Št. 23.
V Gorici, v soboto dne 26. februvarja 1910.
Tacaj ML
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto oh 4.
uri popoldne ter stane po pošti rrejemaria ali v Gorici na dom pošiljana :
vse leto   .   .   15 K
%       »      .    .    10 „
V,       „      .   ,     -5 Sf
-Raa^mjčuiŠte^Hjce-irtaiMiDiO vin«
V Gorici *se prodaji „StfLa**v*'?
vseli tobakarnah.
»SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiš danskem" in dvakrat v letu ^V&ani reiic-leinic, pafnikov in poštnih zvez'. Na naročila brez doposlaae naročnine se ne oziramo.
>Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /(. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v |. nadstr. na desno.
Upravništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7
v I. nadstr. na  levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati
loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Pettt-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3 krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Keklame m spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta.— Z-\ obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
— Telefon it. 83. ~
„Gor. Tiskarna" A. GabrSčck (odgov. J. Fab&č) tiska in zal.
Kolonsko vprašanje.
<Pifte l<'r. Koejaneič.)
»Slovenec« in »Novi Čas« se ne moreta potolažiti, da sem odkrito povedal svoje mnenje pri konferenci o kolonskem vprašanju ter ščuvata svoje »bravee«, naj si zapomnijo, kako sem »n a s p r o -t e n« tej ljudski zadevi in naj si vzamejo za izgled, kakšni so »liberalci«.
Vsled tega in ker je tudi moja želja, da se to vprašanje za prizadete ugodno reši, hočem s tem svoje mnenje v tej zadevi izreči in veselilo bi me. ako bi ta razprava doprinesla M n konečni rešitvi.; .
Naiprvo moram povdarjati, da ni-sem nasp.rotn i k ne kolonov ne malih posestnikov; moje dosedanje delovanje ravno nasprotno priča in ravno vsled tega sem proti vsakemu beganju ljudstva in proti vsakemu nepremišljenemu koraku, ki škoduje lahko posestniku in kolonu.
K o 1 o n s k i s i s t e m je stara gospodarska institucija, ki sega nazaj v zgodovin skoraj do Rimljanov; kolonsko vpraša n je je pa nekaj novega, kar se je rodilo po vpeljavi splošne volilne pravice in -kar ima namen, kakor »hudobni jeziki« trde, priboriti kandidatom splošne volilne skupine glasove kolonov.
To spričuje dejstvo, da se prej vsaj pri
nas ni nikdo brigal za kaj takega, tudi
. ne klerikalni osrečevale? ljudstva.
No, vsaka stvar ima svojo lepo in gr-j) »iran; upajmo, da bode imelo oživlje-njetega vprašanja tudi obče koristi.
Priznavam rad, da se godi marsikateremu kolonu presneto slabo, ali marsikateremu posestniku v razmerju tudi nič boljše; saj vidimo dan na dan, kako se število veleposestnikov krči in v kakšnih denarnih stiskah se isti nahajajo, če tudi ni vsemu temu zapravljivost kriva, kakor je trdil g. poslanec Fon pri omenjeni konferenci.,   . •       . .   .   .   ¦
Današnji čas stavi pač na posameznika večje zahteve, in vsak si pač skuša pomagati, kakor si pač zna in more.
Ravno tako ne drži trditev g. dr. Bre-clja, da so koloni cerkva v ugodnem položaju in zadovoljni; večkrat se je vže pisalo po časopisih ,o krivicah in o ode-ruštvu. katero morajo tudi taki koloni trpeti. Ako bi hoteli;v tem ozirti raziskovati. bi nabrali nmogo zanimivega gradiva.
Ponavljam: vsak si pač pomaga, kakor zna in ve..
In žal, si mnogi ne znajo pomagati, kakor bi morali, to je tudi krivo, d:« je kolonsko, vprašanje res važno in potrebno spo-polnitve..
Posestvo mora pač donašati gotove dohodke, da redi gospodarja in kolona. Ako je posestvo racijonelno in umno urejeno, donaša več in gospodar in kolon lahko.izhajata; ako je slabo urejeno in celo zadolženo, seveda potem prede huda zopet gospodarju in kolonu.
To se je pri oni konferenci tudi pov-darjalo, da so najbolj nezdrave razmere na gospodarstvih, kjer ni pravega strokovnega znanja in dobrega vodstva.
Na Nemškem se je pred letom skončala jako zanimiva statistika: vodilo seje knjigovodstvo na večjem številu malih in velikih posestev skozi par let, da se dožene rentabiliteto teh posestev in vspeh je bil sledeči: najugodnejši dohodek je bil od 4'/ in povprečni pa \r/r; večina posestev je bila pasivna.
Pri nas bo sicer to razmerje vsled milega podnebja, ko se pridelava skoraj skozi celo leto kaj, ugodnejša ali v redkih'slučajih popolnoma ugodno.
