Stev, 31.
Poštnina	pavšalirana.
Posameiena Stro-vilTcf* «ta»ie 30 -vl/rso
Leto 2.
Uredništvo in upravništvo v Velikoveti. List izhaja vsnk torek in petek.
Naročnina znaša: celoletno J2 K, polletno 6 K, fetrtle'.no 3 K.
Yelikovec, 24. aprila 1920.
Cene inseratoin: enostopna petitvrsta ali nje prostor 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust.
Zborovanje Zveze ženskih društev.
Zborovanje otvori gospa predsednica Puppis. Pozdravi večtisočglavo množico in poudarja, da je delala ženska organizacija na Koroškem dosedaj tiho in mirno — danes pa naj čuje njen glas ne samo Koroška, ' ampak vsa Slovenija, vsa Jugoslavija, ves svet.
Sledi govor gdč. Prušnikove iz Žel. Kaple. Pozdravi žene in dekleta severno od Drave in poudarja, da je dolžnost naše žene, da spoštuje svoj slovenski jezik, da je ponosna na svoj kmetski stan Pomisli naj, kje in kako lahko najbolj koristi slovenskemu narodu. Naj se ne strašijo folksverovskih čenč. Našim nasprotnikom bomo navezali „korbmaul" na gobce. Žensko geslo bodi: „Ne delajmo samo doma v hiši, pri ognjišču, ampak tudi v javnosti. Delaj in bodi vesela!"
Kot tretja govornica nastopi gdč. Homar iz Grebinja: To je naš prvi javni nastop — znamenje, da se sloven- ! ska koroška žena zaveda resnega časa glasovanja. Porabimo čas! S ple- i biscitom si bomo pridobili spoštovanje I vsega sveta. Sedaj je zlata doba za žene, da popravijo, kar se je zagrešilo v preteklosti, da pridobijo nazaj za- ! peljane sestre. Slovenec bo verjel svojemu bratu Slovencu. Ne pustimo, i da bi še enkrat ropali Nemci po naših domovih. Obljubimo, da bomo spošto- I vali našo govorico, naše lepe pesmi, ! riaše cerkvice, ki so naša in božja last. j
G. dr. Arnejc izvaja, da je treba j dandanes velikih značajev. Pri ple- i piscitu bo ljudstvo pokazalo svoj pravi značaj. Ono ve, kaj hoče, ima odločno voljo, da ostane na svoji zemlji svoj gospod Jasnost naših ciljev in železna volja nas pripeljata k cilju, k zmagi. Ta boj se bije za ljubezen do naše matere, z zmago hočemo dokazati, da ona res še živi ria Koroškem. Poznamo četrto božjo zapoved in jo izvršujemo — to ljubezen do matere in očeta hočemo ohraniti. I
G. kaplan Krašna opominja ljud- j stvo, naj odgovori navsafolksverovska ; zverinstva pri plebiscitu z besedo, ki | jih bo uničila, naj glasuje za Jugo- 1 slavijo. Škof sam obsoja v svojem pastirskem listu njihova zverinstva bolj ko mi sami. ki smo jih morali prenašati. Nemci strašijo naše ljudi s kulturnim bojem, v resnici pa divja
te v Nemški Avstriji najhujši kulturni
boj.
Gospa Klavora pozdravi zboro-valke kot Goričanka, ki je prišla na Koroško, da pomaga Korošicam biti boj za jugoslovansko svobodo. Spodbuja koroško ženstvo k javnemu delovanju, k uspešnemu narodnemu delu med družino in posli. Dan glasovanja bo za Korošce dan rešitve. Učimo se vztrajnosti pri naših nasprotnicah. Vse pojdimo na delo s podvojeno silo. Ljudstvo na Goriškem bi bilo pijano od veselja, ko bi se mu dovolil plebiscit. A obsodili so ga v italijansko sužnjost, ne da bi ga bili vprašali, kam hoče Korošci so tako srečni, da smejo sami odločati svojo usodo. Zato pa vsi na glasovanje — za Jugoslavijo! Kdor ostane doma, ta je izdajalec, ta je Judež lškarijot. Delajmo, žrtvujmo se! Če ni pri nas še vse, kakor bi moralo biti, tega ni kriva Jugoslavija, ki ne more napraviti v enem letu iz pekla nebes, ampak krivi so tisti, ki so zakrivili vojsko, in to so Nemci. Saj je vendarle še v naši državi najbolje. Kdor je bil v drugih državah, ta je videl, da je povsod še hujša draginja, še hujše pomanjkanje ko pri nas.
