53 Acrocephalus 31 (144): 53−55, 2010 Prvo opazovanje rde~evrate gosi Branta ruficollis v Sloveniji First observation of the Red-breasted Goose Branta ruficollis in Slovenia Dejan Bordjan Nacionalni in{titut za biologijo, Ve~na pot 111, SI−1000 Ljubljana, Slovenija, e−mail: dejan.bordjan@gmail.com Rde~evrata gos je ena izmed {tirih vrst iz rodu Branta (~rnobele gosi), ki se redno pojavljajo na obmo~ju zahodnega Palearktika. Gnezdi v tundri in odprtih delih gozdne tundre v Sibiriji, prezimuje pa v JV Evropi. Zanjo je zna~ilna skupinska selitev, pri kateri se celotna populacija z obmo~ja gnezdenja v ozki fronti preseli proti prezimovali{~em. Posamezni osebki se med selitvijo priklju~ijo drugim vrstam gosi in se skupaj z njimi zadr`ijo na njihovih prezimovali{~ih tudi dale~ stran od svojih tradicionalnih obmo~ij (Cramp 1998). Rde~evrata gos se na prezimovali{~ih zadr`uje v stepski pokrajini, kjer se prehranjuje zlasti na pa{nikih in njivah v bli`ini plitvih vodnih teles (Cramp 1998, BirdLife International 2010). V 60-ih letih prej{njega stoletja je pri{lo do premika obmo~ja prezimovanja vrste. V prvi polovici 20. stoletja je prezimovala na obmo~ju Kaspijskega morja v Azerbajd`anu ter v Iraku, od sredine stoletja naprej pa ve~ji del populacije prezimuje na obalah ^rnega morja. Premik obmo~ja prezimovanja rde~evrate gosi se ~asovno ujema z velikim upadom populacije, ki se je v tem obdobju zmanj{ala za polovico (Dereliev 2006). Danes na obmo~ju ^rnega morja prezimuje ve~ kot 95% celotne svetovne populacije, ve~ina na nekaj najpomembnej{ih mokri{~ih v Bolgariji in Romuniji (BirdLife International 2004 & 2010). V zadnjih nekaj desetletjih je bilo opaziti izrazito nihanje {tevil~nosti, pri ~emer ni jasno, ali gre za naravna populacijska nihanja (Dereliev 2006, BirdLife International 2010). Zaradi tega in njene dokaj majhne populacije je rde~evrata gos uvr{~ena med globalno ogro`ene vrste, v kategorijo EN (ogro`ena vrsta) (BirdLife International 2010). V nam bli`njih dr`avah rde~evrata gos vsaj ob~asno prezimuje na Mad`arskem (do 40 osebkov), Hrva{kem (najve~ 16 osebkov leta 2002) in Slova{kem (do 5 osebkov) (BirdLife International 2004). V sosednji Avstriji so bila vsa opazovanja, z izjemo dveh, na obmo~ju Ne`iderskega jezera (Gradi{~ansko, vzhodna Avstrija) (Ranner & Khil 2008, http://www.club300. at). V Avstriji je bilo med letoma 1924 in 1967 osem opazovanj (Bauer & Glutz von Blotzheim 1968) in domnevno je bila vrsta redka vse do konca 80-ih let (E. Albegger osebno). Nato je bilo med letoma 1980 in 1990 zabele`enih sedem, med letoma 1991 in 1998 pa devet opazovanj. V tem obdobju so se manj{e skupine in posamezni osebki na obmo~ju Ne`iderskega jezera ob~asno zadr`evali dalj ~asa, vendar prezimovanje ni bilo zabele`eno (Ranner et al. 1995, Laber & Ranner 1997, Ranner 1999). Po letu 1998 se na tem obmo~ju pojavlja redno v razli~no velikem {tevilu. Prezimovanje je bilo zabele`eno v zimi 2007/2008, marca leta 2008 pa tudi do zdaj najve~je {tevilo (38 osebkov, http://www.club300.at). Od leta 1999 avstrijska komisija za redkosti opazovanj z obmo~ja Ne`iderskega jezera ne obravnava ve~ (Ranner 1999). V Italiji je bilo do leta 2004 13 opazovanj, od tega pet v sosednji Furlaniji-Julijski krajini (Guzzon et al. 2005). Na Mad`arskem se rde~evrata gos na selitvi pogosto pojavlja, {tevilo prezimujo~ih osebkov se je v obdobju 1990–2000 pove~alo za 50–79% (BirdLife International 2004). Ve~ina opazovanj sicer izvira iz obmo~ij vzhodno od Budimpe{te. Ve~ opazovanj na leto zabele`ijo tudi na mad`arskem delu Ne`iderskega jezera ter na Blatnem jezeru. Nam najbli`je opazovanje je iz okolice naselja Zalaszentmihály (Zala, zahodna Mad`arska), slabih 40 km od slovenske meje (http:// www.birding.hu). Na Hrva{kem je bila med letoma 1929 in 1954 zabele`ena osemkrat, ve~inoma na obmo~ju Primorja in Dalmacije (Kralj 1997, Luka~ 2007). Po letu 1999 je bila v velikih jatah drugih vrst gosi ve~krat opazovana v vzhodni Slavoniji (J. Kralj osebno). ^eprav ve~ina opazovanj iz okoli{kih dr`av najverjetneje vklju~uje prosto `ive~e ptice, so bili ve~krat zabele`eni