: I. Praček 34 2/5, 2. Žnidar 36 1/5, 3. čar-nmn 38 2/5. 4. Vaelavek 39 2/5, 5. a) Hcitn 40, 5. b) Stopar 40, 6. Mtisič 40 1/5, 7. Stranski 4t 1/5, 8, Juti«- 42, 9. Schwub 40 1/5, tO. Robič 42 2/5. Končnoveljavna postava akademske skupine za St.Moritz Pokljuka, 26. januarja. Danes je bila tukaj postavljena skupina, ki bo zastopala našo državo v tekmah v Si. Moritzu, ki bodo od 4. do 10. februarja. Moštvo je sestavljeno tako-le: Štafeta: Dečmau, Biibler, MušiČ, Priveršelc, Heim (slednji vozi oni del proge, ki obsega »smuk«). Skoki: Dečman, Babler, Palme. Kombinacija: tek na 18 km in skakanje: Dečman, Babler. Palme; smuk: Mušič, Heim, Dečman, Babler. V slalomu nastopi vsa šestorica. Cehi ne bodo skakali? Pokljuka, 26. januarja. Pozno zvečer je češkoslovaški delegat Dlabola izjavil Vašemu dopisniku, da v takih snežnih razmerah ne riskira svojih tekmovalcev. Tukajšnja skakalnica je namreč zelo strma in vrže posamezne tekmovalce previsoko nad strmino, tako da prileti tekmovalec s preveliko silo ob odskakališče. Če je na odskakališču preveč rahlega snega, obstoja nevarnost, da si tekmovalec zlomi nogo. Če torej sneg ne preneha in se ne vsede, Čehi jutri na skakalni tekmi ne bodo nastopili. Zborovanje hotelirjev Zrcalo našega tujskega prometa Voiiive v senai Sedanje nadomestne volitve v scnnl same na -ebi niso dogodek, ki naj bi ni/iiurklll vso j iu nosi. Saj n. pr. pri nas na Slovenskem število volivcev v to zakonodajno korpovacijo ue znaša več ko 430. In še med temi 43(1 volivci je močan odstotek takih glasov, ki svoje volivtte upravičenosti niso deležni po zadnjih in pvHl-zadnjih javnih volitvah v občine in narodno skupščino, ampak so jo dobili /, imenovan jem v banski svet. In bi tudi te volitve v senat ne bile za široko javnost prav nič bolj zanimive, ko bi se tudi sedaj vršile tako, kakor so se prvič, ko uradna lista JNS ni imela tekmeca. Danes pa sc te volitve vrše v docela spremenjenih razmerah, vsled česar je tudi zanimanje slovenske javnosti za nje nenavadno veliko in tudi upravičeno. Letos je prvič omogočeno stopiti na plan v politično bojno arena vsem tistim, ki sc /. dosedanjo politiko JNS niso mogli, strinjati. JNS, ki jo bila še v bližnji polpreteklosti edini politični faktor, je znala —■ ne t svojo sposobnostjo, ampak s silo aparata, ki ga je za sc izrabljala — skozi vsa leta onemogočiti vsak javen nastop tistih ljudskih plasti, ki so po nesrečni politiki le stranke trpele največjo gospodarsko, socialno in kulturno škodo. Zdelo se je sicer spočetka, dn bo vodilna gospoda JNS tudi sedaj šc mogla uveljaviti svoje znane politične metode. Toda kmalu sc jc izkazalo, da danes zida na pesek, kdor še zida na JNS. Odločujoči činitelji vlade g. Jevtiča so jasno in nedvoumno pokazali, dn hočejo resno in 7. vso potrebno brezobzirnostjo uveljaviti načela reda in zakonitosti, kakor jc v deklaraciji svoje vlade razglasil g. Jevtič 5. januarja 1935. Red iu zakonitost, ki ju hoče uveljaviti g. Jevtič, sta sedaj omogočili, tla jc pri volitvah v senat lahko nastopila tudi nevtralna lista g. Žebotn. In to je, kar sedanjim volitvam daje svoje obeležje. Vse zdrave in poštene sile slovenskega naroda, doslej po politiki JNS potiskane vstran, obsojene v gluhi molk, v molčeče prenašanje krivic iti nasilij — vse le sile so sedaj sproščene in se bodo poslej mirno in brez ovir lahko požrtvovalno posvetile delu /,a narod in za državo. In to jc najvažnejša postavka lega dogodka — prav /, državnega stališča. V svojem brezprimernein cinizmu ljubljansko glasilo JNS misli o dosedanjih političnih vodileljih JNS, so celo narodni poslanci, če na vse kri-plje silijo v varno zatišje častitljivega senn*n? Ali ni to beg pred jezo ljudskih nitioži«- v »u-litičlli pokoj? Tistim županom, i»i so o sie.j mislili, da ima JNS vso voljo in moč zastopati koristi slovenskega ljudstva, je te dni padla mrena 7. oči. Zahteve JNSurskih podeželskih županov po svojem zastopstvu v senatu so gospodje voditelji preslišali in strnil sebe postavili za se-nntorske kandidate. Zato ni čuda, če podeželski župani danes v nevtralni Žebotovi lisli vidijo uresničeno svojo željo. Danes si torej v očeh slovenskega ljudstva stoje nasproti dve listi. Prva je nevtralna lisi« g. Žehota z možmi i/, ljudstva, kateri so znani delavci in botri za ljudske pravice. Nevtralna pa se ta lista imenuje zato, ker noben kandidat iu noben predlagatelj te liste ne pripada nobeni sedaj obstoječi stranki. Zato je tu označba pravilna iu točna. Na drugi stcaui pa jc lista JNS, torej strankarska lista, z voditelji, ki beže pred ljudstvom v politični penzijon. | S stttlie« jugoslovanske države, za katero se je slovensko ljudstvo že davno izreklo, in s stališča zdravega razvoja gospodarskih in kulturnih sil slovenskega naroda z vso iskrenostjo pozdravljamo ta dogodek, ki jc predznak boljših časov in lepe medsebojne urejenosti, ko bo nietl Slovenci nosilec narodne in državne politike namesto nekaterih samozvanccv poslalo zopet slovensko ljudstvo! Dav.čna olajšava Belgrad, 26. jan. AA. Da se olajša položaj oseb, ki niso poravnale davčnih dolgov iu zato ne morejo obratovati ter poslati sposobne za odplačilo starih davčnih dolgov, in prav tako ne morejo postali plod on osni davčni obvezane!, je finančni minister za bodoče izpremenil irošarinski pravilnik v tej smeri, da se v bodoče pri izdajanju irošnrinskega dovoljenja ne bo zahtevalo izkazalo o plačilu neposrednega davka. Tožbe proti „Srpskemu Balkanu" Belgrad. 26. jan. m. Tajnik glavne delavske zveze Belič je danes izjavil časnikarjem, do bo poleg ministra zu gozdove in rudnike vložila tožilo proti lastniku rudnika »Srpski Balkan , v katerem se je pred kraiktiim /godila velika rudniška nesreča in pri kateri je iizgubilo živi jen zbornica. Zagreb, 26. jan. b. V hotelu Esplariade se je pričel danes kongres hotelirjev. Otvoril ga je predsednik Kosta Milinov. Najvažnejši referat je imel glavni tajnik kongresu, ki je podal statistiko našega hotel je rstva. V državi je 471 hotelov in sicer v dravski banovini 122, v savski banovini 158. v \ rbaski banovini 37. v primorski banovini -1-7. v driit^i banovini- 44, v zc-tiski banovini 80, v donav.skji banovini 97, v moravski banovini 37. v vardairski banovini "3, v Belgradu, Zeni ti nit in Punčcvu pa 42. Na našem Priiimrj-u od Stišaku do liud ve je 172 hotelov. Na Bledu oziroma v slovenskih Alpah jih je 93, medtem ko jih je v jadranskem zaledju 73. Dalje jih jo v raznih zdraviliščih 35, v mestih pa 85. Naše hotel jerstvo preživlja težko krizo. Celoten dolg hotelirjev v vsej državi »naša 284 miljonov dinarjev. Od dolga odpade na hotele v llrv-uškem Pri morju in Dalmaciji 74 milijonov, it« Bled sam pa odpade milijonov. medtem ko oditnde nit vso ostalo Slovenijo 21 milijonov. Nii razna kopališča, zdravili- šča in mesta pa 114 milijonov Din. Nato jo govoril delegat trgovin, ministrstva inž. Grgašo vič, šef turističnega oddelka, ki je orisal turizem v naših krajih od 1. 1930 do I. 1932. V zadnjem letu se je pokazal močan padec. 1.. 1935 pa je že pričel turizem naraščati. V tem letu je bilo v naši državi 376.000 inozemcev več kakor prejšnje leto. Preteklo lelo 1934 pa je zabeležilo rekordno število. Tu jci so se mudili v naši državi 4.445.420 dni, torej m t milijon dni več, kakor 1. 1930, ko se jc splošno smatralo, da jc bil dosežen najboljši obisk inozemskih turistov. Po večini so naši hoteli zadostili vsem obveznostim. Točno so odplačevali svoje dolgove in samo 10 hotelov je. ki so v taiko težkem položaju, d« lic morejo zadostiti svojim prevzetim finančnim obvezani in so na robu proiiadjj, Popoldne je govoril Bairčot o ustanovitvi banke za kreditiranje hotelski industriji. O teli. vprašanju je zelo obširno poročal. Kongres nadaljuje jutri svoje delo. ........- 11 ■ >■ J * -- -..... J - , je 12 rudarjev, tudi tukajšnja Delavska Egipt kupuje naš tobak Sarajevo, 26. jan. b. Te dni se je mudil v Hercegovini predstavnik egiptske tvrdke »Port Said Association« iz Aleksandrije, ki je pregledaval naše tobačne postaje ter nakupil okoli 100.000 kg hercegovskega tobaka. Trdi se, da bodo kmalu prišli v Hercegovino ludi predstavniki poljskega državnega monopola, ki nameravajo odkupiti od naših tobačnih postaj » Hercegovini okoli milijon kilogramov tobaka. j I Dunajska vremenska napoved: V viši- nah sneg, v nižinah dež iu snetr Kaibršev umrl Pariz, 26. jan. A A. Iz Varšave poročajo: Po vesteh, kj so prispele n Sovjetske Uusije, je v Moskvi nenadoma umrl podpredsednik Sovjetov narodnih komisarjev Kujbišev. Bi!« inu je 47 let. Ukvarjal se je posebno z gosi/tidarskiini vprašanji in je deiai z« izvedbo petletnega iiaerla. Dalje se je Ku.ibl-isev odlikoval pri organiziranju pomoči letlo-lomilcu »Čel.juskinu«. Na mesto umrlega Ku.jbi&eva pride bivši predsednik ukrajinskega Sovjnta navodili komisar in sedanji prvi pomočnik Molotova Čubar, ki bo obenem tudi predsednik kontrolne komisije Sovjetov. čev izpuščen Sofija. 26. jan. b. Glavni urednik Zoret. 1 Krapčov. ki jo bil član prejšnje vlade in ki jo, bil aretiran, jje bil danes izpuščen na svobodo. Sofija. 26. jati. b. Danes bi morala iziti prva ; Itevilka že dolgo napovedano vojaško revije »Na- ] rodna odbrana«, številka je bil« zares tiskan« in j pripravljena za kolportaio, toda policija jo jo Se, i predno jc prišla prva številka na ulico, zasegla, I V vseli sofijskih krogih so itnplomho »Narodno odbrane;; živahno komentirali. Strahotno maščevanje Berlin. 26. jan. A A. DNB poroča iz čikaga: Neki nezaposlen delavec, ki je vrhu vsega še invalid, je s pomočjo svoje matere izvršil strahovito krvoprelitje. Ko je mati izvedela, da so njon.ema sinu vzeli invalidnino, je najprej ;tbila neko bol ni čar ko, ki jc stanovala v istem stanovanju, nato sta pa mati in sin odšla na urad za zavarovanje delavcev, ki je bil prav takrat poln ljudi. Tam sta začela z revolverjem streljati v občinstvo in uradni! tvo. Več ljudi sta ubila. Preden je mogla policija posredovati, sta si sama vzela življenje. Zagreb, 26. jan. b. V Zagrebu se pripravljajo «a 17. lebruar velike svečanosti za proslavo papeževega dn«. V ta namen sc je najela največja dvorana v zagrebškem velesejmu, v kateri bo po svečani službi božji zborovanje. ZltnsKc obleke za gospode, suknje, smučarske kroje, blago »a kroje modernih vzorcev kupile po najnižjih cenah pri X>ra$0 ScllWfll> - l tnl*WaiMi Požar na Viča Vič, 26. januarja. Nocoj okoli pol 8 .je pričelo .noreti pri Francu Vovku, po domače Plilvu, zn RoLež-uikovo gostilno. Pogorel je solidno zgrajen skedenj, krit z opeko, z vso zalogo sena, drv in slamoveznicu. Posestnik je bil zavarovan le za 6000 Din. medtem ko se po požaru storjena škoda ceni na 20.000 Din. Skedenj je pogorel do tal in posestnik jc hudo prizadet, ker ima precejšnjo družino. Prihiteli .so sicer sasilci z Viča in z Brdu, toda vsled oddaljenosti vode se je gašenje precej zamudilo. Domnevajo, da je ogenj podtaknila zločin ska roka. Osebne oesži Belgrad, 26. jan. AA. Za šefa državnega zdravilišča v Topolšcioi v 4. skupini 2. stopnje je povišan dr. Vasa Savič. Belgrad, 26. jan. m. Minister za socialno politiko je postavil Iro ZdešaT, uradniško pripravnico Zavoda zn zdravstveno zaščito mater v Belgradu, za sestro istega zavoda v VII. skupino. Belgrad, 26. jan. ni. Nj. Sv. patrijarh Varna v« je suspendiral otl dolžnosti v duhovniškem sodišču belgrajsko-kuirlovaške škofije cerkvenega tožilca /ivoio Mil j iiti.noviea ter sodnika Ačium Sekuiiča iti Vasilija Jovnnovica, imenovani -sodniki tega cerkvenega sodišča so suspendirani radi nepravilnosti, ki so jih izv rševali v tem sodišču. Belgrad, 26. jart, m. Znani senator Šerif Ar-nautovič je danes umrl. Kovno. 26. jan c. Danes je \ Marianopolu /gorela edina litovska tovarna sladkorja. V skladišču je zgorelo 38.000 stolov sladkorja. - ' svetovni prvak v hockeju Dnvos. 26. jan. e. Danes je bilo prav za prav že zaključeno .svetovno prvenstvo v lioe.keyu. Kanada jc danes premagala Anglijo s 6:0 in s toni postulu svetovni prvak. Češkoslovaška rte pride niti na drugo mesto, ker je podlegla Švici ,s 4:0. Avstrija je danes jiremagnln Italijo z 2:1 in Švedska Francijo tudi ■/. 2:1. .1 nt rt se srečata Avstrija in Šved skn za spopad za peto in šesto mesto. Korupcija tudi na Češkem Praga, 26. jati. b. Čuje se. da so oblasti prišle na sled velikanskim goljufijam pri državnih do bit vali. Doslej je bilo aretiranih 170 oseh. Nek' železniški uradnik je že izvršil sainoumor v tre-notku. ko so ga pozvali na zaslišanje. V vseh krogih je vzbudila umazana zadeva velikansko zanimanj iu splošno obsodbo. Predpust, ti čas presneti! Potreba po razvedrilu in družabnem življenju je bila vsikdar živa med civiliziranimi ljudmi in bo ostala vse čase. Ljudje so vedno gojili družabnost in jo bodo tudi v bodoče. Izraz te potrebe so tudi pustne prireditve, kakršnekoli že se. Zato so upravičene in zalo se ludi tako trdovratno drže že toliko vekov. Meje so začrtane po običajnih in vsakočasnih razmerah in so splošno veljavne; kdor jih prekorači, samega sebe sodi. Družabnost spada med bistvene potrebe človeškega življenja in je važen vzgojni činitelj tako za splošnost kakor za posameznika. Ljudje, ki jim manjka družabnega občevanja, postanejo neredko plahi in boječi, nedostaja jim celo dovoljena mera samozavesti in polašča se jih negotovost, ki spričo njihovih duševnih darov nikakor ni opravičena in jih pogosto ovira, da ne morejo svobodno razviti svoje resnične in pristne nadarjenosti. Taki ljudje, ki jim je skromnost tako rekoč prirojena, se le preradi umikajo pred kričači in stremuhi, ki po^ krivajo svojo drzkost in hlepenje po nezasluženi veljavi s plaščem sveže neugasnosti in naravne ne-prisiljenosti. Plemenita družabnost je veliko vredna. Dora. ščajcčemu rodu posreduje tisto okretnost, ki je v marsikaterem poklicu docela nepogrešljiva. Mladino navaja k primernemu obnašanju nasproti drugemu j spolu in jo uči, da vedno pazi ua svojo zunanjost. — Seveda pa so se s časi in ljudmi izpremenije [ tudi oblike družabnega življenja. Marsikaj, kar je j imelo 1. 1805 še trdno veljavo, je danes drugače. ! Svetovna vojna ni izpremenila samo zemljevidov. 1 Takrat je bila plesna prireditev brez vstopnic, brez ribjih kosti in celo jeklenih opor v stezniku, brez onesveščenj nemogoča. Najietost in ledeno dosto-j janstvo sta spremljala ljudi na lake prireditve, pa j vendarle tudi močno utripanje srca, radostno priča-1 kovanje. Leta 1035 je to drugače. Moški mladini I ni na tem, da bi igrala salonskega leva ali prav 1 za prav: menjala je zastavo, pod katero nastopa | na družabnem mejdanu. Športni slog zmaguje tudi tu in junak dneva je tekač,. plavač, ne več bledi fant z dolgimi umetniškimi lastni, ln današnja inla-, da dekleta so takratnim tako malo podobna, kakor je vse današnje življenje in mišljenje nepodobno takratnemu. Plesnih veselic takrat ni bito manj, tnanj pa je danes velikih slavnostnih plesnih prireditev, ker so ljudem ljubše manjše zabave brez nekdanjih velikih zahtev glede obleke iu drugih formalnosti. Zabavne prireditve v dobrodelne namene so slej ko prej na dnevnem redu in slej ko prej ne manjka ostrih besed na ta naslov. Vendarle pa je res, da prinašajo znatno pomoč ne le neposredno, to je podpirancem, marveč tudi posredno tako velikemu krogu ljudi, kakor bi to na prvi pogled nihče nc domneval. Ne smemo se zgražati in ogorčevati uad vsakovrstnim razveseljevanjeni današnjega rodu. Le priznajmo, da je bilo tik pred vojno znatno več in razkošnejših veselic nego danes, in da jc takratna mladina, ki še ni nič vedela o grozeči brezposel. nosti, o pred pustu dokaj huje »norela« nego pa današnja. Vsak človek ima pravico, da se kdaj pošteno poveseli in razvedri. Komur pa je najljubša družba tiha knjiga ali molčeča narava ali karkoli dru-gieg« izven družbe, naj brez nadaljnega ostane sam sebi zvest in si ne dela sile. Samo nikar naj ne zahteva, da bi bili vsi po njegovem kalupu in naj privošči drugim, da se razvedrujejo na svoj način, da je le pošten. Šaino larizejstvo, ki rado uspeva tam, kjer ni nobene potrebe ali sposobnosti za družabnost, tatn, kjer je vse prerasla sebičnost, ki vidi le sama sebe, kjer ni več nobenega stvarnega merila in nobene ljubezni do človeka — samo larizejstvo se izpre-vrača v mrko gorečnost, ki bi hotela vedno in povsod le kaznovati. Veselost in lahkomiselnost sta dve stvari; kdor med njima ne zna razlikovati, naj ne hodi med pridigarje. Do 20% vel svetlobe Najprimernejši in najenostavnejši način knjigovodstva za mUm urad je kartotečni-kopirni sistem, in Vaš konkurent st bo mu če bostf vpeljali boljše kn jigovodstvo, kakor ga ima on Nad 800 prvovrstnih referenc v Dravski banovini OTON §T1GLIC - organizator STOŽICC 155 - pri Ljubljani Župnik Ivan Doberšek -70 letnik Jutri, dne 28. januarja obhaja sevniški gosp. iupnik in duhovni svetnik Doberšek Ivan svoj 70. rojstni dan. Ta dan praznujejo z njim tudi vsi njegovi župljani, ki vidijo v slavljencu svojega dušnega pastirja in voditelja. Saj vodi sevniško župnijo vzorno že 29 let, saj pozna do dobra vse bolesti in grenkobe, ki so zadevale v tej dobi njegove ovčice in saj se je radoval nad vsemi jasnimi dnevi, ki so jih bili njegovi župljani deležni. Rojen na Žusmu pri ITanini je mali lvanček že v zgodnji mladosti kazal veliko nadarjenost in izreden spomin, kar je napotilo očeta — mamico je zgubil že v zgodnji mladosti — da ga je poslal v Celje v latinsko šolo. katero je dovršil leta 1888 in vstopil na to v mariborsko bogoslovje, kjer je bil leta 1892 posvečen v duhovnika. Kaplanoval je nato v Št. Juriju ob Taboru, pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini ter v Šmartnem ob Paki, odkoder je bil leta 1900 premeščen kot župnik k Sv. Emi. Leta 1906 je nastopil kot župnik v Sevnici, kjer je našel sicer veliko in mogočno cerkev na ka- Katoliškim možem za evharistični kongres Pravijo, da naj bo shod Rešnjega telesa v odličnem smislu zbor katoliških mož. Mož, ki mu je naložena odgovornost, mož, ki mu je dana moč in oblast, naj ob shodu Rešnjega Telesa postavi svojo vlogo v luč pramena iz Monštrance. V tej svetlobi ne vzdrži nihče, ki nima odločne volje dosledno zagovarjati, dosledno živeti in vztrajno izvajati zapoved in nauk evharističnega Boga. Nemogoč je v tej luči mož brez lastne volje, brez izrazitega prepričanja, žalosten mož brez izoblikovane katoliške osebnosti. V tej luči smo vsi bolniki in pohabljenci, če pri obilici katoliškega dela ob strani stojimo, ali se v vetru razmer tnajenio. Od takih nihče ne pričakuje obnove krščanskega življenja. Smešne figure so v tej luči možje, ki ob majhni težavi od smeri odstopajo, r. da bi se zavedali, da si z vsako lako nedoslednostjo največ škodujejo, ker si voljo razstope in pomehkužijo. Krščanstvo hoče mož in zahteva mož močne volje. Volje rasti v dobrem, volje voditi družbo k dobremu, volje ohranjevati in širili, kar je dobrega v družini in v narodu. Katolištvo hoče mož, ki imajo lastno barvo in niso kakor steklo, za katerim vidiš le barvo zaledja. Katolištvo ne potrebuje mož mase. Take ijudi rabi komunizem, hitle-rizein, fašizem, rabi vsak materializem, krščanstvo in posebej katolištvo pa ne. Le v materialističnih formacijah je uporaben mož, ki na oporah in ne na lastnih nogah stoji. Le tam je preganjan, kdor ima lastno glavo in lastno vest. Krščanstvo pa hoče neprestano vzbujati in buditi vest posameznika, odgovornost za vsako dejanje. Katoličan mora delati po lastni vesli, osvetljeni po nauku iz evangelija. Krščanstvo hoče, da človek sam raste, samostojno raste in se bojuje. Velikani krščanstva, svetniki naših oltarjev, niso bili ljudje množice. Čeprav so prišli iz množice, so svetniki postali prav zato, ker v množici niso ostali. Vsak je po svoje svetniško osebnost izoblikoval. Take volje in takega dela zahteva katolištvo tudi od nas vsak dan. Moramo sebe in svoje sami oblikovati, če ne nas bodo tuje razmere oblikovale. Ali smo trs v množici, ali pa možje, ki na trdnih načelih stoje, po svoji glavi sodijo in po svoji vesti delajo. Ce pa je to zahteva krščanstva, ali nas ni groza, ko vidimo, da živimo v družbi, ki je na osebnostih tako revna. Ali nismo tudi mi med njimi, ki smo v tem oziru vse ali pa veliko preveč zanemarili samega sebe, svojo vas, svoj stan, svojo bližnjo in daljno skupnost, za katero smo odgovorni. Ce hočemo sebe, družine naše in ljudsko občestvo upodabljati po Kristusovem liku, moramo v njegovo bližino, moramo čuti in razumeti njegovo besedo, moramo občutiti toplino njegovega Srca, milino njegovega očesa, moramo vztrajati v opazovanju, moramo hrepeneti, da se vseh njegovih lastnosti navzamemo. Tako bi mogla po našem prizadevanju in po veliki milosti nastati žarišča med nami; upajmo, da se bodo ob shodu Rešnjega Telesa vžgale naši domovini luči. ki bi svetile v noč današnje duhovne stiske. Katoliška skupnost, za katero smo predvsem tudi možje odgovorni, pa mora imeti svetlobo, ki vsakodar mika, mora imeti življenje, ki tiste, ki zunaj stoje, vabi v našo toploto, naše veselje in naš mir. Le če bo toplota in svetloba pri nas doma, bodo tisti, ki so v mrazu in temi, k nam radi stopili. To pa je tudi apostolsko poslanstvo ob shodu Rešnjega Telesa. Dr. Miha Krek. Požar v tovarni pohištva »eri pa )e bilo potrebnih še veliko popravil in dopolnitev. Naš slavijenec pa ni postal malodušen — saj gre o njem še danes glas, da je tudi na božjem hramu pri Sv. Emi izvršil veliko del in popravil in «e njegovi prejšnji farani še danes radi spominjajo njegovih del — lotil se je dela z vso vnemo tudi v Sevnici. — Leta 1909 je pustil preslikati župno cerkev sv. Nikolaja, prenovil je tri oltarje in napravil en novi stranski oltar, župna cerkev je dobila nov šamolni tlak ter obnovljeno prižnico, po vojni pa je preskrbel nove zvonove in dal popraviti tudi orgle ter napeljati v cerkev elektriko. Sevni-ška župna cerkev se danes tudi po njegovi zaslugi lahko prišteva med najlepše podeželske cerkve v škofiji. Pa ne samo na versko-cerkvenem polju, tudi v narodnem in gospodarskem oziru je bil slavijenec mož na svojem mestu. Po njegovi zaslugi ni mogla pred vojno bivša šulfereinska šola v Sevnici vpeljati verouka v nemškem jeziku, zakar so se Nemci in nemškutarji svojčas zelo potegovali. Pri tukajšnji posojilnici pa deluje kot odbornik že od svojega prihoda v Sevnico ter žrtvuje za obči blagor velike čase, zadnja leta pa tudi veliko živcev. Pri tako napornem delu ni čuda, da ga je napadla pred 5 leti huda bolezen, ki ga je za dve leti in pol vrgla na bolniško posteljo in zahtevala dve težki operaciji na nogi, kateri pa je srečno prestal, dasi so celo že zdravniki obupali nad njegovim stanjem in je bilo njegovo ozdravljenje, skoro bi rekli, čudežno. Le z njemu lastno Bogu vdano potrpežljivostjo je prenašal hudo bolezen ter s svojim duhovitim humorjem celo zabaval tiste, ki so prihajali njega tolažit. Marsikatero oko je bilo rosno, ko smo ga pred dvema letoma po dolgem času zopet videli pred oltarjem in celo na prižnici, kjer ga ljudstvo kot odličnega govornika rado vidi. Ko odlaga naš slavijenec sedmi križ in si na-latfa osmega, mu želimo, da bi čez deset let lahko odlagal novi križ z izjavo, da je bil osmi lažji kot sedmi! Bog ga nam ohrani še mnoga, mnoga letal Kamnik, 26. januarja. Danes ob dveh zjutraj je Kamničane prebudi! klic o ognju in gasilci so naglo prihiteli pred gasilni dom. Velik svit proti jugu je že od daleč kazal, da gori v tovarni upognjenega pohištva Remec in drug na Duplici, 3 km od kamniškega glavnega trga. Kakor pripovedujejo, je prvi opazil ogenj tovarniški čuvaj in alarmiral gasilce. Plamen je švignil iz visokega »ekshaustorja«, kakor pravijo običajno sesalni napravi, ki je montirana na visokem lesenem ogrodju in dosega višino 12 metrov, tako, da kraljuje nad vsemi tovarniškimi objekti. Sesalna naprava s turbino je montirana v 3 metre visoki in poldrug meter široki »hruški«, kamor se stekata po ceveh prah in žaganje iz vseh tovarniških objektov, iz »hruške« pa zopet po cevi naravnost v ognjišče ogromne parne peči, iz katere dobiva kaloričen pogon cela tovarna. Ta peč s svojimi dragocenimi stroji je srce vsegfi obrata. Požar je torej nastal na najnevarnejšem mestu, kjer stoji ekshaustor ravno sredi štirih dolgih tovarniških objektov, ki se širijo pravokotno na vse strani, oddaljeni komaj meter ali dva od središnega objekta, katerega je najprej objel ogenj, Skoro gotovo je šinila po cevi iskra v žaganje, kjer je počasi nastal ogenj. Dupliški gasilci so bili takoj na mestu in so pokazali izredno tehnično izvežbano®t in požrtvovalnost. Uspešno akcijo jim je predvsem omogočila bliižna vode saj teče prekop tik ob objektih. K sreči je bilo ozračje brez vetra in po polnoči je pričelo rositi. Ogenj se je že razširil na streho glavnega objekta, v katerem so stroji, zato so gasilci predvsem opazili, da so odvrnili požar od tega objekta in preprečili največjo škodo. Z njim je namreč v zvezi brusarna, kjer je bila nakopičena precejšnja množina polizdelkov pohištva, v nasprotnem objektu pil je bila zaloga furnirja. Dupliški gasilci, katerim so se pridružili tudi homški, ki so bili takoj na mestu, so prebili streho na ne-ogroženi strani in vdrli v notranjost, kjer se jim je kmalu posrečilo pogasiti ogenj in rešiti stroje, s katerimi vzdržuje tovarna obrat. Nijhova nagla in preudarna akcija zasluži res vse priznanje! Goreče ogrodje sesalne naprave se je kmalu I zrušilo, železna hruška, v kateri je turbina, pa je , obvisela na svojih -treh železnih podpornikih. Po-! žrtvovalni gasilci, delavstvo tovarne in vaščani, ki so takoj prihiteli na kraj požara, so z združenimi močmi omejili ogenj in ga proti jutru popolnoma pogasili. K sreči so tovarniški objekti zgrajeni zelo solidno in dobro zavarovani pred ognjem, zato se požar ni mogel tako naglo razširiti na notranje ogrodje streh. Če bi ogenj vdrl v notranjost vseh štirih objektov, ki so v neposredni bližini, bi tovarno doletela prava požarna katastrofa. Kamniški gasilci, ki so prihiteli na Duplico s svojo novo motorno brizgalno, niti niso stopili v akcijo, tako uspešna in hitra je bila akcija gasilcev z Duplice in s Homca. Škoda je seveda precejšnja, vendar pa bo višina odvisna od poškodb, ki jih je utrpela turbina v ekshaustorju. Najbrž pa bo turbina zaradi velike vročine popolnoma uni- za man] denarja TUNGSRAM nitka v dvojni vijačnici svetlobna množina v dekalumenih D Naš novi listek V torek pričnemo prinašati nov listek znanega norveškega pisatelja Bjorstcrna Bjornsna: Deklica s Prisoj (Seneva Solbakken). Povest spada med najzanimivejše >vaške povesti«, da, predstavlja celo »najlepše, kar je' dala ta književna vrsta v vseh deželah«, kot je zapisal profesor primerjalne književnosti na pariški Sorboni Van Tighem. Je to ljubezenska zgodba članov dveb družin, ki sta si popolnoma nasprotni: ena resno pobožna, druga pa veselo razposajena. Tako je deklica nedolžno naivna, fan I pa vaški pretepač, sicer pa dober; toda ljn-bezen spleta svetel most ined obema. V zgodbi spremljamo oba od otroške dobe do — svatbe; vidimo ju v cerkvi in na paši, fanta pri pretepih in bolezni, ko mu preti ohromenje, z dekletom pa sočuvstvujemo v njegovem lepem, čistem hrepenenju, ki končno premaga vse ovire, da zavladata dobrota in ljubezen. Povest bo pač najlepše branje v naših družinah, ki tako potrebujejo n r a v n o -čistih zgodb. Razvajenega bravca pa mora pritegniti s svojo visoko umetniško vrednostjo in književno-zgodovinsko pomembnostjo. Kočevie Aeroklub Kočevje. V ponedeljek je bil tu ustanovni občni zbor Aerokluba Kočevje. O pomenu in ciljih novega društva je govoril gosp. Rado Hribar iz Ljubljane. Lepaki, ki so vabili na omenjeni sestanek, so bili sestavljeni le v nemškem jeziku. Odmev iz Posaarja? Stara tekstilana, tvornica suknn, obratuje zopet povsem normalno. Z novim letom je začela izdelovati tudi finejše kvalitete. Mraz je tudi v kočevski kotlini prav občuten. Rinža je zmrznila, kar je prav dobro prišlo brezposelnim, ki lomijo led za šest tukajšnjih mesarjev. Živ človek v slamoreznici Stroj mu je rezal roko kos za kosom do ramen Maribor, 26. jan. O nesreči, ki je v svojih podrobnostih naravnost grozovita, nuni poročajo iz Marenber-ga. Pri veleposestniku Hedilu imajo slamorez-nico na vodni pogon. Pri slamoreznici je bi! zaposlen hlapec Franc Kupeuti ter jc delal re-zanieo za živino. Delo pri slamoreznici jc nevarno, zlasti pri taki na vodni pogoj, kakor so v gorskih krajih običajne, ker ni mogoče stroja taikoj poljubno ustaviti. Ko jc bil stroj v polnem teku, je poklicala hlapca dekla k malici. Kuperti se je za hip ozrl, kdo ga kliče, — Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Frani Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Dva huda zločina v kočevski okolici Roparski napad na 80 letno starko - Hči ubila svojo mater Kočevje, 25. januarja. V ponedeljek. 21. januarja, ko je bil v Kočevju seimanji dan. jo prišel kmalu zjutraj k SO letni vdovi Marjeti Kiinig v šalki vasi |x>-sestnikov sin VVilli Stimetz in se skoro dve uri ž njo razgovarjal. Vprašal jo jc končno, kje so domači. Rezi je šla na šilit. punčka [in v šolo. jc odgovorila nič hudega sluteča starka. Videl je, da sta sama. Napadel jo jc /. železnim orodjem, udarjal jo po glavi, pri čemer ji je lobanjo na treh mestih močno zasekal. Žena jo seveda takoj padla v nezavest. Ko jo napadalec menil, da žrtev leži mrtva, ie iizpodnesel \ rnta tako, da se ne bi mogla odpreti, če bi kdo Rrišel. nato pa je začel brskati po predalih, ašel iu odnesel je 470 Din. Mirno jc šel proti domu, sc preoblekel in šel na semenj. Tam s/i je kupil lepe hlače. Med tem pa jc napadonka prišla k zavesti in šla povodni sosedam. Orožniki so bili precej obveščeni. Fanta |>o jc nekdo na cesti pokaral: >Kaj si vendar storil? Orožniki te bodo!