G. nadpoštar Ravnihar je poudarjal, da je v veliki meri zasluga slovenskih koroških žen, da danes še Koroška ni popolnoma ponemčena. Dočim je v šoli in po uradih vladala nemščina, dočim so se možje prodajali Nemcem za drobtine, ki so padale od bogato obložene nemške mize, je gojila žena v krogu svoje rodbine domačo slovensko govorico.
Nato je prebralagospadr.Piskernik došle brzojavne pozdrave ter je potem izvajala : Bližajo se dnevi, ki nam prinesejo narodno prostost. Zavedajmo se resnosti in važ 'Sii ča a. Tu je duša n: a narod:., ,u imemomi, ker smo . ave/.un, • to ;jjj. Mal-gaj, Puncer, Krap ». <.> nam hoteli priboriti prostost, zato so dali življenje. Zemlja, v kateri počivajo ti junaki, je naša sveta dežela, ne damo si je vzeti. Prisegamo, da jo iztrgamo iz rok Nemcev. Nemška Avstrija ni država, v kateri bi našli zadovoljnost. Tam bi nam prepovedovali slovensko govorico, tam se nam obeta lakota in stradanje. Štajerski deželni glavar sam je rekel, da se je bati upora nemških kmetov. Ce bi prišle k nam izstradane nemške tolpe, bi planile najprej po naših slovenskih, potem pa tudi po nemških kmetijah in jih oropale. Nemci
sami bi kmalu izgubili navdušenje za Nemško Avstrijo. Draginja je v Nemški Avstriji stokrat večja ko pa pri nas. Vse je na izkaznice. Kar dobi družina za 14 dni, lahko poje pri enem samem kosilu. Na Dunaju plačaš, če se hočeš do sitega najesti, za eno samo kosilo 2( 0 K. Tudi industrijski izdelki so pet do desetkrat dražji ko pri nas. Iz Nemške Avstrije so odnesli vse Italijani, najboljše stroje iz fabrik so pa prodali Jugoslaviji. Sledove vojske je treba izbrisati, zato moramo glasovati za državo, ki nam garantira, da bomo lahko to storili, in to je — Jugoslavija. Korošci bomo uživali sad plebiscita, zato ne smemo izdati naših mučenikov.
;	(Dalje prihodniiM
t
i ■ ' Protestni shod na
j Sv. Mestu.
V nedeljo, dne 18. aprila 1920 se je vršil na Sv. Mestu ob navzočnosti dvatisočere (2000) množice ljudski ; shod, na katerem se je soglasno spre-i jela sledeča
resolucija:
1.	Ogorčeno zavračamo razna j lažniva podtikanja po avstrijskih listih,
posebno v„KarntnerLandsmannschaft" in v „Koroško Koroščem" glede preganjanj Nemcev in nemško mislečih Slovencev, kakor glede razmer, ki naj bi vladale med ljudstvom v našem glasovalnem pasu vsled jugoslovanske uprave. Nasprotno ugotavljamo, da naše oblasti nastopajo vse premehko i roti njim, ker so vsi hudi nasprotniki naše države, ki se nočejo ukloniti upravi.
2.	Odločno protestiramo proti širjenju listov s tako lažnivo vsebino v glasovalnem pasu B, kjer je ljudstvo vslpd prepovedi naših listov prisiljeno, verjeti vse po teh listih nagromadene
in se ljudje vsled avstrijske nasilne uprave ne smejo ganiti, še manj pritožiti. Pod tako upravo o prostem, svobodnem glasovanju ne more biti govora.
3.	Zahtevamo zadoščenja za po folksverovcih umorjenega orožnika Pečnika in z gnjusom zvračamo nesramno trditev „1-andsmannschaft", da je bil orožnik ustreljen po tovarišu Puharju.
4.	Z vso energijo zahtevamo, da se nemudoma začne s pripravami za razdelitev veleposestva, kakor je to razglašeno v Uradnem listu.
(Poročilo o shodu priobčimo v prih. itev.;
Stran 2.
»KOROŠEC*, dne 24. aprila 1S2Q.
Stev. 31.
Mačeha in mati.
Otrok, ki je imel dobro mater, pa mu je umrla in dobi potem mačeho, hudobno in lakomno, joka potfhem in toži na glas, a ne vzbuja zato nikjer nobenega zanimanja, ker je tak slučaj sicer žalosten, vendar pa nekaj vsakdanjega. Drugače in več pozornosti vredno pa je, ako ima otrok najprej hudobno mačeho ter šele pozneje spozna in dobi dobro mater. Se bolj zanimivo pa je, če isti prav ne-zaupno gleda spremembo, ki se je dogodila, in ne veruje, da je tudi zanj še kaj lepega na svetu.