tudi osebki, ki so zanesljivo izvirali iz ujetni{tva (npr. Ranner et al. 1995, Laber & Ranner 1997, Ranner 1999, Petutschnig & Malle 2009). V Slovenijo ~rnobele gosi zaidejo bistveno redkeje in v manj{em {tevilu kot gosi iz rodu Anser. Do opisanega opazovanja so bile pri nas zabele`ene tri vrste, nobena pa med letoma 1950 in 2001 ni bila opazovana ve~ kot trikrat (Bo`i~ 2001). Dne 2.11.2008 pozno popoldan smo Vesna Trup, Luka Bo`i~ in avtor na Ptujskem jezeru (UTM WM63, SV Slovenija) {teli galebe, ki tukaj preno~ujejo. Med {tetjem smo na naj{ir{em delu jezera, nasproti Zabovcev, ob 16.40 h zasli{ali neznano ogla{anje, ki je prihajalo iz smeri vodne povr{ine. Nekoliko je bilo podobno ogla{anju sive gosi A. anser, vendar je bilo bistveno vi{je in ptica se je ogla{ala s kraj{imi presledki. Med {tetjem jat galebov, ki so v neenakomernih ~asovnih presledkih priletavale na jezero, smo imeli ~as 54 D. Bordjan: Prvo opazovanje rde~evrate gosi Branta ruficollis v Sloveniji poiskati ogla{ajo~o se neznanko. Ptica se je neprestano ogla{ala in v velikih krogih letala nizko nad vodo, kar nam je mo~no olaj{alo iskanje. Kljub pojenjujo~i ve~erni svetlobi smo na ptici razbrali njen zna~ilni vzorec. Glava in vrat sta bila temna z dvema belima lisama. Prva, manj{a, je bila takoj za kljunom. Druga, ve~ja, se je za~ela za o~esom, zaokro`ila okoli temne lise in se v tanki ~rti nadaljevala do sredine vratu. Vrat je bil od prsi lo~en z belo progo. Trebuh je bil dvobarven, s temno barvo do sredine, v zadnjem delu pa bel. Peruti so bile spodaj enotno temne, zgoraj pa temne z nejasnimi, tankimi svetlimi progami. Na podlagi opazovanih znakov smo jo dolo~ili za rde~evrato gos. Naslednjih 15 min je kro`ila nad gladino Ptujskega jezera, se pri tem ogla{ala in se izogibala napadom rumenonogih galebov Larus michahellis. Kasneje je odletela v smeri zapornic Ptujskega jezera pri Markovcih in izginila iz na{ega vidnega polja. Naslednji dan, 3.11.2008, sem obiskal zadr`evalnik Medvedce, ju`no od Pragerskega (UTM WM53, SV Slovenija), ki je od Ptujskega jezera oddaljen ca. 18 km proti zahodu. Nekje na polovici severnega dela visokovodnega nasipa sem ob 9.00 h zagledal skupino osmih labodov grbcev Cygnus olor, ki so v rahlem loku leteli od glinokopov pri Pragerskem proti zadr`evalniku. Naredil sem nekaj posnetkov, labodi pa so v polkrogu odleteli nazaj proti glinokopom in se ~ez dobro minuto `e vra~ali. Tokrat sem med njimi opazil manj{o temno ptico, za katero sem sprva menil, da gre za kormorana Phalacrocorax carbo. Ker se je ponujala lepa prilo`nost, da napravim fotografijo kontrastno obarvanih ptic, sem se pripravil na fotografiranje. [ele ko sem naredil drugi posnetek, sem opazil, da fotografiram rde~evrato gos. Naredil sem {e nekaj posnetkov (slika 1) in ob tem opazoval, kako so labodi in gos {e nekajkrat zaokro`ili nad polji severno od zadr`evalnika ter nato odleteli v smeri proti SV. Domnevam, da sem opazoval isti osebek kot dan prej na Ptujskem jezeru. Opazovanje je minilo prehitro, da bi lahko na terenu ugotovil starost osebka. Na fotografijah sem kasneje razbral, da je temna (rde~a) lisa znotraj bele obrobe na vratu velika in s tem njena obroba tanka. Na zgornji strani peruti sta samo dve beli progi, na boku pa tri dobro vidne ~rne proge. Vsi na{teti znaki so zna~ilni za odrasle osebke rde~evrate gosi. Opazovanje na Ptujskem jezeru in zadr`evalniku Medvedce je prvo opazovanje rde~evrate gosi v Sloveniji. Podatek je potrdila Nacionalna komisija za redkosti, ki je opazovanje uvrstila v kategorijo A (prosto`ive~e vrste ptic, na ozemlju dr`ave ugotovljene vsaj enkrat po 1.1.1950). Rde~evrata gos je med obema opazovanjema ves ~as letala in delovala precej pla{no. Pri tem se je dru`ila z divjimi pticami, na njej tudi ni bilo opaznih obro~kov, ki bi nakazovali na izvor iz ujetni{tva. Glede na zabele`eni trend pomikanja prezimujo~e populacije proti zahodu (Dereliev 2006) in porast {tevila opazovanj iz sosednjih dr`av (Ranner 1999, BirdLife International 2004, Ranner & Khil 2009, http://www.birding.hu) domnevamo, da je {lo za prosto ̀ ive~ osebek. V ~asu