« Spoznal je. da so mu na sledi, in zbežal proti Črnomlju, a so ga že v sredo aretirali blizu Koprivnika. Mladi rojKir ima šele 19 let. še drug zločin jc bil izvršen v kočevski okolici. Isti dan so peljali skozi mesto vklenjeno mlado dekle iz Kačjega potoka (Otter-bacli) pri Vlo/.lju. Ubila je svojo mater, ker ji je branila zenitov. Pred orožniki sc jc skrila v seno, a se jim jc oglasila, ko so le-ti začeli / bajoneti vbadati v seno. Žalostne novice, žalostni časi. pri tem pa se jo, približal z levico zobnemu kolesju. ki grabi in tlači seno pod nože. Zobovje je nesrečneža zgrabilo za roko ter mu jo v na-i slednjem trenutku začelo s strašno silo drobili | in tlačiti pod nože slamorcznice. Strašen krik ! se je razloge! na okrog, ki so ga začuli tudi Hedlovi v nišo ter prihiteli jioglodat na skedenj. Nudil se jim je strahovit prizor, ki ga ni mogoče opisati. Nn slamoreznici jc ležal hlapec, stroj mu jc vlekel roko polagoma naprej in soredaj so mu jo rezali noži na tenke kose. ki so krvavi padali spodaj na tla. Odrezalo nru jc tako roko do ramena, ko niso našli zobje kolesja več opore ter se jo stroj po sili ustavil. Nesrečneža, ki jc bil od silnih bolečin in izgube krvi onosveščen. so komaj iztrgali i« stroja ki je s stisnjenim zobovjem držal o^tanel zdrobljene roke z vso silo. Nemudoma so ga prepeljali v bolnišnico. Pohabljen in siromak bo ostal vso svoje življenje, če prelioli stra šno rano. Slovenska Krajina S trebuhom za kruhom. Vsak dan prihajajo na borzo dela v Soboti dekleta in mlade žene, ki bi rade šle v Francijo za zaslužkom. Mož jc manj. kor teli ne potrebujejo toliko. Zaslužek v Franciji jc zelo dober, toda žal pride večina mladine iz Francije moralno pokvarjena. Mnogim doma ni sile, pa vseeno silijo v,tujino, ker bi si rade prislužile lepo oble-k ju nagrabile denarja. Komur ni sile, naj ostane doma. Učiteljev nam še vedno primanjkuje, po sobno \ lendavskem okraju. — l/. Dolnjo Bistrico sta so preselila v Vitanje z. učitelj Bili-der z go. soprogo učiteljico. Bila sta v naši Krajini sedem let. Na njiju mesto pa sta prišla g. učitelj Kri/man in njegova g. soproga. Se eno učno moč rabimo, ker je šola razširjena v trirazrcdnico. Ljubljanske vesli t Ljubljana, 26. januarja. V današnji številki smo kratko poročali o za. nimivem predavanju, ki ga je imel svetnik železniške direkcije ing. Drago Leskovšek v prostorih »Sloge«. Za predavanje je bilo veliko zani-inanje. Poleg drugih odličnikov so se udeležili predavanja tudi zastopniki mestnega gradbenega urada trije načelniki zelezniške direkcije ler šef vojne delegacije polkovnik Nedeljkovič. Predavatelj ing. 'avnega kolodvora vajal, da je proga že sedaj znatno dvignjena nad naravni nivo in da bi se pri Tyrševi cesti potemr takem tnorala dvigniti še za 6 ni. Izvršitev tega načrta bi veljala okoli 200 rnilj. dinarjev. Ostane torej le zadnja možnost preureditve, to je poglobitev. Predavatelj je navedel nekaj tehtnih vzrokov za to rešitev, ki bi veljala, kakor smo že navedli, po apromaksitnafivnem računu 85 milj. Din. Ob. ljubil pa je, da bo to rešitev boli datajlno obravnaval na prihodnjem predavanju. H koncu je orne- • , ijUt ,>*'**»? ■H fonirali po reševalni avto. — V Novih Jaršah si je zlomila na poledici nogo 63 letna občinska vdova Antonija Pirnatova. — Na Vodnikovem trgu je včeraj dopoldne padla 40-letna babica Ana Lužar-jeva z Mestnega trga 5 tako nesrečno, da je dobila poškodbe po vsem telesu in si zlomila eno nogo. Dalje je ljubljanska bolnišnica sprejela šc 28-letno Amalijo Grabnerjevo iz Most, ki je na poti v službo padla na poledici s kolesa in si poškodovala levo ramo. Na poledici jo padel tudi 54-letni pismonoša Franc Glavnik iz Rožne doline in si zlomil levo roko. — Levo roko si je zlomila na poledici 50-letna zaseb-nica Julku Krisper z Vidovdanske ceste 5. O Kmečki magazin v Ljubljani, Krekov trg št. 10 (uasproti Mestnega doma), vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. — Obiščite to trgovino in prepričajte se! 0 Opozarjamo na razprodajo A. Persche na Marijinem trgu 8. 0 Reven dijak išče instruikcijo nižješolca-realca. Honorar nizek. Naslov pove uredništvo »Slovenca«. 0 Družina kolarskega mojstra — pet nepreskrbljenih otrok, popolnoma brez vsen sredstev, prosi kakoršnekoli zaposlitve. Naslov pove uprava »Slovenca«. Ljubljanske srake Te dni je objavila policijska uprava statistiko o svojem poslovanju v preteklem letu. V tej stitistiki so čuvarji javnega reda natančno povedali, kako so se Ljubljančani celo leto med seboj klali in ropali, kako so se pretepali in kako so si sploh delili drug drugemu dobrote, ki jih postava ne dovoljuje izkazovali. Tudi o tatvinah govori uradna statistika. Clo. Mariborske vesli: vek se kar čudi, kaj ljudem vse prav pride. Denar, ure, verižice, nogavice in rokavice, žepne robce, kure, jajca, prazne zaboje — samo da se da stvar premakniti, pa že gre na tatovo pot! Tako kakor v Ljubljani pa kradejo ljudje tudi drugod Stiska je povsod huda. Ljubljana pa ima to posebnost, da kradejo v Ljubljani tudi to, kar nikjei drugod ne kradejo. O teh tatvinah pa uradna statistika molči. V Ljubljani namreč kradejo tudi — zasluge. Tako se je zgodilo preteklo leto (ali pa še leto prej) da je nekdo, ki je čakal v predsobi na sprejem pri visokem gospodu, po naključju slišal, da je visoki gospod »nekomu«, recimo kakšnemu denarnemu zavodu ali kaj podobnega, obljubil izdatno poinoč in visoki gospod je svojo besedo tudi držal. Prisluškovalec pa, ki pravega posredovalca niti poznal ni, pa se je hitro oglasil tam, kjer se je bilo treba oglasiti in je zahteval za svojo »zaslugo«, ali boljše rečeno: za svojo ukradeno zaslugo prav obilno nagrado ...! Ali jo je dobil ali ne — to je vseeno; na vsak način pa je neverjetna prisluškovalčeva pre. drznost dokaz, da kradejo ljubljanske srake tudi — zasluge! Imeti namreč kakšne zasluge, bodisi pošteno pridobljene ali pa ukradene, ni napačna stvar. Posebno dobro je to za ljudi, ki bi se radi drugim ljudem prikupili, kar je n. pr. pred volitvami prav potrebno. Kako pa hočeš pred ljudi, če jim še jezika ne moreš pokazati, nikar še zaslug? Zasluge morajo biti, pa magari naj jih prinese pes na repu ali pa sraka v kljunu! Zato bi bilo pa prav dobro, če bi slavna oblast posvečala tudi ljubljanskim srakam in srakoperjem, zlasti pa tistim, ki so dresirane na tuje zasluge, nekoliko več pozornosti kot doslej, sicer nam bodo v doglednem času ukradli še — regulirano Ljubljar nico! Leskovšek je naglasil v začetku, da predava kot zasebni strokovnjak in ne oficielno kot železničar. Iz vsebine predavanja navajamo naslednje zanimive podatke: Vsi fantastični projekti, kakor dolge položitve prog čez Barje, dolgi tuneli, postavitev kolodvora na periferijo mesta in podobni načrti so zaradi ogromnih strošikov (nad 200 milijonov dinarjev) primerni le, da jih odložimo v muzej. Ostanejo možne le tri rešitve: da kolodvori ostanejo v današnjem nivoju, ceste in ulice pa naj se speljejo čez ali pod nje z nadvozi ali podvozi; kolodvori naj se dvignejo v toliko, da bi se ceste speljale pod njimi; kolodvori in proge naj se poglobijo v toliko, da se speljejo ceste čez nje. Predavatelj je prvi možnosti izrazil dvom, da bi bila možna trajno zadovoljiva rešitev s podvozi na Tyrševi, Gospo-svetski, Erjavčevi in drugih cestah. K drugi mož-' nosti dviga kolodvora in proge je predavatelj na- I nil, da je mestna uprava skupno z železniško upra-| vo razpisala pred leti konkurz za napravo prinod-! njega glavnega poslopja. Na podlagi došlih in na-| grajenih načrtov je g. arh. Srečko Rainer pri I železniški direkciji izdelal načrt postajnega poslopja, katerega impozantno perspektivo priobčujemo. Predavatelj se je bavll tudi z bistvom čelnih kolodvorov, kaiere pa vsi železniški strokovnjaki I odklanjajo iu iili v novejšem času le malo grade, i razen tam, kjer to zahtevajo posebne krajevne raz-1 mere. So pa zelo dragi. Novi centralni čelni kolo-! dvor v Milanu je n. pr. veljal 4 in pol mili;arde dinarjev. Napake čelnih kolodvorov skušajo od-; praviti nekatera naša mesta, tako Belgrad in je predlagana preureditev |>roračunana na 500 mili-j ionov dinarjev, dalje mesta Zagreb, Skoplje, Niš in j Sarajevo. Predavatelj je žel za svoje zanimivo izčrpno predavanje obilno priznanja in ploskanja. Proračun okr. cestnega odbora znaša: Din 5,198.349 izdatkov in 3,148.292 dohodkov Primanjkljaj 2,050.057 Din se bo kril s 14% doklado [ Najlepše ZIMSKE SUKNJE J. Maček, Aleksandrova c. Svetosavske nagrade na univerzi - Ljubljana, 26. januarja. Danes ob 12 je bila na univerzi običajna vsakoletna razdelitev svetosavskih nagrad za najboljše, posebej razpisane, izdelane naloge v 1. 19;j4/35. Že tretje leto pa se ta razdelitev mesto pri svečanostih v zbornici univerze vrši na rektoratu. Na rektoratu so se zbrali rektor dr. Samec, vsi dekani posameznih fakultet ter vsi nagrajeni slušatelji. Rektor dr. Samec je imel na nagrajene slušatelje primeren nagovor, v katerem jih je vzpodbujal k nadaljnjemu študiju in vnemi za znanstveno delo ter jim čestital k nagradam. Na filozofski fakulteti so prejeli nagrade: g. Stane Mikuž za temo »Umetnostno - topografski opis dekanije Šmarje pri Ljubljani« pod geslom »I. M. Liechtenreithe«; g. Vinko Brumen za tema »Kulturno pedagoški pomen Slomškove knjige ,Blaže in Nežica v nedeljski šoli'« pod geslom »Mrtvi nas živeti učijo«; dr. Klementina Kastelic za isti tema pod geslom »Kar dobra mati v srcu zasadi, ne usahne vse žive dni«. Na teološki fakulteti so prejeli nagrade: g. Stanko Žakelj za tema »Verske vrednote moha-inedanizma v primeri s krščanstvom« pod geslom »In cruce salus«; g. Ludovik Bartl za tema »Dokaz za bivanje božje iz istinitosti. (Primera z dokazom iz prigodnosti)« pod geslom »Ego sum qui sum« (Ex 3, 14) in g. Jaroslav Kotnik za tema »Kristusov proces v luči apokrifnih Gesta Piloti« pod geslom »Ego Aenias«. Na juridični fakulteti so prejeli nagrade: g. Boris Tnšek za tema »Gospodarski tipi slovenskega kmeta in njihova agrarno-politična upoštevanja« pod geslom »Kmet in kralj«; g. Emil Čefe-rin za tema »Državni svet in njegova funkcija« pod geslom »Javni interesi«; g. Franc Hočevar za tema »Premogovna industrija v Jugoslaviji« pod geslom »Premogind«; nagrado društva »Pravnik« za tema »Vprašanje sterilizacije v naši zakonodaji« sta prejela g. Slavko Zore pod geslom »Ev-genika« in Rudolf Fajs pod geslom »Necessitas«; nagrado Zveze nabavljalnih zadrug Jugoslavije o temi »Zadružništvo« pa je dobil g. Andrej Urši?. Na medicinski fakulteti so prejeli nagrade: gdč. Suzana Serajnik za tema: »Processus Vermi-fornis in njegova lega« pod geslom »S. S.«; za isti tema g. Krizomir Derganc pod geslom »Non multum, sed multa«; g. Teodor Ostojič za tema »Funkcijonalni pomen glandulae thymi« pod ge-»lom »Verd«; g. Marij Avčin za isti tema pod geslom »Si sapis, sis apis« in g. Franc Knšar za tema »Plastična rekonstrukcija organov« pod geslom »Rana ura, zlata ura«. Tehniška fakulteta ni razdelila nagrad. Skupno je bilo danes razdeljenih med slušatelje nagrad za 14.300 Din. Najvišja nagrada je bila podeljena g. Mariju Avčinu na medecinski fakulteti, čigar delo je po mnenju strokovnjakov zelo izvirno in bi bilo vredno ponatisa. 0 Lutkovni oder v Vzajemni zavarovalnici vjjrizori danes popoldne ob 5 in 5 izvirno slovensko mairijonetno igro »Čudodelno krepcl-ce«, v kateri je avtor Mirko Kuučič temeljito DomedcJ s staro, šafolonsko pravljičnostjo na lutkovnih odrih. Ta pravljična igra je nekuk-•en kompromis med mitom in realizmom: v •jej nastopajo stvari in bitja, ki se gibljejo na meji med starim pravljičnim svetom i.n realizmom sedanjosti. Pravljične motive, ki so še ostali, je avtor povezal s sodobnimi rekviziti, kaikor z vlakom in avtom, ki postavljata dejanje na realna tia. Važno viogo ima v tej igri tudi radio-aiparat v zadnjem dejanju, ki je natrpano z rahlo satirično ostjo. Nastopita tudi dvu oevcu. kar daje razgibanosti in raznoliko- sti nove pravljične igre prav poseben pouda- j rok. Tn kar je glavno: vsi domisleki so novi, , originalni. Pri tej igri bodo prišli na svoj ra- j čun vsi: otroci in odrasli. Prijatelji Gašperčka, ki bo topot ves v svojem elementu, prijazno vabljeni! 0 Prijatelje krščanske karitas vljudno vabimo k četrtemu predavanju Karitativne zveze, ki bo prihodnji torek, dne 29. januarja 1935 ob 8 zveč r v beli dvorani hotela Union. Predava g. superior Lovro Sedej, C. M., o temi: »Sv. Ludovika Marijak in njene duhovne hčere.« Vstop prost. © Razstava umetniške dvojice Oeltjen, o ka- | teri je . Slovenec« pretekli teden obširneje poročal I s peresi g. drja Ložnrja in g. drja Steleta, bo od- | prta še nekaj dni. Med posetniki so pogrešani še j mnogi stari obiskovalci prireditev v Jakopičevem paviljonu; tudi kupci, ljubitelji slike, kipa ali ■ grafičnega lista še niso dovolj živahno nastopili. | Dosedaj sta prodana 2 akvarela in 3 male pla-stike. — Obiščite danes, preko nedeljo razstavo, l ki je odprta od devetih do mraka. j Sedaj je pravi čas za uživanje norveškega ribjega alfa Ta naravni, vitaminov bogati lek je priporočljiv ludi odraslim pri ogrevanju po raznih bo ezmh ravno zaradi obiliue vitaminov Vedno sveže prvovrsmo ribje olie ie stalno v zalogi v lUtah naiVKo-ti poJte, <£ju#.yana Maribor, 26. januarja. Mariborski okrajni cestni odbor je po terito-rijalni razsežnosti največji v dravski banovini in menda tudi največji v vsej državi. Zajema področji obeh okrajnih glavarstev Maribor desni in levi breg ter še mariborsko mesto. Preko njegovega ozemlja teko važne cestne zveze, ki vežejo rodovitne in gosto naseljene predele ob severni meji z zaledjem. Te ceste vzdržuje cestni odbor z lastnimi in banovinskimi sredstvi. Ker prehajajo skoro vse omenjene ceste preko meje na avstrijski teritorij, je naloga okrajnega cestnega odbora de-likatna in se v mnogočein razlikuje od nalog ostalih cestnih odborov v notranjosti države. Znano je namreč, da skrbi Avstrija ob meji za svoje ceste naravnost vzorno; isto skrb mora posvečati okrajni cestni odbor tudi cestam v našem obmejnem ozemlju da ne pade tujcu pri preho tu neje v oči prevelika razlika. Ta naloga pa je težavna. Potreba je saino primerjati izdatke za ceste na naši in avstrijski strani, pa je takoj jasno, koliko več žrtvujejo naši sosedje za svoje ceste, kakor mi. Še važnejša pa je naloga cestnega odbora glede gradnje novih cestnih zvez. Obširna področja so v obeh okrajih, ki so še brez vsa:.« cestne zveze. Omenjamo samo Pohorje in Kozjak, ki sta skoro odrezana od sveta. Pohorska cesta in zveza Kaple z Dravsko dolino bodeta pripravili lesnemu bogastvu Pohorja in Kozjaka lažjo in cenejšo pot v svet, odprli bodeta pa tudi te kraje tujskemu prometu, ki postaja za nas od leta do leta vaz nejši gospodarski činitelj. Vse navedeno povzroča živo zanimanje javnosti za delo mariborskega okrajnega cestnega odbora. O njegovem delu v preteklih letih smo nedavno poročali. 0 načrtih za bodoče leto pa najjasneje govori proračun za 1. 1935., ki ga bodo jutri razgrnili javnosti na vpogled. Proračun je pravzaprav skromen ter se v številkah izdatkov in dohodkov živo odražajo težave današnjega časa. Odmerjen je v glavnem vzdrževanju dosedanjih cest, manjša pozornost se posveča novim zgradbam. Izdatki znašajo skupno 5,198.349 Din ter se delijo: Uprava in pisarna 62.032, pomožno osobje (cestarji itd.) 527.840, ma-terijalni izdatki za vzdrževanje banovinskih cest 1,832.836 (v glavnem nabava in dovoz gramoza), vzdrževanje dovoznih cest k želez, postajam 11.651, nove gradbe in preložitve banovinskih cest 1,385.500, zavarovanje in zaščitne naprave 25.000, okrajna cestna uprava 164.448, prispevki občinam za vzdrževanje cest 351.360, amortizacija in stroški posojil 594.074, gradbeni skladi 273.608. — Med novimi gradbami so mišljena v glavnem nadaljevanja dosedanjih cestnih del na obeh pohorskih cestah, na cesti Bistrica—Oplotnica, Sv. Peter— Ložane itd. Dohodki znašajo skupno 3,148.292 Din ter se delijo na naslove: Vzdrževanje cest in objektov pri ban. cestah 165.500, pri dovoznih cestah 500, prispevki banovine za vzdrževanje banovinskih cest 2,257.208, banovinski prispevki za dovozne ceste 3717, prispevki želez, uprave za iste ceste 3717, prispevek banovine za nove gradbe in preureditve 705.250, dohodki iz naloženih glavnic 8000, razni in nepredvideni dohodki 4.400 Din. Primanjkljaj znaša tedaj 2,050.057 Din ter se bo kril z okrajno cestno doklado na neposredne državne davke, ki bo pa nekaj nižja, kakor lansko leto. Predlaga se namreč 14% doklada, dočim je znašala v proračunu za 1. 1934 doklada 17%. Kakor že omenjeno, bo ta proračun razgrnjen jutri na vpogled javnosti. Podeželske občine so ga pa že dobile te dni in ga tudi že razgrnile in na ta način smo tudi mi doznali za podrobnosti proračuna. 0 Trnovski oder, Karunova ul. 14 opozarja vse Trnovčane, ki pri premieri »Ugrabljene Sabinke« niso dobili vstopnic, naj si jih danes pravočasno v predprodaji preskrbe. Predstava, ki je imela že pri premieri sijajen uspeh, je v režiji in glavni vlogi Ljubljančanom znanega komika Janka Novaka. O Kino Kodeljevo je dal film »Demonski otok« z repertoarja in predvaja danes in jutri s češkim filmom »Ti, moj sveti Antoniček« in film »Gospodje iz Maksima« (Leo Szlezak). 0 Združenje trgovcev v Ljubljani opooarja vse gospode člane, da se je pojavila oseba, ki pobira na račun urada za kontrole mer neke pristojbine, za katere nima od tega urada nikakega pooblastila. Vsi trgovci bodo pismeno yabljeni v urad za kontrolo mer, kateri poziv je tudi za vsakega merodajen. Brezplačni večerni ioto-tečaf za začetnike! Vpisovanje do 10. II t. I. v drogoriji »H e rineš«, Miklošičeva šL30 O Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se v obilnem številu udeleži pogreba našega bivšega člana g. Franca Gerčarja, soproga naše članice gospe Fani Oerčar. Pogreb blagopokojnega bo v ponedeljek ob 4 popoldne, Gasilska cesta 15, šiška. 0 Poledica povzroča nesreče. Reševalni avto je včeraj prepeljal več žrtev poledice v bolnišnico. Južno vreme, ki je nastalo ponoči, ni namreč od-tajalo vsega ledu, pač pa so postala tla izredno spolzka. Najhujše se je ponesrečil 32-letni tiskar-niški delavec Josip Moškric, zaposlen v strojni stavnici Jugoslovanske tiskarne. Ko se je včeraj zjutraj med 7. or *!. uro peljal od svojega doma v Zadvoru s kolesom na delo, je na poledici v Šlepa-nji vasi padel s tako silo na tla, da si je poškodoval hrotiiiuu in uuuii preties niožgan. — V Trnovem je padel in si nalomil nogo 22-letni geometer Janez Breskvar, doma s Ceste na Loko št. 28. Prinesli so iža najprej na stražnico, od koder so tele- Mariborski spomenik Idejni odsek se je odločil za Piramido. Maribor,26. januarja. Nabiralna akcija za mariborski spomenik je v polnem teku. Vse ustanove in vsa društva so prejela nabiralne pole, istotako vsi podjetniki, mnogi zasebniki itd. Drugi so zopet dobili nabiralne bloke za izvedbo dinarske akcije. Vsak imejitelj pole ali bloka zbira v svojem področju, od vseh strani prihajajo že lepe vsote vosrednjo blagajno. Vidi se, da je ideja spomenika živo prevzela vse prebivalstvo, | ki je odločeno veliko žrtvovati, da se postavi ne-j pozabnemu našemu junaškemu vladarju dostojen : spomin. Z razvojem nabiralne akcije pa narašča v ! javnosti tudi zanimanje za spomenik kot tak in v tem pogledu se čujejo najraznovretnejša mnenja, načrti in predlogi se množijo tako glede kraja kakor oblike spomenika. Razmotriva se predvsem vprašanje likovnega ali idejnega spomenika in se je javno mnenje pri tem že razdelilo na dva tabora. Zaradi tega ima idejni odsek spomeniškega odbora | težavno stališče. Na neštetih sejah se je to razglabljalo, vršili so se krajevni ogledi v mestu na . raznovrstnih trgih in točkah. Na zadnji seji je odsek ugotovil, da je nemogoče postaviti spomenik na Glavnem trgu, Kralja Petra trgu, Grajskem trgu in deloma tudi na Trgu Svobode. Idejni odsek se je končno odločil za prostor na Piramidi ter je izročil to vprašanje v svrho študija gradbenim strokovnjakom. * □ Proslava 60 letnice Fr. Ks. Meška. Dra- matski odsek »Magdalencev« priredi v petek 1. februarja ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke proslavo Fr. Ks. Meška. Na sporedu je uvodna beseda o Ks. Mešku, recitacija in drama v 3 dejanjih »Mati«. Vabimo k udeležbi, da tako dostojno proslavimo jubilej našega skromnega, a z ljubeznijo prežetega narodnega delavca Ks. Meška. □ Finančni odsek končal delo. V petek zvečer se je vršila zadnja seja finančnega odseka, na kateri se je končal pretres proračuna mariborske občine In pa nove uvozninske tarife. □ Svetosavska proslava se je vršila včeraj na mariborskih šolah, ki sij imele v svojih zavodih dopoldansko slavnost, potem pa pouka prost dnn. Oflcijelna proslava se vrši drevi v veliki unionski dvorani s sporedom, ki smo ga že objavili. □ Popis vojaških obveznikov. Vsi v Mariboru stanujoči mladeniči roj. letnika 1917 brez ozira na kraj njihovega domovinstva se morajo najpozneje do 1. februarja zaradi vpisa v seznam vojaških obveznikov zglasiti v uradnem času v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11. in prinesti s seboj krstni list in domovinski list. One ieta 1917 .. M - -JI----n.l.tniMf. ...I.1.; )!,,. lujcn 111 * 1'IOIIUUIU »liuu^ui.b, »»» .l.t ... ven Maribora, so dolžni prijaviti za vpis v vojaško evidenco njihovi v Mariboru stanujoči starši ali sorodniki □ Predavanje o Chikagu. Jutri bo v Ljudski univerzi zelo zanimivo predavanje o svetovni razstavi v Chikagu, ki ga ima prof. dr. Brežnik iz Ljubljane. □ Literarni večer v Mariboru. V petek 1. februarja poseti Maribor 6 odličnih slovenskih pisateljev, ki priredijo v okviru Ljudske univerze literarni večer. Uvodni govor bo imel pisatelj prof. Fran Koblar. Poezijo bodo zastopali naši liriki: Dr. Gradnik, Pavel Golia in Fran Albreht. S štajer sko zemljo ozko povezan pisatelj dr. Kraigher bo čital odlomek iz nekega še nenatisnjenega romana, naš Prekmurec Miško Kranjec pa poglavja iz pripovedke »Težaki«. » □ Umrla je v Kopitarjevi ulici 6 v visoki starosti 89 let gospa Antonija Malgaj, vdova po železničarju. □ Pohorski dom išče najemnika. Vlaganje ponudb do 10. februarja 35. Informacije v Mariboru, Frančiškanska ulica 8. Opozarjamo na tozadevno objavo med »malimi oglasi«. □ Poročne prstane: srebrne, 10; double 14; 14. kar. zlato, 70 Din naprej dobite pri grajskem urarju. Ignac Jan. □ Darujte za pomožno akcijo! Potoni strokovnih in stanovskih organizacij ter potom pooblaščencev mestne občine se vršijo zbirke prispevkov za letošnjo pomožno akcijo v Mariboru. Akcija bo v polnem teku clo 15. februarja. Dosedanji odzivi niso dosegli pričakovanja, beda in revščina pa naraščata. Maribor, ki je prejšnja leta pokazal toliko razumevanja in ljubezni do trpečih revežev, ne sme tudi letos zaostati. Zato pa: »Darujte za pomožno akcijo!« □ V konkurz. Mariborsko okrož. sodišče je razglasilo konkurz o imovini Hanson Zofije, veiepns. v Tratah pri Zg. Cmureki,. Konkurzni sodnik je dr. Ilaunig Ožbalt, starešina okraj, sodišča pri Sv. Lenartu v SI. gor., upravitelj konkurzne mase pa dr. Šket Ivan, advokat pri Sv. Lenartu. Prvi zbor upnikov je 11. febr., konkurzne terjatve je prijaviti do 30. marca, obči ugotovitveni narok pa je dne 8. aprila. □ Dva požara. V Rošpohu 65. so se vnele saje na viničariji Bruna Mavrenčiča iz Maribora V viničariji stanuje Mavrenčičev viničar Jurij Lu-nežnik z ženo in petero otroci. Radi vročine je dimnik pregorel in ogenj je zajel na podstrešju nakopičeno seno. Zgorela je viničarija do tal ter znaša škoda 25.000 Din. —' Drug požar so imeli v Kovačji vasi. Zgorelo je gospodarsko poslopje veleposestnike Frančiške Pongrac ter znaša škoda 30.000 Din. □ Pomožna akcija v Studencih. V tej predmestni občini se je tudi letos upeljala pomožna akcija, ki pod vodstvom župana Kaloha in ostalih odbornikov lepo napreduje. Mnogi občani so prispevali znatne zneske v gotovini ali v naravi, ve- i:i.n iiu i- —i. ----1 - _______ i»rvv> j,t, Jc umi pi lapevnio itumjoc avuie, vsem |m se občinski odbor iskreno zahvaljuje. Obenem prosi občinska uprava vse iinejitelie nabiralnih pol, da jih čimprej vruejo. Slovenci v Zagrebu Zagreb, 25. januarja. Od novembra preteklega leta, ko 6e je po prešlo" Roku redna služba božja za zagrebške Slo- večmesečnein presledku zopet pričela pri sv. vence, je versko življenje med našimi ljudmi iznova zaživelo. Najboljši in najbolj goreči so vsako nedeljo in vsak praznik dvakrat pri sv. Roku, drugi pa pridejo vsaj po enkrat — do-poltlne ali popoldne, kakor jim pač čas dopušča. Zadnje čase, ko je tudi v Zagrebu pritisnil občuten mraz, je tudi pri sv. Rol opaziti, da se nekateri preveč bojijo vsake hladnejše sapice, kar jim ni ravno v čast; a uipamo, da jih oo ta mehkužnost že popustila, odnosmo du jo bodo sami premagali. Potem bo Rokova cerkvica zopet polna, kakor mora biti. A z vsako stvarjo so stroški; tudi tukaj. Dohodkov pa nobenih, nobenega vira, iz katerega naj bi se krile nastajajoče potrebe. Sicer je res, da je g. Janez Hladniik ob svojem odhodu iz Zagreba zapustil lepo zbirko, a če samo jemlješ in nič ne dodevaš, se vsaka vre?a izprazni. Zato se je konec decembra 1934. osnoval »Cerkv. odbor za vzdrževanje službe božje za Slovence v Zagrebu.« Ta odbor, ki si je nadel nalogo, da bo skrbel za kritje stroškov, kateri so združeni s službo božjo pri sv. Roku, je sestavljen tnkole: predsednik monsignor Barle Janko, kanonik; I. podpredsednik dr. Šverljuga Stanko, senator in minister n. r.; II. podpredsednik dr. Golia Vladimir, kas. sodnik pri Stolu sedmorice, tajnik; dr. Vidic Janko, vladni svetnik pri bonski upravi, 1. blagajnik; Težak Marko, trgovec, U. blagajnik; Grcgorič Jožef, duhovnik; odborniki pa so: dr. Klemene Josip, prof. in kustos muzeja; Urbič Anton, veleposestnik; Rupnik Franc, železu, uradnik; Anton Praznik, žel. uradnik; Petnic Anton, zasebni uradnik. Imenovani odbor se je te dni predstavil širši javnosti in pred njo razgrnil načrt, i>o katerem se bo lotil svojega dela. Dal je natisniti bloke z naslovom Cerkvenega odbora. Ti bloki so deloma že razdeljeni mt*l zanesljive poverjenike, ki bodo nabirali darove med zagrebškimi Slovenci. Prosimo vse, naj čimbolj podprejo prizadevanje Cerkvenega odbora, ker gre za stvar, ki bo v dušno korist ne le zagrebškim Slovencem, mmpuik celega Zagreba. Vsak naj da po svojih močeh! Cerkveni odbor bo hvaležen za vsak najmanjši dar, saj vemo, da so se z žulji in znojem vedno ustvarjale največje stvari. Predavanje v Slomškovem društvu. V nedeljo, 20. jan. po večernicah je imel v prostorih Slom. prosv. društva g. Marko Težak poljudno predavanje o najnevarnejših boleznih, ki po večini prihajajo z Vzhoda in so včasi pomorile cele rodove (kuga, kolera, koze, malarija). Predavanje je bilo izredno dobro obiskano in je le škoda, da ni primerne dvorane, kjer bi se ob skioptičnih slikah dalo vse laže in lepše predavati in tudi poslušalci bi iuncli več koristi. Za sedaj se moramo pač zadovoljiti s tem, kar imamo. V nedeljo, 27. jan. se predavanja nadaljujejo, v nedeljo, 5. febr. pa radi igre (Kulturna prireditev v Črni mlaki) predavanja ne bo. Visok življenjski jubilej Najstarejša Novome-ščanka je brez dvoma g. Marija F i s c h e r , rojena Šenica, ki je v petek, dne 25. januarja obhajala svoj 95. rojstni dan. Slavljenka je še prav čila in čvrsta, le noge so ji začele odpovedovati. Septembra 1. 1921 se s soprogom Leopoldom obhajala 50 letnico poroke. Zlatopo-ročne obrede je opravil pok. g. prošt dr. Elbert. Deset let na to — septembra 1931 — sta s soprogom slavila biserno poroko. Leto na to — dne 1. julija 1932 — ji je umrl njen 89 letni soprog Leopold Fischer. Sedaj živi gospa Fischerjeva s svojo hčerko Rozalijo v Novem mestu, Breg 10. Kakor ob 60 letnici poroke, tako ji tudi danes čestitajo za 95. rojstni dan n eni otroci, sinovi in hčerke, vnuki in vnukinje, pravnuki in pravnukii je, katerim se pridružujejo znanci in prijatelji z željo, naj dobri Bog vzorni krščanski materi in ženi podaljša življenje do skrajnih mej. Samoumor v cerkvi V petek popoldne je prišla v kapiteljsko cerkev v Novem mestu okrog- 22 let stara Frančiška L.jubi iz Dinje vasi, ki je služila pri g1. Šolniku v Bršllnu. Izpila je večjo količino lizola v samomorilnem namenu. Ze napol nezavestno jo je našla neka ženska, ki i .ie slučajno prišla v cerkev, in tej je samomorilka priznala, da je pila lizol. Dotična ženska jo je nato peljala k primariju ženske bolnišnice g-, dr. Cervenki, kateri pa jo je poslal v bolnišnico, kjer so ji takoj nudili prvo pomoč, vendar pa ji kljub temu niso mogli rešiti življenja ter je nesrečnica okrog , pol 7 zvečer umrla v strašnih bolečinah. Kaj je dekleta gnalo v to dejanje, ki ga je izvršila na svetem prostoru, zaenkrat še ni znano. Gotovo pa je, da v njeni glavi ni bilo vse v redu, kajti v mašno knjigo je napisala, da I je isti dan zjutraj opravila sveto spoved in : prejela sveto obhajilo. Ker .ie bila cerkev radi njenega dejanja oskrunjena, je bila v soboto ves dan zaprta ter se v njej ni izvršilo nobeno liturgično opravilo, dočim je bilo sv. Rešnje Telo preneseno v kripto. Ker je kapiteljska cerkev posvečena In ne samo blagoslovljena, bo moral obrede sprave izvršiti po cerkvenem pravu škof sam. V tem slučaju pa je dobil od škofa vsa tozadevna pooblastila gosp. prošt Čerin in se je obred sprave vršil danes v nedeljo ob 6 zjutraj, nakar je sledila slovesna sveta maša, kakor predpisuje to obrednik. 