Taki otroci smo danes mi koroški Slovenci. Pod nemško vlado navajeni vseh mogočih trpinčenj, se sedaj ne moremo vživeti v dejstvo, da je tudi nam zasijalo lepše solnce. Ako na primer vlada v šoli ljubezen namestu palice, si mislimo: „Kaj se bodo le sedaj otroci naučili?" Ako ne pride vsak dan birič rekvirirat, živimo v strahu, da jih pride pozneje še več. Če srečamo v nradih prijazne osebe, ki v našem materinem jeziku radi pokramljajo z nami, jih gledamo ne-zaupno in si mislimo, da mora vse biti kakor prej, ko je še „boljši" človek govoril le tedaj prijazno z nami, če nas je potreboval. Kakor želodcu, ki, navajen slabe hrane, ne prenese takoj boljše, enako se godi danes tudi nam koroškim Slovencem. Ko pa se bomo enkrat vživeli v nove razmere, nas bo sram, da že davno nismo nagnali s kolom onih nemških pijavk, ki so živele od naših žuljev, katerim smo morali biti za to še pokorni.
Sedaj je v naši moči, da brez truda in častno dokažemo svetu, da ljubimo tiste, ki so vredni naše ljubezni, in da nočemo biti več pastorke tistih, ki so zakrivili največjo nesrečo, kar jih je še dosedaj videl svet, ki so zakrivili nesrečo, ki je zadela lani nas koroške Slovence.
Oj, kako me je bilo sram!
Neka ženska (ime nam je znano) je bila pred kratkim v Celovcu, kjer je srečala tri znane kmete iz cone B Znanci jo vprašajo, kako bodo v D. glasovali — ali za Jugoslavijo ali za Nemško-Avstrijo. Ona, čeravno Slovenka, se je bala izdati svoje mišljenje in je odgovorila, da se še niso odločili, kako naj glasujejo. Nato pravi eden znancev: „Mi tukaj v coni B bomo vsi glasovali za Jugoslavijo". Ženska, ki nam je to pripovedala, se je izrazila: „Ne veste, kako me je bilo sram, da sem zatajila svoje mišljenje in nisem, povedala, da bom tudi jaz glasovala za Jugoslavijo 1"
Avstrijsko gospodarstvo.
Švicarskega državljana Zweilerja, tovarniškega ravnatelja v Neun-kirčhenu, so napadli delavci lastne tovarne in ga hoteli ubiti. Pretepli in ranili so ga težko. Avstrijska vlada se je radi tega opravičila pri švicarski
; in obljubila, da bo krivce kaznovala. I Toda obljubljati je lažje kakor storiti, ; posebno v Avstriji. Deželna vlada ni i dovolila sodniku da bi se bil poslužil policijskih organov, da bi aretirali zločince. Vsled tega sodnija zločincev ni mogla prijeti.
Švicarska vlada pa se ne pusti norčevati s seboj. Zagrozila je Avstriji s prisilnimi sredstvi. Potem šele so prijeli in zaprli zločince.
S tem pa delavci niso zadovoljni. Zahtevajo, naj zločince takoi izpuste iz zapora. To je v resnici avstrijska „virčoft".
Ker imajo danes v Avstriji o pravici in krivici tako čudne nazore, se prav nič ne smemo čuditi, da Avstrijci ne razumejo, ako mi kakemu rogoviležu ali zločincu stopimo na prste. Samo Nemec ali „tajčfrajndfich" mora biti, pa ga že zagovarjajo. Vsakokrat kričijo v svet, da se jim pri nas godi krivica, da slovenske oblasti zatirajo samo „"Nemce". S temi lažmi navadno še združujejo pobožno željo, naj bi se v coni A uvedla prejšnja — to se pravi nemška uprava. To bi bilo zanje pač „fletno", ko bi folks-verovci zopet smeli pri nas ropati, nas pretepati in pobijati, oblasti pa, zastopane po Načinih in Mihlnih, bi vsega tega ne videle in ne slišale.
Takih časov v coni A k sreči ne bo nikdar več in tudi čona B se bo otresla pri glasovanju avstrijske „virčofti".
Gospodarstvo.
Čebelarskim podružnicam.
Čebelarsko društvo za Slovenijo je podarilo koroškim podružnicam panje s premakljivo stavbo. Za velikov-ki okraj je prišlo 24 eksportnih panjev in 24 Žni-daršič — Albertijevili panjev. Podružnice, ki kljub obvestilu še niso prišle po panje, naj store to takoj. Zveza čebelarskih podružnic v Pliberku.