na{ih opazovanj so Slika 1: Rde~evrata gos Branta ruficollis, fotografirana na zadr`evalniku Medvedce, 3.11.2008 (foto: D. Bordjan) Figure 1: Red-breasted Goose Branta ruficollis, photographed at Medvedce reservoir, 3 Nov 2008 (photo: D. Bordjan) 55 Acrocephalus 31 (144): 53−55, 2010 bile rde~evrate gosi zabele`ene tudi na Blatnem jezeru ter avstrijski in mad`arski strani Ne`iderskega jezera (http://www.club300.at, http://www.birding.hu). Zahvala: dr. Jeleni Kralj (HR) in dr. Ernstu Albeggerju (AT) se zahvaljujem za posredovane informacije o statusu rde~evrate gosi na Hrva{kem in v Avstriji. Summary On 2 Nov 2008, a Red-breasted Goose Branta ruficollis was observed at Ptujsko jezero reservoir (UTM WM63, NE Slovenia) while, a day later, presumably the same individual was noted and photographed at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia). These places are some 18 km apart. The observation is the first record of the Red-breasted Goose’s occurrence in Slovenia. It was confirmed by the National Rarities Committee, which placed the observation in Category A (Species recorded in an apparently natural state at least once since 1 Jan 1950). In view of the fact that the bird appeared timid and was not ringed, the author presumes that a naturally occurring individual was at stake, in particular because of the increasing trend of wintering populations moving towards the west and also because of the increasing number of observations made in the neighbouring countries. The article also presents the status of the species in the countries adjacent to Slovenia. Literatura Bauer, K.M. & Glutz von Blotzheim, U.N. (1968): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Band 2/I. Anseriformes. – Aula Verlag, Wiesbaden. BirdLife international (2004): Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status. BirdLife Conservation Series No. 12. – BirdLife International, Cambridge. BirdLife international (2010): Species factsheet: Red- breasted Goose Branta ruficollis. – [http://www.birdlife.org /datazone/species/index.html?action=SpcHTMDetails. asp&sid=387&m=0], 6/8/2010. Bo`i~, L. (2001): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. – Acrocephalus 22 (106/107): 115−120. Cramp, S. (ur.) (1998): The complete birds of the western Palearctic on CD-ROM. – Oxford University Press, Oxford. Dereliev, S.G. (2006): The Red-breasted Goose Branta ruficollis in the new millennium: a thriving species or a species on the brink of extinction? str. 619–623 V: Boere, G.C., Galbraith, C.A. & Stroud, D.A. (ur.): Waterbirds around the world. – The Stationery Office, Edinburgh. Guzzon, C., Tout, P. & Utmar, P. (2005): I censimenti degli uccelli acquatici svernanti nelle zone umidae del Friuli Venezia Giulia, anni 1997–2004. – Associazione Studi Ornitologici e Ricerche Ecologiche del Friuli- Venezia Giulia (A.S.T.O.R.E.-FVG). “Centro Stampa” di A. Candito & F. Spanghero Snc, Monfalcone. Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednjih dvjesto godina. – Larus 46: 1−112. Laber, J. & Ranner, A. (1997): Nachweise seltener und bemerkenswerter Vogelarten in Österreich 1991–1995. 2. Bericht der Avifaunistischen Kommission von BirdLife Österreich. – Egretta 40 (1): 1−44. Luka~, G. (2007): Popis Ptica Hrvatske. – Natura Croatica 16, Suppl. 1: 1−148. Petutschnig, W. & Malle, G. (2009): Vogelkundliche Beobachtungen aus Kärnten 2008. – Carinthia II 119 (199): 121–148. Ranner, A. (1999): Nachweise seltener und bemerkenswerter Vogelarten in Österreich 1996–1998. 3. Bericht der Avifaunistischen Kommission von BirdLife Österreich. – [http://www.khil.net/AFK/_afk3.pdf], 31/8/2010. Ranner, A., Laber, J. & Berg, H.–M. (1995): Nachweise seltener und bemerkenswerter Vogelarten in Österreich 1980–1990. 1. Bericht der Avifaunistischen Kommission von BirdLife Österreich. – Egretta 38 (2): 59−98. Ranner, A. & Khil, L. (2009): Nachweise seltener und bemerkenswerter Vogelarten in Österreich 2001–2006. Fünfter Bericht der Avifaunistischen Kommission von BirdLife Österreich. – Egretta 50: 51−75. Prispelo / Arrived: 4.8.2009 Sprejeto / Accepted: 15.10.2010