880
SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH IN TUJIH REVIJAH
Na Dunaju je izšla 12. številka Glasu Korotana. V njem je natisnjena razprava z naslovom Vojvodski prestol. O tem spomeniku slovenske državnosti izčrpno piše dr. Jožko Savli, ki je pred tem pisal že o Knežjem kamnu. Ta razprava je še posebej zanimiva, ker utemeljuje Vojvodski prestol predvsem kot znamenje slovenske državne samostojnosti, kajti po zaslugi dela novejšega slovenskega zgodovinopisja se je razširilo mnenje o njegovem pomenu za politično neodvisnost. Nekateri unitaristično usmerjeni predstavniki tega zgodovinopisja so sploh, beremo, črtali iz knjig in razprav vse, kar je pričalo o državnopravnem izročilu Karantanije skozi stoletja srednjega veka. Unitarizem, kot piše dr. Jožko Savli, je dodelil zgodovinopisju v svoji težnji po pojugoslovanjenju ključno vlogo: ohraniti v javnosti poniževalno predstavo o hlapčevskih Slovencih. Šavlijeva razprava je tako s povzetkoma v nemščini in italijanščini vsekakor velik izziv delu uradnega slovenskega zgodovinopisja, vendar pisec že vnaprej bržčas brez potrebe zagrenjeno ugotavlja, da jo bodo v Sloveniji neugodno sprejeli. V tej številki poroča še Ivan Tomažič o nagradi Sklada za raziskovanje starejše slovenske zgodovine. Nagrado na Dunaju podeljujejo vsaka tri leta in letos so jo podelili prav dr. Jožku Šavliju, obenem pa še akademiku Mateju Boru za njuni raziskovanji porekla Venetov. Med mnenji, komentarji in prispevki lahko preberemo več zaznamb poročanja o dvajsetletnici visokošolskega doma Korotan, kjer se zame-
Sprehod po jugoslovanskih in tujih revijah
njuje vodstvo; kar na prvem mestu je omenjen Radio Ljubljana, ki je temu pomembnemu dogodku odstopil četrt ure svojega sporeda v obliki pogovora z dolgoletnim rektorjem doma, očetom Ivanom Tomažičem.
Z zamudo smo dobili 24. številko mesečne literarne priloge Lesezirkel dunajskega časnika Wiener Zeitung. Prinaša prispevke z literarnega popotovanja po mestih Gradec, Ljubljana, Trst in Celovec. Med drugim objavlja prispevek Identiteta in pesniška izkušnja, kar je odlomek iz predavanja, ki ga je imel Clau-dio Magris na portoroškem mednarodnem srečanju Pisatelji ob meji. S konji pa po slovensko je po Kocbekovem stihu naslovil svoj prispevek s tega srečanja dober poznavalec Srednje Evrope in njenih zlivanj Karl-Markus Gauss iz Salz-burga, ki je na tem srečanju prejel nagrado za esej. Izmed naših književnikov objavljajo pesmi v nemščini Dane Zaje, Kajetan Kovic, Maja Vidmar, Tomaž Šalamun, Marko Pavček, Brane Bitenc, Srečko Kosovel, Jože Udovič, Miroslav Košuta, Marko Kravos, Janko Ferk, Fabjan Hafner, Cvetka Lipuš, Maja Ha-derlap in Jožica Certov. Tu so še prozni prispevki Rudija Šeliga, Boštjana Seli-škarja in Florjana Lipuša. Vsako mesto je predstavljeno posebej in ljubljansko literarno in gledališko življenje označujeta dva prispevka. Mlado prozo v Sloveniji (Nobene razodevajoče ideologije) komentira v preglednem, izčrpnem in ko-mentirajočem sestavku Jože Horvat. Vasja Predan pa piše o Ljubljani kot gledališkem mestu, kjer je tristo tisočim prebivalcem na voljo šest stalnih odrov. (Trideset uprizoritev na leto).
A.A.