Podjuna.
Mohliče. Dne 25. aprila ob treh pop. bo v MohJičah shod in igra „Tri sestre". Vmes bo še gov-jr in petje moškega in ženskega zbora. Kdor hoče preživeti nekaj veselih uric, naj pride. Povabljeni so vsi, stari in mladi.
Djekše. Odkar n;un odgrizli iz Djekš našega narodnega voditelja, je obležalo naše dobro organizirano izobraževalno društvo v prahu, zaspalo je narodno gibanje. Šest prenapolnjenih vozov, da so se polomili, se je peljalo lansko leto v Sinčo vas. Na manifestaciji shod Ženske zveze pa smo našle pot komaj tri. Ni še minulo leto dni, kar so nemški fulksravbarji doprinašali pri nas najhujša grozodejstva, in danes imajo njihovi prijatelji pri nas že zopet glavno besed'Blatijo nas Slovence po najbolj umazanih nemčurskih listih. Sicer se me dješka dekleta in žene tudi ne bojimo ne biriča ne hudiča, pa memdajni krogi bi tudi morali upoštevati malo bolj želje nas, kar nas je na meji, ne pa samo. poslušati nemčurjev in tistih naših ljudi, ki jim vse verjamejo na besedo. Vsilili ste nam stare znance slabega
spomina v občinski zastop. Ali ste pa pri tem pomislili, da niste pridobili niti enega nemčurja, odbili pa vse, kar je bilo zavedno slovenskega? Nekdaj se je govoril;), da so Djekše najmočnejša slovenska trdnjava na severu. Danes bi to trdnjavo lahko imenovali z malimi izjemami nemčursko gnezdo. Dolgo smo čakali, da nam boste pokazali kak pozitiven uspeh. Danes, ko imamo pred seboj dejstva, ki govore o popoini polomiji pri vas, vas prvo krat opominjamo. Odslej ne bomo več prizanašali. (Prosimo, sporočite nam takoj, kJo je kriv, da se žen-st o iz Djekš, ki je bi'o nekdaj tako zavedno, ni v večjem Številu udeležilo ženskega tabora! Ured.)
Grebinj, Odkar so prišli folksve-rovci-ne, /.motil sem se, sedaj jim pravimo „unser-e Fjüchtlinge", ker jih je sram prejšnjega imena, prej ko so ropali in požgali pri nas, so se postavljali z njim — sta izginila pri nas kar črez noč dva sivenska napisa. Dotična dva, Pirker in Nedved, pravita, da so jih jima ukradii. Z-kaj pa jih niso ukradli tudi drugim? No, saj se poznamo! Gospoda režeta na dva kraja. Mislite si, ako pridejo Nemci n rz,jj, bomo napise prebarvali, če pa ostanejo Slovenci, jih bomo dali pa nazaj. Ugovori so za nič! To ne bo šlo tako! Dobro si bomo zapomnili to vašo hiaavšcino. Čudno se nam zdi, da je tak tudi mizar Nedved, sin splošno znanega slovens! ega prvoboritelja pd. Goleia na 8p. Krčanjah. Povemo vam za danes samo: Kakor „amen" v očen^šu, t?,ko gotova je danes naša zmaga, in potem bomo obračunali.
Žitara vas. V dokaz, kako zlobne» lažniva ie agitacija koroških nemčurjev, navedemo sledeči slučaj: Dne 16. aprila sta prenočila v gostilni Josipa Rutar v Žitari vasi potujoča godca Leben (oče in pin), pristojna v Ljubljano, oče rojen na Štajerskem, sin v Švici. Ker sta mislila, da sta med nemčurji, je začel Franc Leben starejši pripovedovati, da je pliberški dekan skril dve monštranci in en kefih (o katerih so časniki poročali, da so jih Nemci ukradli), da bi jih vzel s seboj, če bi moral bežati. Prerokoval je tudi, da bo ostala Koroška nerazdeljena. Ko ga je gostilničar opomnil, da si ni i/bral pravega naslova in da ga bo naznanil, se je tako prestrašil, da je začel prositi, in ker se mu je odločno reklo, da za take hujskače usmiljenje ni na mestu, jo je nagloma odkuril. Opozarjamo naše oblasti tem potom na ta dva tička.