237. popusta 25 7„ Od cerhvenlli govorov dr. M. Opeha dobi kdor kupi celo zbirko do 15. III 1935 Cfla zbirka obsega 24 /vezkov ter stane nevezana Din 406'— s popustom pa samo Din 149'50. II. Nidnan, uisbilana, Kopitarjeva 2 Predrzna tatvina v samostanu Novo mesto, 26. jan. V razmeroma kratkem razdobju je tat štirikrat obiskal novomeški frančiškanski samostan. Novomeščanom je gotovo v spominu še cerkven rop v tej cerkvi. Kmalu potem je neznan tat izpraznil pušico v cerkvi, lansko leto koncem junija meseca je tat odnesel 400 Din in v ponedeljek, dne 11 t m. pa je vlomil s ponarejenim ključem v celico samostanskega gvardijana in odnesel 1090 Din. Za svoje dejanje se je tat poslužll zgodnjih jutranjih ur, baš, ko je g. gvardijan maševal v cerkvi. V samostanu je ugasnil vse luči, nato pa se je splazil v celico. Ko je p. gvardijan opazil tatvino, jo je takoj prijavil orožnikom, kateri so tatu kmalu izsledili v osebi Jožeta Dorenčiča, ki je po poklicu mizar. Osumljeni je tudi lansko leto kradel v samostanu in tedaj mu je gvardijan ta prestopek odpustil. Pri aretiranem Doren-čiču so našli nekaj izpiljenih ključev, pokradeni denar, razno obleko in čevlje ter še neke druge malenkosti. ★ — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravi® in mladostno svežosL Odobrena od Minleteratva socijaln« politike in narodnega idravlja S. štev 2W od 19. II. 1932. Koledar Nedelja, 27. januarja (3. nedelja po Razgla-šenju Gospodovem): Janez Zlatousti, cerkveni uče. mik. - Zadnji krajec ob 20.59. Herschel napoveduje i sneg in dež. Ponedeljek, 28. januarja: Rogerij; Egidij in Odorila. ' Sise Mol pri Asingit, kjer jc bil takrat naš 7. lovski bataljon. Kdor bi kuj vedel, ga prosim, da sporoči proti primerni nagradi nu naslov: Andrej Fojkur, skofja Loka, Klirinško predmestje 19. — V neki večji občini na Dolenjskem so prišle oblasti nn sled trem nerodnim zadevam. Občani in oblasti hočejo imeti od občine izjasnila: I. Kam gre denar, odobren za šole, pa so nn zaostankih stanarina in kurjava učiteljstvu in kntehetske nagrade? Kako je mogla koncem 1. 1953. nakazati občina nekemu denarnemu zavodu nnd 20.000 Din več, kot je bilo predvideno v šolskem proračunu? Odkod je dobila ta denar, — 2. Lani je nabavila občina več vagonov semenskega krompirja. Kam je šel neprodani krompir in kje je denar? — 3. Kam so šle denarne podpore in koruza, ki je bila namenjena od banovine za občin, reveže? Danes so oblasti ; dognale, da so podpisi prejemnikov potvorjeni. — Vsi želimo, ila bi oblusti napravile pri tej občini red. — Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, po-bitosti. tesnobnostnem čutu imamo z naravno »Franz-Josef« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost. naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti Zdravniški strokovnjaki pri-znavajo, da učinkuje »Franz-Josef« voda j zanesljivo tudi pri ljudeh isoke starosti, j — Ve'iko potovanja po Sredozemskem morju priredi »Putnik« od 27. februarja do 29. marca t. 1. Izletniki obiščejo Grčijo, Rhodos, Ciper, Tri. polis, Beirut, Palestino in Egipt. Cena izleta, t. j. železniška vožnja, parobrod, oskrba, vizumi, vse takse, izleti v Palestini in Egiptu: za kategorijo A 7750 Din, za kategorijo B 6250 Din. Zahtevajte prospekte pri »Putniku« v Ljubljani, ki sprejema prijave do 9. februarja t. 1. — V Služb' - Tn listu kraljevske banske i uprav « lravskr inovine od 26. t. m. je objavljen Zakon o sodnem nepravdnem postopku m kraljevino Jugoslavijo (nepravdni postopni k). — Občni zbor društva »Pravnik« bo v ponedeljek. dne 28. t. m. ob 18 v Ljubljani v ju-stični palači, dvorana št. 79. — Ing. prof. Miroslav K a s a 1 : Gradje-vinska mehanika, I. knjiga: Slatički odredjeni gradjevinski sistemi je priznano strokovno delo, namenjeno stavbenikom in tehnikom. Tekst pojasnjujejo številne rizbe in tabele. Dobi se pri Novi založbi v Ljubljani. ZA NEGO Za pet tihih minut Kafarnaumski stotnik prosi (Jospodu pomoči za svojega bolnega služabnika (Mu t č>, j—1,11. Osebnost, ki vzbuja spošloranje - Iu poljanski stotnik! Častnik, ki sc zaveda spojena mestu in svoje oblasti in gleda pri svojih podrejenih u red in disciplino. ( lovek, ki i ma srce zn ljudi ,, kakor oče skrbi za svojega bolnega služabniku Moi, ki naravnost misli m naravnost govori. -Odkar je Jezus zate! javno učiti, je izbral Kafar-naum ob Genezi/reškem jezeru za *svoje mesto«, odkoder je hodil nu svoja misijonska potovanja in kamor se je vračal z njih. Stotnik ga je tako lahko poznal. Spoštovanje in verno zaupanje v Jezusa je vzklilo v srcu tega poštenjaka. Njegov služabnik, *ki mu je bil zelo drag* (Luk 7, 2), na smrt zboli in hudo trpi. Nihče ne ve, kaj bi mu trpljenje pregnalo ali vsaj olajšalo. In poganski častnik naprosi judovske starešine, naj gntlo k Jezusu in ga prosijo pomoči, on sam, pogan, se ne upa. Jezus je takoj pripravljen in ni vet daleč od hiše. Tedaj pa — tako pripoveduje evangelist Luka, ki dogodek podrobneje opisuje nego Matej — tedaj mu pošlje stotnik svoje prijatelje nasproti in mu sporoči: »Gospod, ne trudi se; zakaj nisem vreden, da greš pod mojo streho. Zato se tudi nisem imel za vrednega, da bi šel k tebi, ampak reci le z besedo, in moj služabnik bo ozdravljen.* — To so osnovne poteze v značaju krščanskega moža: zvestoba v poklicu, dejavna skrb za bližnjega, živa vera in vdano zaupanje v lioga. Jezus se je začudil veri poganskega stotnika, kakršne med svojim ljudstvom ni našel. Žalosten radi brezbrižnosti in slepote tistih, ki so bili prvi poklicani, je dejal: »Povem vam, da jih bo veliko prišlo od vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu, otroci kraljestva pa bodo vrženi ven v temo.* — Otroci kraljestva smo po neiz brisnem krstnem znamenju, ki ga nosimo v svojih dušah. Ali smo otroci božjega kraljestva tudi po veri in življenju? Veliko jih prihaja od vzhoda in zahoda v božje kru Ijestvo, koliko pa j e m e d nn m i o t r o I kraljestva, ki se s a m i m e č c j o v le m o Gospod v Evharistiji želi letos med nami otroki svojega kraljestva, obhajali svoj veliki dnu zdravja in življenja, lir a t je, sestre, r stani mo, poj dimo mu naproti: Gospod, nisem vreden, da gre> pod mojo streho, ampak reci le z besedo in ozdravljena bo moja duša. Celje Novi grobovi + V št. Vidu nad Ljubljano je umrla g. Frančiška Peternel, vdova po sodnem oficijantu. Pogreb bo v ponedeljek, dne 28. t. m. ob 9 dopoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! + V Št. Vidu nad Ljubljano je umrl v starosti 55 iet g. Peter Kovač, sluga tamkajšnje osnovne in meščanske šole. Pri delu si je iuflciral roko ter je podlegel zastrupljen ju. Zapušča ženo in pet otrok. V službi je bil 23 let. Marsikateri učenec te šole se spominja tega prijaznega malega in skromnega moža. Pogreb bo v ponedeljek ob 8 zjutraj. Užaloščenim naše sožalje! Pokojniku naj sveti večna luč! 1" Na Gatini pri Grosupljem je dne 25. t. m. umrl na daleč ugleden posestnik Janez Še me, p. d. Duliar. Mož je bil eden tistih, ki jih dandanes nosi prav malo naša mati Slovenija. Bil je več let obe. odbornik, nad 40 let cerkveni ključar, ter vedno eden prvih za povzdigo gospodarstva In prosvete. Njegov sin, aktivni stotnik, je padel v svetovni vo.ini. Njegovi dve hčerki sta vrli učiteljici na uglednih mestih. Pravi hrast po telesu, a tem bolj blag po duhu, je podlegel zavratni pljučnici. Njegov pogreb bo v nedeljo, 27.„t. m. ob 4 popoldne na pokopališču na Gatini. Telesu njegovemu večni pokoj, njegovi duši pa plačilo pri Bogu! V Dobju je umrla v starosti 41 let, daleč naokrog znana gospa Ivanka Teržan, žena trgovca in gostilničarja. Bila je dobrega srca, |x>seil»no do revežev. radi tega jo je tudi ljudstvo v ogromnem številu spremilo na zadnjem potu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! Ostale vesti — Prijateljem in častilcem! Ob priliki srebrne poroke sva dobila z mojo ženo toliko prisrčnih čestitk od vseli strani, da nama je pri najboljši volji nemogoče se vsem posebej zahvaliti. Sprejmite vsi častilci in zvesti prijatelji moje in moje žene najlepšo zahvalo! Ostanimo zvesti prijatelji tudi v bodoče! — Franjo Z e b o t. — Nevtralna kandidatna lista za senatne volitve g. Fratija Zebota je razglašena v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 8 od 26. t. m. — Za evharistični kongres (po šikof. ordina-riatu v Ljubljani) so darovali: Križe na Gor. 80 Din, Sv. Peter-Ljuibljana 200 Din, Sv. Ciril in Metod-Ljubljana 110 Din, št. Jošt nad Vrhniko 13 Din. Rateče-Planica 40 Din, Kranjska gora 100 Din, Javorje nad škofjo Loko 100 Din, Motnik 25 Din, Voglje 30 Din, Litija 50 Din, Vi nt ar Jos., žup., šmiliel pri Plibertku 100 Din. — Higijenski zavod v Ljubljani obvešča vse gg. zdravnike, da se vrše preiskave krvi po Wasser-manu vsak torek in petek. Vsled tega naj gg. zdravniki pošiljajo materijal vedno tako, da pride v higijenski zavod najkasneje v ]xniedeijek, ozir. četrtek. Isto velja za osebe, katere žele, da se jim kri odvzame v higijenskem zavodu. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 18 objavljajo, da je državno pravduištvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 1 lista *Zo seljački svijet« in št. 3 tednika »Istra«, ki izhajata v Zagrebu. — Iščem priče, ki so me videle, ko sem bil koncem januarja 1. 1918 ranjen v Tirolah na > — Tomaža Kempčana — Hoja za Kristu- j som je knjižica —- v obliki molitvenika — kater,. bi moral imeti in prebirati vsak katoličan. Za notranje versko življenje vsakega posameznika je čitnnje iz te zakladnice neizmerne važnosti. Vsak dan bi moral citati v njej. zakaj toliko vzpodbude, lepote in miselnega bogastva nc najde v nobeni drugi knjigi. To ; je knjiga za celo življenje — činu večkrat jo čitamo, tembolj sc kaže sad tega duhovnega branja. In prav v sedanjem razvrvunem času | nami je miren in neoma jen svetilnik v živi je- ' nju, kaikoršen je Tomaž Kempčan, bolj potre- j bern kot vsakdanji kruli. Na j ne !>o danes med nami praktičnega katolika, ki bi se bal stroškov za to zlato knjigo. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani jc znižala ceno knjižici na 8 Din, po pošti 9 Din. Knjižica ima 400 strani, je trpežno vezana / rdečo obrezo. Se.ziino po tej knjižici, saj je v primeri cene z drugimi knjigami — skoraj zastonj. — Pri prehlajenjih, liripi, vnetju vratu, zabreldosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene. ako se s pol kozarcem naravne »Franz-Josef« grenčice poskrbi za vsakodnevno izpraznjenje črev Po izjavah vseučiliškili klinik se odlikuje »Franz-Josef« voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi. , ---------| — »Ljudskega odra« 4. številka se ,ie za- ■ radi neodložljive zaposlenosti urednika za-kasnila, tako da izide šele konec meseca. Ta- • krat bo izšel tudi subskripcijski 10. zvezek »Ljudskih iger«, — »Burka o jezičnem iloli- ; tarju«. — S februarjem se »Založba ljudskih iger« preseli iz Kranja v Ljubljano. Njen naslov bo v prihodnje: »Založba ljudskih iger«, Ljubljana. Miklošičeva cesta 7-1. — Ne zanemarjajte svojega doma! Skrbna gospodinja zapazi takoj, če se pojavijo na stropu ali na stenah razpx>ke in da škodo tudi takoj [»praviti. Skrbna gospodinja pa tudi skrbi za svetlo barvo parketa, ki ga da vsaj enkrat na leto odrgniti in namazati. Čudno, toda resnično je, da skrbna gospodinja ne pazi dovolj na dobro razsvetljavo. Mogoče zato, ker pri nakupu ni mogla zapaziti raz. like med žarnico in žarnico. Po zunanjosti so namreč vse žarnice enake. Toda pri nakupu žarnice nam ni mar za kovino ali za steklo, temveč hočemo kupiti svetlobo. V tem oziru pa je med dobro in manj vredno žarnico velika razlika. Kakovost in gospodarnost pa zamoremo tedaj že vnaprej presoditi, kajti tovarne "{jjngsram navajajo na svojih zelo gospodarnih žarnicah, katerih nitka je zvita v dvojni vijačnici, poleg porabe učinka v vvattih, (udi svetlobno množino, ker imajo te žarnice podatek v mednarodnih dekalutnenih in podatek v vvattih. Nc kupujte torej žarnic brez teh dveh podatkov. Svetlobna množina je na novih Tungsram žarnicah podana v dekalumenih. a dodatno navedena poraba v vvattih pove takoj, da omogočajo te žarnice radi nitke, ki je zvila v dvojni vijačnici, pri isti svetlobni množini 20% prihranek pri električni energiji. (12698) — Kronični katarji so prav sedaj p»sebno neprijetni. Odpravimo jih hitro in zanesljivo z Gleichenberškim zdravilnim vrelcem. — Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josclovc« grenčice. ■©■ Vincencijcvi konferenci je daroval trgovec g. Franc Dobovišck llltl Din na nie«i< venca na krsto pok. g. Maksa Janiča. N;i,i-iskrenejšn hvala! JSr Celjski šahovski klub je končni redni letni glavni turnir za najboljšega šahista v letu 1935. Prvenstvo si jc pridobi! g. L Gra-šer z 10 točkami. Glavni igralci pa so po stali: Oija.n, inž. Sajovlc. inž. PipuS, Diebl Vladimir in Modic Kazimir. V sredo zvečer priredi klub brzoturnir za mesec januar. l'ri jave se vpišejo v turnirsko knjigo v kavarni Evropa. •0" Nov odbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Na zadnjem občnem zboru omenjenega društva jc bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Levstik Miloš, pod predsednik Milielčič Alojzij, tajnik Petra k Ivo, blagajnik Gaberšek Jože: odborniki: Je-lovšek Martin, Vuga Jurij, Šlander Frane. Šali Lovro in Dimec Maks. Pmglednika ra čunov: Pišek Jože in Braznik Alojz. Podruž niea šteje 138 članov. Delavstvo tekstilne tovarne «Metka< v Celju se lastniku podjetje g. H. Weinber gorju najiskrenejše zahvaljuje, da je iz last nega nagiba povišal svojemu delavstvu rnez do za nadaljnjih 5% in uvedel rodbinsko do klado k prejemkom poročenih delavcev in delavk oil 20 Din za enega otroka v 14 dneh. Tekstilno delavstvo, ki je ilak zelo slabo plačano. bo gotovo pozdravilo ta korak svojega gospodarja, v pričakovanju, da se bodo mezde delavstvu ob drugi priliki še povišale. Saj dosedaj smo bili vajeni čuti samo o reduciranju prejemkov. Naj bi mu sledili tudi drugi podjetniki. _ Zimska sezona Centralna Kurjava Radtotermolno hopallšte Dolenfshc Toplice Bar*1 Izborni uspehi zdravi,enjn. posebno pri revmati/mu išiasu. piolinu (gibt), živ nih ter žen-kth boleznih, Moderna električna terapija Tekoča hladna in topla vo la v sobah. — Na željo ludi serviranje v sobah Ptuj Smrtna nesreča. O avtomobilski nesreči, ki s eje dogodila v Borovcih pri Ptuju, pri ka teri je dobil Ivan Ilebar, posestnik v Oslušov cih, siurtnomevanne poškodbe, smo že poročali V bolnišnici v Ptuju, kamor so ga prepeljali, mu niso mogli rešiti življenja. V petek, 25. t. m. zjutraj je Hebar v groznih mukah nevarnim poškodbam podlegel. Pokojnik jc bil star šele 48 let, ugleden im daleč na okrog priljubljen gospodar. Truplo prepeljejo k Sv. Lenartu j>ri Vel. Nedelji, kjer bo pogreb. Vlom. Pred nekaj dnevi so neznani tatovi ukradli iz stanovanja hotelirja Koserja 3400 dinarjev gotovine in nekaj drugih predunctov v skupni vrednosti 6000 Dim. Ponoči od 24.-25. t. m. |>a so vlomili v shrambo istega hotelirja neznani tatovi in izpraznili shrambo docela. Odnesli so večjo količino mesa in klobas. Policija je vlomilcem že nn sledu, ni pa gotovo, ali so u/.moviči v obeh slučajih en>i in isti. L.JUDSKA UNIVERZA V LIUBUANI V ponetleljnk, 28. t. m. prodava v dvorani Delnv ske 7,lK>rnicc ob 8 /.večer ir. in«, nrli. V urnik Ivan o arhitekturi in Krodnjl me«t. Predavanje Ik> ziJo zanimivo, ter vsleU lega vabimo vse. Vstopnine ni. Nedeljsko pismo Moj ljubi prijatelj! Vem, da te vsalc teden toliko utrudi, d!■ 15: MctUek te žeui Izven. Znižane cone od 24 Din navzdol. - Ob 20: IVaterluo. Izven. Znižane cene oni 22.30 Jazz — Bratislava: 20.00 Mandoliuistični koncert 22.35 Ciganska glasim — Varšava: 10.00 Laluka glasba 20.(KI Vesela nra 20.45 Prenos lz Milana: Mero. — Nemčija: 21.30 Vokalni koncert. Luiza Wille.r — Berlin: 1M.80 Mozartov« glasba 20 00 Pester večer 21.00 Koračnice nu ploščah — KSnigsberg: 18.30 Glasba iz rokoko diibe 20.00 llud.ijski kabaret — Hamburg: 20.30 Orkestralni koncert - Vratlstnva: 19.00 Ženski zlxir 20.00 \Vnokend celo loto — lApukas 17.30 Vesele plošče 19.20 Opereta Diink-pros.lnlk., Milloe.ker — Kiiln: 18.110 Lahka komorna glasba 20.00 Dvoboj za ljubezen, iz operet. — 1'rankfurt: 19.00 Orkestralni koncert 20.15 Ljudski koncert Slnttgart: 19.00 Verdi: Kvartet v e-motu 19.4."i Opera ledina Lortzing — Monakovo: 17.50 Komorna glasba 16.30 Plošče 20.10 Vesel večer — Ziirich: 20.00 Kadilski orkester 21.10 Orgelski koncert — Strassburg: Hi tto Itadiiiimlfl orkester 21.30 Tri Igre. PONEDELJEK, 28. juuunrja. Belgrad: 20.00 Zagreli 21.45 Odlomki iz oper — Zagreb: 20.00 Prenos iz gledališča: liraunovič: Imbrdk z. nosom in -Srce igračka . dva baleta — Dunaj: 17.40 Hinnor in groteska v pesmi 20.00 Oddnjn zn Avstrijce r Inozemstvu 21.40 Schtiber-t.ov koncert 22.45 Orkestralni koncert 24.15 llnrsko glasba Bviimpeštn: 20.10 Orkestralni in oollstičiii koncert 22..I0 Jazz 23.15 Ciganskn glasba — Milnn-Trst: 17.10 Plena glasba 20.45 Koncert po lel.ia.il 22.00 Komorna glasba Ilim-Bari: 17.10 Dueti 17.30 Klavirska glasba 2D.46 Koncert po željah 22.00 Variete — Praga: 19.30 t.alika glasba. 20.00 Melanholija, ciklus pesmi, Novak 21.00 Orkestralni. zborovski koncert In koncert na oboi - Ura tislava: 17.10 SlovaSka klavirska silila, Novak 20.00 Pe sini — I nršara: 20.00 Plošče 21.00 Šeherezada, ttlinski-Korsakov 22.15 Plesna glashn Berlin: 19.20 \ ese.ln glasba 20.45 Vojaška godba — Konignberg: 20.4.i Pnlr.io. tlene pesmi '11.15 Glonbono-poetični koledar Hamburg: 1l.no O.rkivdralni koncert 20.15 Simfonični koncert VralMnvai 19.2« Zabavni koncert 2t.ni Kadi,!*1 n eSarn< v Ljubljani vljudno vabi članstvo, da se polnošlevilno udeleži N. rednega občnega zbora, ki se bo vršil na S'večnico, 2. rebrunijn 1. 1. ob m.l 11 dopoldne v goslil-niških prostorih Fr. KnvčUSu, Privoz J (Pride). Po občnem /.boru si udeleženci izžrebajo brezplačno lepa darilu, "dbor. 1 Nočno službo imajo lekarne: danes: dr. PleColi. Tvrševa cesta (i; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in inr. durtu«, Moste: jutri: dr. Kmet, Tyrgevr. cesta 41: mr. Tr.nkoczy ded., Mestni Irg 1, iu mr. Ustar, Selen burgova ulica 7. Drugi hraii Godbcno društvo «Soro. na S vetju pri Medvodah vprlzori ua Svečuico, 2. fobruacju v Cerkvenem domu r st.l idu nad Ljubljano prekrasno dramo i/, svetovne vojne «A njega mi . Pred igro bo koncert društvene godbe. — V nedeljo, 3. februarja sc igra /. vsem sporedom ponovi v Društvenem domu v Preski pri Med-i vodah. Začetek obakrat ob treh popoldne. 1 Društvo ttdečegii križa v Dobo vi ima svojo r.ejlno j letno škili išči no v nedeljo, 10. februarja v gledališki dvorani nasproti železniške postaje ob 8 popoldne. — Cla.ustvo in prijatelji društva so vabljeni, da .se skup-I ščhie Urdoleže. Preska pri Medvodah. Pevska zveza v Ljubljana, odsek Cerkveni pevski zbor v Šniartnem pod Smurno goro, priredi danes ob pol šturih pevski koncert v dvo-I rami lCat. iirosveluegn društva v Preski pri Medvodah. Prij.ot.elji pelja so vljudno vabljeni! Krško ob Sari. Danes, v nedeljo. 27. 1. m., ima I v župiii cerkvi zvečer ob 6 cerkveno versko predavanje o ovhar.isl ičnih kongresih lil posebej o 32. mednarod-; nem evharlstienem kongresu v Biienos Airesu priznani ! govornik g. pater Kamil Požar. Le|»o vabljeni vsi. Sneberje.-Zadobrova. Pevsko društvo priredi ua Sveč ni eo, 2. februarja v Pevskem domu pevski glasbeni koncert. Začetek točno ob 3 popoldne. Cerkveni vestnih V cerkvi Morije Pomočnice nu liakovniku se danes obhaja praznik sv. Frančiška Šaleškega, zaščitnika Salezijunske družbe. Glavna dopoldanska slovesnost sc prične ob 0.45. Ob 15 bo molitvena ura pred Najsvetejšim, ob 15 30 bo govor prevzv. g. škofa dr. Gregonija li o ž m a II n , nato pete litaiii.io iu blagoslov, ki ga ho podelil Prevzvišeni. Ob 17 bo proslava v gledališki dvorani. Celodnevno (eščenje na Kodcljevcm Jutri bo v kapelici Saleziijanskega mladinskega doma nu Kodelje-vem celodnevno eešeenje. Svete maše bodo ob 0, pol 7, 7, 8, 9 in 10. Zvečer ob pol 6 pridiga iu slovesen zaključek. Nočni častilci presv. Zakramenta opravijo celo-nočno češe en.i o v stolnici v noči od 31. januarju na 1. februarja (prvii petek). Molili bodo iz knjige »Večna molitev« 8. molitveno uro: C eščenje preblažene Device matere božje Marije. Možje in mladeniči, vljudno vabljeni! Križanska moška in mladenlška Marijina družba ima na Svečaico, 2. februarja, cerkveno opravilo zjutraj in zvečer ob šestih, kakor je to običajno ob Marijinih praznikih. Koši domači ljudje izdelujejo »Hiiliertus« milo in Q »PerioiK pralni prašek: Zaupajte njihovi sposobnosti. Prepričajte se in uporabliajte pri pranju le ta dva domača izdelka. Svoji k svojim! Zbelovo pri Poljčanah Loterija. Prostovoljna gasilska četa v Zbelo-vem pri Poljčanah je imela žrebanje svoje »Dobrodelne loterije« dne 20. januarja 1935 pod vodstvom zastopnika finančne direkcije v Ljubljani. Izžrebane so bile naslednje številke: 3444, 5334, 4785, 2691, 2754, 4939, 3608, 1191, 1380, 3651, 1483, 4103, 5179, 6643, 2727, 4408, 6285, 5992, 5447, 3342, 5206, 1014, 6298, 5549, 2977, 2304, 3806, 1261, 6691, 3692, 5881, 3849, 3475, 2860, 1893, 3084, 1718, 5854, 5609, 4468, 1818, 2208, 3627, 3384, 4523, 6611, 1453, 2711, 5321, 5584, 1891, 1703, 1741, 5327 , 5988, 3393, 4667, 4122, 1134, 4430, 6407, 5141, 6576, 6007, 5930, 1457, 1043, 4434, 1645, 4246, 4255, 2109, 1723, 3304, 5572, 1901, 2508, 6155, 2420, 5797. 1044, 1892, 2910, 6122, 6664, 1186, 6633, 2489, 5282, 5176, 6676, 5615, 2971, 2997, 2939, 3349, 5047, 2487, 3935, 5145, 4427, 3390, 2806, 6043, 4019, 3642, 3389, 6443, 5280, 5997. Dobitki se oddajajo do 20. lebruarja, pozneje zapadejo v korist zgradbe gasil. domu. Četa se tem potom zahvaljuje vsem dobrotnikom. Gospodarstvo Nova ureditev obrestne mere Za posojila največ 10 odst., za nevezane vloge 4, vezane 5 odst. Za kmečka posojila zaenkrat neizpremenjeno: 6, 3, 3'5 odst. Kot znano je bila z uredbami od decembru 1933 urejena obrestna mora za nekmečke dolgove tako, da je znašala 5% manj kot dis-kontna obrestna mera N urini ne bunke. Tedaj je znaišaila obrestna mora Narodno banke 7.5%, tako je torej obrestmi mera za dolgove maksimirana nu 12.5%, za vloge pa na 6.5%. Z novelo uiredbe o obrestni meri poleti 1934- je bila najvišja obrestna mera zu dolžnike določena s 4.5 odst. nad obrestno mero Narodne banke. Po najnovejšem stanju, ko je bil diskont Narodne bunke znižan na 5%, bi znašala maksimalna obrestna mora v naši državi 9.5% za dolgove in 4% /a vloge in sicer s t. februarjem 1935. S temi odredbami jo bila spravljena obrestna t nora Narodne banke v najožjo zvezo z obrestno mero v državi sploh in se je zgodilo tisto, kar bi moralo biti že davno, seveda ne tako, kot se je to zgodilo s temi uredbami, da bi Narodna bank« postala regulator obrestne mere v državi. Kot sc vidi iz komunikeja o novi ureditvi obrestne mere v državi, so inerodajui faktorji prišli do spoznanja (tega mnenja je bil tudi odbor za bankarstvo pri trgovinskem ministrstvu), du se »vezanje splošno dovoljenega nw-ksiirna obrestne mere v državi z diskontno obrestno mero Narodne banke ukine, ker so za odrejanje obrestne more dostikrat odločujoči drugi momenti«:. Zaradi tega jc ministrski svet na svoji seji dne 26. t. m. na predlog ministra za trgovino in industrijo sklenil novelirati tnredlbo o maksimiran ju obresti takole: Uredba o iziprememtbi uredbe o maksimiranju obresti. Čl. 1. Prvi odstavek pod a) čl. t.: za denartle zavode in banke z največ 10%, (prej 4.5% nad obrestno mero Nar. banko). cl. 2 pa se izpremeni v prvem odstavku in so glasi takole: Obrestne mere za vloge po vidu na vložne Kr jižice, tekoče račune in zapise pri denarnih zavodih i« bankah ne sunejo biti večje kot *%. 7~ "dogc, vezane najmanj 3 mesece (vloge + + na knjižice, tekoče raču/iie, zapise) nc sme biti ♦ečja kot 5%. Nova določila stopija v veljavo dne 1. februarja. S tem je namesto vezave na obrestno mero Narodne l*ankc določena obrestna mera na 10 odst. za dolgove, za vloge |m na 4, oz. 5%. S tem se je razlika za zaslužek bank rzprenieniln. Prej jc znašala razlika 5.5%, sedaj pa znala pri nevezanih vlogah 6%, pri vezanih vlogah samo 5%. Torej izboljšanje in jioslabšanje. Da se je |>ri nevezanih vlogah razlika povečala, je pripisovati tendenci, da hoče s tem trgovinski minister pomagali bankam, da držijo večje likvidnostne rezerve z oziram na značaj svojih vlog. Nn drugi strani pa je treba za vezane vloge držati manjše rezerve za izplačilu in so radi tega tudi tozadevni stroški manjši. Vsekakor pu se nam v naših krajih, kjer je bila obrestmi mera, posebno pri naših zadrugah manjša, zdi ta razlika previsoka. Seveda nova ureditev obrestne mere (primerjaj naš članek »Uredite obrestno mero« dne 24. t. m.) ne jx>meni oživljenja kreditnih odno-šajev •■- naši državi. Gotovo je, da ne gre vezati obrestne mere samo pravno na obrestno mero Narodne banke, nič dosti na boljšem |>a tudi nismo, če se obrestna mera enostavno fiksira. Saj je bila prej tudi fiksirana na gotovo stopnjo nad, ozr. pod diskontom Narodne banke. Obrestno mero je treba urediti organično. Na oni struni a nismo prišli niti za korak naprej glede novih posojil. Danes je popolnoma izostala ponudba posojil in bila bi g>lavna naloga našo gospodarske politike, da zopet oibnovi kreditno gosjjodarstvo, kar se pa ne bo dalo doseči samo z enostavnim maksimiranjem obresti, ker vj-d.imo tudi na drugih poljih gospodarskega življenja, da se ne da enostavno določiti minimalnih in maksimalnih cen, če niso obenem tudi gosooda.rski pogoji taki, da ne nasprotujejo taki uireditvi in si išče potem podjetnik kanalov, kako obiti določila o maksimiranju in minima-liziranju. Zaposlenost industrije v Sloveniji (Po statistiki OUZD v Ljubljani.) Napreddovanje tekstilne industrije je zopet nekoliko oslabelo. Letni diferncial zavarovnih tekstilnih delavcev je znašal letos: v juniju .... +2725 v juliju .... +2546 v avgustu . . . +2248 v septembru . . +2253 v oktobru . . . +1979 v novembru , . +1755 v decembru . . +1433 Izgleda, da se hiperprodukcija tekstilnega blaga bliža svoji kulminaciji. — Gozdno-žagarska industrija je v decembru 1934 dosegla letni prirast + 788 delavcev, dočim je znašal njen letni prirast v novembru samo +395 zavarovancev. — Pomembnejše nazadovanje izkazujeta samo dve industriji in sicer: predelovanje kože in njenih surogatov z letnim padcem —230 oseb in gradnja železnic, cest in vodnih zgradb z letnim padcem —222 delavca. V sezijskem pogledu, to je napram novembru 1934 je najbolj nazadovala gradnja železnic, cest in vodnih zgradb z mesečnim padcem od —1320 zavarovancev, nadalje gradnje nad zemljo z meseč-| nim padcem od —1271 delavcev. ! Poljedelstvo ... 521 — 93 — 15.17 Javni promet ... 630 + 82 + 14.96 I Zas. promet, podjetja 707 — 104 — 12.82 Rudarstvo .... 19 + 16 + 533.33 Industrija kamenja in zemlje..... 3.129 + 234 + 8.08 Kovinska industrija 6.205 — 8 — 0.13 Gradnja prevoznih sredstev .... 281 — 10 — 3.44 Kemična industrija .1.849 + 222 + 13.64 Centrale za proiz. sile, preskr. z vodo 502 — 15 — 2.90 Tekstilna industrija 13.142 +1433 + 12.24 Industrija papirja . 1.842 — 25 — 1.33 Indus. kože in gume 1.725 + 159 + 10.15 Predelovanje kože in in njenih surovin . 3.028 — 230 — 7.06 Gozdno-žagar. ind. . 6.410 + 788 + 14.02 Ind. za predel, lesa 3.270 — 46 — 1.39 Industrija hrane in pijače..... 3.765 + 123 + 3.38 Industrija tobaka . 906 — 54 —• 5.63 Gostilne, kavarne in krčme..... 3.028 + 192 + 6.77 Oblačilna industrija in čiščenje . . . 4.407 + 61 + 1.40 Gradnja želez., cest, vod. zgradb . . . 1.959 — 222 — 10.18 Gradnje nad zemljo (visoke gradnje) . 2.057 + 303 Grafična industrija . 1.126 — 12 Higijena..... 1.613 + 4 Občinski obrali . . 1.582 + 168 Trgovina.....3.817 + 431 Denarni in zavarovalni zavodi . . 536 — 26 — 4,63 Gledališča, svobodni poklici, razno . . 1.169 + 31 + 2.72 Hišna služinčad . . 8.509 + 127 + 1.52 Skupaj . , 77.734 +3529 + 4.76 ★ 17.27 1.05 0.52 + 11.88 + 12.73 Likvidnost Poštne hranilnice Iz pravkar objavljenih podatkov je razvidno, da je znašala gotovina v blagajnah centrale in podružnic Poštne hranilnice ter naložbe pri Narodni banki na žiru konec leta 1934. 429.3 milij. Din (ko. nec 1933 413.7 milij.. Istočasno pa so znašale obveznosti Poštne hranilnice na čekovnih računih i« na hranilnih knjižicah konec leta 1934. 1858.4 milij. Din (leta 1933. 1722.4 milij.). Tako je znašala višina likvidnih postavk, v katere moramo v prvi vrsti šteti gotovino in žiro pri Narodni banki, v primeri s terjatvami na čekovnih računih in hranilnih knjižicah 23% teli. V naslednjem navajamo pregled razmerja med vlogami in gotovino ter žirom v zadnjih letih (vse v milij. Din): ček. hran. gotovina v % čisti vloge in žiro dobiček 1929 1020 390 38 35.0 1930 1188 300 26 35.3 1931 1133 177 15 24.0 1932 1387 190 14 27.4 1933 1722 414 24 51.4 1934 1858 429 23 53.2 211.10 Valekove melodije -• Kiiln: 19.20 Klopom poje nn ploščah 20.15 Vesela večeru« glasba — Franki url: 10.00 Orkestralni koncert 20.15 Kiiln — Stuttgart: 19.00 Hamburg 20.15 Pester večer Monakovo: 19.15 Radijski ku-bnret 20.50 Glasba iz 13. stoletja - Zilrich: 19.50 Plesna glasba 21.10 l.'s/.tova dela — Strassburp: 19.30 P)o«če 21.30 Komična opera Soveouf'. PiallilUottC. Občni zbor. Naprednost, reg. poni. blagajna v Mariboru (izredni) 3. lebr. ob 14 v hotelu »Novi Svel« v Mariboru. Potrjena poravnava. Urbančič Ivanka, Irg. z modnim in galanterijskim blagom v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20. Ustavljeno poravnalno postopanje, ednkovec Anton, trgovec na Savi, p. Celje. Nadalje navajamo še, da je promet na čekovnih računih narastel od 00.986.6 na 62.399.9 milij. Din, od tega je znašal promet brez gotvine 30.176.9 (1933 29.802.8) milij. Din ali 48.36% (1933 48.86%). Odstotek brezgotovinskega promela se ni dosti izpre-menil, dosegel pa je maksimum leta 1930. s 49.05%. Borza Dne 26. januarja 1935. Denar Tudi ta teden je bil promet znaten in ie znašal na ljubljanski borzi 4.496 milij. Din v primeri s 4.725, 5.079 in 1.578 milij. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v torek z 2.672 milij. Din iu sicer v devizah Curih in London, drugače pa je največ prometa v zasebnem kliringu v avstrijskih šilingih. Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.38, London 15.20, Newyork 311.875, Bruselj 72.10, Milan 26.38, Madrid 42.225, Ainslerdain 208.95, Berlin 123.975, Dunaj 73.33 (57.40), Stockholni 78.35, Oslo 76.35, Ko-penhagen 67.85, Praga 12.915, Varšava 58.325, Ate-ne 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05. Helsingfors 6.71, Bttenos-Aires 0.785. Les Tcndenca neizpremenjeno mlačna. Kljub slabim časom v lesni izvozni trgovini se nasi posebno manjši producentje nikakor ne morejo navaditi točnosti m pravilnosti pri izvrševanju poslov. Poleg že tako reduciranih cen utrpijo še škodo vsled odtegljajev, ki nastanejo zgo.lj iz malomarnosti. Ni samo, da se blago preda, |>redvsem se mora paziti, da mere in količina prodanega blaga res odgovarjajo zadevnim določbam v pogodbi. Že pri nakladanju in oddaji blaga se na žalost zgode neodpustljive pogreške. Blago se mora naložiti stro-kovnjaško tako. da se med transix>rtoin ne more zbog vremenskih neprilik in izprememb pokvariti; tonaža se mora na vsak način izrabiti, da ne nastane fakozvatii zračni tovor (Luftfracht), ki gre na škodo odpošiljatelja. Velike važnosti jc pravilno ozttačenje blaga v tovornem listu, ker s pravilnim oznpčenjem tarif izbegnetno nepotrebnim stroškom ki vsled nepazljivosti pogosto nastanejo in se po večini ne dajo reklamirali. V splošnem pa se položaj na tukajšnjem lesnem tržišču ni izpremeni!. Pač se pojavljajo informativna vprašanja, vendar pa do znatnejših kupčij v tem letu še ni prišlo. Zgodovinske maškerade Grde spletke in politični zločini pod krinko predpustnih maškar Dobrodelnost in hvaležnost Ruskega pesnika Ivana Turgenjeva je obiskal prijatelj, ki je slovel kot dobrotnik mnogih siromakov. Povej mi, kaj naj si mislim o ljudeh?« je bridko |»tožil j>rijatelj. »Tolikerini sem že jx>. tnagal v sili, pa nikdar nisem žel hvaležnosti.« Turgenjev je pomislil, potem pa je svojemu prijatelju povedal to-le pripovedko: »Nekoč je ljubi Bog napravil slavnost. Vse čednosti so bile ]>ovabIjene, a le čednosti. Nobenih gospodov ni bilo. ampak le dame. Videl si mnogo čednosti, velikiit in majhnih, vse so se poznale in se imele rade. Naenkrat jaa je ljubi Bog zagledal dve lepi dami, ki se nista še poznali. Ljubi Bog je stopil k njima in prijel eno za roko, da bi jo predstavil drugi: «Dobrodelnost,» je dejal m pogledal eno. ln »Hvaležnost« —- je dodal ter pokazal na drugo. Obe sta si zelo začudeni segli v roke. Nista mogli razumeti, da sta se od slvarjenja sveta do danes sedaj šele prvič videli.« V okraju Clery v departementu Cote d'Or n« Francoskem je majhna kmetija, katero obdelujeta kraljica in orožnik. Orožnik je mož te kraljice. Kraljici pa je ime Salimba ter je nečakinja druge bolj slavne kraljice, ki se je Imenovala Ranavalo, ko je vladala na otoku Madagaskar, preden 60 ga Francozi zasedli. Ko so se Francozi polastili otoka Madagaskarja, jp tudi kraljica Ranavalo izgubila svoj prestol. Njena nečakinja Salintba. ki je bila pro-stolonaelednica, se je pozneje jioročila s francoskim orožnikom Kamilom Pauloro. Zapustila je kraljestvo svojih dedov in s svojim možem je odšla na Francosko. Odpovedala se je svojim vladarskim pravicam v korist Franciji, zato pa je Francija plačevala njej 4600 frankov na leto. Medtem se je na svetu marsikaj spremenilo in tudi francoski frank se je spremenil na slabše. Nekdanjih 4800 frankov pomeni danes samo še 9(i0 frankov. Zato je razumljivo, če madagaskarski kraljici in njenemu možu, ki imata dva otroka, ne gre preveč dobro. Zato sta se e prošnjo obrnila na francosko republiko, naj bi se jima letna renta zvišala. Francoski listi poročajo, da vsa javnost želi. da bi se prošnja uslišala. Berač: »Gospa, že tri dni nisem nič jedel... Debela gospa: »To me pa res zanima, za koliko kil ste pri tem shujšali?« Roman za stare in mlade Pikica in Tonče Ko so popili kavo, je mati dejala,: »Tako, zdaj j»a pojdita spet malo na izpre-hod. Legla bom v posteljo. Malo preveč je bilo vsega tega zatine za prvi dan. Prav prilegla se mi bo urica spanja.« Na stopnicah je Tonček obljubil Pikici: »Tega dneva ne pozabim do smrti.< Deseto premišljevanje govori: 0 DRUŽINSKI SREČI Odrasli imajo svoje skrbi. Otroci imajo svoje skrbi. In so včasih te skrbi večje kol otroci in odrasli, in ker so tako velike in široke, mečejo okoli sebe mnogo črnih senc. In■ potem sedijo ur;, /,- otroci r teh sencah in zmrzujejo. In če stopi otrok pred očeta in ga nekaj vpraša, ga ta. osorno zavrne: »Pusti me pri miru! Imam polno glavo!« Puh, in tedaj se otrok sključi vase, oče pa se skrije za časopisom. In če stopi v sobo mati in vpraša: »Kaj pa se je zgodilo?«, odgovorita oba: »Nič,« in v družinsko srečo kane kaplja pelina. In včasih se starši prepirajo, ali pa jih — kot Pikičinih staršev — nikoli tli doma, in otroci so predani tujim ljudem na milost in nemilost, na primer gospodični Blaginji, ali komu drugemu. In potem ... Med pisanjem mi je padlo v glavo, da bi morali ta premišljevanja prav za prav čitali odrasli. Kadar bo torej v hiši spet kaj vzkipelo, vzemite to premišljevanje v roko in ga pokažite staršem. Boste i" Škodovalo gotovo ne bo. ENAJSTO POGLAVJE. Gospod Slana se uči vohuniti. Ko se je gospod ravnatelj Slana proti večeru vtmil domov, ga je na pragu ]>restxegoI Peter Kobcutar. ►Ojej, blatni sta zadaij,« jc dejal. »Trenutek, prosim!« Pikičin oeče je obstal in hišnikov sin nm je suknjo lej>o očistil, čeprav ni bila nič umazana. To je bil njegov stari trik. s katerim si je prislužil že mnogo denarja. »Tako,« je dejal in iztegnil roko. Gospod Slana nvu je dal dninar in hotel oditi t hišo. Peter Kobentar [>a mu je zaprl port. fGosj>od ravnatelj, vem novico, ki je virodna sito dinarjev.« GosjkhI ravnatelj Slana se je razjezil: »Pusti me.« »Ta novica se tiče gospodične' hčerke,« je skrivnostno šepnil Peter Kobentar in |x>mc-ž.ifknil. »Torej, kaj je?« kSU) H in n r rov. rtrn i-.ir-e rvilt i h.K3iwt,. * 1 c- - - ..........j, prekanjeno pogledal funt in mu spet pomolil roko. »Jaz plačam takrat, ko mi dostavijo blago.« jc izjavil Piikičin oče. »Mož beseda?« je vprašal Peter. »Kaj? Aha. Torej dobro: Mož beseda!« »Ali boste šli nocoj še kaj od doma?« »V opero bova šla z ženo.« jc jiovednl gospod Slana. »Nikar!« je svetoval Peter Kobentar. -C.o spo spremljajte do opere, potom se vrnite in se pojavite na drugo stran hiše. Če četrt ure pozneje ne boste doživeli velikega presenečenja, sem največji bedak na svetu.« »Dobro, velja,« je prikimal gospod Slana. Potisnil je fanta v stran in stopil v hišo. Prodno sta gospod Slana in njegova žena odšla v gledališče, sta kot navadno otbistkalo Pitkičino soJh>. Pikica je ležala v |>ostelji, zraven nje pa je sedela gospodična Blaginja in ji čitala pravljico o Aladinu in o čudodelni svetiljiki. Mati je »majala z glavo: »Taiko velika deklica, pn si še vedno pusti pripovedovati pravljice.« »Joj, pravljice so tako zanimive in tako začarane in sploh tako čudovite,« je zamorirovala Piikica. »Naravnost užitek zame!« »Že, že.« je zabrundal oče. ampak pred spanjem takole reči škodujejo.« »Ravnatelj, nič se ne l>oj, jaz imam moc-ne živce,« je zatrdila Pikica. »Dobro spi, zlato moje,« jc dejala mati. Nocoj je imela nizke srebrne čevlje in srebrn klobuček in modro obleko iz samih čipk. Piikica je odgovorila: »Dober riež!« »Katko to?« se je začudila mati »Deževalo bo,« je povedala Piikica. luuni revmatiizem v nočni .srajci.« -Saj že dežuje.« jc dajala mati. -Vidiš!« se jc razveselila Pikica. »Da. i-, moj revinatrzem ima zmerom prnv.< Gos|kxI Slano jc vprašal gospodično ltla«i njo, če bo zvečer še kani odšla. »Kaj pa mislite. go*|xxl ravnatelj!« j. -k<> raj užaljeno vzkliknila. Ko je njegova žena stopila v avto. p dejal: >l)aj mojo vstopnico. Pozabiti sem smofii llolak, kar odpeljite. Pripeljem se za vama drugim avtom.« Gospa Slana jo radovedno motrila svojega moža i.n nvu izročilu vstopnico. Gosixvd S[<>«!a je pokiuial šoferju. Avto jc oddrdral. (Nadaljevanje sledi.) Maškerade so v prejšnjih časih služile /a jx>-prišča raznih zločinov. O glasovitih maškeradah na dvoru Alediccjcev v Florenoi je znano, da so se na njih uganjale grde ljubezenske spletke in krvavi politični zločini. Sredi mask se je naenkrat prikazala skrivnostna maskirana postava, ki je delila cvetlice in sadje. Kdor je dar sprejel, se je kinalu mrtev zgrudil, ker je bilo darilo zastrupljeno. Maska )>a je izginila. Žalostno slavo je dosegla tnaškerada v švedskem kraljevskem gradu v Stockholniu v noči od 16. na 17. marca 1792. Tisto noč je na maškeradi bil umorjen švedski kralj Gustav III. Zarotniki iz visokega plemstva, ki niso bili zadovoljni s kraljevo jx>litiko, so nagovorili odpuščenega stotnika Anckarstroma, ki je kralja osebno sovražil. Čeprav je bil kralj že prejšnji dan posvarjen, naj ne hodi na maškerado, se za svarilo ni zmenil. Podrl ga je strel v hrbet. Umrl je 29. marca 1792. Sloveča je tudi maškerada, katero je priredila glasovita ruska carica Ana. Da bi kaznovala nezvestega dvorjana in ga pred vsem dvorom osmešila, ga je hotela kar na maškeradi poročiti s staro perico in pomivalko. Carica Ana je nič hudega sluteči pomivalkj j»slala svojega sla z naročilom, naj se maskira in ob tej uri pride v carsko pa-iaeo. Ker pa je stara pomivalka bila bolna in ni mogla iz postelje, je namesto nje prišla na dvor njena nečakinja. Ta se je morala poročiti s kazrco. vanim nezvestim dvorjanom. Hudobna carica je sedaj pričakovala splošnega krohota, ko bo »nevesta« snela svojo marsko. Namesto stare fx>mi- valke pa se je jx>kazalo nenavadno lepo lice njene nečakinje. Carica se je z dolgim nosom obrnila. Srečni dvorjan pa jc zapustil caričino službo in se z ženico preselil na svoje jjosestvo. Bolj žalostno se je končala zgodovinska tnaškerada, katero je priredila ruska carica Katarina II. Bilo je v tistem času. ko so na ruskem dvoru skovali zaroto proti carici Katarini drugi, in bi tako na carski prestol [»stavili njenega sina Pavla. Med veliko maškerado v zimski pa, laoi se je v veliki slavnostni dvorani naenkrat prikazala skrivnostna jx>stava, ki je bila po obrazu na las podobna umorjenemu carju Petnu II. Postava je bila oblečena v uniformo holštajnskega dragonskega polka, katerega je rajni car Peter II. posebno čislal. Tudi po drži in hoji je bil neznanec fKHloben rajniku ter je tudi na eno nogo malce šepal. Kamor je prišla prikazen, jx>vsod so se maske prestrašene razmaknile. Prikazen je stopila po stopnicah k zgornjim ložam. Oči je imela široko odprte in korakala je kakor bi bila inesečna. Veselje je zamrlo, godba je utihnila in vse je strmelo v pošastnega dvojnika umrlega carja. Katarina se je v cvetličnem salonu razgovarjala z učenimi prijatelji. Nenadna tišina jo je presenetila. Stopila je v veliko dvorano, kjer ji je prišel nasproti tnož v dragonski uniformi, ves |>odoben njenemu možu. katerega je dala umoriti jx) roki grofa Pahlena. Carica je od groze kriknila in stegnila roki kaikor v obrambo. Tedaj pa je neki gosjx>d izmed njenega spremstva pristopil k prikazni in ji pogledal v obraz: »Saj je carjevič!« je zaklical. In v tem hipu so vsi spoznali carjeviča Pavla, ki je stal lam, kakor bi se bi) prebudil iz spanja Katarina, ki si je naglo opomogla, je strogo i rekla sinu: »Bolni ste! Spravili vas bodo v po. steljo in jx>skrbeli, da boste imeli mir. ki je za vaše stanje potreben!« Poslej je bil carjevič Pavel kakor ujetnik, vsled česar je |x>stal zloben in krut. Ta slučaj nikdar ni bil docela raajašnjen. Izvedeli so le, da je carjeviču posodil uniformo holštajnski dragonsiki častnik, ki se je mudil na dvoru. Morda ! so ga |>regovoriti Katarinini sovražniki, ali pa je ! bilo vse le goli slučaj. Vsekakor pa je oni častnik | po tisti maškeradi brez sledu izginil. Katarina ga je dala na tihem umoriti. Zgodovinsko sloveča pa je postala maškerada, katero je priredil 15. decembra 1740 pruski kralj Friderik Veliki v berlinskem gradu, 7 mesecev |*> tem, ko je nastopil prestol. To jc bila prva maškerada |xxl novim vladarjem. Vse je bilo veselo, ker so vsi mislili, da so hudi časi, kateri so trli vso Evrojro, sedaj minili. Veselje pa je bilo le kratko. Mladi kralj se je nekaj časa veselo pogovarja! in se šalil, nato pa je po tihem, ne da bi bil kdo i vedel, zapustil maškerado in grad. Maškerada se je razposajeno nadaljevala. Friderik pa je zunaj sede! v pripravljeni voz in se odpeljal v Šlezijo. kamor je že prej odkorakala njegova armada. In ' dne 10. decembra 1740 je Friderik na čelu svoje armade že prekoračil šlezijsko mejo. To je bil začetek prve šlezijske vojske. Njen začetek jc ne le v Prusiji in Avstriji, ampak po vsem svetu udaril ko strela z jasnega. Vesela maškerada se je končala iti krvava vojska je zopet zagos]>odarila. Nad Abesinijo se zbirajo črni oblaki Zadnje tedne je ob abesinski meji bilo več spopadov med Abesinci in Italijani, kateri bi radi Abesinijo zasedli. Komaj pa se je ta stvar malo polegla, poročajo znova, da so divji abesinski rodovi napadli francosko postojanko in poklali vso posadko. Sedaj se je stvar zopet zapletla. Nekateri, ki vedo, kako se take reči kuhajo, trde, da so Ev- rof>ci nalašč podkupili nekaj abesinskih poglavarjev, da vznemirjajo evropske posadke, da bi potem zemljelačni tujci imeli dober izgovor, kadar bodo zasedli Abesinijo. Na naši podobi vidimo četo afriških črnih vojakov iz italijanske kolonije Somali ob abesinski tneji. Madagaskarsha kraljica in orožnik Tihotapci v oktopnem avtomobilu Tale električni stol. ki stoji v kaznilnici v Tren. tonu, čaka Nemca Riharda Hauptmanna. če bo od porote v Remingtonu obsojen zaradi umora t.ind-berghovega otroka. Na nemško-holandski meji leži kraj Goch. V okolic« tega kraja se zbirajo drzni tihotapci, ki s Holan (skega v Nemčijo prevažajo prepovedano blago »n narobe. Nemškim carinskim stražam je delal posebne preglavice skrivnosten avtomobil, ki je naenkrat pridrvel čez mejo in izginil ter se nato po drugi poti zopet nenadno vračal nazaj. Nemški straže ga niso mogle ujeti. Naizadnje so na cesli postavili past za avtomobile in v posebno skrivališče se je skril s karabinko v roki strelec. Naenkrat je z neznansko naglico pridrvel avto, ne meneč se za signale, naj obstoji. Prevozil je mejo, prevrnil avtomobilsko past in oddirjal. Sedaj je stopil v akcijo strelec, kateremu se je posrečilo, da je s kroglo zadel pnevmatiko na zadnjem kolesu. Pnevmatika se je razpočila, avto pa se je obrnil in prevrnil. Ko je nemška straža prihitela do avtomobila, je bilo že prepozno. V avtomobilu sta sedela dva človeka, ki pa sta se srečno izmo. tala iz prevrnjenega avtomobila in pobegnila. Krvavi sledovi za njima so dokazovali, da je eden izmed njiju bil gotovo ranjen. Vendar ju niso mogli prijeti. Avtomobil sam pa je bil izredno močan voz, katerega je gnal motor 110 konjskih sil. Njegova hitrost je znašala 120 km na uro. Avtomobil je bil ves obdan od jeklenih oklejx»v. Jeklene plošče so bile debele 6 mm. V vozu so našli cariniki 11 stolov tobaka in kave, kar sta tihotapca hotela vtihotapiti v Nemčijo. »Kaj pa dela vaš sin v mestu, gospa Brusova?« »O, njemu gre dobro. Ima hudo imenitno službo. Zadnjič mi je pisal, da je nevrastenik.« * »Sedaj pa res ne vem, Ančka, ali ste nori vi, ali jaz.« »Gospa, menda vendar ne boste jemali v hišo kuharice, ki je nora.« Tovariš Bele Kuna pred sediščem. V Budimpešti se ie začela obrav lin \t n ptvvj j Jviški vladi Bele" Kuna na Ogrskem.""- OI> dolžen je 27 untorov, vstaje, veleizdaje in ponarejanja denarja. MLADI SLOVENEC Majda noče spati »Zdaj pa spat I < je teta Meta Majdici dejala. »Zgodnje spanje — zdravo spanje,« je zamodrovata. Majdica pa te modrosti razumeti noče. V kot se »pravi, prstek v usta dA ta joče, joče. »Tudi dobro,« teta Meta si na tihem misli in nič več se ne ozira v njen obrazek kisli. Majdica pol ure sama t kotu je jokala, potlej je oŠ zaprla in kot snop zaspala. Jojrne. Jojme, to bo zjutraj punčka ee čudila, Igo namesto v postelji se bo — na tleh zbudila ... Modri biser Modri biser ima baje čudovito moč. Vsaj teko so prepričani vražjevern-i ljudje. Pa zakaj ravno modri biser? Zakaj ne beli, zeleni ali rdeči biser? Modri barvi že od nekdaj pripisujejo veliko moč. Vse stare pravljice jo opevajo. Modra barva pomeni zvestobo ta Se marsikakšno drugo dobro lastnost. Modri biser posebno v Turčiji na vso moč ce- Lov za zlatom ni jo. Konjem ga vpletajo \ repe, otroci ga nosijo z vOliko varnostno zaponko pritrjenega na ramah Čistilec čevljev ga ima na krtači in na ovoji omarici, prodajalec vode na svojem kotličku. Tudi mačkom ga na vrvici obesijo okoli vratu. So to čisto navadni, svetlomodri biseri, kakršne smo imeli otroci včasih na zapestnicah ali verižicah. V Turčiji imajo modri biseri prav poseben pomen. Nosijo ga, da bi se obvarovali hudobnega duha. Ce hoče hudobni doih koga napasti z zlobnim pogledom aii z bolezmijo, se spremeni v biser, tako mislijo. Dragoceni kamen Lacizlaculi (tako ga imenujejo) pa ima baje še večjo moč pri zaklinjanju hudobnih duhov. Pripovedujejo, da je neki sultan takšen kamen obesil okoli vratu svoji hčerki, ki je bila obsedena od hudobnega duha. Kamen je takoj prvi dan postal temnomoder, kar je bilo znamenje, da je bil hudobni doth uklet v dragoceni kamen. To eo seveda samo vraže, kajti hudobnih duhov ni. Modri biser je lep samo za oči. Ce ga pogledamo, ee vzradostimo in pozabimo hude misli, kakor jih pozabimo ob pogledu na blagodejno modrino božjega neba. Labod, ščuka in rak Labod je plaval po reki blizu brega. Ne daleč od njega je plavala ščuka. Ko je zagledala laboda, je vprašala: »Bodi tako ljubezniv in mi povej, kje bivaš, kadar reka zamrzne?« »Čemu hi pa to rada vedela?« »Tudi jaz bi rada Sla čez zimo drugam. Pod ledom je zrak zelo nezdrav. Čudno je, da ne poginem.« »Pozimi zl-etim v gorke kraje in ostanem tam do pomladi,« ji je povedal labod. »Vzemi me s seboj!« je zaprosila ščuka. »Zakaj pa ne?« je bil labod zadovoljen. »Kar pojdi z menoj.« Njun pogovor je edisal. rak in dejal: »Vzemita še mene 6 seboj!« «Pa pojdi še ti. Nam bo krajši čas,« je odgovoril labod. »Ko pride jesen, varna bom žie sporočil, kdaj odletim.« Minilo je poletje, prišla je jesen. Labod je poklical ščuko: »Hej, hej, čas je, da odletimo na jug. Pripravi ee za jutri! Po južini odrinemo.« Ščuka je to povedala raku. Rak se je zamislil in zaskrbelo ga je: »A kako bomo živeli med potjo? Vzeti moramo s seboj hrano.« »Kam naj jo pa denemo?« Je vprašala ščuko. Rak je svetoval: »Vzemimo s seboj voziček, naložimo nanj živež, vpreziimo se, pa bo šlo. Tudi labod nama bo pomagal« Rak in ščuka sta poJekala voziček, nasukala iz tranre vrv in čakala labod«. Drugega dne je labod priletel in vprašal: »AE sta pripravljena? Jaz že letim!« »Pripravljena, pripravljena,« sta odgovoril«. jSamo pomagaj nama potegniti voz. Bodi tako dober! V prežimo se vanj vsi trije.« Labod je zagrabil prvo vrv s kljunom, rak je prijel drugo s kleščami, tretjo vrv pa je stisnila Ščuka med »obe Potegnili eo, a vooISefk ee ni premaknil nikamor. »To je pa 8udno,« eo zmajali z glavo. »Saj je lahek, pa g« ne spravimo niti za ped dalje.« Pa ta reč ni bila tako čudna, kakor se je zdela labodu, ščuld im raku. Ali veste, zakaj? Zato, keRes, marsikaj sumljivega je v tej zgodbi. Bog-ve, kaj nameravajo! Počakajva, bova kmalu videla. A ne smeva jim pokazati, da kaj slutiva.« Lovca sta končala svoj pogovor. Stopila sta hitreje, da bi dohitela druge. Našla sta jih na jasi, kjer so ravno postavljali šotore in urejali nočno taborišče. Ko sta privezala konje, sta vzela puški in odšla v bližnji gozd na lov. Ko sta 6e vrnila, je že vef tabor ležal v globokem snu. Drugega dne opoldne eo veseli klici, ki so se oglasili i,z prvih vrst karavane, naznanili, da je indijansko naselje blizu. Goste je pozdravil sam indijanski poglavar. In potem ni bilo priklanjanja ne konca ne kraja, kajti Indijanci so svoje lepe navade obdržali prav do danes. Poslej sta lovca skrbno opazovala svoje spremljevalce. Šele peto noč je opazil Ben sumljivo sli- kanje glav. Po dolgem preudarku sta ee lovca odločila, da bosta odslej vsak zase hodila na lov. Že drugo noč je Ben, ki je ostal v taborišču, opazil, kako »inženirji« drug za drugim oprezno stopajo v oni del taborišča, kjer je ležala spravljena prtljaga. Videl je, kako jim rdečenosi zdravnik daje majhne predmete in kako jih pustolovci skrbno jemljejo v roke ter nato oprezno izginjajo v temo. Ko so se pozneje vrnili v taborišče, so stopili takoj k taboriščnemu ognju in greli rokavice, kakor da jih zelo zebe. Kmalu je Ben začutil duh po osmojenein kavčuku. Šepetajoč je povedal svojemu prijatelju Billu, ko se je le-ta vrnil z lova, vse, kar je videl. Ugibala sta dolgo, a nista mogla razumeti, kaj potepuhi pripravljajo. l>rugo jutro ju je zdravnik navsezgodaj e priliznjeno prijaznostjo povabil na sprehod v okolico. Začudena sta mu sledila. Še bolj začudena pa sta bila. ko sla videla, da «ie jim je pridružil indijanski poglavar. Pot je vodila križem kražem po valoviti pokrajini. Lovca sta že mislila, da ste se zmotila Prej sta bila namreč prepričana, da zdravnik kuje skrivne naklepe proli Indijancem Zdaj pa jih je zdravnik vodil brez vsakega cilja po enolični pokrajini, vsaj tako se jima je zdelo. Solnce je slalo že visoko na nebu, ko so prišli mirno studenca, kamor so hodile Indijanke zvečer zajemat vodo. Poglavar se je ustavil in se nagnil, tla bi zajel vode v roke, ker je bil žejen. Bili, ki je pazil na vsako zdravnikovo kretnjo, je ujel zdravnikov pogled, v katerem se je zrcalilo satansko veselje. Takoj je vedel, pri čem je Hitro je zgrabil indijanskega poglavarja za ramo in ga potegnil nazaj: »Stoj! V vodi preži'smrt!« Zdravnik je pozelenel od jeze in njegov nos se je zaleskelal v vijoličasti barvi. Potuhnjeno je slcri-I vil hrbet in hotel kot roparica skočiti na lovca. | A bilo je prepozno! Pred seboj je zagledal puško, ' ki jo je bili naperil vanj. Ben se je ves bled v obraz sklonil nad studencem in pričel pregledovati tla. Krtialu je našel, kar je iskal. Dvignil se je in molče pokazal na črepi-nje razbite cevke, lesketajoče se v solnou. Na njih je bila še črna, sluznata snov. »Kužni bacili!« je zamolklo dejal Ben. »Voda je okužena! Lopov je hotel zastrupiti vse Indijance v tem kraju, da bi o svojo tolpo nemoteno lahko ko])al zlato!« Ni še dobro skončal, žc je »zdravnik«, poglavar zločinskih pustolovce.', izginil za bližnjimi drevesi. »Hitro stecite v vas in opozorite svoje ljudi na nevarnost!< je Bili kriknil indijanskemu poglavarju, ki ni dobro razumel, za kaj gre. Vendar je Ubogal Billa in stekel v svojo vas, ker je slutil, da preti njegovemu rodu velika nevarnost. Medtem sta tudi lovca v velikih skokih hitela v taborišče. Prišla sta še v pravem času. Videla sta, kako so se potepuhi v divjem begu razbežali na vse strani. Ben je hotel za njimi, toda Bili ga je zadržal: »Pusti jih, saj jim vr? ne uide!« Tudi onadva sta se odpravila na pot, prej pa sta šo rdečekožce posvarila, naj ne hodijo k studencu po vodo, dokler je ne preiščejo in razkužijo. Še dolgo se je ohranil sfiomin nanju v indijanskem naselju. Indijanci so jima bili iz srca hvaležni, da sta ju rešila smrti. STR IC KOV KOTIČEK ................................................................................... 65(1. Dragi Kotičkov stri ček! — Tudi jaz se pridružim armadi Tvojih kotičkarjev. Upam, da boš sprejel moje pismo v svoj kotiček in ga ne bos vrgel v koš. Drugače bom prišla k Tebi in Te bom za ušesa! Ce nimaš sank, pridi k meni, da se bova skupaj sankala. Jaz vem za imeniten klanec, kjer gre kakor veter. Spodaj je prepad, kamor bova zavo-zila, če ne bova pazila. Boš videl, kako bo lepo! Pridi, če imaš kaj časa! Te pozdravlja Martinšek Olgica, učenka 2 razr. v Lichtenth. zavodu v Ljubljani. Draga Olgica! Uvrstil sem Te v armado svojih kotičikarjev in je ta armada zdaj teko ntočna in silna, da se ne boji treh papirnatih zmajev in dveh naslikanih čarovnic. Prej, ko še Tebe ni bilo, se je moja armada upala postaviti samo dvema papirnatima zmajema v bran, zdaj se upa že trem — toliko je pridobila na sili in moči s Tvojim pristopom! šivela moja hrabra armada! Toliko o armadi. Kar pa Tvojega povabila tiče, Ti moram pove dati, da do tega trenotka stvar še ni dozorela tako daleč, da bi lahko rekel: Pridem! ali pa: Ne pridem! Mi namreč tega ne dovoli gromozanska ovira: izgubil sem gumb na suknji. »Gumb na suknji?« se boš začudila in »majala z glavo. »V kakšni zvezi pa je izgubljeni gumb z mojim povabilom?« O, pa še v veliki zvezi je! Preden se namreč jaz odločim do kakšnega ,dejanja, začnem šteti gumbe na suknji: Da, ne, da, ne . . In če zadnji gumb pade na »ne«, tedaj se na vse skupaj požvižgam. Tudi glede Tvojega jiovabrla sem hotel vprašati gumbe za svet. »Pojdem, ne pojdem, pojdem, ne pojdeim«, sem jih začel šteti. Pa sem med štetjem na svojo nepopisno žalost ugotovil, da se mi je utrgal en gumb Še poslovil se ni od mene, jx)iepuhl In zdaj čakam, da ee vrne in upam, da se to kmalu 7j?odi in bo.m potlej nemudoma spet začel gumbe šteti in kakor bodo oni odločili, tako se bo zgodilo. Pridem, ali pa ne pridem. Jako, prejako mi je žal, anvpak saj vidiš, da niseim jaz kriv. Kriv je ubežni gumb. Oh, in ja,z sem se že tako veselil ob mislih na prekrasno sankanje! Prav jMsebno pa sem se veselil Onega prepada, katerega omenjaš in h kateremu pristavljaš: Jo.j, kako bo to lepo! Da, da, takšne lepote človek ne doživi vsak dan. Neznanski mora biti to užitek, strmoglaviti v globok prepadi Upam, trdno upam, da nama vsa ta lepota ne uide. Ce prej ne, tja do poletja bo izgubljeni gumb gotovo spet prišil na moji suknji in takrat pridem. Prav gotovo pridem. Torej na prijazno svidenje! — Kotičkov s t r i č e k. Živi potmoči časopis Kaj je časopis, prav dobro veste vBi. Saj je skoraj ni družine, ki ne bi imela v svoji hiši »Slovenca-.:, »Domoljuba« ali kakšen drug list. Današnji časopis ima zanimivo preteklost. Že zdavnaj prej, preden je znameniti tiskar Gutenberg iznašel tisk z gibljivimi črkami, so ljudje poznali nekaj podobnega, kakor je danes časopis. Seveda ni bil to potiskan list papirja, ampak mož, ki se je postavil na trg in pripovedoval ljudem najnovejše dogodke. Pesem o zdravju Kdor vse dni in vse noči sveži zrak vdihava, si telo in duh krepi, bistra mu je glava. Proste vaje, kopanje in hiplahop! v naravi, prožne ude, čvrste tvoge vsakemu napravi. Bolj okusna in bolj zdrava kot najboljša krača, sadje zrelo, sadje sočno je za vas jedača. Ko pozimi sneg pokrije dol in breg — nc srdi se Ven, na zrak iz sob zaduhlib, da telo utrdi se! Te novice je lepo razvrstil in jih spravil v verze. Včasih jih je pripovedoval, vaasib pel, zraven pa je kazal še pisane slike, da je bilo vse prav nazorno. Z vsem, kar se je po svetu zanimivega zgodilo, je ta živi, potujoči časopis postregel radovednim ljudem. Najraje pa je seve opisoval kakšne prav razburljive prigode in umore, pri katerih so poslušalcem kar mravljinci lezli po hrbtu in se jim je-žili lasje. Razburljive novice so posebno radi poslušali. Kupovali so mu barvite lesoreze, na katerih je mož svoje grozovite prigode upodabljal. Takšne »žive, potujoče časopise« eo naši predniki poznali še v začetku lega stoletja. Videli in slišali so jih lahko na sejmih v majhnih mestih in vaseh. Danes bi se tem pripovedovalcem gotovo smejali vsi, v starih časih pa so bili zelo cenjeni in dobrodošli. Brez n'ih bi ljudje pač malo izvedeli, kaj se po svetu godi. Ti čudni »časopisi« eo romali iz kraja v kraj in tako so zmerom in povsod kaj novega izvedeli, kar so potem lahko kot »zadnjo novost« pripovedovali hvaležnim poslušalcem. Današnji časopis je seveda mnogo hitrejši in veetnejši poročevalec, kakor so bili potujoči možje. Vse, kar se danes velikega in pomembnega zgodi nekje daleč v tujini, prinese časopis svojim čitate-Ijem lahko že drugi dan. Prav zato nam pač ne more biti žal, da so »živi, potujoči časopisi« izumrli. 657. Dragi Kotičkov striček! — Pred vsem Te lepo pozdravljam in se Ti zahvaljujem, ker si me sprejel v svoj dragi kotiček. Zelo, zelo- me veseli, da boš končal kotiček z zlatim solncem, kakor si rekel. Moraš mi oprostiti, ko sem pričela pismo s snežinkami. Sem bila prisiljena, ker zlatega solnca ni bilo. Bil je le sneg, na žalosti Tudi tisto mi oprosti, ko sem rekla, da prebiram kotiček. Res ga ni bilo že nekaj mesecev (od oktobra 1934). Prebirala sem stari kotiček. V jeseni se začne šola in učenje. Ni bilo časa prebirati kotiček. Spravljala sem potem vse kotičke. Ob božičnih počitnicah pa sem vse ob topli peči prečitala. Potem pa sem se zmotila in teko napisala, ko sem imela ravno v roki. Bliža se pust! In gotovo misliš mnogo na njega. Morda misliš na sladke krofe, ali na masine špehovke, ail pa na šeine. Na nekaj gotovo misliš. Saj ei celo moj priimek Pue spremenil v pusta. Ali pa še slabo vidiš. (Veš jaz se Te predstavljani že starega, ko toliko veš in znaš.) Drugače je vse postaram. Še enkrat Te najiskrenejše pozdravim. Želim Ti, da bi 6e prav dobro imel za pust in ga nič več ne zamenjal z mojim priimkom. Mnogo pozdravov Ti pošilija Justina Puc, učen. I. b mešč. razr. v Licht-en. zavodu v Ljubljani. Draga Justina! Tako strašno resno pa tudi ni bilo treba vzeti mojega odgovora, v katerem sem se na vsa usta čudil, kako si mogla zadnje tntsece z veseljem prebirati moj kotiček, kale-rega nikjer ni bilo. Samo malo, prav malo sem Te hotel uščip-niti s konico jezička, pa sem Te. kakor vidim, uščlpnil v dno srca. Da, tako je na svetu. Nekateri so tako občutljivi, da jih že najmanjši dotik slanijne vrže pokoncu, drugi pa imajo tako trdo kožo, da>i človek lahko s sekiro lopnil po njih, pa ji,m še ne bi prišel do živega. Ti spadaš med prve. Na dolgo in široko si mi pojasnila in razložila storijo s kotičkom, kakor da je na tehtnici usoda vesoljnega svete. S tem si dokazala, da si takšne sor'e deklica, ki hoče biti v vsaki stvari takoj na jasnem. Prav je tako! Kar tri dobre lastnosti sem odkril v tem: odločnost, vestnost in resnicoljubnost. Toliko dobrih lastnosti niti jaz, sivolasi in plešasti Kotičkov stri-ček nimam več. Včasih pa sem jih imel kot peška. Potem pa se je priplazil odne-kod neznan tet in mi jih pouzmal dobro polovico. Hvala Boetu, da mi .je ostala vsaj najlepša lastnost: korajža, ki je tolikšna, da upam včasih samega sebe potlpati za jeziček i Prekrstitev Tvojega lepega priimka »Puc«- v »pusta« pa nimam n-a vesti jaz, nege, ga ima tiskarski škrat. Z njim se pa kar sama pomeni, jaz se ne upam. Tiskarskemu škratu niti milijon do zob oboroženih vojšča-kov ni kos, kamoli jaz, ki imam samo droben peresnik za orožje in drugega nič, Prav lepo pozdravljena! — Količkov s t r i č e k. Stric: »No, Fra-ncek. ali te je učitelj že dostikrat n-ašeškal?