Vobre. Težko pričakujemu glasovanja, a še težje izvedbe agrarne reforme, kajti naši zaslepljenci še vedno mislijo, da je to le farbarija zaradi glasovanja. Ali smo pa trdno prepričani, da bi bila razdelitev veieposestev rešena ravno tako hitro ali pa še prej, tudi če bi se glasovanje zavleklo, pa naj bi se postavili proti temu tudi vsi joklni z one strani. Zahtevamo od naših narodnih zastopnikov tu in v centralni vladi, da čimprej izvedejo to prepotrebno delo. Dosti je razpadlih kajž, dosti pogozdenih pašnikov, ljudstvo nima potrebne strehe, nima krme za živino, da bi imelo vsaj prepotrebno mleko. Sedaj Vidimo, kako nas je hotela upropastiti plemenita nemška gospoda. Če je hotel človek le ,rr\alo drv, je moral prositi od Poncija do Pilata.
Stav. 31.
„KOROŠEC", dne 24. aprila 1920.
Stran 3.
Včasih zastonj, če ni bil priljubljen go- j spoüoin baronovim „biričem". Ni čuda, če so se ti ljudje naučili tudi krasti, saj so bili k temu prisiljeni, če niso hoteli zmrzniti.
£Ni mogoče popisati krivic, ki jih je zadajal aristokratski sistem gnile Avstrije ubogemu ljudstvu. Tudi naši sosedje Kapelčani so občutili enak bič, s katerim se je posebno odlikoval neki nad-gozdar, ki nalašč ni hotel dajati paše v najem, in če je zasačil revne ljudi pri nabiranju malin, jim je prevrnil posode in pomandral težko nabrane jagode,
Te grofe in barone ter njihove bi-riče je sedaj strah. Pravijo, da ne bo držalo, da pridejo še Nemci. A mi vam pravimo: Nikdar več, tukaj je Jugoslavija, ki bo izvedla agrarno reformo in vas ne bo prosila dovoljenja. Dajte nam nazaj, kar ste nam pokradli tekom stoletij, kajti zemlja je naša in božja. Tako je rekel pri svojem nastopu naš regent Aleksander, ki je sedaj tudi vladar na Koroškem. Zato pa brez strahu pričakujemo skorajšnje rešitve iz grofovskih in baronovskih krempljev.
Žvabek. Naša korajžna dekleta in žene so se udeležile ženskega tabora v Velikuvcu. Ko so se vozile zvečer domu, so videie ob več hišah pri cesti, koder so se vozile, prave znake nemške kulture. Divje tuljenje velikovških Ne.-n-cev jih je pozdravilo pri Lindenhufu. Pri Tempaharju so pa naščuvali nanje tri pse. Le tulite, grizejo samo še vaši psi, vi nas ne boste več. {Opozarjamo natožan-darmerijo in okr. glavarstvo.)
Voberske Gore. Zdravje in mnogo srčnega veselja želimo obema novo izvoljenima cerkvenima ključarjema, ki sta oba na en dan (15. april) doživela vesel dogodek, da so se pomnožile njih dru-žinice za eno glavo. Primoževa Emica je tri ure starejša kot Kopajnikov Francek, kar se ji pa čisto nič ne pozna.
Hudi kraj Zakaj se imenuje naš kot Hudi kraj, vam tukaj seveda ne moremo razlagati. Sicer bi ne bilo tako hudo, če bi ne spadali pod vobrsko občino, kjer so bili naši očetje pri vsaki volitvi tepeni in po nemčurskih paragrafih po vrhu še kaznovani. V vojni pa se je pri naših kmetih seveda najhujše rekvi-riralo in folksverovci menda tudi nikjer drugje nis > tako divje uganjali in ropali ko pri nas. Težko, težko smo tedaj pričakovali, da se vrnejo Slovenci. Ko je bila sila največja, so res prišli. Pa mi smo tukaj trdo ob meji. Od Binkošti lanskega leta pa dotlej, da je prišel k nam častniški namestnik Karfol, so so rodniki in znanci vobrske folksverovske bande tihotapili skozi Hudi kraj vse mogoče v Nemško Avstrijo, da te nesna ge ne. poginejo tam, kjer pravijo, da je vsega dovolj. Iskreno hvalo smo dolžni HudokrajČani g. Karfolu in njegovim pridnim vojakom, da je ""napravil konec tem lumparijam. „Izvoljeno ljudstvo" se je vrnilo, četudi malo sestradano in z dolgim nosom. Strašno so vpili „heu, hcu", dokler so bili lačni, sedaj jim je odlegla tudi želja po senu, ko so se najedli do sitega. Vedno so se hvalili, da pride Klančnik z mogočno vojsko, vsakega prvega, desetega, petnajstega, dvajstega in petindvajstega so ga napovedovali. Prišli so 1. aprila in pri tem ostanemo.
Grebinj. Žensko društvo za Grebinj in okolico piiredi dne 2. maja t. i. izlet v Krčanje. Z izletom je združena igra „Tri sestre". Obenem se bo tudi v Kr-čanjah ustanovilo žensko društvo. Želeti je, naj se udeleže izleta vsa sosednja ženska društva.
Železna Kapla. Dne 1. maja se bo vršil pri nas običajni semenj.
Konovece. Ko je slovensko ženst-vo v nedeljo radi stavke železničarjev marširalo na shod v Velikovec po cesti nimo hiše lesnega trgovca Reiterja (Štajerca), je stala gospa Reiter na balkonu, se zaničliivo smejala in škodoželjno ploskala. Gospa Reiter! Wer zuletzt lacht, lacht am besten. In mi se bo.no smejali po glasovanju. Tudi za Reiterjeve pride obračun.
Št. Lipš pri Žineku. V nedeljo, dne 25. aprila bodo naši šolarji igrali dve lepi igri. Začetek ob treh pop. Vabimo na obilno udeležbo.
Ošenica. Za nedeljski ženski tabor v Velikovcu so se navdušili tudi nekateri velikovški Nemci. Udeležili se ga sicer niso; menda so mislili, da ne bi razumeli vsega, pač pa so se zbrali pri Majričt' na Ošenici in si delali korajžo. Nazaj grede so navdušeno klicali našim dekletom, ki so se vračale od tabora: „Heil und hoch jugoslawien!" No, vidi se, da so tudi njim naše dečle imponirale!
Velikovec. Velikovčani so bili na dan tako sijajnega zborovanja Ženske zveze čisto preplašeni, ker nikoli niso pričakovali takšne udeležbe. Ni čuda torej, da so v nekaterih hišah v Velikovcu jokali, drugi se zopet veselili, da je bil železnični štrajk in ni moglo priti še tistih 2000 žensk, ki so v Metlovi, Pli-berku, na Homen, v Prevaljah, v GuŠta-nju in v Spodnjem Dravogradu zastonj čakale na vlak. Neki zagrizen Nemec pa se je izrazil: „Hvala Bogu, da an-tantni častnik ni videl tega zborovanja!"
Najbolj pa je zadel tisti nemški Velikovčan, ki je rekel: „Jetzt sei ma aber schon hin, hab nit gedacht, dafi die soviel Leute haben".
Gospodje v Celovcu in pa nemčurji v pasu A bodo doživeli pri plebiscitu takšen poraz, da jim bodo že 8 dni prej od žalosti in v presenečenja štrleli vsi lasje kvišku. Že danes se nam smilijo!
St. Vid v Podjuni. Izobr. društvo „Danica" s sodelovanjem ženskega društva za Rikarjo vas je priredilo v nedeljo, dne 11. t. m. igro „Pred vaškim znamenjem" in burko. „Ne kliči vraga". Obe sta jako dobro uspeli. Zahvala gre pred vsem našim izborniin igralcem, ki so se vkljub velikemu delu na polju dobro naučili svoje vloge in jih tudi po svojih močeh rešili. V drugi vrsti pa gre zahvala tistim, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli, da je prireditev tako dobro uspela. Hvala enim in drugim.
Ker se je pri prejšnjih predstavah zapazilo, da postor v šoli, ki smo ga uporabljali dosedaj, splošno ne zadostuje, smo si poiskali drugega v Št. Vidu, ki smo ga smatrali prvotno celo za prevelikega. Ali temu ni bilo tako. — Bil je napolnjen, celo natlačen. Splošno se je videlo, da je dosedanje delo „Izobr. društva" privabilo tudi precejšno vrsto odrastlih mož ki so se prej temu posmehovali in so take prireditve smatrali za neunmost. Sedaj so pa vendar enkrat spoznali, da mi marsikaj premoremo, česar Nemci niso mogli, čeravno so z vsemi sredstvi delali na to, da bi čim več Slovencev dobili na svojo stran, in da vendar Slovenec ni „der windische Trottel" kakor so mu Nemci vbijali v glavo. Nekateri so res i bili tako omahljivi, da so jim vse verjeli in
jim sledili, ali sedaj so zopet spoznali pravico in resnico ter se vračajo zopet k materi Jugoslaviji.
Rož.