« Frnncek: -Se prav nič ne brigam za to, kar se za tnojim hrbtom godil« ZA BISTRE GLAVE IIIIUlMIIIIIIUlMIMIMIIIIIMItlllllltMtlMIMIIIIIIIIIMIMIIIlItllMIMIIIIIMIMIIIIMMIlM^niHIIIMIMIMTITlMHM Rešitev izpolnjevalhe Na mestih, kjer ležijo črtice, bi morale biti te-le besede (rime): Kosmati — nocoj — pestovala — mama — zver — kosmati — meži, meii. Pravilne rešitve do četrtka nismo prejeli nobene. Še najmanj napak je imela rešitev Drago t i n a Nachtigala, učenca IV. razr. v Zgornji Siški, Dravlje 175 pri Št. Vidu nad Ljubljano. Zato smo nagrado prisodili njemu. Izgubljeni sin Učitelj je pripovedoval učencem zgodbo o izgubljenem sinu, ki je moral svinje pasti, zraven pa je strašno stradal. Na koncu je vprašal Janezka: »No, Janezek, kaj bi ti storil na mestu izgubljenega sina? Dobro pomisli... Pasel bi svinje dan za dnem, veliko čredo svinj, jesti pa ne bi imel ničesar.« Janezek: »Gospod učitelj, na njegovem mestu bi jaz zaklal najdebelejšega pujska in gu spekel t na ražnju!« Iz burkeževe Vj> .< ■ «3 Stara navada — železna srajca Ko ee je mornar Plosk postaral in stopil v pokoj, si je tako-le uredil svoje stanovanje. ŽENA IN DO Ml DELAVSKI VESTNIK Pogumna žena v avstralskem mestni Melbourne so imeli nedavno evharistični kongres, ki »e je razvil v pravo katoliško in narodno slavje. Ob tej priliki so priredile žene še svoje posebno zborovanje, katerega se je udeležilo do stotisoi žen in deklet. Na zlio-rovanju je govoril nadiškof l>o\vney -■ kot zastopnik angleške duhovščine — o poslanstvu zene v modernem času. Rekel je med drugim: »V zmešnjava probelomov in kompleksov današnjih dni doni znova na naše uho klic, ki je skozi stoletja zvenel: »Kdo najde pogumno ženo?« Ne misliim Estere ne Judile ne Ivane Orleanske, ki naj bi stopila na plan in rešila svoj narod; žena, ki jo misliim, je svetopisemska pogumna zena. &e v nobenem času ženi ni bilo lahko, da izpolni zahteve in prerokbe. Toda pogumna žena v Salomonovem času je imelo vsaj to dobro, da je imela za seboj javno mnenje. Veljala je za vtelese-nie tega, kar se je o ženi pričakovalo, veljala za zgled in bila predmet občudovanja in zavidanja. Bila je v najlbolljišem smislu besede: voditeljica '^Danes pa je poguimna žena tista, ki se sptoš-nemu toku stavi po robu; ki se ne da ujeti frazam in geslom, ki se ne ukloni širokovestninn običajem; ki je zunanji sijaj in blesk ne more zavesti v lahkomiselno, objestno življenje. Pri življenja veselih in življenja pijanih ljudeh velja za iakvarjevalkio igre in veselja. Dejansko je svetopisemska pogumna žena danes »starokopitna«, v tem ko je nespametna žena tudi danes še taka, kakor jo opisuje Sv. pismo- glasna, zapeljiva, nevedna, blebetava in ne-ugnana; nesposobna, da bi tiho sedela ob svojem ognjišču in ohranjevala in podpirala vse. kar se ie doslej zgradilo. Ta slika o rešiteljici družine v resnici ni prav nič izgubila na svoji resničnosti! Ženske modne norosti so se v teku 3000 let malo izpremeniile. V tem času nereda in brezzakonta, razuzdanosti Ln nepokoja, je poslanstvo katoliške žene v tem, da se izkaže kot pravi ud človeške družbe. Dejansko potrebuje velikega poguma, da se upre sili javnega mnenja, duhu nepoštenja, neresnico-ljubnosti, nečistosti; da stegne roko po visokih in močnih idealih; da se postavi v službo dobrega, resničnega, lepega — s tem uspehom, da jo raz-vpijejo za nazadnjaško, starokopitno, ozkosrčno! » Veli kopotezn ost« - ji pravijo, je geslo sodobnega duha. Če p« preizkusimo ta pojm .»velikopoteznostk razložiti, vidimo, da je istoveten z brezupno za-meglenim umom in jecljajočo zmedo misli — posledico popolne nesposobnosti za jasno, premočrtno mišljenje, celo v stvareh najosnovnejših načel. To velja tako za poprišče nravnosti kakor venskega uka. Zdii se, d« je ravno katoliška žena — bolj ka-kakor katoliški mož — poklicana, da se upre temu splošnemu odpadu od osnovnih načel. Katoliška žena mora v zavesti, da so nekatere stvari, ki se ne smejo omajati, z vsemi svojimi silami delati na to, da se večne resnice oživotvarjajo v praktičnem življenju. Ženo usposablja njeno lastno najgloblje bistvo, da uveljavi svoj vpliv povsod tam, kjer se pokažejo ostra' nasprotja s prvotnim Kristusovim naukom, posebno pa na popri šču nravnosti in verskega uka.« . Marsikatera sodobna žena se na zunaj rada greje v aonou katoliškega imena, toda ne prihaja ji na misel, da bi tudi živela v katoliškem duhu, dosledno in do zadnjih posledic. Namesto večnim resnicam se uklanja nazorom Mudi, ki menijo, da so os sveta in največji modreci, paso le uborne muhe enodnevnice, ki nočejo ničesar vedeti od včeraj. kakor jutri ne bo hotel ničesar vedeti o njih. Katoliški ženi. ki ji svetijo tako silni, nezmotljivi ideali, na se spodobi, da se po takih enodnevnih mnenjih ne da zmesti in gre mirno svojo jasno, ravno, na;si slrnio pol — znamenje vsem, ki v ; vetru vsakega dne kolebajo in padajo. Naša delavska mladina Otrok ima prc*«;'ce Po svetu okrog in tudi pri nas opažamo, da se j mladina z vso ljubeznijo oklepa Cerkve. Tisoči naših kmečkih fantov se združujejo v okrilju ka- j loliške akcije in ob vsaki priliki manifestirajo za | Kristusa in njegovo Cerkev. Prav tako tudi dijaki, j zlasti akademiki. V vrste katoliških akademikov | se je vrinilo mnogo razkrajajočih elementov. Toda fantje so zastavili vse avoje mlade sile in z ne- j izprosilo doslednostjo očistili svoje vrste. Tako so | izločili vse marksistične in komunistične izrodke. Složno so začeli delati, javno in jasno pa so izpovedali tudi svoje katoliško prepričanje. Kako pa je med delavsko mladino? Poznamo dva tabora. Prvi je marksističen, dosleden in zagrizen nasprotnik Cerkve. To pokaže ob vsaki priliki. Drugi je tabor krščanske delavske mladine. Nihče ne more zanikati dejstva, da je ta mladina v svojem jedru globoko verna. Vendar p>a že dolgo opažamo, da v tem taboru nekaj manjka. Prave katoliške doslednosti manjka. Če hočemo, da bo katoliško delavsko nihanje doseglo širok in globok razmah, je nujno potrebno, da se ta pomanjkljivost odstrani. Od naše delavske mladine pričakujemo več katoliške odločnosti. Ni namreč dovolj, da ta ali oni z odgovornega mepta ob kaki priliki izreče pametno besedo. Tega, kar kdo obljubi, se mora (udi držati, mora to tudi izpolniti. Kdo naj razume različne izjave, ki so danes podane v sprejemljivi obliki, takoj nato pa sledi kopa izjav, s katerimi se katoliško misleči človek ne more in ne sme sprijazniti. Nedosledno je namreč priznavati Cerkev in njen nauk, v isti sapi pa se navduševati za marksističen gospodarski in socialni nauk. Danes je pri nas ta stvar že toliko razčiščena in razjasnjena, da ne bi smelo bili med nami glave, ki bi še mislila, da sta marksizem in katolicizem združljiva. Danes hi že pač mogel vsak človek, ki je količkaj sledil našim sociološkim debatam, vedeti, da marksizma ni mogoče poduhoviti oziroma po-kristjaniti. Vedno smo poudarjali, da je marksizem zmota tako v svojih modroslovnih in etičnih osnovah, kakor tudi po svojem sociološkem in go-spdarskem nauku. Zato je odveč posluževati »e marksističnih fraz in se na široko razpisovati o krščanskem socializmu. Čas bi že bil, da prenehamo s to dvoličnostjo. Od tega Ima katoliško delavsko gibanje samo škodo. S takim dolom gibanje zgublja udarno moč. pri nasprotnikih zgublja ugled, pri prijateljih pa zaupanje. Delavatvo moramo pripeljati iz marksističnih zmot na pot, ki vodi k resnici. Kakor pa slepec ne more slepca voditi, tako tudi tisti ne more s prepričevalno besedo »preobračati druge, če si sam ni na jasnem, kaj pravzaprav hoče. Katoliški delavski mladci morajo vršiti delavski apostolat. Zato pa morajo sami biti v katoliških načelih trdni in dosledni. Med delavce morajo priti * jasnim katoliškim programom brez vsake druge navlake. Komuniste bodo spreobračali le iskreni katoličani. O tem nas prepričujeta Francija in Belgija a svojimi žazisti. Nad vse vzvišen je katoliški nauk o življenju. Saj je ta nauk edini, ki more s svojimi večnimi idejami ljubezni rešiti današnjo družbo. Le po tem nauku je mogoče pravično urediti današnje razrvane razmere in pripraviti vsem ljudem človeka vredno življenje. Samo ljudje, ki so kot trdna debla zrasli iz katoliške vere, morejo delavstvo pripeljati v srečno bodočnost. Take ljudi pa moramo vzgajati. Zato ni dovolj, Če se otre-semo idejnih zmot in prenehamo z barantanjem z načeli. Treba je še nekaj več. V svojih vrstah moramo napraviti red in izločiti vse elemente, ki bi utegnili razširjati zmote in nas razdvajati. Ka-toL.sko delavsko gibanje rabi dveh reči: božjega blagoslova in sloinosti. Prvega ne bo brez drugega. To bi si morali vsi, ki so za stvar odgovorni vtisniti v spomin. Letošnje leto je za nas Slovence izredno leto. Dnevi evharističnega kongresa bodo pustili v vsem našem življenju neizbrisno sled. Evharistični Kristus, ki združuje vse narode, naj bi razlll svoj blagoslov tudi nad slovensko delavstvo, da bi t složnem delu doseglo svoj smoter. Otrok ima pravico do življenja. Ta najosnovnejša pravica se začenja ob spočetju. Klijoce življenje ima neporešljivo pravico do vOblicenja in razvoja v po^lno bitje. Kdor to klico zlonn, si strahotno obtoži vest. Otrok ima pravico do roditeljske ljubezni, materine in očetne. Nihče ne sme otrobi vnaprej oropali »četne Ljubezni in očetne zaščite. Strašna moderna zabloda je, če hoče imeti ženska otroka zgolj sebi v družbo in kratkočasje, čeprav za oeno očetovih roditeljskih dolžnosti do otroka. — Roditeljska ljubezen ne sme bili slepa, marveč trdna in izčiščena v ognju krščanske nravnosti, vedno nusleč na pravo, trajno srečo otroka in v ta namen vedno pripravljena k žrtvam. Otrok ima pravico do dobro vzgoje in poklicne izobrazbe. V ta namen morajo starši žrtvovati predvsem svoj lastni' čas. Otroka opazovati, ga voditi, z njim živeti, to morata oba: oče in mati. Od te dolžnosti ne morejo roditeljev odvezati nobene družabne obveznosti in navade: prvi je otrok, potom dolgo ni nič in šele nato pridejo kavarna, šport, obiski. Posebno materi naj nikdar ne nedo-staje časa, da uvaja hčer v gospodinjske posle, jo nauči reda, snage, vestnosti, varčnosti. Kar se dekle od matere nauči, to ji preide v meso in kri. — Delo staršev mora dopolniti šola in uk V ta namen staršem ne sme biti žal gmotnih sredstev, če jili le premorejo. Na vsak način morajo skrbeti za to. da stopi njihov otrok v življenje zadostno pripravljen in sposoben, da si na pošten način zasluži svoj kruh. In sicer velja to enako za sinove kakor tudi za hčere, saj je možitev negotova in vrhu tega se more tudi potem vedno zgoditi, da pade skrb za obstanek na ženo, mater. Otrok ima pravico do pametne, zdrave telesne odgoje. Naloga staršev pa ni v tem, da bi trosili čini več denarja za iabrano prehrano, obleko, športne priprave itd. Preprostost, naravnost, utrjevanje, snaga, samopremagovanje, samostojnost, so temelji zdrave telesne odgoje. Najvišja otrokova pravica je trdno izoblikovan, kromenit in svetal značaj. V tem je namreč prava in poslednja vrednost slehernega človeka. V >"*n pravcu morata hoditi in se niedseboj dnu. ui podpirati oče in mati. Temu cilju — da se oirok vzgoji v trden, samostojen, kremeni t značaj — se morajo brezpogojno podrejati vsi drugi cilji, vse drui koristi in želje. Vsak otrok bo tudi vse življenje cenil starše po leni, v kolikor so pospeševali njegov značaj (slabi ljudje so sploh brez značaja). Otrok ima pravico do spoštovanja. Naravno in božje čudo je in starši so Bogu odgovorni, kako z njim ravnajo. Prenagljenost in jeza. ki se lotita otroka s telesno premočjo, sta krivica. Otrok je nasproti odiranji m brezbnamhen, zato morajo ti skrbno brzdati svojo premoč, nad njim. Kolikokrat sirova sila ubije v otroku zadnjo iskrico vere v dobro in pravičnost in etre peroti njegovi duš'' Otrok ima pravico na svoj lastni svet. Otrok živi v povsem drugačnem svetu, kakor odrasli in samo v tem svetu se počuti dobro in se pravilno razvija. Ne dotikajmo se tega njegovega sveta, ne vdirajmo vanj z merili in zahtevami našega :ve!a in naših pojmov. Spoštujmo otroški svet malih čudes in igtre. Otrok ima pravico do svoje individualnosti, osebnosti. Niti dva otroka nista po svoji duševnosti povsem enaka, niti po telesnem ustrojiu ne. Zato je treba pri vzgoji in odgojii paziti na posebnosti vsakega posameznega otroka, upoštevati talente in nesposobnosti, odlike in napake, nagnjenja in nasprotja. Starši, ki imajo največ možnosti, da spoznajo otrokovo osebnost, naj >:roku olajšajo izbiro pravega poklica v soglasju z njegovimi sposobnost ini in nagnenji, ne pa, da bi ga po svojih lastnih željah silili v drugo smer. Starši naj tudi druge vzgojne činitelje, v čijih roke pride ctrok, opomore na njegove osebne posebnosti. Predvsem pa ima otrok pravico do veselja. Mladost brez veselja, ustvarja pusta, neplodna tla za bodoče življenje. Ni pa pravega, globokega veselja brez poznavanja trdosti in bridke resnosti življenja. Zato mehkužna vzgoja ne osrečuie. Sku-šajnio otroku nakloniti kolikor največ vedrih, toplih dni, a vedeti mora tudi za mraz in nevihte in jih znati prenašati. Kosilo v enem loncu« Za zdravega človeka zadostuje, da vsakdanja hrana vsebuje vse glavne hranilne snovi, da je skrbno, pravilno pripravljena in da je je toliko, da se do sitega naje. Vse to se lahko doseže z eno saitno jedjo in nikakor ni treba, da bi ob vsakem roku pokušal in se naslajal z vsemi mogočimi jedrni. Koliko čas« in denarja bi se prihranilo po naših gospodinjstvih, če bi opustili razvado da mora biti za kosilo na mizi pet — šest jedi, pri čemer se mora človek prenajesti, dostikrat pa tudi vse snu pa j niso za pošteno kosilo in vstane človek napol lačen izza mize. V Nemčiji so lani zaradi narodne štednje uvedli za vse sloje brez razlike »enolončne nedelje«, to_ je nedeljska kosila z eno samo jedjo. Te eno ion ene jedi 90 se izredno priljubile in ee jih drže iz proste volje dalje. Tudi pri nas imamo celo vrsto takih jedi, ki so posebno primerne za zimsko prehrano. Seved« pa take jedi niso za vsak dan in tudi ne za bolnike. * Rifict. Ješprenj Izberi in s toplo in mrzlo vodo operi. Fižol namočiže prejšnji večer in ga pristavi z jeišpreujeini v sveži mrzli vodi. V rečitu ee izvrstno poda svinjsko meso, sveže ali prekajeno, zlasti tudi glava, noge, rep. Dodaj vso zelenjavo, ki spada v govejo juho in tudi par krompirjev, nazadnje sesekljan petersilj in česen ter potrebno sol. Če ni dovolj mesa, dobeli z ocvirki ali suhim špeltom. Kuhati se mora počasi najmanj dve ali tri ure. Če je meso zdiravo in si ga 6krbno osnažila, poseka ričet vsak rižoto. Izborno ee poda zraven kisla repa ali zelje. ^ Sara. Nalupi, operi in zreži v lonec repo. kolerabo, korenje in vso zelenjavo, ki spada v juho. Dodaj prešičevega mesa: zarebrnic ali glave ali noge in pristavi z mrzlo vodo. Ko je že napol kuhano, dodaj krompirja in osoli. Če je premalo mesa. dobeli nazadnje z ocvirki. Daj z vso juho na mizo. Lahko pa del juhe tudii odliješ in zakuhaš na njej riž ter jo daš posebej na mizo. h , Goveje meso s fižolom. Prejšnji večer namoči »Hrvln V t,» Irn 1 na nrlclmri v mrnll VOll i in dodeili ijJ.U) r,- -........-- - — govejega mesa. narezanega ohrovta ali zelja. zelenjavo, ki spada v juho, šalotko, zrezunega krompirja in soli. Vreti mora počasi MODNE NOVOSTI Za svobodno delavsko organizacijo Svoboda je ena izmed največjih človeških dobrin. Mnogokrat je bolj cenjena kot dobrine za telesno življenje (hrana, zdravje i. dr.). V borbi za svobodo je padlo že na tisoče in stotisoče žrtev. Sprva smo imeli boje za politično svobodo, pozneje boje za socialno svooodu. Za socialno svobodo 90 se v sredi preteklega stoletja začeli boriti delavci velikih industrijskih držav (Angine, Nemčije, Francije), ko so spoznali, da jim francoska revolucija te daleč ni prinesla tega, kar so nekateri obljubljali in zatrjevali. Res so postali politično svobodni, dobili so volilno pravico, enakost pred zakonom i. t. d. Toda kaj je pomenila ta Svoboda v resničnem življenju? Delavec je mogel »svobodno« sklepati službeno pogodbo, tudi delodajalec je bil popolnoma »svoboden«. V praktičnem življenju pa se je ta obojestranska svoboda pretvorila na delavčevi strani v popolno odvisnost od delodajalca, čeprav je bil delavec formalno, politično svoboden. Kaj je njemu koristila svoboda pri sklepanju službene pogodbe, ku je pa moral prinesti družini kruha in bil zato prisiljen, da sprejme delo pod vsakim pogojem. Delavstvo je spoznalo, da pravzaprav ni svobodno in je uvidelo, dn mu ne bo nihče pomagal, če si ne bo pomagalo samo z organizirano samo-pomočjo. To spoznanje je rodilo delavsko organizacijo, ki si je postavila za cilj: z združenimi močmi korakati in boriti se za resnično, socialno svobodo delavskega stauu. Prve delavske organizacije so torej nastale, da pribore delavstvu take utilovne pogoje in tak položaj v družbi, da bo resnično in dejansko svobodno. Prvi, ki je nastopil zoper svobodno delavsko organizacijo, je bil k a p i t a 1 i z e m. Ta se je začel z vso silo boriti zoper svobodno delavsko organizacijo, češ, da pomeni s . oboda združevanja kršitev iii omejevanje njegove t. j. kapitalistove svobode. Začeli so se težki in krvavi boji delavstva zuper kapitalizem, v katerih je delavstvo mnogokrat podleglo, pa tudi mnogokrat zmagalo. Ta borba traja še danes. Kapitalizem skuša še danes onemogočiti s\ obodno delavsko organizacijo. Delavstvo bi moglo v tej borbi doseči še veliko več uspehov, če se ne bi zoper svobodno delavsko organizacijo začel boriti nov sovražnik — m a r -| k s i z e m. V svobodne delavske organizacije so se vtitao-! tapili razni koristolovci in demagogi (posebno žid-je), ki so začutili, da bi se dalo pri težki borbi I delavstva zoper kapitalizem kaj zaslužiti. Naivno in neuko delavstvo je tem demagogom verjelo, jih kot svoje zastopnike poslalo v razne politične in stanovske korporacije, kjer naj bi zastopali koristi delavstva. Teh koristi pa seveda ti gospodje niso zastopali, ampak so gledali za lastne koristi, si nagrabili lepo premoženje, delavstvu pa vrgli od časa do časa kako drobtinico. Pač, nekaj so pa le delali: borili so se zoper vse strokovne organizacije, ki niso bile marksistične. Znani so primeri, ko so zahtevali marksisti zase monopol glede delavske organizacije. Nemnrksistične (n. pr. krščanske) delavske organizacije so onemogočali, pri nemarksistih organizirane delavce »o preganjali, metali iz tovarn itd. Tudi v naši ožji domovini so se dogajal slični primeri. Pred nekaj tedni n. pr. novosadska Delavska zbornica, ki je v popolnoma marksističnih rokah, ni hotela registrirati krščanske strokovne organizacije. — Kakšen je položaj v Rusiji, vemo itak vsi. In kljub temu se oba. kapitalizem in marksizem širokoustita. da s!n za svobodno delavsko organizacijo. Toda videli smo, dn jima je svoboda le demagoško aeslo, le krinka, pod katero se skriva prava barv . Oba sta toliko časn za svobodo, dokler sta spodaj, ko prideta na vrh, pa sta največja sovražnika vsake svobode in zato tudi svobodne delavske organizacije. V prehodni dobi med dvema letnima časoma, posebno med zimo in pomladjo, postaja vprašanje kako naj se oblečeni, kakšna bo moda? pereče. V resnici pa si čedno raščeni mladi ženi ni treba i v tem pogledu delati nlkokih skrbi: Na eno se 1 sme vedno zanesti: najpreprostejša linija je zanjo vedno najlepša. Našn slika nam kaže nekai novega, p" hkra'u dostojnega in elegantnega: obleka r.a mlade ž ne iz zelenega volnenega krepa z bel i jabot-jeui iz leoriiett«. okrašenim z broško v obliki želve. V Aziji se počasi, a vztrajno, dviguje delavska zavest in širi delavski strokovni pokret. Nedavno so se v mestu Coloinbo zbrali delavski zastopniki iz Japonske. Cevlona n Indije. Kitajci se kongresi niso udeležili, ker so tedaj poslali svoje zastopnice v Ženevo. Kongree je sklenil, da je treba delati na to. da se vse dela v t vo Azije združi in skupno nastopa v borbi za svoje pravice. Kongresi se bodo vršili vsaki dve loti Potrdilo delodajalca Član ali pa svojec Okrožnega urada se morata, kadarkoli hočeta prejeti od urada kake dajatve, zglasiti pri uradu oziroma uradnem zdravniku s potrdilom delodajalca. Potrdilo delodajalca je legitimacija za Slana. Ce je ta legitimacija tako izpolnjena, kakor se to zahteva, potem dobi član a tako legitimacijo takojšnjo zdravniško pomoč. Pot.dilo delodajalca mora imeti troje lastnosti. Biti mora v vseh rubrikah čitljivo in točno izpolnjeno, biti mora po delodajalcu in članu podpisano. Delodajalec mora poleg podpisa pristaviti štampiljko. In slednjič ne sme biti staro nad 3 dni. Zdravnik je dolžan, da se iz podatkov na potrdilu prepriča, ali je tisti, ki zahteva razne zdravniške (i.ijatve, član urada oziroma njegov svojec ali ne. Če zdravnik vidi, da tisti, ki išče pri njem pomoči, ni več zaposlen, tedaj poizveduje, koliko časa je bil zaposlen v zadnjem letu ali v zadnjih dveh letih. Za to zaposlenost mora imeti Slan s seboj dokaze kakor delavsko ali poselsko knjižico itd. V primerih ko ni nujno potrebna zdravniška pomoč, mora zdravnik odkloniti člana, ki ne bi prinesel potrdila delodajalca in ne bi mogel do kazati daljšega članstva. Izjeme so dovoljene samo v res nujnih primerih, ko je zdravniška pomoč nujno potrebna in ima iskanje potrdila delodajalca lahko usodne posledice. Toda tudi v teh primerih mora član takoj nato, ko je zdravniško pomoč dobil, preskrbeti si potrdilo in ga predložiti uradovemu zdravniku. In še v enem primeru se sme član zglasiti pri zdravniku brez potrdila delodajalca, namreč v primeru, ko delodajalec delavcu noče izročiti potrdila. Seveda pa mora v takih primerih član na kak drug kakršenkoli način dokazati, da je res član urada. V vseh drugih primerih pa dobi član zdravniiko pomoč le z navedenim potrdilom. Strah ima velike oči V nekem ljubljanskem podjetju so nameravali uslužbenci izvesti volitve obratnih zaupnikov po skrajšanem postopku. V to svrho so izvršili vse formalnosti, ki so za to potrebne in tudi naprosili podjetje, da pristane na take volitve. Podjetje pa se je tega gibanja med uslužbenci ustrašilo in ni dalo svojega pristanka. Za to odločitev je podjetje potrebovalo nad teden dni. Moralo se je pač posvetovati, kaj so obratni zaupniki, kakšne dolžnosti in pravice imajo itd. Po tem dolgem premišljevanju so skoraj gotovo ugotovili, da pomenijo take volitve prvi korak k boljšcviza-ciji našega javnega življenja. Da, strah ima velike oči ter vidi nevarnost, kjer je ni; kjer pa v resnici je, tam je pa ne vidi. Belgijska krščanska strokovna zveza Belgija je država z 8,128.000 prebivalci ter katoliška dežela 7. močnim krščanskim strokovnim gibanjem. Zveza krščanskih strokovnih organizacij Belgije je štela 1. januarja 19114 članov 304.010, kar pomeni v zadnjih treh letih porast za 64.611 članov. Ta napredek je dosegla zveza kljub težkim časom, ki so jih hoteli marksisti izrabiti za svoje politične cilje. Sijajen pa je porast članstva od 31. decembra 1929., ko je štela zveza le še 181.407 članov. Zveza je prodrla n. pr. v preje izrazito socijalistični okraj, kjer ima sedaj 30.000 pripadnikov. Organizacija ima na javno življenje velik upliv in brez njenega sodelovanja se nič ne zgodi v delavskem oziru. Radi izobrazbe svojih voditeljev izdaja zveza znanstven mesečnik v nizozemščini in francoščini, ki izhaja skupno v 5500 izvodih. Za francosko članstvo izhaja mesečni strokovni list v 27.000 Izvodih. Sestanki zaupnikov so vsak mesec. Kriza R.ilgiji ni prizanesla. Od leta 1929. ao padle plače za eno petino, cene življenjskim potrebščinam pa skoro za četrtinko. Zveza se je udeležila več stavk, ki jih je pa spretno napeljala vedno v pravo smer. Stavkujočim članom je izplačala zveza od leta 1926. dalje skupno 32 milijonov 426.827 frankov ali dve tretjini dohodkov. Brezposelnost je za organizacijo velika preizkuSnja I in zahteva od nje mnogo, mnogo dela. Belgijsko delavstvo se bolj in bolj zbira v krščanski strokovni zvezi in zapušča marksistične frazerje ter njihovo »borbo« za -ocijalistiino drui-DO. Deiavsivo vidi, da ima kurUi le Ou krščanske l strokovne zveze, ki se resno trudi, da bi priborila ' delavstvu čim več pravit SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik I7. G. K. Zoper ozebline na nogah smo prejeli nasvet. ki ga priobCujemo dobesedno (v skrajšani obliki)-- Da se obvarujemo ozeblin, nosimo prostorno obutev, menjajmo vsak dan nogavice, noge si ogri. vajino le 7. gibanjem (hojo). Kdor pa ima že ozebline, loda brez ran, naj hodi poil ure bos po južnem csnegu, milo naj se zunaj obuje in hodi še l>o! uro zunaj ali po neza'kurjenem prostoru, dokler no nelia ščetnenje nog. Ozebline zginejo takoj. Če ni sneg južen, se da pomagati lako, da se postavi vedrica (ali škaf) znirzlega snega v nezakurjeno sobo. kjer se sneg kmalu zjužni. Poleni se stopica po tem snegu. Če se začno sneg preveč'taliti, naj se stopicanje nadaljuje v drugi pripravljeni posodi s snegom. Po polurnem stopieamju v snegu je treba obut hoditi še pol ure. Dopisnik si je tako ozdravil ozebline pred osmimi leti in jih nima več. — Takšno zdravljenje v malo drugačni obliki je bilo na tem mestu že večkrat priporočeno. Dopisniku hvala za sodelovanje! M. L. Z. Zdravljenja ne morele doseči, zasebno ne, ker nimate sredstev niti za najnujnejše življenjske potrebe, za v bolnišnico Vam pa odrekajo iz-kazilo nepremožuosli, ker ima oče majhno zadolženo posestvice? Stiska je na kmetih marsikje hujša ko po mestih, tršo in občutnejšo jo delajo [»nekod ljudje, ki se ravnajo po mrtvih črkah, ne po duhu zakonitih predpisov. Ako jo zdravljenje Vaše bolezni v bolnišnici nujno, naj Vam zdravnik to napiše in javna bolnišnica Vas mora Sprejeti v zdravljenje. Glede plačanja oskrbovalnih stroškov določa potem višje nadzorno oblastvo. ki ima navadno več uvidevnosti in obzirnosti kakor nižji oblastniki. Pripomniti moram, da so se vršile v tem pogledu mnogokje grde zlorabe na račun javnih ustanov, zato je strogost če ne opravičljiva, pa vsaj umevna. L. B. L. Mnogoteri otrp v možganih in hrbtenjači je veljal do nedavnih časov za n pozdravno bolezen, dandanes se je mnenje in ravnanje glede te bolezni začelo spreminjati povsod. Če nc morete doseči, da Vas sprejmejo v daljnem zavodu, poskusite v bližnjem. Časi se spreminjajo naglo kakor vreme, ki se obrača na boljše glede zdravljenja takšnih bolezni, kakor je Vaša. Le trkajte vztrajno naprej! Pa poročajte če/, tri mesece, šklicujoč se na oba odgovora. I. Ž. Ž. Slabši živci in šibka volja so večkrat posledica kakšne dolgotrajne telesne bolezni. Bo-lehanje malici otroke, male in velike. Vam je treba zdravilne odgoje. Ako nimate dobrosrčnega človeka. ki naj Vašo odgojo vodi resno in vztrajno, lotite se je sama! Ko imate že veselje do dela, napravite si načrt za vsak dan. kasneje za vsak teden naprej. V načrtu naj bo tudi nekaj gibanja nn prostem vsak dan, tudi pozimi, spomladi začnite či splošnim utrjevanjem telesa, kar Vas okrepi tudi , živčno — duševno. A. Š. Lj. Snaga je med perilom potrebna celo bolj ko drugekrati. Le praznoverni ljudje menijo, da jo preoblačenje ali umivanje škodljivo. Seve, škodljivo je. če se telo prehladi pri preoblačenju in umivanju. Sicer pa je navadno vse lo odveč in se da preložiti na konec, ako se rabi »mesečna obvoza pravilno in dovoljno izmenjuje. T. B. Lj. Šumenje v nšesih. zlasti ponoči, pri človeku, ki dela podnevi v močnem ropotu, ni tako redka motnja. Polreben Vam je ponoven zdravniški pregled po strokovnjaku, da se obvarujete nadurnih poklicnih škodljivosti. Morda se da še mučno šumenje če ne odpraviti, pa vsaj omiliti. V. Š. L. Naduha Vae tlači čezdalje huje? Lekarniških pripomočkov zoper nadlego je V9Č in ' uspešnejših, kakor s« domači. Pijte zjutraj na tešoe skodelo vročega mleka s slatinsko vodo (vsakega pol), zvečer pa prsni čaj ali planinski mah z medom. Varujte se prostorov, kjer je dum ali prah. V spalnico si dajte prinesti zvečer skledo z vrelo vodo, ki jo začinile z 10—15 kapljicami terpeutinovega olja. če bi Vas ponoči ali zjutraj pobolevala glava, opustite terpentinovo olje. M. V. Z. »Modrostni« zobje d« so brezpomembni in da jih je najbolje kar izdretii, ko obole, ker da ne »prenašajo (zlatih) kron«? To nazlranje je značilno za tiste ljudi, ki gledajo na zobe kot predmete, ki se da ž njimi Ica.j pridobiti. Vi pa dajte svojim v modrostmi 111« kočnjakom za časa primerne zaposlitve, trenja in nulenja, pa Vam ne bo treba ne plomb ne kron, morda Vam bo v kasnejši dobi tak »liiodrostn i k« dober opornik za kakšno mostišče. Isti. Glede prhljaja v Vašem lasišču je po Vašem mnenju zdravniška veda navzlic drugotnim uspehom v zadnjih desetletjih zares uboga, da ne premore uspešnega sredstva. LTliožiica se tolaži z zavestjo, da pravna veda ni še odpravila prestopkov in zločinov, jezikovna veda ne slovniških napak. tehnična veda ni zgradila nujno potrebnih mostov in cest. Itd. Isti. Rdeče pege na vratu so bržkone povzročene po kakšnem krajevnem dražilu, volneni ovratnici ali ovratniku ali podobni škodljivosti, kar Vam ne bo težko dognati. ,1. P. K. Motnja živčne narave je zelo pogostna in se navadno sama porazgubi, in sicer tem pre- i je, čim manj si prizadevate, da jo odpravite. Opu- i stite za nekaj časa vsakršno poskušanje, utrjujte I se z vodo in kasneje premenite dnevni red. A. K. O. Zakon ni vobče nikakšno zdravilo: za zakon je treba utrjenega zdravja, sicer je gorje na vse strani, najbolj za onega, ki se misli z zakonom zdraviti. To je splošno veljavno pravilo, ki drži v 99%! Morda je Vaš primer redlsa rajema, a zdravnik, ki Vas je temeljito preiska.1, naj ugotovi telesno sposobnost in vsaj dovoljno živčno odpornost zoper navadne vsakdanje nevšečnosti. Z>di se mi tako na daleč, da je Vase živčevje preveč razboljeno. Opustite vse drugo zdravljenje, lotite se živeti kot zdrav človek, če resno hočete ozdra-veti. I. L. K. »Cvetoč nos« zdraviti v tem letnem času in v Vaši dobi je precej nehvaležna naloga. Jemljite nekaj tednov dunajski fiakerski prašek po noževo konico na dan, ogibljite se mesne hrane, posebno pa začinjenih suhoinesnatih izdelkov in močnega vina, zvečer si nainažite nos z mažo. ki jo dobile v lekarni zoper ozebline. J. C. Z. Trud (izstop) danke pri otroku po griži aLi hujši driski je pogosten pojav. Preprečite otroku napenjanje, da ga posadite na posodo tako. da se ne more upirati na nožice, opravljanje po-, trebe mu olajšujte z vlivi kamiličnega čaja, trod spravljajte nazaj na mesto s krpico, ovito okoli prsta in namočeno v olje. I. K. P. Srčno vnetje je zelo resna zadeva in se ne da zdraviti na daljo. Stopite v stik z bližnjim zdravnikom in se ga držite ko klop kože. Več ko vsa zdravila pomenijo za Vas navodila glede življenja — prehrane in dela in zdravnikov nekajmesečni nadzor. ? ? Skrbi nerednega življenja naj Vas rešim? Vrednost poslanih znamk (3 Din) eem že podaril siromaku. — Drugim drugič. Kmetijski nasveti Vrednost hruškinih tropin za svinje. Kakšno vrednost imajo hruške, oziroma iztisnjene tropine za svinje? So to drobne hruške, ki niso za drugo uporabo nego za predelavo v mošt in žganje. 