Podgorje v Rožu. V nedeljo, dne 18. t. tn. je bilo pri nas veliko manife-stacijsko zborovanje za Jugoslavijo. To je bil eden najlepših in najveličastnejših taborov, kar jih je bilo dosedaj v Rožu. Udeležilo se ga je nad 2000 ljudi. Go-vorili so gg. Wachtar, dr Schaubach in dr. Čemer. Sedaj so menda naši nasprotniki vendar uvideli, da iz njihove moke ne bo nikdar kruha. Njihovo geslo „Karn-ten den Karntnern" se krha, obveljalo bo naše „Koroško Korošcem" in „Slovenska Koroška Jugoslaviji".
Iz drugih krajev naše države.
Guštanj. Bavbav se sprehaja lepega večera v bližini tovarniške kantine. Ker nima nahoda, mu je udaril v nos neprijeten duh, tako nekako po gnilih jedilih. Bavbav stopi notri, pogleda po prostorih, povsod umazanost, umazane tudi kuharice in drugo osobje. Kantiner-ka ne pusti čistiti, ker pravi, da je za vindišarje vse dobro. Treba bo tej ba-buri enkrat pošteno povedati, da je kruh vindišarjev. Trgovec Skutnik Aleksander tudi hoče, da ga bavbav prime enkrat za ušesa. Skutnik, svetujemo Vam, bodite mirni, če ste pijani, ker takrat imate navado, da ste „štrom tajč", drugače pa še precej zmerni. Gostilničarji, opozarjam Vas, da mu ne daste piti, kadar ima dosti, drugače se bom spravil tudi na vas. Bavbav.
Nemška Avstrija.
Cene na Dunaju. Na Dunaju stane najslabša moška srajca 200 K, navadna zimska suknja 6000 K, obleka po meri 8000 K, par črevljev 1000—2000 K, (črevljarski pomočniki zahtevajo 50.000— 60.000 K letne plače), dežnik (marela) 1000 K, šipa za navadno okno 100 K.
Pretep med Nemci in italijan- , skimi vojaki. Na Veliko noč so se zabavali na Vernbergu pri Beljaku domači fantje v gostilni Schiller. Kar pride nekaj italijanskih vojakov in hoče aretirati nekega domačega fanta. Ta seveda ni hotel iti z njimi. Nastal je pretep, pri katerem so Lahi po stari navadi pokazali svojo zajčjo naravo in zbežali. Toda vrnili so se oboroženi s puškami ter so začeli streljati skozi okna v gostilno. Neki Stiasny je bil pri tem težko ranjen, nekega Brodscheka so pa potem Lahi aretirali in med potjo ustrelili.
Saj smo vedeli, kako se ljubijo in da ta nenaravni italijansko-nemški kon-kubinat ne bo trajal dolgo!
Št. Urh nad Mostičem. H kmetu Potočniku so prišli folksverovci rekvirirat. Dali so mu na razpolago, naj da ali 10 kg suhega mesa, ali plača 5000 kron kazni ali pa gre pol leta „kašo pihat". Za slučaj, da bi ničesar od tega ne hotel, mu preostane še, da ga ustrele po prekem sodu. Isto se je zgodilo tudi pri Krofu. Torej so avstrijski kmetje vendarle na boljšem ko naši. Tam imajo vsaj na
Stran 4.
.KOROŠEC", dne 24. aprila 1920.
Stev. 31.
razpolago, da volijo med oddajo, kaznijo, ječo ali kroglo v glavo, pri nas pa jim ne preostane drugega, nego da prodajo, česar imajo preveč, in živijo, dokler jih Bog ne pokliče k sebi.
Politične novice.
Železničarski štrajk.
Železničarska stavka nam dela preglavice. Ne dobimo časopisov, da bi vedeli, kako se vsa stvar razvija. Stavka se je začela v petek dne 16. t. m. Zakaj štrajkajo, tega nismo mogli natančno izvedeti. Nekateri pravijo, da velja štrajk nekaterim naredbam dr. Korošca, drugi zopet, da je organiziran od nemških hujskačev. Razvidno je, da je štrajk naperjen proti vladi in državi. Zato pa vlada tudi ne gleda mirno, ampak je storila vse potrebne protikorake. Najprej je prepovedala točenje vseh alkoholnih pijač, da se tako preprečijo mogoči izgredi vsled pijanosti. Vlada je tudi odredila dvomesečne orožne vaje za vse železničarje
od 22. do 38 leta. Štrajk ni splošen. Po mnogih krajih vozijo vlaki kakor navadno. Zveza jugoslovanskih železničarjev bi se oprijela dela, pa je še pod vplivom boljševiškega terorja. Zato. se pa organizirajo vsi sloji, ki so prizadeti po stavki. Kmetje iz okolice Zagreba so sklenili, da se bodo držali gesla : ,.Kdor ne dela, naj ne je," in ne bodo več prodajali živeža stav-karjem. Kakor pripovedujejo ljudje, ki so prišli iz Ljubljane, tudi ljubljanski mesarji nočejo prodajati več mesa boljševikom.
Mi stojimo na stališču, da naj se delavcem odpomore, če so res pomoči potrebni, pa štrajk v taki obliki, da trpijo pri tem vsi, tudi delavci sami, res ni na mestu.
Jadransko vprašanja. Jadransko vprašanje se tudi na konferenci v San Remu ne bo rešilo, ker se naša delegacija te konference ne udeleži. Pač na se zatrjuje, da se vrše še vedno pogajanja med našo in italijansko vlado za rešitev tega spora.
Mirovno pogodba z Madžarsko.
Zatrjuje se, da Madžarska noče podpisati mirovne pogodbe, kakor jo je določila pariška konferenca. No, radi Madžarov se menda svet ne bo podrl.
Slovenski javiioisti l
Svesti si velikih dolžnosti napram obmejnim bratom, ki so sicer skupno z nami zatlo-bili politično svobodo, a trpe še danes pod vplivom večstolet.nega kulturnega robstva, smo si celjski akademiki takoj po prevratu postavili nalog, približati si te naše brate in lako vsaj deloma popraviti to, kar je nad njimi zakrivil tujec. Zanesti hočemo med nje domači duh, in to pred vsem potom knjige in predavanj. S pičlimi sredstvi, katera so nam bila na razpolago, smo ustanovili tekom nekaj mesecev troje ljudskih knjižnic, in to v Labodu, Velikovcu in Železni Kapli. Da naše započeto delo uspešno nadaljujemo, smo izdali narodni kolek, katerega vsem, ki jim leži usoda obmejnega naroda na srcu, najtopleje priporočamo. Naročila naj se blagovolijo pošiljati na Zotan Luznik, tehnik, Ljubljana, Gosposka ulica 10.11.
„Klub napr. si. akad. v Celju".
v
Širite povsod „Korošca"!
naznanja
slavnemu občinstvu iz mesta in okolice, da otvori lastno prodajalno mešanega blaga v pon-deljek dne 26.^aprila 1920 v Lasnikovi liisi na Glavnem trgu v Velikovcu.	—
Koroški oče in koroška mati, sta že naročila svojim otrokom priljubljeni mladinski list „Mlado Jugoslavijo"?
Prodam 20 ovc
upravništvo „Korošca".
zaradi pomanjkanja paše. Naslov pove
Izgubil sem črno denarnico
(listnico) v nedeljo v Velikovcu na veseličneni prostoru pred kavarno. Pošten najditelj naj jo odda upravništvu „Korošca" proti nagradi.
Dražba lova — Medgorje.
Dne 2. maja ob 3. uri pop. se odda v obč. pisarni v Medgorju v najem potom dražbe občinski lov občine Medgorje. Izklicna cena 1000 K.
21 let staro dekle, vajeno gostilne in kmetskega dela, pošteno in zanesljivo, in sicer v gostilni ali kje drugod, kjer bi se lahko izučilo tudi v kuhanju.
Službe išče
Pozor! Kmetje! Pozor!
Najvišjo ceno za ovčjo volno, oprano
in neoprano, plačuje edino le J. Oswald, Veli ko vee, kavarna Spari. Prepričajte se i
Anton Lečnik,
urar in zlatar v Borovljah priporoča svojo veliko zalogo ur v niklu, srebru in zlatu, uhanov, zakonskih prstanov,
verižic, budilk in stenskih ur. Zlatnino in srebrnino kupuje po najvišji ceni.
u
o
•H
U ti
S
Cj
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov)
Tesan les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen)
Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v gozdu
Smrekovo skorjo
MT kttlli vsako množino
lesna trgovska inhutustrijska družba
O. B.
xr MARIBORU.
K
r* t*
Ö
K
P <
»
r. g
55 n
M*
C?
o
»1
Telefon St. 1 (lnlerurban).
Centrala Maribor
Glavni trg št. 37.	Račun poStn. ček. urada SHS v Ljubljani: 11.695.
======= Podružnica Murska Sobota ============
sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
Podružnica izvršuje vse v bančno stroko
spadajoče posle. _ Blagajna je odprta od 9. do 12. ure
in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
Isclujtt t uoiiKurolJl. — Ui-oUtJlli i l. Mi>itc«rl. — T1«U«» M.Xmuouic, V»Ukov«Oi