0. K. B. — Menimo, da hrušk samih, četudi so le drobnice, ne boste krmili naravnost živini, pač pa boste najprej iztisnili iz njih sadni sok za sadjevec (mošt), oziroma žganje in šele po iztiskanju dobljene hruškove tropine uporabili za krmljenje živine. V 100 kg svežih sadnih (jabolčnik ali hru-škovih) tropinah so lahko sledeče redilne snovi: 0.8 do 1.5 kg beljakovine, 0.7 do 1.4 kg to Išče in 14 do 15 kg nedušičnili izvlečkov (sladkorja, rastlinskih kislin, škroba itd.). Vse prebavljive redilne snovi v svežih sadnih tropinah pa znašajo 10 do 12 skrobnih vrednot; prebavljivih beljakovin največkrat sploh n.i v njih. Iz 100 kg sadja dobimo okrog 20 do 25 kg svežih sadnih tropin. Sveže sadno tropine so sočno krmilo in so po svojem učinkovanju najbolj podobno krmski pesi. Kmalu po iztiskanju, največkrat še prej, ko preteče 24 ur, se lahko začnejo 6adne tropine razkrajati in ples-niti. Zato pa morate tudi sveže hruškove tropine pokrmiti v čim krajšem času, ako mogoče še istega dne. Do krmljenja pa jih morate ohraniti 6veže in se ne smejo ugreti. Najbolj primerne so za krmljenje starejših pitanih prašičev (pitancev). Poleg svežih hraškovih tropin pa morajo dobivati pi-talni prešičii, kakor pri pitanju s krompirjem, tudi nekaj beljakovinastih močnih krmil (približno en kilogram na dan in glavo). Za drugovrstne prešiče, kakor so breje ali doječe svinje in pujski, pa sveže hruškove tropine niso priporočljivo krmilo. Razen pitalnim nre«'Fem lahko krmite sveže hruškove tropine tudi zlasti pitalni goveji živini, pa tudi mlečnim kravam, ako ne uporabljate mleka za izdelovanje tolstega sira. V kolikor bi ne mogli po-krmili hruškovih tropin v svežem, nepokvarjenem stanju, je najboljše, da jih pravilno oltieate ali pa posušite. Posoda za topljenje rumene medi. Iz kakega materiala bi se mogla napravili posoda za topljenje rumene medi (meeinga), da bi posoda v ognju ne razpokala. Ali bi tnorda prišel v poštev cement ali samot, pomešan s kako kemično snovjo? B. F. C. p. S. — Za topljenje medi (mesinga) 7. '.rži samo grafitni lonec, ki si ga lahko nabavite v vsaki večji trgovini z železnim). Zelo priporočljivi so grafitni lonci znamke »Superrapit«, kakršne vedno uporablja za topljenje rumene mod.i zn svoje izdelke >Liv«, kovinska industrijska ko-manditna družba v Št. Vidu nad Ljubljano. Ne pride pa v poštev posoda iz knke druge zmesi. Odprava vlage pod lesenim podom. Vlaga in let-nn goba sta mi uničili v hiši. ki je ob vodi na peščenem svetu, leseni pod v pritličju in lesene podboje. Zdaj sem napravil cementni tlak, ki ga mislim namazati s smolo ali, kar bi bilo lažje, enosljivnejše in cenejše, s katranom iz kemične tovari»o. Na to mislim posuti drobni pesek. potem pa položiti pod, ki bi ga na notranji strani kalra-mlral. Ali se da s preprostimi sredstvi napraviti Vaj uspešnejšega proti vlagi? K. T. M. — Dvbro bi bilo. da bi prišla pod podboj pri vratih izolacija. obstoječa iz dvojne lege lepenke, namazane z zemeljsko smolo (asialt ali morda ludi katran). Nikakor pa se na njega ne sme nasuti pod podom drobnega peska, marveč je treba pesek presejati ter za nasip porabiti le prodec lešnikove do orehove debeline. Ali so zidovi izolirani lako, da vlaga iz zemlje ne more prihajati v opečni zid ter ga zamakati? Obrezovanje breskev iz drevesnice. Kako naj obrežem breskve, ki sem jih prejel iz drevesnice, i al', naj jim precej porežem vrhove in korenine ali nic. I. L. G. p. S. — Držite se zlate sredine; pretiravanje se prej ali slej maščuje. Korenine obre-zite tako, da odstranite vse ranjene in posušene dele. Močne, dolge korenine skrajšajte približno na polovico njih dolžine. Drobnih, zdravih kore-i nimc ne obrezujte. Krono obrežeta tako, da spod-, njo vejo skrajšate približno za polovico, čini višie j je veja, tem močnejše jo skrajšajte, le vrhnjo vejo pustite najdaljšo. Pregosto in slabo razvite veje odstranite popolnoma tako, da ostane na drevesu približno 6 vej. Zatiranje kaparja, Slive (češplje) je lani napadla bolezen, listi so bili črni kakor sajnati sad ravno tako. Na spodnjih delih so se držale male sivkaste pikice, iz katerih je prišla pri stiskanju bela, mleku podobna tekočina. Je mogoče to tista bolezen, ki se ji pravi kapar? Kako se zdravi kdaj in s kakimi sredstvi, T. O. C. v. p. P. _ Na vaših češpljah se je pojavila češpljeva ščitasta uš ali kapar. Na tanjših vejicah bosie zapazili rjave 3—5 mm dolge in 2—3 mm visoke bradavice. Ako te bradavice stisnete, se bodo pod pritiskom zdrobile in iz njih se bo izsul bel prah. Ta prah so jajčeca kaparja, iz katerih se koncem maja meseca ali začetkom junija izležejo majhne belkaste podolgovate ličinke, ki zlezejo po vejicah na spodnjo stran lista, kjer se hranijo z listnim sokom. Tukaj izločajo sladki sok, ki prekrije listje in plodove. Na ta sladki sok se naseli črna glivica (Capnodinom solicinum), ki prekrije listje in plodove ter jih ovira v razvoju. Ličinke preidejo potem na veje, kjer se razvijajo v uš, ki zarije svoj rilec v kožo in sesa drevesni sok. Za varstvo ji služi luskinast ščit ali kapica (odtod ime kapar). Po kaparju močno napadeno drevo se posuši. Drevje morate temeljito očistiti stare skorje, mahu in lišajev. Ako so krone pregoste, jih morate razredčiti. Očiščeno drevje morate tekom zime poškropiti z mešanico 10 1 vode in 1 1 arborina. Škropljenje morate izvršiti ob lepem vremenu, ko ne zmrzuje. Prepozno škropljenje pa bi škodovalo sadnemu drevju, zalo morate škropiti, dokler je drevesno popje še zaprto. Dobro je. da uporabite mehko vodo za napravo tega škropiva. Kuhanje žganja in hrušk-drobnic. O. K. B. — Iz hrušk-drobnic kuhate žganje, pa vam ne uspe vedno. Iz vašega opisa posnemamo, da pri tem ne postopate pravilno. Hruške zmoštite, mošt odtisnete in suhe tropine stlačite v kad, pokrijete jih s peskom ali ilovico, pustite 8— 14 dni na miru in potem kuhate iz njih žganje. Naravno, da ne mo. rete imeti uspeha. Prvič: tropine od hrušk-drobnic nimajo veliko »laukurja, zaio uajo maio žganja. Drugič: tropine spravljene v kad tako, da prodira zrak do njih, se rade skisajo in dajo kislo žganje. Tretjič: pustiti tropine le 8—14 dni kipeli, je premalo, kajti sladkor v njih v tej dobi težko pohlapi v alkohol. - Tropine morate dobro stlačiti v kad, lahko pa tucli v cementno jamo, če jih imate dovolj, po vrhu jih je pokriti z ilovico tako, da ne more /rak do njih. V začetku se ilovica osuši in razpoka, 'ato jo je vsak dan zamazati z ilovnato kašo. Tako pustite tropine vsaj šest tednov, potem šele so pripravljene za kuhanje. Tedaj ne bo žganje niti kislo, niti drugače skvarjeno. — Koliko žganja bosle iz tropin dobili, je odvisno od tega, kako močno ste jih iztisnili. Čim bolj vlažne so, temveč ga vržejo; nadalje: čin: zrelejše in sladkejše so drobnice, tem več se iz njih skuha. Največ žganja dobite seveda iz hruškovega mošta, toda kuhati ga morate šele tedaj, ko je že popolnoma pokipel, ko ni več sladak. Hrušovec spada med najboljša žganja, če se napravi iz dobro zrelega in popolnoma po-kipelega sadja, in če se previdno kuha. — Marelice dajo likerju podobno, zelo lino žganje; toda preden jih zniastite, jim morate odvzeti koščice. Nikdar jih ne pustite kipeti s koščicami vred ali celo zmastiti jih na mlinu z njimi vred. Saditev špargljev. I. L. S. Radi bi si na domačem posestvu zasadili šparglje, v kar si želite nekaj nasvetov. — Najprej si morate preskrbeli dobro vrsto špargljev, ki jih je mnogo. Tam na meji boste morda imeli priliko dobiti kako prignano goriško vrsto, ki ima dobre lastnosti. Imamo pa tudi drugod prvovrstne sorte. Vzgojite ga lahko iz semena, kar pa traja dve leti več; najboljše je pridobiti si sadike s koreninami iz starih, dobrih špargljevih nasadov. — Ko so sadike zagotovljene, izberite si dobro zemljo; najboljša je lahka peščena, vrtna dobro zagnojena črna pret na jirelisončnem prostoru, kajti ta rastlina rabi mnogo gnoja in mnogo toplote. Na ilovnatem svetu šparg-Iji nimajo nikdar tako finega okusa in tudi pozneje odganjajo. — Zemljo je najboljše že pred zrimo prekopati 60—80 cm globoko in jo pustiti odprto, da premrzne in postane prhka. Tudi jarke je dobro izkopati že jeseni ali vsaj pozimi, in sicer po dva metra vsaksebi, 40 cm globoke in ravno tako široke. Ko se je spomladi zemljišče osušilo, je pričeti s pripravo zemlje za saditev. V jarke stlačite do dve tretjini višine dobro vdelan kompost in ga plitvo pokrijte z rahlo vrtno zemljo. Nato posadite na vrli špargljeve sadike v razdalji 60 cm; pri tem jim enakomerno razdelite korenine ter jih zasujte do jarkovega roba s kompostom, ki ga je stlačiti v obliki grebena. Končno potegnete iz jarka izkopano zemljo k posajenim vrstam ter jo zravnajte v dolg greben. Špargljeve sadike ne smejo priti v zemljo globlje od 15 cm, ker drugače rade gnijejo. K vsaki sadiki zataknite kolec, da veste, kje tiči: kar je potrebno pri poznejšem obdelovanju zemlje. Na tak špargljev nasad posetje ali posadite razno zelenjavo: solato, kolerabe, zelje in slično, ter jo skrbno obdelujte. To pride v korist tudi šparglju. Jeseni tik pred zimo porežele špargljeva stebla za ped visoko nad zemljo ter naložite okrog sadik dobro vležanega hlevskega gnoja. iz katerega spravi zimska vlaga hranilne snovi h koreninam. V drugem letu zgodaj spomladi zemljo zrahljajte, vendar pazite, da sadik ne poškodujete. Nakar posejete ali posadite zelenjavo. Tako postopajte tudi v poznejših letih. Drugo leto porežete le tupatam kak krepak poganjk, preveč ne, ker je rastlina še šibka. Šele v tretjem letu začnete »pargelj pravilno izrezovati. J>obro napravljen šparljev nasad vam bo trajal do 20 let, če ga tako gnojite in v redu oskrbujete. Katero čebelarsko knjigo vam priporočamo? I. K- — Lj. — Ako potrebujete knjigo /a študij čebelarske teorije, potem zaenkrat ne bomo Slovenci imeli boljšega berila v tem oziru, kakor ga obsega že 150 let stara slavna Janševa knjiga Popolni nauk o čebelarstvu«. Tam najdete v jedrnatih besedah vse, kar je čebelarju treba vedeii o čebeli in njenem življenju. S podrobnostmi se seveda knjiga ne peča. Slovenci dosedaj sploh nimamo knjige, ki bi podrobno obravnavala v vseh malenkostih čebelarsko teorijo. Kolikor nam je znano, se že tiska nova čebelarska knjiga, ki jo te spisal s sodelovanjem odličnih čebelarskih strokovnjakov dr. Donat Jug. Tam bo — upamo — tudi v teoretičnem pogledu dovolj izčrpnih sestavkov. Ce vam pa gre za knjigo praktične vsebine, si omislite Žniderši-čevo »Naš panj«. Ondi najdete zelo dragocene, / mnogoletnimi skušnjami potrjene nauke o praktičnem čebelarjenju, predvsem seveda v A.-2. panju, ki je pri nas itak tako rekoč >že standardiziran. Končno vam povemo še, da napreden čebelar nikakor ne more shajati brez čebelarskega lista. Ravno sedaj se dela na tem, da se naš Slovenski Čebelar izpopolni še s stalno prilogo, ki bo znanstveno obravnavala aktualna in važna strokovna vprašnja. Priporočamo ne samo vam. marveč vsem slovenskim čebelarjem, ki se žele temeljito izobraziti v tej stroki (in takšnih je mnogo!), da se na to prilogo, ki bo stala malenkost, tako naroče. Pridelovanje hrena. I. L. S. Vprašujete, če naj posadite enoletne ali dvoletne korenine hrena, tla se že v istem letu odebeli. — Hren najboljše uspeva v globoki, rahli, sprsleniriasli in bolj hladni zemlji ter v sončni legi. V ta namen je zemljo že jeseni ali pozimi prekopati vsaj 50 cm globoko in zmetati zgornjo plast na dno, spodnjo pa na vrh. Pri tej priliki jo je dobro zagnojiti. V globoko prekopani zemlji poganja hrenov podtaknjenec na spodnjem koncu največ korenin, na gornjem pa malo. Spomladi je razdeliti svet v lehe, 80 cm široke. Na sredi leti je s klinom posaditi enoletne hrenove potaknjence v oddaljenosti 40 cm enega od drugega, lako, da se skrijejo v zemljo. Potaknjenci naj bodo kakor svinčnik debeli in približno 30 cm doigi. Gornje korenmišče na njih je odrezali in pustiti samo spodnje. Če je zemlja suha, jo je zaliti. Poleti je zemljo pridno pleti in rahljati, ob dežju parkrat politi z gnojnico. Meseca julija je potaknjence odkriti 25 cm globoko in z nožem gladko odrezati vse korenine, da ostanejo Ie spodnje ali nožne korenine. Nato je hren zopet zasuli do vrh korenin. Pred zimo je hren izkopati čisto iz zemlje. Korenom je odrezati vse stranske korenine in zeleno kapico, da ne bodo več odganjali, in jih zakopali v pesek. Izmed stranskih korenin je izbrati one, ki so dovolj debele in dolge ter primerne za nov nasad v orihodnjem telu. Te shranimo v pesku ali v zemlji. Ali je za A.-Ž. panje uporaben lipov les? Fr. S. — Ž. — Lipovina je za izdelavo A.-Ž. p%njev prav dobra. Glavni pogoji, ki se zahtevajo od fesa, so ti-le: lahek, brez razpok in grč in popolnoma suh. Lipov les ni težak, je gladek in ne poka, zaradi suhosti je pa pač treba pri vsakem lesu velike pazljivosti. Največ neprilik imajo čebelarji s panji, ki so izdelani iz premalo suhega lesa, pa se potem izsuševajo, pokajo in narazen lezejo. Res je neprilično mašiti luknje in razpoke, ko je panj že obljuden! Če imate suho lipoviho, le brez skrbi jo uporabite za panje' Pravni nasveti Invalidska podpora za invalidovo rodbino. J. D. T. J. Z. je bil vojni invalid. Umrl je leta 1932. Vprašate, če dobi žena-vdova, ki je brez imetja in ima tri otroke, penzijo po možu. Za točen odgovor, bi nam bili morali sporočiti, v katero skupino po ugotovljenih odstotkih onesposobljenosti je spadal pokojni invalid. Pravico a o invalidske podpore imajo le rodbine umrlih vojnih invalidov od 1. do VI. skupine. Rodbine umrlih vojnih invalidov, ki so spadali v 7. skupino s 50% onesposobljenjosti, v 8. skupino s 40% onesposobljenosti ali v 9. skupino s 30% onesposobljenosti, nimajo pravice do te podpore. Poleg tega pa se mora obrniti rodbina pokojnega invalida radi ureditve invalidske podpore ali pomoči na pristojno invalidsko sodišče v 2 mesecih od dneva smrti invalida odnosno od dne, ko se uradno razglasi smrt osebe, od katere izvajajo pravice. Razprtije v družini J. K. Ako se s hčerjo, ki ima svoj poklic, ne razumete, ji pač odpovejte stanovanje, ako je isto vaše. Ako je pa ona najemnica stanovanja, se pa vi odselite od nje. Kdo odgovarja za škodo, če se most podere. J. K. Načeloma vsakdo odgovarja za škodo, ki jo zakrivi. Kdo bi odgovarjal za škodej, ki bi nastala, ako se most podere, bi se moglo reči v vsakem konkretnem slučaju po predhodni ugotovitvi vseh či-niteljev, ki so škodo povzročili. Ako bi se most podrl n. pr., ker je slabo izdelan, bi gotovo odgovarjal tisti, ki je most napravil in eventuelno cestna uprava, ki je tak most odprla prometu, ali ki prometa na njem ni zaprla, ako je vedela ali morala vedeti, da je most slab. Lahko pa je kriv tudi listi, ki čez most vozi težke tovore, ali ki prehitro vozi. Če s tem povzroči škodo, je za njo odgovoren. Mogoče je tudi, da več činiteljev obenem jx)vzroči škodo, n. pr. prehitra vožnja po slabem mostu. V tem slučaju bi se pač odškodninska obveznost delila. Kratko rečeno: Težko je na splošno reči, kdo je odgovoren za škodo; vsak slučaj bi bilo treba posebej preiskati in šele tedaj bi bilo mogoče to povedati. Zakupna pogodba. P. A. B. Zakuipna pogodba, ki ste jo sklenili in katere vsebino ste sporočili, je dovolj jasna in mi potrebna še kakšna razlaga iste. Zakupodajalka lahko odpove pogodbo pred potekom dogovorjene dobe, ako bi zakupmlajalec na škodljiv način upravljal v zaikuip vzeto zemljišče, ali če ne bi pravočasno plačeval zakupnine. V primeru, da lastnik v zakup dano zemljišče proda, kupec lahko odpove zakupno pogodbo. Temu se pa izognete, aiko z dovoljenjem zakuipodajalca zakupno pogodbo vknjifflte v zemljiško knjigo. Advokatski stroški siromašne stranke. A. B. C. V neki pravdi 6te imeli pravico revnih in Vas je zastopal advokat, ki ga je postavila advokatska zbornica. Sedaj Vam je advokat poslal račun in zahteva, da mu plačate stroške. Vprašate, če mora tudi stranka, ki ime pravico revnih, plačati advokata. — Po advokatskem zakonu ima advokat, ki je postavljen stranki, ki je dobila pravico revnih, pravico zahtevati od nje nagrado, a,ko je prišla stranka v položaj, da more plačati. Vedno mat pa pripada pravica, da zahteva od stranke plačilo stroškov. — Če so se torej Vaše imovinske razmere toliko spremenile, da se da advokatova terjatev izterjati, boste morali plačali. Nove občinske volitve v primeru spremembe obsega občin. V. K. Vaša občina se je spremenila zaradi prikiopiive nekih vasi, ki so prej spadale k drugi občini. Kljub temu pa še ne razpišejo občinskih volitev, kakor to predpisuje zakon o obči- nah za primer izipremeinbe obsega občine. Zakaj to? — Res je prvotno zakon o občinah v § 9 predpisal, da se imajo v primeru spremembe obsega občin izvršiti nove volitve v vseh prizadetih občinah v treh mesecih po razglasitvi ukaza. Ta določba občinskega zakona pa je spremenjena s finančnim zakonom za leto 1934-35, ki v § 32 odreja, da se v primeru spremembe obsega občin iz-vrše občinske volitve samo, če jih odredi glede na obseg izpreinembe na banov predlog minister k notranje pasle. Orožni list. M. R. Lj. Obrnite se na upravo policije, kjer Vam bodo vse povedali, kar bi radi zvedeli o orožnem listu. Zastaranje terjatve iz službenega razmerja. P. S. Z. Leta 1931 ste bili zaposleni pri delodajalcu, ki Vam je nekega dne rekel, da lahko ostanete doma in da Vas bo že poklical, kadar Vas bo rabil. Ostali sle 35 dni doma, nato pa ste zopet nekaj časa delali. Za tisti čas čakanja Vam ni ničesar plačal. Vprašate, če kaže tožiti. — Predolgo ste čakali. Tožbe ne kaže več vložiti, ker je terjatev zastarala. Terjatve iz službenih pogodb pomožnih delavcev, poslov, dninarjev in vseli zasebnih uslužbencev zastarajo namreč v treh letih, ko so zapadle v plačilo, v kolikor ne spadajo pod še krajši za-starelni rok obrtnega zakona, določa za terjatve radi predčasnega izstopa, odpusta alfi odstopa od službe le šestmesečni zastaralni rok. Te terjatve se torej morajo uveljaviti pred sodiščem najpozneje v šestih mesecih od dne, ko se je izvršil izstop ali odpust iz službe, ali 6 pretekom dneva, ko je bilo treba stoipoti v službo. Penzijoniranje z vsemi dokladami. A. J. G. Preobširni bi bili, da bi Vami prepisovali posamezne določbe uredbe o draginjskih dokladah državnih upokojencev in Vam iste izračunavali za primer. če po toliko in toliko letih greste v pokoj. To tudi ne spada med pravne nasvete. Prečita jte si uredbe o draginjskih dokiadah, pa sami računajte. Uredbe so objavljene v Službenih listih iz leta 1932 v kosu 24 in 52 ter v kosu 32 iz leta 1934. Vrvarski pomočnik. S. I. š. Službodajalec Vam je dolžan izstaviti spričevalo, če ne ga lahko tožile. Glede izpita se obrnite na zadrugo, ki Vami bo mogla dati podrobna pojasnila. Obresti t zaščitenem denarnem zavori u. F. N. M. Tudi obresti ne morete iztožiti od denarnega zavoda, ki se je poslužil zaščite in je zaprosil za odložitev plačil. Odložitev plačil ee namreč nanaša na tiste dolgove zavoda, ki so nastali do dne, ko se je podala sodišču prijava o prošnji, .poslani ministrstvu za trgovino in industrijo zaradi zaščite. Izplačilo dediščine. F. K. K. V nedeljo. 0. januarja t. I. smo pisali, da so terjatve, ki potekajo iz dedovanja izvzete od zaščite po uredbi o zaščiti kmetov ali takšne denarne terjatve samo v primeru, če dedič pristane, da se izplačajo po vrednosti ob času plačila. To se pravi: Ako je pripadla dediču n. pr. 1. 1925 dediščina v znesku 20000 Dim, lahko dedič od zaščitenega kmeta takoj izterja dediščino v onem znesku, ki odgovarja sedanji vrednosti, ki je gotovo nižja, kakor je bila n. pr. 1. 1925. Ako pa dedič ne pristane na sedanji vrednosti odgovarjajoči znesek, tnore od zaščitenega kmeta zahtevati plačilo le v smislu določb o z*i-ščiti kmetov. S leni je dopolnjen tudi odgovor pod gornjim naslovom, objavljen v nedeljo, 13. janu arja t. 1. (Nadaljevanje pravniili nasvetov na 12. strani) ČITATELJEM ZA NEDELJO Med domačini na Celehesu Raziskovalec U. Hehirich, ki se je v letili 1930 do 1982 mudil na otoku Celebesu, kjer je iztikal za par redkimi pticami, o katerih so ie domnevali, da eo izumrle (kosec vrste aramidopeis plateni in nve-doeee myza sarasinorum), opisuje v svoji knjig; >Der Vogel Schnardu svoje srečanje z domačini v vasi Uru na pobočju skoraj 4000 m visokega ^"T^Joldnf 9. avgusta sn*> im. dolgih težkih mesecih prišli iz vlažnega somraka pragozdov in stopili zopet na sončne, suhe gorske senozeti. S hva-ežnim veseljem smo pozdravili te gole, s travo po-rwte gore, ki so se nain bile na pota v pragoz zdele tako puščobne. Ničesar pac človek ne pogreba Iraino tako težko kakor sonca in toplote. | Proti večeru smo dospeli v vas Uru, kamor nas ! ie bil zvabil naš nosač »princ«. Lefa na majhni planoti med posameznimi visokimi drevesi, krog nje se razprostira nekaj riževih polj, ki so bite tedaj požela in so nas spominjate na doma«!i elr-nišea Od prvega trenotka smo se cutah tu »doma« in se nismo kosali, d« smo se ravnal:, po »prmte-vein< nasvetu. Tista dva tedna, ki smo jih preživeli v Uruju, sta bila za nas v resni« edino prijetna doba vsega prvega ekspediicijskega leta. lu zven g-ozd« smo bili natnah rešeni vsega njegovega nevarnega in krutega mmsa. Zdrave hladne noči se menjavajo tu z vročimi sončnima dnevi m zračna vlaga je neznatna in zelo znosna. Uru teza približno 1000 m nad morjem, m ta lega se zdi pod ravnikom sploh najboljše podnebje za ljudi in živali. Tu smo se počutili najbolje, lu smo našli tudi najkrepkejše in najadravejse domače prebivalstvo, pa tudi najbujnejše živalstvo. __ . . , ; Že naslednje jutro smo zaceli z običajnim delom Za bambusovo mizo sioluje poleg obeh naga-čevalk »princ« Abu. katerega smo zaenkrat sprejeli kot neplačanega preparate«,kega _ vajenca.^ /> ooividniim ponosom se je oziral s svojega «v» nega mesta na svoje rojake, kii so v »trnjenem krogu ždeli po tleli okrog mize m s pobožnim občudovanjem opazovali skrivnostno preparatorsko d*l0Ne'kaj gledalcev je prineslo s seboj banane in a na ne, nlm »v dar«, kakor nam je PO{a«jerol Ibu V naši osiromašeni evropski domačiji so po-ftaU darežljivost in darila bolj in bolj neznani, pravljični pojmi. Tembolj so nas ti dokaz, . poao r-nosti in pri ateljskega mišljenja med temi preprostimi ljudmi ganili in razveselili. Majhne prota-C ki smo jih mogli deliti: zavojčke cigaretan parfemske steklenice, so sprejemali domačna z Vidnim veseljem. Posihmal pa je začela ponudba daril bajno rasti: anane in banane, kavo, krompirjeve korenine, palmovo vino, čebulo, med, pa-pajamelone in podobno so vlačili skupaj. Vedno znova je morala moja žena prekiniti svoje preparatorsko delo, s slovesnim zahvaljevanjem sprejemati darove in razdeljevati protidarove- V nasi koči so se začela gomiliti živila in sadje kakor pri zelenjadarju. Bili smo v vedno večji zadregi za protiidarove. Dajali smo pestre raagtednaoe, steklene bisere in varnostne igle - vse so z veseljem in hvaležno sprejemali. Včasih je darovalec onml takoj tudi svoje posebne želje glede proMaru in stvar ee je počasi prelevita v pravo zamenjavanje blaga z blagom. Neki mož, bi je prinesel banane, je prosil v zameno par starih ilustriranih časop sov, ki smo jih uporabljali za zavijanje nagačemh živali. Rad bi ei z njima, je dejal, okrasil kočo m bil je presrečen, ko smo mu željo izpolnili. Drug je prišel od daleč in prinesel živo ribo, ki bi jo rad zamenjal za malo — strupa. To željo smo ino-rali, žal, seve odbiti. eokih bambusovih grmov in več starih palm vrste areng. Ta mali log so si izbrali leteči psi za svoje bivališče. Vzpenjajoč se na grič, «mo že oddateč , ,. ~ . . ... .... ,. i slišala njihovo zoprno in svadljivo renčanje in cvi- be lov) eucel,. To je žvečilno nusladik). sestoječe J J ^ vnaprej omrve. « listov bel lovega popra, sadezevpalme I*Mng» £ forU tira. Vsa mladina imm grde islamske čepice. In F . ored kateri™ se dočim je bil še prod nekaj desetletji v veljavi stari dragi. običaj, da je va&ka čarovnik otrokom i dletom It- ™0f 'j^^ke ovire. Toda živali so opremljene proti strašni vročini z Izvrstnim vetrilom: njihove nalahno odprte, velike, kožna te peroti eo nepre- bil prednje zobe — imajo danes mlada ljudje ne okrnjene zobe. Namesto betla pa žulijo — cigarete stara razvad« se le umaknila novodobni. Bogat lovski plen: Leteči psi Celo dveletno hčerko naše posebne prijateljice, žene s torbico, smo z začudenjem opazovali, kako je menjaje žulite zdaj materine prsi, zdaj cigarelo. | Ta ljubka stvariea je cesto pritekla k nam i.a obisk i in poslala kmalu naša ljubljenka. Mati je bila vsa srečna in ponosna, ker smo kazali toliko zanimanja za njeno dete. Slednjič nam je deklico ponudila v dar in bilo nam je v resnici; težko, da smo morali odkloniti, saj je bil to gotovo dokaz naj-odkritosrčnejšega in največjega prijateljstva. Dan hoda od Uruja se nahaja prcnoSlšče letečih psov. Na vrhu neporaslega griča stoji par vi- etano na delu kakor pahljače. Ce jih aplaSiš, sc dvigne, krakaje iu cvilč, vsa jata v zrak, da za-tennvi sonce. S počasnimi udari kril okorno veslajo po zraku, podobni vranam ali sovam — pravcate obešenjaške ptice iz starih pravljic o ooprnicah in vragovih. Plen je bil dokajšen in kasneje sem opazil, kako je neki mož pobral proč vržnega letečega psa, ki je bil za nagačenje nesposoben, previdno odrezal eno njegovih nog, jo zavil in spravil za pas. Po dolgem izpraševanju mi je povedal, da je treba pasjo nogo prav v tem času vtakniti v deblo du-rtenovega drevesa, nakar ta zelo obilo obrodi. Podobnih čarodejnil) sredstev |>oznajo H uri j i veliko Število. Naš novi preparatorski vajenec si jc vtaknil v usta dolgi, tenki jezik žolne, da bi preiel dar zgovornosti — in od jeter črne vrane, ki jih je spravil, je pričakoval, da mu ohranijo črne lase, ko pride v leta... Vendar pa imajo uiinijski vaščani tudi veliko zaupanje v evropsko zdravstvo. Večkrat sem imel priliko, da sem uspešno zdravil njihove otroke ko jih je grizlo po trebuhu, z rfoinoviiin oljem, dva tvora sem ozdravil z jodom in nekaj primerov iz doline zanesene malarije s kiminom. Tako sem si pridobil //travniško slavo in praksa je bila vsak dan večja. Tod hi tam so ljudje že izrekali željo, naj bi za vedno ostali pri njih ... Toda naš čas je potekel. Naše delo tu ob robu pragozdov je bilo uspešno dokončano — morali smo dalje. Urujski možje so me prosili, naj nosačev ne jemljem iz drugih vasi; oni sami bodo spravili vso našo prtljago do Enrekanga, nihče drug ne sme pri leni pomagati. Tako se je tudi zgodilo. Naš odhod zjutraj 3. septembra je bil ganljiv, nepozabljiv dogodek. Zbrala se je vsa vas. Možje in žene so se gnetli, da nam podajo roko. Ženske so v iskreni bolesti nad ločitvijo tulile. Ni bilo dvoma — pridobili smo si bili src« teh preprostih ljudi. S čem, je težko umeti, zakaj tistih par malih darilc in moja zdravniška pomoč niso zadostno pojasnilo. Morebiti so ti ljudje čutili, da je bila noša navzočnost največje in edino doživetje njihovega življenja v daljni samotni vasi... Počasi se spuščamo z nosaško kolono po strmem bregu iz vasi nizdol. Spremljajo nas vsi urujski možje in mladeniči. Zgoraj na robu pa stoje žene in otroci, nam mahajo v slovo i.n jočejo... J. Tenoromo; Božje deio Iz spominov ua Tolstega. Na drugi strani je bilo pa veliko" tekih," ki so vsak protidar vnaprej odtajno SJT-- S vdXrftBS,r«S pa 'je steklen Neko ženo, ki nas je na te način že večkrat »v resnici« obdarovala, bi bili radii s čimerkoli razveselili. V prtljagi smo našli zapornico ua poleg in nanjo je prisila moja žena majhno torbico. To je bilo veselega presenečenja! Vsa vas si je morala čudo oetedatii in preizkusita iz bližine. Žena je bila vsa srečna in naslednje jutro nam je prinesla: sladkorjev trs, krompirjevih korenin, anan, fižola, riza, palmovega sladkorja in — živega ptička v kletki... Prebivalstvo vasice Uru je spadalo k plemenu Durijev. ld prebiva po zapadoem pobočju Latimo-djonskega gorovja in čegar jezikovno ozemlie sega proti severovzhodu do Toradja. Starejši mo'je nosijo Okrog glave še slikovite robce in v brezzobih čeljustih neprestano žvečijo . priljubljeni eirijev naroČite »SLOVENCA« na ogledi — Naslov: Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Lev NikolajeVič 'je dal obnoviti pohištvo svoje delavne sobe. Vaški mizar, črnolasi Jakob, lcl jc stanoval blizu Jasne Poljane, ie pravkar prinesel skrinjo iz brezovega lesa, ki se je svetite \ svoji beli, na novo pološčeui naravni barvi. Pri prevozu pa se je lošč poškodoval. a Jakob je takoj poskusil, do bi popravil poškodovana mesta. Postavil je skrinjo po strani ter jo začel loščiti na ta način, da je drgnil dva plovca drugega ob druigem in je ta resel po ploskvi skri-nico z lanenim oljem nagnil tako, da jc rahlo držal prst na odprtini ter dal kapljati olju na posuto ploskev in tako loščil dalje. Lev Nikolajcvie je stal zraven ter z na-Ijeto pozornostjo slivi i 1 temu delu; le čudil se je, zakaj Jakob neutrudno lošči dalje, čeprav se je skrinja že brez tega svetilu. Kdaj vendar boš že opravil?« -Takoj bodete videli, še emkrait bom potegnil s prepojeno krpo po ploskvi, pa končam.« A potem, ko je Jakob z oljnatim prstom še enkrat poskuša jc potegnil po knpi. je znova začel krožiti po ploskvi skrinje. Lev Nikolajevie se je zdaj sklonil, zdaj vzpel, ko jo gledal to delo in potrpežljivo čakal, kdaj bo končano. »Končano!« je naposled rekel Jakob /. glasom mornarja, ki je bil pravkar izvršil uka/.. »Sedaj pa jo postavimo na noge. Poglejte, dokler so na ploskvi bili še sledovi plovca, nisem mogel videti svojega obraza v nji. Zdaj ga pa vidim. To se pravi, da je delo končano ... Zagrabi, Mitja!« jc ukazal, ko sc je obrnil do mladega pomočnika, ki je stal bliizu njega. "Skupaj stu po.s,tavila skrinjo. Midva, Lev Nikolajevie in jaz, sva medtem odšla ter se po vaški cesti odpravila onos, in kako sc nain kaže vse v potom« u,trpeli. LoSči našega duha. zraven primeša kaplje ljubezni in svaril ter tako kroži v naši duši. Mračno in nevšeono poslane okoli uas dvom nud preteklostjo nas obhaja in strah preK. bodočnostjo. Težak pritisk čutimo pod mojstrovo roko. Kaj se godi z nami? To »o meglene motiiobe pri loščtMi i u: krog' druga v drugo segajočih, v sebi /uumIciuIi misli, čustev iu želj. Čakamo nn koiu* delu. na odrešilni »Končano* — toda mojstrova roka neutrudno nadaljuje kroge; Njegovo oko še zme raj vidi grbe in uiotnobe naše duše, ki morajo izginiti. Iznenada čtftiuio, da treskajo ua nas usaKovnstne stiske, neus(K*hi in |K>iiianjkl iivo-sti SpOflrivajo nas. osamljeni in nerazumljeni sc čutimo, izgubljamo prijatelje, bližnje in drage ljudi. Kaj pomeni vse to? Zakaj ti sira liovi? To je spet Veliki polir, ki s prahom bo lečin posipava nnše duše ter s primesjo vose lia losri našega duhu. Počasi in sčasoma .■* slednjič prikaže (ista izglajetiost in lesk. v k a' termin odseva stvarstvo, predvsem jki božje obličje. še nikdar mi tli bilo to tako ja4.n0, kakoi % tem liipn.c je dejal Lev Nikolajevie. .Sedaj vidim bistvo iiuiii ua neko legendo, neko pripovedko iz starih časov. Vsi so rinili k njemu in globoka tišina je zavladala, ko jc začel Lev Nikolajevie pri|X>ve dovati: »V nek i daljni deželi je živel nekoč kralj. Na kiruju njegovih dni ga je naptidite oložnost .Glejte', jc rekel, ,v svojem življenj« sc.ni i/ kuisil. slišal in viomisleku mu je odgovoril pastir: .Ne jezi se, gospod, nad mojo prošnjo, to dn štej!' Kralj je začel: ,Ena. dve...' ,Ne, ne,' mu je pastir posegel v besedo, ,ne ' tako: začni s tem. kar je pred ono." ,Kako morem? Pred eno vendar ni nič.' ,Zelo modro rečeno, gospod, tudi pred Bo gom ni nič.' Ta odgovor je ugajal kralju šc bolj ko prejšnji. > 'Bogato te hočem nagraditi, |x>prej pu od-1 govori na tretje vprašanje: Kaj dela Bog?' Pastir jc videl, da se je omehčalo kraljevo s rcc. Dobro', je rekel, ,tudi na to ti hočem od govoriti. Le za nekaj te prosim. Dovoli, da /.1 hip zamenjava najini obleki." In kralj jc odložil znake svojega kralje vega dostojanstva, odel z njimi pastirja, r,aui pa je oblekel njegovo preprosto suknjo ler obesil nase pastirsko torbo. Pastir je sedel na prestol, vzel žezlo ter pokazal z njim na kralja, ki je s pastirsko tor b<. stal na stopnici pred prestolom. ,Vidiš, to delu Bog! Nekatere dvigne na prestol, drugim pa veli naj stopijo doli.' 1'asdr jc spet oblekel svojo obleko. Kralj |>a je stal zatopljen v misli. Zadnja pasti rjeva beseda je gorela v njegovi duši. i o da nenadoma se je ohrabri! ter z vidnimi znaki veselja dejal: ,Seda j vidim Boga!'« KuHinrm« obzornik Franc Ks. Lukman: Martyres Christi Cerkveni zgodovinar in zgodovinar cerkvene literature imata zn prvo dobo krščanstva opraviti s posebno vrsto krščanskih teks^. s lako imenovanimi mučeniškinti akti. To so zapisniki o zasliaavanju kristjanov pred |xiga 11-skimi rimskimi sodniki, uradna cerkvena poročite, zapiski očiividcev in poročite zgodovinarjev o stanovitnem pričevanju, trpljenju in smrti tistih Kristusovih učencev, ki so rajši pretrpeli tudi smrt, knkor pn, da bi se Kristusu izneverili. Ti kristjani so dobili častni naslov najboljših pričevalcev o Kristusu, ker jc beseda priča ali pričevavec (ma,rtyr), ki se je spočetka rabila za vso Kristusove pričevavec. postala s vojsk i naslov m,učencev. Cerkev je mučeni-štvo vedno visoko cenila. Zato je naravno, da jc častite tudi osebe, ki so ga postale deležne. Vedela jc, da so se mučcnci najtesneje združili s Kristusom v trpljenju in smrti; vedete jc. da so doprinesli največjo žrtev za vero; vedela je, da je v njih irjiel in obhajal zmagoslavje nad svojimi sovražniki Kristus sam; vedela je. da zgledi mučcncev vernike potrjujejo v njili veri i.n navdušujejo /a največjo ljubezen do Kristusa. Zato so se kristjani m obletnico Mtnrti mučencev rudi zbirali k bogosluž-nini wstankom in pri njih čitali poročite o njih trpljenju in smrti. Knkor so se torej mučenci združili s Kristusom, tako so se poročite o njih združite s Kristusovim evangelijem. To dejstvo zadosti jasno kaže pomen teh poročil za versko življenje slehernega kristjana. žal, da sc nam vsa tista poročite niso ohranila. A tudi ona. ki so sc ohranite, nam zaradi časovne oddaljenosti od dobe mučencev morejo koristiti le. ee se nain pred lože v zgodovinsko kritični izda ji in po potrebi v čisto točnih prevodih iz prvotnega grškega ali latinskega jezika. Za njih pravilno zgodovinsko turne vanj o je treba poznati zgodovino Cerkve v. dobi mučencev. treba je poznati razmerje med krščanstvom i,n poganskim svetom v nekdanji riint ki državi, zlasti pravni položaj kristjanov, če hočemo razumeti, zakaj, kdaj, na kakšni osnovi, kako in s kasnim uspehom jc kristjane preganjala poganska množica in rimska državna oblust. Marsikaj spoznamo bolje ali edinole iz ohranjenih poročil o moičencih, ki jih zato noben krščanski zgodovinar ne more pogrešati. Da l>i nam vse to omogočil, oziroma olajšal. je vseuč. prof. dr. Fr. Ks. Lukman priredil smotrno urejeno slovensko kritično izdajo zanesljivih poročil o Kristusovih mučencih prvih krščanskih stoletij v ,posebni knjigi, ki ima naslov Martyres Christi in ki jo jc izdala Mohorjeva družba kot sedmo knjigo svoje znanstvene knjižnice.' Avtor knjige nam nudi v odličnem slovenskem prevodu >0 poročil. Urejena so kronološko. Spremljajo jih literarno-zgodovinski uvodi in stvarne opombe, ki so potrebne zn umevanje besedila. Za vsa poročila skupaj pn je v prvem delu knjige podnn točen zgodovin- 1 Cena za ude broš. 57 Din, vez. W Din; za ueude broš. ?(> Din, vez Din. ski okvir, ki razpravlja o razmerju med pogan- , sko rimsko državo in krščanstvom, ter siplošen j uvod o mučencih in o mučeniških aktih. Na ' koncu knjige najdemo imenik mučencev. izbrano slovstvo v dobi preganjanj in geografsko karto. Naj omenim, da sta bili poročili pod št. II iu 30 svoj čas prevedeni že v st n,ro9love.11-ski jezik. Do 1. 313 je nad kristjani v rimski državi vedno visel Dainoklejev meč. Vzrok preganja-njanja kristjanov je bilo nespravljivo nasprotje med krščanstvom in poganstvom in iz tega nasprotja izvirajoče sovraštvo poganov do kristjanov nn osnovi najkrivičnejših predsodkov, da so kristjani zato, ker so odklanjali češčenje rimskih bogov in kult cesar jev, sovražniki rimske države in ccsarja in da so zato, ker so se izogibali šeg iti navad rimskega poganskega življn, celo sovražniki človeškega rodu. Domišljijo jim je naprtila najbolj gorostasne zločine in grdobije. Pisatelj nam na 4 primerih pokaže, kako slabo so bili po svoji krivdi poučeni o kristjanih tudi rimski izobraženci (Plinij mlajši, Tacit, Svetonij in Mark Avrelij). Do konca 2. stoletja je veljalo preganjanje posameznim kristjanom, od začetka 3. stoletja pa velja Cerkvi kot organizirani družbi in od srede 3. stoletja po določenem načrtu. Mejnike v poteku preganjanj značijo edikt cesarja Sep-timija Severa (197—211), edikt cesarja Decija (249—251) in edikti cesarja Diokleliana (2S4— 305) iz lota 505/504. Dasi do začetka 5. stoletja ni bik) nobenih izjemnih zakonov proti kristjanom, so sc vendarle vršili proti njim kriminalni procesi in «i-1 cc.r do cesarja Trajana (98—II") brez izjemnih } smernic, v drugem stoletju pa po smernicah I cesarja Trajana, češ, da naj «e kristjani nc iz- sledujejo. pravilno ovadeni pa naj se kaznujejo, če pri 6voji veri vztrajajo, dočim nuj so odpadniki odpuste brez kazni. To postopanje nam kažejo poročila (pod št. 1—6) o mučencih v Rimu, v Smerni in Pergamu v Mali Aziji ter v Lugdunu v Galiji. V 5. stol. pa je cesar Septiin.ij Sever pre povedal prestop h krščanstvu (poročila pod štev. 8 o inučcncih v Kartagini in pod št. 9 o mučencih v Aleksandri ji, Egiptu in Tebaidi). Decij je 1. 249 ali 250 izdal splošen edikt. dn morajo vsi državljani darovati rimskim bogovom in jesti darovane jedi (poročilo pod štev. tO o mučencih v Aleksandri j i in pod štev. II i Aziji). Cesar Valerijan jc I. 257 pod kaznijo izgona zapovodal škofom, duhovnikom in dija-konom, du morajo priznati rimsko religijo, I10-goslužno sestanke in obisk grobišč pa je prepovedal pod sjn,rtno kaznijo. Naslednje leto je za škofe, duhovnike in dlakone določil smrtno k« zen, za druge kristjane pa po okoliščinah konfiskacijo pr a oženja, obgluvljenjc, liz^on in deportacijo na cesarska posiliva (poročilo |>od štev. 12 in 14 o mučencih v Kartagini, pod Štev. 15 o mučencih v Tarakonu v Španiji). O mučencih v dobi relativnega miru govore poročite pod štev. 6, 7 in 15. Cesar Diokletian je najprej preganjal krščanske častnike in vojake (poročila pod štev. 16—18) dvorjane, potem pa je s štirimi edikti (505, 504) zapovedal. da sc morajo krščanske bogosluž.ne stavbe porušiti, svete knjige se žgati, vsem kristjanom vzeti državljanske pravice in dostojanstva (poročilo pod štev. 19), dalje, da sc morajo vsi škofje in klcriki pozapreti in prisiliti k darovanju bogovom, ki gn morajo končno opraviti vsi državljani (poročite pod štev. 20—27, 29). O preganjanju po Diokietia- Oskar Geller: Zlata muha Iz spominov cirkuškega igralca Kurenchuva Neška ma tud beseda Mi trije: Jahaški umetnik 6ignor Saltarino, atlet in cirkuški borec Guberlo ter jaz, monsieur Eric z vlogo jokeja, smo bili takrat zaposleni v cirkusu »starega« Sidolija, ki je potoval po Romuniji in dobro služil. Ko smo prišli drugič v Jassy, smo se morali pobrigati za novo privlačno moč. Po nalogu našega predstojnika 6etn pisal dunajskemu gledališkemu in cirkuškemu zastopniku Biehkrju. Z njegovim poslovodjem Kopfom sva se poznala še iz tistih časov, ko je potoval po svetu z velikansko žensko, ki so jo nazivali Koza. To velikanko mu je hotel prevzeti neki tekmec. Nastal je spor, ki ga je Kopt končal s tem, da se je z Rozo poročil. Ker mu ni pristajalo, da bi še nadalje potoval po svetu in razkazoval po beznicah svojo ženo, je vstopil v Biehlerjevo podjetje. Čez nekaj dni je prišlo od Kopfa zelo prijazno pismo, v katerem nam ponuja trapeško umetnico Zlato mmho«, ki je končala svoje igre v Renzu pri Dunaju ter je sedaj prosta. . . V mojem štiridesetletnem cirkuškem življenju, ki me je vodilo skoraj po vsem svetu, sem srečal mnogo slavnih igralk. Toda nobena izined njih ni napravila name 'tako silnega vtisa kakor »Zlata muha«. Zdelo se je, kot bi izhajala ta mična, nežna stvarica iz trume nebeških duhov. Njen nežno oblikovan obrazek, ki je bil kol izklesan iz najdražjega kamna, je moral očarati vsakogar; modre oči so se ji svetile kakor dve zvezdi in bujni lasje so obdajali glavico ko svetniški sij. »Zlato muho« je spremljal na potovanju njen oče; pred mnogimi leti je bil slaven klovn. To se ura pa sedaj ni več poznalo Bil je redkobeseden in godrnjav mož. — Vloga, ki jo je izvajala »Zlata muha«, je bila izredno nevarna. Zahtevala je trdne živce. Visoko gori pod cirkuškim svodom je bil pritrjen majhen podnožnik. S tega podnožnika je skočila »Zlata muha« v mogočnem loku skozi ves cirkuški prostor na sukajoči se trapec, kjer je potem izvajala svoje igre. Med tem je stal njen oče jv menažerijski sobi in čudovito mirno vodil sukajoči se trapec. Ni treba poudariti, da je želo to vratolomno dejanje lepe deklice hrupno priznanje. »Zlata huha« je bila največje zanimanje v Jasseyu in naš cirkus je bil vsak večer zaseden do zadnjega kotička. Ko se je prikazala v 6voji lesketajoči se opravi in skočila v praznino, so vsi nehote zadrževali sapo. Komaj pa je dosegla trapec, je nastal pravcat vihar odobravanja. Vsak večer je dobivala cvelje in različna darila. Večer za večerom smo videli v prvi vrsti lož mladega konjeniškega častnika. Ob vsakem obi6ku je poklonil »Zlati miuihi« šopek temnordečih vrtnic z dolgimi stebli. Saltarino je kmalu izvedel, da je ta častnik sin bogatega in imenitnega bojara. Zato nismo bili posebno presenečeni, ko smo nekega dne zvedeli, da se ie zaročil z »Zlato muho« in da se bo ona po končanih igrah pri Sidoliju odpovedala cirkuškemu življenju. Ker se bo proti volji svojega očeta odrekel vojaški službi, bosta odšla na posestva, ki jih je podedoval po materi. Prišel je zadnji dan cirkusa v Jasseyu. Naš šolor ni mogel sprejeli vseh množic pritiskajočega občinstva, ki je ponujalo za najskromnejšj kotičsk Pravni nasveti Nadaljevanje Predpisi o ženitvi v bivši avstro-ogrski armadi. R. T. Radi bi dobili službeno knjigo o predpisih o ženitvi v bivši avstrijski armadi, pa ne veste kje. — Ce je ne morete najti v nobeni knjižnici ali pri kakem bivšem častniku, obrnite se na Manzovo knjigarno na Dunaju ali pa inserirajte v časopisih. Morda najdete koga, ki ima to knjigo. Kupčija na škodo upnika. M. L. G. Vaš dolžnik je leta 1931 prodal svoje posestvo za 50.000 Din isti osebi, od katere ga je 1. 1929 kupil za 325000 Din. Dolžnik [>a je še dalje ostal na posestvu in se vam zdi, da je bila cela kupčija le navidezna v svrho, da se upniki ne bi mogli vknjižiti na dolžnikovo posestvo. Vprašate, če morete izpodbijati to kupčijo. — Ako upate dokazati, da je kupčija navidezna, tožite. Navidezne pogodbe se dajo izpodbijati. Poleg tega se pa morejo pobijati vsa pravna opravila, ki jih je dolžnik storil v zadnjih desetih letih pred izpodbijanjem, z namenom, da oškoduje svoje upnike, a je bil ta namen nasprotni stranki znan. Morda se bo v vašem slučaju dal dokazati namen oškodovanja upnikov, ker je bilo posestvo za toliko nižjo ceno prodano isti osebi, od katere je bilo pred par leti za toliko višjo ceno kupljeno, a iz istih razlogov menda ne bo težek dokaz, da je nasprotna stranka vedela za ta dolžnikov namen. Ako resno mislite nastopiti, izročite čimprej stvar advokatu, ki vas bo itak v tej pravdi moral zastopati, in ki bo na podlagi vaših podrobnih in-• formacij že znal usmeriti tožbo v pravo smer. Zgradarina. S. A. P. Radi bi vedeli, če je vsaka hiša, v kateri stanuje duhovnik, oproščena zgra-darine, ix>d katerimi j»ogoji so take zgradbe proste zgradarine in v katerem zakonu je to predpisano. — Zgradarino in tudi druge oprostitve ureja zakon o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928, ki so mu sledile kasneje nekatere spremembe in dopolnitve. Po tem zakonu so trajno oproščene zgradarine med drugimi zgradbami tudi cerkve, kapele in samostanske zgradbe in zgradbe priznanih veroizpovedi, ki se uporabljajo za javno službo božjo bajne vsote. Končno je morala nastopiti policija in blagajne so 6e zaprle. — Minevala je točka za točko, toda občinstvo za vse naše prizadevanje ni dalo nikakega priznanja. Nili odločilna borba med našim Uuberlom in nekim znanim, ko medved močnim kočiiažem iz Jasseya ni zanimala la večer občinstva. Čakali so na »Zlato muho«, srečno nevesto plemenitega romunskega moža. Ko si je naložil Guberlo svojega nasprotnika na pleča, je nastopil po običajnem odmoru veliki trenotek. Prišla je »Zlala muha«, v rokah je imela dve rdeči vrtnici. Slekla je baržunasti plašč — čudovito lepa je bila v svoji zlati opravi — in odbrzela po vrvnati lestvici navzgor. Nastalo jo hrumeče ploskanje. Nekoliko je počakala, da je oče pripravil sukajoči se trapec. Napetost v cirkusu je dosegla višek. »Hei-donc en avantk je zaklicala in traj>ec se je zasukal proti nji. Razširita je roke za skok in švignila kakor pušica tja — tisoč vzklikov neizrekljive groze — srca so prenehala hiti — otrpnil je mozeg! »Zlata muha« je v času ene sekunde pogledala na zaročenca v loži, in v tem komaj opaznem trenotku pograbila z obema rokama v praznino... Jaz sem videl samo lesketajoče telo pasti v areno, čul samo strašni, nečloveški krik. — V areni je ležalo zmečkano, trepetajoče, krvaveče telo. Kaj se je odigravalo tedaj, ne vem več. Nastala je strašna zmeda in vrvež tulečih, obupanih ljudi; tresel sem se po vsem životu in po žilah mi je tolklo ko s kladivom. Neprestano so se oglašale v meni jezne besede: »,Zlata muha' zapušča cirkus! Slovo ,Zlate muhe' od cirkusa! Heidonc en avant!« Svet je velik in zemlja se vrti. Človeške usode drvijo kot neumne iz življenja v smrti — Doživel sem strahovit požar cirkusa Abbeya and Sonc v Liverpoolu; bil sem priča požara na igrišču v Manohestru, kjer je zgorel pogumni igralec Laffayette, ko je skočil v ogonj, da bi rešil svojega j>aa. Doživel sem potres, ki je podrl cirkus. Bili so mrtvi in ranjeni. -— Toda vsi ti grozni doživljaji so malo proti temu, kar se je odigravalo v cirkusu Sidoli pri smrtnem skoku »Zlate muhe«. Po pokopu nesrečnega otroka, ki je na tako strašen način izgubil življenje, smo zapustili mi trije — signor Saltarino, Guberlo in jaz — cirkus Sidolij. Nobena zeniska moč nas ni mogla dalje obdržali v Romuniji. Leta so minevala. Mi trije neločljivi smo medtem prepotovali pol Evrope. Prišli smo v Sibirijo, kjer smo cestovali s cirkusom Karenskijem. Nato smo dobili zaposlitev pri Salamonskiju v Rigi. Na kolodvoru nas je pričakoval moj stari prijatelj Bimbo, ki živi sedaj s svojim sinom v jugovzhodni Afriki. Guberlo ga je vprašal, kateri igralci eo zaposleni pri cirkusu Salamonskiju. Rad bi bil zvedel, če so med njimi kaki naši znanci. Toda Bimbo jih je pogodil samo par. »Gotovo poznate Ernesta, jahalnega učitelja?« je menil. »Ta je bil pri Sido-1 i ju in je mnogo potoval po Evropi.« Uro po razgovoru z Biinbom me je s solzami v očeh objel — nekdanji konjeniški častnik, sin bogatega romunskega svobodnika. Poleg njega je stal utrujen in slrt starec, ki ga je imenoval očeta — nekdanji klovn, ki je vodil sukajoči se trapec. »r Sah Verjamete, de se jest prozaprou nč nada na u ti kam u pulilka. Sam keder se bujiin, de b ja dedci spet prou na zafural, me pa kar neki zgrab pr src No, in tekat pa mor m ježek stegnt, drgač b se še zadešila. K ene, zadnč sm čist pameten nardila, , m-*-j , ke sm nasvetvala, de £MJ/ Ti j nej b ble tiste večne kumference raj u Ib-blan, ke tku prpraun leži, de nkol tacga, kokr pa not tam u Rime. Kua pa maja u Rime? Sej še inende ene vorng štarije nhnaja na razpulagajne. Nebutičnka lud ne. Same razvaline maja, kamer pugledaš. Sam zavle Muzulinita se pa tud na splača tku deleč rnjžat in guar zapraulat. Ce jh glih makaroni tku ulečeja u Rim, sej jh u Iblan tud dubeja, kul-ker jli oja. Pr Ražine na Žabjek jh ma ueak večer, pa še lajn s putrain zebelene. Astn, za kua b pol mogle bt glih u Rime kumference? U Ženevi že nč na rečem. Tam b bla tud lohka učas. Tam maja saj štarije, kokr se šika. Mmske in drugeh špasm tud glih za putreba. Ampak, deleč je pa tud. In pa, kokr sm slišala, strašil dragu je use tam. Pr te gespudarsk griž, ke zdej razsaja pu celmu svet, b blu pa tud dobr, de b se mal bi gledal, kam člouk utakne kašn krajcer. Zatu b jest rekla, de b blu še ta nar bulš, de b ble ud zdej zanaprej use kumference kar u Iblan. Sej je useglih, če pride Muzulini zraun, al pa ne. Ce neče pridet u Iblana, nej pa dnina i'-tane. Pr kumferencah b ga Se u nvisu na blu treba jemat, de b se mu na koucal. Jest mislem, de b se brez Muzulinita glih tku lohka kej pametengu med saba puguvurl. Puglejle, kuku je štu zadnč, ke sa gespudi kar u Iblan skp pršil, use lepu gladlcu. Kar u vagone sa in zu pisarniške namene duhovnike/, za cerkvene prosvetne namene, arhijerejske, škofijske in paro-hijske (župnijske) hiše, kakor tudi hiše, ki se dajejo neposredno za stanovanje verskim [»glavarjem in duhovnikom priznanih' veroizpovedi. Ce ima duhovnik v hiši najemnika, ki ni duhovnik ali n. pr. pisarniške prostore hranilnice, ne uživa oprostitve zgradarine. Pasja taksa. F. M. G. Vprašajte pri občini, kako se glasi sklep o pasjih taksah in se po njem ravnajte. Zakaj je občina uvedla tolikšno takso, ne moremo tu razpravljati. Imeli ste pravico, da se proti sklepu občinskega odbora pritožite, ako ste smatrali, da ni umesten. Scjniarka. T. K. Lj. Obrnite se na mestno na-čelstvo in to na obrtnega referenta, ki vam bo glede obiskovanja sejmov povedal vse potrebno. Pred kratkim se je mudil v Rusiji na šahovski turneji prvak Litve Mikenas. Igral je več resnih partij in simultank, toda je, kot pred njim Flohr, dr. Eu\ve in Krnoch, pri ruskih šahistih slabo opravil. V Ljeningradu je na pr. igral siunultanko proti tridesetim igralcem in je 16 partij izgubil, 8 dobil in 6 remtelral. Šah je v Rusiji na zelo visokem nivoju in vlada sedaj povsod veliko zanimanje, kako bo igralo februarja v Moskvi osem mednarodnih mojstrov proli izbrani ruski deseterici. Prvenstvo Dunaja je letos zopet osvojil znani dunajski mojster prof. Becker. Na Trebičevem spominskem turnirju, ki je bil obenem turnir za prvenstvo Dunaja, je dosegel 11.5 točke pred Glas-som, Griinfeldom in Mtillerjem, ki so dosegli 10 točk. Beckerjev najhujši konkurent je bil Griinfeld, kateremu se je v naslednji partiji iz tega turnirja tudi posrečilo, da je, premagal prvaka Dunaja. E. Griinfeld—A. Becker 1. d2-d4, d7—d5; 2. c2—c4. e7—e6; 3. Sbl —c3, Sg8—f6; 4. Lcl—g5, Lf8—e7; 5. e'2—e3, Sb8 se use lepu med 6aba puguvorl, kuku b se pulitka la narbulš naprej pelala. Nubenga šundra ni blu. Nubenga zafrkavajna, al pa špetera. Use je šlu, kokr na žnorc. Muzulinita sevede ni blu zraun. Pa ga tud nubedn pugrešu ni. Tud basani teremtete se ni prkazu. Pa tud ni nubedn zajnga prašu. Sej praum, če b še naš časnkari na bli tku sitn, ket pudrepne muhe, b še Iblančani na vedi, kašne važne rči se gudeja u liblan, j>a kar u vagone Sevede, časnkari morjii u usak šmorn soj nus uteknt, zatu je pa tku. Zdej se je vidi, de se da pr nas u Iblan tud brez nvuske kej puštenga in j>ametnga skp spraut. Kene, gespudi sa se zmenil, de se uja pr usakmu uremen, če greja tud špičaste prekle dol, u tem in tem vagone, ta in la dan, ub te in te ar skp dubl. In usi sa bli pinktlih. Ke sa s enkat eden drugmu ruke pudal, kokr je med gespoda navada, sa se usedi in začel eden drugimi prpou-dvat, kua use jm na src leži. Ke sa bli fertik, sa s šli pa še mal duša prvezat. In kumference je blu lconc in duše prvezane. Ke gespudi nisa mei u Iblan glih nubenga ijruzga uprauka, sa se pa spet udpelal usak pu sojeh upraukeh, eden ke, drug pa sni. Vite, Ide boži. Tku se more pu-ouzaprou pulitka pelat, če čina kam naprej pridet. Kuga b ku-luvratl tam pu Ženevi in pu Rime, ke treba ni Ce kermu ni kej prou. nej pride u Iblana, pa se uma zmenil. Ce Muzulinita Iu gifta, pa nej ga gifta Mi mu na morma pumagat. Pulitka je bolt pulitka, pa je fertik. Kua b se tlela rukal med saba ke pa sni. Šej se da tud izlepa in brez usaesa šne-tera kej nardit. Ce Muzulinita ni zraun, je glih tku dobr. Zavle nega tud na u šou svet cugrunt. Ce pa glih gre, nej pa gre.- Buli ve kasne škode tud na bo zavle tega. Sej tku ni nč dobrga več na svet. Še profitiral uma, če u šou svet cugrunt, ke se nam na bo treba l-ukat za vuliuna lista senatorju. Vseučiliške knižnee nam na bo treba zidat, iblan-a ne regulirat. Za dinar se nam tud na bo treba bat. de b padu in tku naprej. Sej mama tud še dost druaeh skrbi in putreb. in jh borna met, do' ler se bo svet vrliu. Zatu b blu še ta narbulš, če nar-dema šlus. K. N. —d7; 6. Sgl—f3, 0—0; 7. Tal—cl, c7—c6 (velika dunajska teoretika sta prišla do najbolj znane pozicije iz damskega gambita. Naslednia poteza belega je v tej poziciji še najnaravneiša); R. Lfl— d3, d5Xc4 (to je začetek znanega Capablancinesra sistema, s katerim črni zelo poenostavi igro): 9. Ld3Xc4, Sf6—d5; 10. LgoXe7, Dd8Xe7; 11. 0-0, Sd5Xc3: 12. TclXc3, e6—e5 (zaradi izvedbe te poteze je črni menjal skakače); 13. d4Xeo, Sd7X eo; 14. Sf3Xe5, De7Xe5; 15. f2-f4 (ta po'eza izvira od Rubinsieina in je precej riskantna. Njen namen je z f4—f5 zapreti črnega lovca in even-luelno z f5—f6 razbiti črno kraljevo krilo). De5—f6 (to je najbrž boljše kot De5—e4); 16. f4—f5 (zapre lovcu pot, tako, da ga mora črni razviti na dam-skem krilu), / vedro dušo in pogumnim srcem« (str. 96, 78, 75). Prej so njihovi mučitelji opešali v iskanju ved n o krutejših mučilnih sredstev, kot j ni oni v j>renašanju trpljenja (str. 78). Ni čudno, da »o jih torej tudi njihovi mučitelji vkljub svoji besnosti občudovali (str. 106), odpadnike pa zmerjali kot podleže in bojnzljivcc (str. 78, 121, 126). Naj sledi za zgled slovenskega prevoda ne- i kaj odstavkov iz zbranih poročil, iz katerih diha navdušenje zn mučence: »Kdo ne bi občudoval njih plemenitosti, stanovitnosti in ljubezni do Gospoda? Z biči razmesarjeni, dn sc je noter do žil in sopil videla telesna sestava, so vztrajali, du so se celo gledavei ganjeni solzili: oni pa so se povzpeli do take plemenitosti, da nihče izmed njih ni zakričal ali zastokal, in so nam vsem pokazali, da so plemeniti Kristusovi mučenci v tisti uri muke bivali iizven mesa, še več, da je Gospod bil pri njih in z njimi. Obračali so se li Kristusovi milosti in prezirali zemeljske muke in so se z eno uro trpljenja odkupili od večne kazini. Ogenj krutih rabljev jim je bil hladilo. To jim je bilo pred očmi, da uidejo večnemu ognju, ki nikdar ne ugasne, im z duševnim očesom so se ozirali na dobrine, ki jih oko ni videlo in uho ni slišalo in v človekovo srce niso prišle, njim pu jih je Gospod pokazal, ker niso bili več ljudje, marveč že angeli« (str. 53-54 iz uradnega poročila o mučeništvu sv. Polikarpa). Najstarejša ohranjena priča o češčenju mučencev pravi: »Njega, ki je božji Sin. molimo: mučence [Ki primerno ljubimo kot učence in posnemovavce Gospodove, ker so bili svojemu Kralju in Učitelju neprekosljivo vdani. Da bi tudi mi postali njih tovariši in součen-ci!« (str. 59) iz Mega poročila). Če sklene neko poročilo (str. 165) z besedami: »Slavni spornimi mučencev! Prekrasne preizkušnje pričevavcev, ki so vredne, da sc /api-šejo kesnejšim rodovom v soomiin!«, je jasno, kakšna je napram tem poročilom naša dolžnost-Univ. prof. tir. J. Turk. Goriškn Mohorjeva družb« je izdala letos tri knjige: Zimske urice, nekako čitanko za večere, razpravo dr. Zde.šarja Sv. Vimeneij Pavelski ter Acherinannov roman V službi trinoga V/, časov francoske revolucije. Koledar še ni cenzuriran. Ali je starost ovira za gojitev športa? Pri nas kaj radi pripovedujejo razni ljudje, ila zato ne gojijo spoirta, ker so prestari. Pri najboljši volji — tako namreč pravijo — niso več zmožni za šport in to ti odgovarjajo vselej, kadar jih siliš na športna igrišča, na gore ali nu zasnežene poljane. In neredkokrat se dogaja, da moški ali ženske v najlepši dobi, ko niti 30 let niso dosegli, ne gojijo prav nobenih telesnih vaj. Nekateri se tudi izgovarjajo, češ, da so preokorni. pri drugih igra zopet estetični moment veliko vlogo, na kratko: polno dobimo izgovorov, kadar začnemo propagirati šport. V kuki zmoti so vsi ti ljudje, sc niti sami ne zavedajo, šele tedaj, ko jim začne delati trebušček preglavice in [»tem. ko morajo dlje časa hoditi im morda še navkreber, spoznajo, kako koristne bi jim mogle biti telesne vaje. Seveda potem pa tekajo k zdravniku, da bi jim zapisal kaka zdravila zoper debelost ali morda proti izredno težkem dihanju, ki ga dobijo po najmanjšem naporu. Nekateri so pa celo mnenja, da je najbolje, če kar naprej mirujejo: posledica tega je seveda, da se še bolj debel i jo, in so vsled tega še bolj sprejemljivi za razne bolezni. Za vse te stvari je najboljše zdravilo šport. | In sicer jiniiietcn »nori v prosti naravi. Za vsa- i kogar im za vsako starost je dobiti primernih športnih vaj, s katerimi si utrjujemo svoje telo. Moramo pa biti tudi vztrajni ter športne vaje vsak dan gojiti. Kakor nam je potrebna vsakdanja hrana, tako nami je tudi potreben vsakdanji šport. Nekaj minut moramo vsak dan žrtvovati za svoje telo, če hočemo, lin bomo zdravi. Ker le na ta način bo telo, posoda naše neumrjoče duše tako, da bo mogio služiti svojemu namenu. Težko pa je začeti, zlasti, če smo dalj so dobo počivali. Vsak začetek je težak in pri športnih vajah pride to še prav izrecno do veljave. Kajti po prvih vajah nas vse boli, vsaka mišica zase je izrodilo občutljiva po prvem udejstvovanju. Toda nikakor ne smemo prenehati. Kdor vrže puško v koruzo, temu seveda ni pomagati. Treba je vztrajati do konca in gojiti sj>ort, dokler se moremo gibati. Kaiti telesne vaje ne smejo poz tint i nobene starosti in jo v resnici tudi ne po/.najo, za kar so nain najboljši doka/, oni številni možje, ki se ba-vijo ž njimi. Imamo po 50-, 60-, 70-. da celo 80-letne starčke, ki že od svoje zgodnje mladosti gojijo s|K»rt in ki se imajo samo telesnimi vajam zahvaliti, da so zdravi dočakali tuko visoko starost. Nov šport. Zadnje čase so si ljudje izmislili nov šport, ki je baje tudi jako prijetna zabava. Plavalec vzame s seboj v vodo nalašč za to pripravljeno jadro, se zanj prime in mirno leže na vodo. Jadro ga kar samo nosi po morju. RrhHttm- trd mit vrvni Kvropc. St. Morita, Januarja. — AvitnijMkii mojster v umetnem drsanju Fm-ujo SehHffer Je včeraj »edmtf dosegel prvenstvo rope. te pri obveznih likih Je iKukaral toliko uifunionl, da m bili gleelalol navdtiženl. Pri prostih Ukih se miti nI mnogo naprezal, vendar Je tUdI te Isvadel brezhHmo. V drsanju v dvoje Je doneula prvo mesto noiiUtka divo-Jica Herbor-lloyor pred favoritoma Avstrijcem« Pa peta-Zwaok. Španija : Francija i : o (1: 0). Tekma med FranoUo ln Spankjo Je konOala ie rezultatom 2 : 0 za »parijo. Idol španskega nogometa, vratar Zamorra Je s svojo sijajno i«T<> »nova zadivil 20.0(10 gledalcev, ki *n gn pn končantl tekmi tut ramenih odnesli v kabino, (tole m Španijo sta zabila v 14. minuli prvoten polčasa Uogueirr in v 30. minuti (Irugoifa polnima llLIarto. JASO. Ilamažajl ktlot na Kuoelj je rad sLubccr« vreinona odpovedan. SK Ilirija, lahkoatletnka tekcija. Jutri ob 19 ne vrfti v telovadnici na Grahmn gimnnsti^nl trening. Pde-leaba Jo obvozna. Po vsakem treningu bodo odolej tekme 7, medilciimko boga. zmagovalci bodo nagrajeni. Sekoij sko vodstvo opozarja tiste, ki stalno toos'njajo od tre ningov, da bo priraorano postopati proti nJim r. riw strogostjo. Na trening ne oiwau-JaJo zlasti erons-roiin try tekaAi, ker »e sezona naglo bliža. — Smu/arska trk clja. Hodna seja »akcijskega naMsbva Je Jutri ob 19.30 v knvnrni Evropa. Dnevni red vaion, navzočnost vseli odbornikov potrebna. Rreiplatni mladinski imutarfki tetaj SK Ilirije. Sekcij lik o vodstvo ponovno opozarja vso tatereMOiite n« brer,pIaAnt mladinski tečaj, katerega priredi smučarska »okolja Fldrije takoj. Jim ainade nov sneg. Tečnj se bo vr*il pilil vodstvom isvesmegn »muAkega ličiteljn v ne posredni okolici ln bo tT.Ujil 7 dni. Pri lave ur sprejo malo on niudov sokoljo, kavarna Kvropa. Oddajo se lohl.o tudi osebno vnnik dan pri hlagulnl kavarne Ev-ropa, kjer se nahaja za ta posebna poln na prijave. Po priftoUon tečaja se novih prtjuv ne bo več vpožtevalo, zato se prijavite čimprej. VREMENSKO POROČILO JZSZ TBLEFONTONO, datira: Ratcte-Planica: temp. —1, m I mi »t«ri podlodrobno«ti no ntzvidne iz raz.i^KO. katerega urno dostavili vsem klubom. KJnbi se pozivajo, da se toJno ravnajo po določilih rnzpisn in po slnihejiih objavah GZSP. — K modikltibskd tokiini na 10 km, katoro jiriredl 10. februarja SinK Jazerako n« Jezerskom, jo do-lo6en kot sodnik in slnibujoii oilbomlk tov. RobiJ Mak«. — Za medMnbsko tekmo v Bogunjah 10. foiininrja s« dojoai kot sodnik im nlatbujodl oilbornik tov. Vinko Kr-žiftndJt. — Val 61 and kjnbov GZSP, ki se nnmora\ajo udeležiti v dneh od 1B. do 1«. fehruarjn smnftkih tekem mednarodne federacide FIS na Visoki Tntri v CcAkoslo vaftki, »e pozivajo, dn se zarodi ieio7.niftkiih npodnooti prtjaviljo nnjkaiincje do 31. januarja. Prijava noj obsega: Ime, poklic, stalno bivallAče, stanovanje ter klubsko pripadnoRt vsaloga poraLInca s pristavkoin. ali imn verificirano legltiimnoiijo imUc zveze ali pa SPI). Inte resentje se opozarjajo, da se na zakasnelo prijave [*kI nobenim pogojem ne bomo ozirali. — Rodna seja S. T. O. bo v ponedeljek, 28. januarja ob 20 v restnvrnoiji g. I,e-gnta ter prosimo za polnoštevilno ndeletho. — Sc>j» oprave bo v sredo, 30. januarja ob 20 pri g. Legam Franc llarror, trener naših alpinekih stnu&irjev pri cstnuku na Aarlbergu sneg peš v navadnih oblekah. Hlačnice so imeli zavihane čez kolena. Vztrajati so hoteli sicer do konca, vendar niso mogli doseči proge in so ee vzajemno vrnili v smučarski dom. Proga je bila izpeljana po lepem travniku, ležečem v kotu med cestama, ki vodita desno od Jele proti Koprivniku. Travnik, ki je precej dolg, ne pada enako strmo. Ima tri strmejšc klance, na katerih so trije nekoliko zložnejši prehodi Ta teren je obrnjen proti južni strani in ni imel do včeraj nikakega snega. Preteklo noč in dan je za-padlu dokaj snega. Ta sneg pa so številni tekmovalci prav kmalu izhodili tako, da je bila proga mestoma kopna. Dolžina od vrha do cilja znaša kakih 350 Jo 400 m. Višinska razlika znaša 100 m, nagnjenosti 25 stopinj. Za slalom teren ni bil najprimernejši. Starterja sta bila gg. Pelan in Bel-tram (Maribor), na cilju pa so bili gg. Goreč in Gnidovec, češki delegat Dlabola in Kunstl. Tehnično delo sta izvršila dr. Kmet in dr. Berce. Za zvezo med startom in ciljem je skrbel Dečman r zastavicami. Na progi je bilo vsega 15 kontrol. IZJAVA MINISTRA DR. AUERJA DOPISNIKU »SLOVENCA« Pred obedom je vaš dopisnik izkoristil priliko in zaprosil ministra dr. Auerja za kratek razgovor. V teku razgovora je dr. Auer izjavil vašemu dopisniku svoje splošno mnenje o športu nekako takole: »Šport ni samo zabava, šport je nacionalna potreba, ker si bomo potom športa ustvarili generacijo, ki bo imela smisel za disciplino in nacionalno zavednost ter dobila dovolj moči, da bo obdržala svoje nacionalno ozemlje in nacionalno državo in ojačila narod in državo«. Sinolcj Franc, najboljši Jugoslovan pri teku na 17 kilometrov, in Leo Babler, član Smučarskega kluba Ljubljana, ki je v štafeti postavil najboljši čas od naših tekmovalcev Snežni zameti in burja nad Fodkljuko. Proga za slalom preložena v bližino smučarskega doma. Sioočnja prerokovanja nekaterih vremenskih strokovnjakov so se uresničila. Že okoli polnoči je začal na Pokljuki padati najprej rahel, potem pa vedno gostejši sneg. Zjutraj ,e bilo na prejšnji podlagi 20 cm rovega snega, ki pa kar vidno narašča. Vse predpoidne naletava sneg tako gosto, da se skozi snežne kosmiče jedva vidi iz doma preko livade do bližnjega gozda. Vodstvo tekem je spričo teh snežnih razmer takoj dvomilo, da bi se tekme v slalomu mogle izvesti na progi, ki je bila že označsna nad kočo na Lipanski planini Ko smo okoli Y: 8 odrinili od smučarskega doma proti Lipanski planini, smo na poti že naleteli na nek avto, ki se je hotel skozi nov sneg preriti od Mrzlega studenca do smučarskega doma. Obtičal je na cesti in morali so ga izvleči konji. Medtem se je pa posrečilo drugemu avtomobilu, da je privozil iz Bleda do cilja. V poznelših urah pa je sneg očividno cefto zopet popolnoma zamedel, mi pa smo rinili naprej proti l ipanski planini, ("im višje smo se vzpenjali, tem globlje smo gazili v snegu, tem silnejši je bil Heim, Praček Žnidar, Novak, Jakopič. Novšek in drugi, skunno nad 20 tekmovalcev uporablja smuči in robnike: Do',3/, da domači izdelek do ro nado-me$čn nip,u inozemsko opremo. A.tumt V^StNV^ 8ALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJKMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. km^mmd I ® mmgmmmK i Pf a ffef?^« £ <*; jV iS l!| ^ n] Vato 4+2 elektronski super UL U® Šlvaln' stroji od (P"*5 Hi n 1600" naprej. Otroški vo»iiki od Din 200' naprei. S8®3 » Dvnkolesa 950" naprei. - >SACHS« mo.or.il od Din 5000" naproj pri ,,TRIBUNA" F Batjel, Ljubljana. Karlovška c. 4. Ceniki franko' Ceniki frankol za 1-ratke, normalne in dolge valove, za istosmerni in izmenični tok se dobi sedaj na zelo majhne mesečne obroke N a p 1 a 6 i l o 360 dinarjev 18 obrokov po 330 dinarjev NUDI PO IZREDNO OOODNIH CBN AH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE nu K. T. D. ▼ LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA • U. NADSTROPJE Nenadoma je umrl na! ljubljeni, dobri mož oziroma oče, gospod Slavko Pušhar brivski mojster Pogreb blagega pokojnika se bo vršil jutri v nedeljo 27. 1 m. ob 16 iz hiše žalosti na farno pokopališče. Trbovlje, dne 26. januarja 1935. Žalujoča žena Marijana in sin Slavko. Izborni 3 + 2 elektronski Snper dobite za naplačilo 340 dinarjev in 18 obrokov po skupaj nepomembno, saj ne gre za nič drugega, 1 ko za prestop iizpod ene oblasti pod drugo. Nič ni u'a -vetu lako enakega, kakor so prav oblasti, /a popc.inika. ki prestopa meje v avtomobilu, ekspresij. avioiiu ali v kateremkoli prometnem sredstvu, m'meja nič zanimivega, nič živega, nič skrivnostnega in še manj usodnega. ,\ kdor je kdaj dlje živel prav blizu meje, ni mogel mirno letja, da bi ne spoznal polagoma in nevede, kako dobivajo nezanimive, slučajno poleg- | njene črte z zemljevida vse bolj viharno, vse bolj tajnostim življenje, ki nima obstanka in razvoja samo v sebi. marveč predvsem v ljudeh, ki jih deli, druži na svoje načine in oblikuje njihovo f vojsko, neštetokrat po daljni, jiovsod že izumrli romantiki zveneče življenje. Meja in njeni ljudje so prav za prav en pojiti, ki je neznan nam, ki prebivamo kje v sredini naroda. Meja Slivnica ni visoka, ne zanimiva gora. niti zdaj ne ko jo je počastil s svojim pojezdom Maga.jna v svojih > firaničarjilK in uvedel celo v literaturo. Niti ne leži na meji, komaj nasproti nje. A če človek stoji zimskega opoldne vrb tretjega vrha, kjer je burja spremenila triangulacijsko znamenje v cu-dnvit, s hrepeneče sproženim ivjem opleten križ, se mu razodeva svoje vrste pogled, počasi, kakor mu počasi segajo oči v vzvalovljeni poti od obzorja do obzorja: Nebo je neresnično sinje, preveč za to višino, kakor na vrhove poveznjeno. usločeno morje. Od a zho>da do zahoda se v loku vijejo črni gozdi. Gozdi m> daleč, ni videti drevja, črnina prehaja proti vrhovom temno modrino, vse je kakor plašč, ki pada jjredola s trudnih bokov prav na lia. Med gozdi iu med ravnino ni prehodov, kjer se neha ravan, se začenja črno pobočje, kakor da je gore in gozde nekdo postavil za igračo ali za kazen konec ravni. Zato, da ne bi ljudje z ravni mogli hoteti nikamor, da bi bili uklenjeni v večno enakost pokrajine, življenja, misli, umiranja. Za mejo. Pod gozdi se širi od vzhoda do zahoda, od vznožja do vznožja gladka ravan. Bolj bela od vsake belote: nad njo visi nizko sonce, vsak hip se zdi, da bo padlo nanjo in da bo zagorela, tako blizu je. da z vse ravni udarjajo bodeči žarki nasesane njegove svetlobe. Ravan je pol jezero, pol polj.;. Zdaj ni ločiti enega od drugega. Čez jezero teče ledena, stokrat zavrta struga, ki se ji nikamor ne mudi. Kadar ni snega čez led, so jutra in večeri na jezeru zgolj spodolžen rdeč ogenj čez osteklenelo ravan: sonce je planilo, preden ga je požrl gozd. isebe: postalo ognjen steber in padlo čez jezero .. . Spomladi in jeseni je jezero polno, takrat ga_ je polovico samo za senco gozdov, za mimo, večno utripajoče zrcaljenje vrhov, ki se z vznožji potapljajo vanj. Gozdovi iiuajo dva mejnika: na jugovzhodu je Snežnik, ki je dal največjemu poetu osrednjega naroda ime za knežji naslov, na zahodu je Nanos, nenehno v morje padajoče skalovje se zdi Na obe strani od njiju se gozdovje nehava, začenjajo se gmajne, neskončna tegobnost brinja, ograd, leščev-ja. križev na razpotjih steza: niti sneg ne more zakrili ničesar. Ob vrhu ravni teko ceste, brez začetka. brez konca, teko kaikor voda v jezeru, kakor dan od jutra v večer: od vzhoda na zahod: kakor življenje. Za gozdovi in za gmajnami, za meglami, ki krijejo doline drugih ljudi, so planine vse povrsti od Krna do Grintovca in Huma. Jasne, smežene, v soncu in sinjimi vse nekaj drugega, kar je daleč od tu in nič našega, nekaj, kar je le za poglede, za hrepenenja mimogrede, nikdar za resnico. V ravnini in njenih mejah ni nič premakljivega, nič menjajočega se. Robovi gora so vsako jutro enako ostri, nebo je vsak dan enako blizu, megle so včasih rode iz jezera in se pod večer stisnjeno vlečejo ob gozdu ter se izgube kdovekain, nad ravan jih ni nikdar. Po cestah drdrajo vozovi vsak dan enako: na vzhod praizni, veseli, nagli, od vzhoda nazaj počasni, težko naloženi, tihi: les gre iz gozdov čez ravan zadnjo pot. Vse je točno določeno, urejeno, nespremenljivo kakor zemlja v pravljicah. Vasi je malo, stisnjene so ob hribe, da jih ni videti, ali med drevje, in kadar zimsko jutro raagreje milijone majhnih ognjev čez ravan, čez jezero, čez zasnežene gmajne, ee zdi, da man jka za pravljico samo ljudi, in tam po gozdu gre meja. čudni, samotni ljudje, gozdarji knežjih posestev, ki so prihajali trikrat na leto v dolino, ki so čuvali knežje, firštove lovske gradiče po Javomikih, iskali medvedjih ležišč in hranili v zimah knežje jelene za cesarja, za grofe z neznanimi imeni, za skrivnostne visoke ljudi, ki so se v skromnih oblekah zatekali za nekaj dni v neprodirne sence in tišine gozda. Poleg njih so bili po gozdu samotni ogljarji, ki zanje ni vedel nihče, razen redkih drvarjev, ki eo hodili gonit hlode do jezera. Samo zvečer je tu in tam sredi brega utripnil ogenj in stare ženice so govorile o čarovnicah. Poti v gozd so poznali sainio gospodarji, vsak do svoje posesti; naprej ni hodil že od zdavnaj, od- in za vselej )>oteguili mejo, ob njej je bilo trefba j>et metrov na široko posekati vse do tal, da so gozd tam, kjer se meja vzpenja čez breg, začele sekati svetle, ravne, neresnične črte. Gozd je postal meja, tisto v njeni in za njim, kar do tedaj ni nikogar vleklo, je postalo prepovedano, skrivnostnost se je izgubila, v gozdu je postala važna samo žična ograja, ki da so onstran nje Italijani, za žico so čez nekaj let postavili mejnike — in f>otem, ko je ograja padla, so ljudje zares začeli verjeti, da gre čez gozd meja. Življenje ljudi v dolini ob jezeru je bilo vse do \ tedaj tako, kakor pokrajina. Ustaljeno, nespremen- j ljivo. brez velikega razvoja, nihalo je navzgor in j ' • ;■"• ' '' ' ' ''Ti v ' J ■ . V"" ' • -J v<. a* ^ vi ^ ] Orna, kakor zaklet zid, se vleče meja od Snežnika do Nanosa Pravljica Od Snežnika do Nanosa se vleče črn gozd. Nihče i v dolini ne ve, kako je dolg in širok. Visok je in Ima polno brezimnih vrhov, a ko pride človek na rrh, ne ve, da je tam in vidi samo nazaj. Najirej je igolj gozd, neskončna visoka planjava in stari goz- ; rlarji so pravili, da ni za planjavo ničesar, sairno ob prav prozornih dneh je nekje daleč videti morje. Gozd je zid, je meja. To je bi! že od nekdaj, z gozdom se je pričenjalo vse neznano. Tam so prebivali kar so prenehali tovoriti krtače in pepeliko na Reko, nihče. In gozd je ostal zmeraj nekaj svojega, meja dveh svetov, izhodišče pravljic in čudnih zgodb o ljudeh, živalih in prepadih. Med vojno je prihajalo od tam zamolklo grmenje, od tam so prišli nad doline prvi grmeči ptiči in tja so obstreljeni, v plamenih padali. Na ravan in nad gmajne ni padel nikdar nobeden. Ko je bilo vojne konec, so od vsepovsod lezli čez planjavo sključeni, strgani vojaki, ki so govorili domov; otroci, ki so bili takrat ma.jb ni, so se čudili, da se tod more |>riti na tolik krajev domov. Čez gozd ni prišel nobeden: sani eden, ponoči, mislil je, da bo preplaval čez jezero Plaval je skoraj vso noč skoraj tik ob sipu, koder gre pot, zjutraj ga je votla počasi prignala nabuh lega, trdega na plitvino. Otrok je bilo strah gozda, stare matere so ponavljale zvečer zgodbo o dveli gradovih, ki Sta stala vsak na svojem koncu jezera. V onem nad Malo Karlovico je domovala lepa hči, ki je imela skrivaj in očetovi volji navkljub rada sina z gradu na drugem koncu jezera. Ta je vsako noč veslal po toku jezerske vode v vas pod čeri dekletovega gradu. Ker je pa voda proti zahodnemu koncu že takrat vse močneje drla v .jame pod gozdom, je moral tiščati skoroi k bregu, smer mu je kazala luč na oknu lepe hčere. Vse dokler ni oče zvedel in neke noči prestavil svetilke na drugi konec gradu, da je lok odnesel mladega z onstran jezera mimo in ga je požrla Kairlovica. Drugo jutro je dekle skočilo v vodo in ko so ;eseni spet prihajale vode v grmenju in podzemski zamolkloeti in so strele udarjale v vodo, je požrlo še grad z očetom vred. Kdor ie poslušal pravljico, je sklenil, da po.i-de. ko bo velik, tja pori gozd, morda ni voda požrla graščakovih mošeiij, morda so nekje med kamenjem razsuti cekini, gad. ki jih varuje, bo zaspal in . . Zdoi Otroci 3e sanjajo, zdaj dve, tri leta sem zmeraj bolj, da pojdejo i>od gozd ir^ naprej, čez. Ne vedo za cekine, pravljic jim nima kdo praviti, cekine poznajo le iz nerodnih šolskih knjig, pravljice se jim Iko ob drugih besedah. Čeiz dolino in čez vasi blizu gozda je leala revščina in za njo vabljiva senca denarja, otroci slišijo pripovedi o saharinu. o konjih, o kavi. o kokainu, o zavitih [>o-teh čez gozd. o pobegih, o bojih, o streljanju, o mrtvih, o tržaških zaporih, o konfinaciji, o denarju, o denarju, o denarju. Kralj Matiaž, Sriegulčica. vitezi so daleč, tu so nn stežaj daleč pravljice, ki so vsak dan lahko res: vsak otrok, ki sliši pripovedovanja. ne sklepa, da bo šel iskat razsutih cekinov. ko bo velik: še nrei se bo zmenil s tremi, štirimi, brž ko bo šole prost, nn jo mahnejo tja čez. niini ne bo nihče ničesar storil, ne trrnničnr. ne fašist, ne financar: namesto skrhi č° bo gad (iri cekinih zaspal, jih teži samo misel, da lira pada in dn se morda takrat, ko bodo za to. ne bo tja čez več splačalo ... Kajti čez gozd so pred desetimi leti poslednjič , „ t , - m W Ji l navzdol med mejama Rojstva in Smrti kakor letni časi. Ljudje so zmeraj hrepeneli in delali načrte; a niso prišli nikamor, ne ničesar napravili. Niso gradili ne novih hiš, niti se niso ogreli za karkoli, kar jim je prinesel čas, zares. Vzeli so vse tako, no, ker je bilo treba, kakor davke. Spremenili se niso ob nobeni stvari; veljal je v dolini le tisti, ki je ime! kaj gozda. Moški so vozarili les iz Loža, izpod Snežnika iin od Prezida na Rakek: kdor se je slabe zemlje in vozarjenja naveličal, jo je mahnil v Ameriko in se ni vrnil. Pošiljal je pisma, denar, ponavadi vse bolj poredko, dokler ni izginil. Drugam se ni skoraj nihče selil; študirali so malo; kdor je študiral, je postal čuden človek, fantast, brez teženja k ustaljenosti in iz doline ni prišlo ne dosti mašniikov in nič velikih ljudi. Obogateli so v ravni samo tuji priseljenci in ljudje jih niso j marali, a so jim vseeno nosili denar. Meja je to okostenelo pravljico pokrajine in ljudi pretrgala. Ko je prišla okupacija in je bilo i o-niembnega in so pred očmi stražarjev na tej in na oni strani lezli pod žico v j>repovedano deželo in rade volje kazali skrivališča svojih zakladov. Lira jim je postala vidno in otipljivo nadomestilo za cekin, prvi prepovedani zaslužki so vzbujali pohlep po zakladih, po denarju, po obilici denarja in po tem, kar bo moči kupiti z njim. Naprej Trijc od meje,.. Ni bilo dolgo in že ni nihče, kdor je hodil čez, nosil nazaj riža, ne čokolade, ne makaronov. Vse, kar je človek nesel čez mejo, se je dalo prodati za isto število lir. za kolikor dinarjev je kupil tostran. Lira je šla na pet, nad pet dinarjev, meja se je z one strani zapirala, majhni tihotapci niso več uspevali : prišle so prve kazni, kontrabant se je začel družiti vsebolj v moške roke, 6e začel omejevati samo na dvoje: na konje in na tobak. Ljudje niso odnehali, v dveh letih jih je meja do dna spremenila. Iz mirnih, skoraj bojazljivih so postali predrzni, udarni, ki jih ni bilo strah ne revolverja, ne kara-bine. Začela se je doba velikih pohodov čez mejo, organiziranih j>od nadzorstvom starih vojakov iiz svetovne vojne. Pohodi so imeli svojo poročevalsko službo, opazovalce, podkupovaloe, stražnike. Konji so romali skozi gozd pod varstvom pušk Takrat se je redko primerilo da bi Italijani zaplenili celo čredo, pozaprli ljudi, jiih odgnaii v Trst Na naši strani je čuvalo — v takratne«) pomanjkanju osebja — mejo nekaj ruskih fi.nanearjev, nekaj žandar-jev z neizrečeno obširnim in težavnim službenim področjem. Ti si niieo mogli privoščiti dosti pogonov za tihotapci, Italijani so imeli strah, gozd je bil teman in meja ni bila poznana skoraj nikomur. Kdor ni poznal poti, j>o katerih ee je dalo bežati, je- izginil kdo ve kam. A vendar so se polagoma zapore na obeh straneh ostrile in tihotapstvo se je še bolj omejilo oa drzne ljudi. Omama meje je pa pozabila vse; ljudje, k.i niso včasih redili svinj, so zdaj skrivali po dva para konj v hlevu ali pod skednjem. Prišli so prvi poboji, tihotapci so postali za stražarje onkraj skoraj lako strahoviti ljudje kakor orjunaši. Če je kdaj vojaštvo ujelo karavano konj, so bili v strahu pred maščevanjem redni stražarji. Tihotapci so organizirali podporno zadrugo, ki je krila izgube tistimi, ki jiim je bilo blago zaplenjeno. Vsak je od dobička moral plačevati v blagajno procente in zadruga je skrbela tudi za stražarsko službo. Tihotapci so vedeli vsak večer, kje so financar,ji, kdo je v službi in na katerem sektorju. Zaslužki so šli v nenavajene višine, denar je pri ljudeh, ki ga v obilici niso nikdar poznali, iiz-gubil vrednost; taki, ki včasih niso bili navajeni šteti deselakov. so premetavali po rokah deset- in stotisoče. Ob sobotah se je zbirala .vsa vas v gostil- n mil -...msl.A —1« In <. i. 1 - .1 in lr.,l,nln .. , , J ,l„ii. ... I i.' i, V v„. ,,, IVMIlillU V pVHIJ- skili brzoparilnikih, teklo po mizah in po tleh: nted jzodbo, med piianimi kriki, med orgazmi denarja in pijanih duhov nihče ni smel mimo, da se ne bi samo znana ^^^^^^ Jod proti sklerozi — hrom in fosfati za živce — mangan za kri — magnezij «a žolč in jetra — litij proti sečni kislini — težke kovine 'a iirotuplazmo in žleze — ogljikovo kisiino za mee in žile — kalij za ledviee — kalcij proti vnetju, katarju — žveplo proti revmi — al-kalije proti želodčni kislini — in še mnoge druge zdravilne minerale proti na-stajanju kamnov, krčem itd.: — vse te sestavine vsebuje zmed vseh mineratnih vod cele Jugoslavije RADENSKA! Zato je tako dobra, pitna in zdrava! udeležil praznika. Ljudje in življenje so se spre-niiinjali; tisti redki, ki so se vračali iiz Amerike po mir, po enoličnost domačega polja, dela in kruha, se niso mogli doma več znajti in so odhajali nazaj. Denar je tekel sam, nihče ni mislil, da ga bo kdaj konec. Nihče si ni z njim ničesar kupil, ničesar popravil, treba ga je bilo zdaj samo zbirati, zbirati. Za drugo bo čas potem. Okrog drznih ljudi so rasle legende, postajali so vzor, &aj, ki ni od pamtiveka nikdar poznal tihotapstva, se je čez noč vživel v njegovo divjo hierarhijo in anarhijo pojmov. Tihotapstvo je postajalo dediščina otrok in doraščajočih, dediščina, ki je obetala spremeniti dozdaj nikdar .spremenjeni obraz ljudi na ravnini ob jezeru. Tihotapske poti čeiz gozd so postajale bolj shojene od velikih cest čez mejo in znane prav tako ko te, le dostopa nanje ni imel drugi ko poklicani. Tiihotafistvo je vzelo gozdu skrivnostnost, brezna, ki so nekdaj strašila otroke in drvarje, so postajala skrivališča v hipih sile, visok sneg in burja, ki sta včasih držala ljudi od gozda, sta bila zdaj težko pričakovana, drobni, redki studenci, ki ni že nihče več vedel zanje, so dobili nova korita. Vse ee je spreminjalo, od hrepenenj do trgovcev, .ki so odpirali nove prostore, do mesarjev, ki so se začeli seliti od kdovekod bliže meji, zakaj ljudje niso marali več samo krompirja in kruha. Premo fft Ni prišlo po letnici natančno, a prav tako nenadno kakor vse neprijetno. Nihče že davno ni več mislil na konec in na drugačno življenje, ko se je kar na lepem meja z obeh strani zaprla. Tostran so jo zastražili graničarji, vajeni Albanije in še drugačnih poti, onstran gozdni miličniki, vajeni velikih besedi in pušk. Ti eo s puškami ravnali kakor z besedami, strahu pred Iegendarnostjo niso bili navajeni ne graničarji ne miličniki, lira se je ustalila nizko, za tihotapce, skoraj čez noč je uplah-nila volja za nadaljevanje. Veliki denarji so presahnili v enem poletju kakor jezero, ljudje so s strahom začeli spoznavati, da ni denarja, da ni zaslužka. da ni dela, da bodo zdaj zdaj začeli lezti v dolgove. Vasi so se pogreznile v revščino, hiše eo bile zanemarjene kakor pred kontrobantom, nad mejo je zlezla stiska, treba je bilo prodajati les iz gozda pod ceno — in nenadno tudi lesa ni nihče več kupoval. Junaki iz tihotapskih zgodb so se zdaj skušali tihotapiti čez morje v Kanado, v Francijo, v Argentino, a prej ko v dveh letih je bil ves svet zaprt kakor meja; ni ostajalo drugega, kakor kleti revščino in borno enoličnost življenja, boriti se za redke vožnje in za to, ali bo jezero usahnilo in dalo prilike, da pok ose trdo. slabo travo in bičje. Čez mejo se je splašil malokdo in njen čar je bil pozabljen hitro in neopazno, kakor je bil prišel. In meja sama je že skoraj služila samo za pravljice. Življenje je padalo nazaj v nekdanje, okamenele oblike. čas velikih podvigov in velikih denarjev je postajal zgolj neprijeten spomin, nekaj, kar ni spadalo v nesj>remenljivo obsojenost življenja na tem svojskem prostoru. Najbrž ni nihče več upal, ne verjel, da bo meja še kdaj mogla dvigniti ljudi, udariti usodno v umirjajoče se življenje in v urav-novešenost bede, ki je postajala stalna kakor pred ne še toliko leti vojna. Tako je bilo do pred tremi leti, ko je stopila v veljavo določba nettunskih konvencij o svobodnem prometu v obmejni coni, določba, sklenjena prav za preprečenje tihotapstva. Tedaj je meja oživela z vso silo, močneje kakor v prvem raizdobju ter za ivljenje ljudi ob njej in njihov človeški razvoj po svoji širini, ki prevrača marsikatero do tedaj nedotaknjeno osnovo, dosti usodneje, kako, bo prilika pokazati prihodnjič na zgledih iz neposredne bližine za doživetja, j. Zahvala. Zahvaljujem se gosp. dr. /. Rajželju, špecijalislu v Ljubljani, Dalmatinova ul. št. 3, ki me je rešil dolgotrajnih bolečin v nogah in mi popolnoma odpravil krčne žile- Z. Humar Poljanska c. 54. L/ubliona za volane v različnih gubah čpecielni emel obiek. voian, šaiov itd. ttjuriranje predtiskante Velenje monogremov, zaves, perila Navaden lia entel vložkov in iipk. - Hitro, lino in poceni! Matek <$ Mikeš, Ljub jana (Poiee hotem štrukelj) DANKA BARUCH 15. RUE LAFAYRTTE PARIŠ Telef.: Trtnite 81-74 - Telet.: Trinitč 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 22 Banka Jugoslovanskih Izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA. No. 3(164 04 6ruxeles. FRANCIJA: No 1117-94 Pariš, HOLANDIJA : No 1458-65 Ned. Dieust, LUKSENBURG: No 5967 LuxHmbourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. V malih oglatih velja vsaka beseda Din V—1 ienilovonjskl oglasi Din 2'—. NaJmanjSI znesek ca mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plaCuJejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko- Seta vložek varuje Vaše noge, čevlje in nogavice, poceni je in — Ctd domač izdelek! 22-letno dekle ,-Bče službo kot pomoč gospodinji. Dobro šiva. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Vestna 891«. a Mlad ekonom vertiran v vseh panogah gospodarstva, z vzornimi spričevali, samski, želi mesta. Naslov: Ekonom, p. Makole pri Poljčanah. Trgovski pomočnik mešan, blaga, pošten in trezen ter marljiv, z 3-letno prakso, želi premeni« službo. Plača po dogovoru. Cenj. ponudbe v upravo »Slov.« pod »Posten« št. 874.__Ja) Službo išče IS letna kmečka deklica, vajena otrok in tudi drugega dela. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 806. (a) Službo kuharske pomočnice, sobarice, hišne ali varuhinje (največ dveh malih otrok) išče revno 23 le'no dekle. V vsakem oziru popolnoma zanesljiva. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 793._(a) Natakar ali ielonoSa išče službo v kavarni ali restavraciji. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi Slovenca« pod »Natakar« št. 805. a Fant z 2 razr. gimnazije, išče zaposlitve v trgovini v Ljubljani pri krščanski družini z vso oskrbo v hiši. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 836. Mesto gospodinje išče vdova stara 30 let, najraje v kako župnišče ali k starejšemu solidnemu gospodu. Cenj. dopise prosim na upravo »Slov.« pod »Zanesljiva 763«. a Trgovska pomočnica želi premeniti službo 15. februarja v dobro vpeljano trgovino na prometnem kraju. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 762. a Dekle z dobrimi spričevali, vajeno vseh hišnih de! in nekoliko kuhanja - išče službo. Naslov 17—18. letnega lanta pridnega in poštenega, sprejmem za vrtna in poljska dela. - Prednost ima oni, ki je že vajen vrtnega dela. - Graščina -Kodeljevo«, Moste pri Ljubljani. (b) Odda se služba organista in cerkvenika. Samo pismene prošnje z dokumenti do 10. februarja t, J. Naslov v upravi »Slov.« pod št, 790. (b) Hišnika za kamniški okraj, upokojenega, z ženo brez otrok sprejmem. Točne podatke iz prijaznosti pri E. Navinšek, Ljubljana, Šelenburgova ulica, (b) Starejšo kuharico perfektno, mirno, tiho, lepega obnašanja, ki bi opravljala tudi lažja hišna dela, sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod -Ljubljanska okolica « št. 799._ (b) Spreten akviziter za nabiranje naročnikov dobro vpeljanega strokovnega lista se išče. Naslovi vseh interesentov na razpolago, velik zaslužek. Ponudbe na upravo »SI.« pod št. 917. b) Mladega delavca pridnega — sprejmem. Franc Ronjedic, Straži-šče pri Kranju. (b) mm\ Petnajstleten iant sirota, z 2 gimn. razr., prosi dobro kršč. trgovino, da ga z vso oskrbo sprejme za učenca. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro Sirota« 881. v Pekovski vajenec poštenih, krščanskih staršev - se sprejme. Peka-rija Batarac, Jezica pri Ljubljani. (v) Vajenko za čevljarsko šteparico sprejme takoj Alfonz Zamik, modno čevljarstvo, Ljubljana, Gajeva 9. Pozor potniki in potnice! Nudi se Vam ci . 'iaIaV' dober zaslužek v idočih Slovenca« pod st. 796. a nrg