Vzemimo za vzgled ta-Ie slučaj: posestnik ima premoženja 200.000 K, to mu donaša, v ugodnem slučaju bruto br/< , torej 12000 K na leto. Sedaj naj odbije davke, zavarovalnine, poprave, potrošek za razne kmetijske potrebščine, kakor umetna gnojila, orodje, modro galico itd. itd,, skrči se mu ta znesek presneto in pride na okoli 4'/ čistega dobička; sedaj naj pa ta znesek deli na pol s kolonom, kakor se predlaga pri reševanju tega vprašanja; ostane mu torej 2(/<, t. j. štiri tisoči kron. ne uštevši pri tem svoj trud in delo.
Ako pa premoženje proda, naloži lahko denar po 4'/« in tudi 5(/< popolnoma varno in je pri tem še popolnoma prost s svojim časom, hi koliko posestnikov ni pri nas, katerim se godi tako, če še ne mnogo slabše!
Delavske mezde so poskočile v zadnjih dvajsetih letih za 1—1'/2 K. ravno tako je poskočila za polovico in še več vrednost zemljišč, cena pridelkov pa je skoraj ista. to je važen moment, ki se po navadi prezira in ki provzročuje marsikatero gospodarsko krizo in neznosni položaj gospodarja in kolona .
in te hibe. ki nam jih kaže veliko posestvo, se ponavljajo v tem večji meri med kmetom in kolonom, ki se s trdovratnim konservatizmom drži podedovalnih navad svojih prednikov in ker ne zna ali noče računati
Kdo je pa kriv temu, ako prevzame kolon prostovoljno od oderuha, ne gospodarja v rejo gotovo Število komaj izleglih piščet s pogojem, da mu na jesen vrne polovico tega števila odrasle perotnine; ali da prevzame v izrejo telico v vrednosti 120 K in povrne v drugem letu dotičniku kravo vredno 320 K in tele, zadovoljivši se s polovico dobička pri kravi ti j. 100 K?
Kdo ga sili, da sploh sam pogostoma strašno neracijonelno gospodari? N e-v e d n o s t.
To so tudi v glavnih potezah moralni momenti, kateri vplivajo na sestavo ko-lonskih pogodeb in na taktično stanje gospodarskih odnošajev teh krajev; seveda razmnožijo sliko takih pogodb tehnične potrebe tega ali onega kmetijskega obrata in tako pridemo do neštetih načinov pogodb, ugodnih in neugodnih za gospodarja ali kolona ali za oba dela, da se iz tega kaosa še ne da določiti, kaj pomeni beseda kolonat, in še težje, kako odpornoči, da se ugodno reši to vprašanje.
Ta kaos, te razmere naj uredi torej zakon, po katerem bi bilo izključeno vsako izkoriščanje ali bolje rečeno oderuštvo v kolonskem razmerju?
Najprvo moram omeniti, da je velika večina kolonov s sedanjim stanjem zadovoljna in da dobro izhaja; to priznavajo koloni sami in njih »zaščitniki«.
»Die Gesetze sind, um umgangen zu werden,« pravi nemška prislovica, ki bi prišla v našem slučaju zelo v poštev.
Zakon, in še tako popolen, ne more seveda vsebavati odpomočkov za vse potrebe in se mora omejiti na nekatera glavna določila; zato pa bi se morale v večji meri prilagoditi kolonske pogodbe zakonu in s tem bi izgubile popolnoma svpj značaj, ker kolonsko razmerje ne sloni le na pisanih določbah kolonskih pogodb, ampak ima svoj izvor v mišljenju in duši ljudstva, ki se izraža na zunaj v tistem po-
sebnem patrijarhalnem razmerju, ki vlada med gospodarjem in kolonom in enako med poglavarjem kolonske družine in posameznimi člani iste.
Poznam mnogo družin v Furlaniji, kjer je. tako razmerje najbolj razvito, ki šteje po 20 in več članov, t. j. več sorodnih družin v eni in ki složno in skupno žive, vsi za enega in eden za vse, ali tudi med bogatimi in inteligenti se nahajajo taka razmerja.
To se mi zdi potrebno omeniti v boljše imievanje mojih trditev. (Konec pride).
Iz deželnega zbora.
iz XVI. seje.
Kakor se zmeni med seboj večina.
28. točka dnevnega reda te seje je obsegala dovoljenje zneska 20.000 v podporo raznim dobrodelnim zavodom gledč na 60 letni cesarjev jubilej.
Faidutti je povedal, da pedcijski odsek v tej stvari ni prišel do nikakega sklepa ter vpraša, če se da deželnemu odboru konkretni nalog gledč razdelitve te svote med zavode.
Bombig je rekel, da naj se prepusti kriteriju in bistroumnosti!!!) deželnega odbora razdeljevanje podpor.
Faidutti je zahteval še dalje, da naj deželni zbpr določi, katerim zavodom se imajo dati podpore. On je bil član peticij-skega odseka in ve, dr je bi l(r a z govor o tej reči v odseku prek i-n j e n, da se pusti posameznim klubom čas. da pridejo^ predlogi ter se o teh ze-dinijo. Na to odsek ni bil več sklican in klubu laške ljudske stranke ni bilo naznanjeno nič, kaj mislita kluba večine. Bom-bigev predlog je torej predlog klubov večine in ile odseka.
Gregorčič je potrdil, da Bombigev predlog res odgovarja sporazumu med kluboma večine.
Pajer je dal na glasovanje Bombigev predlog kot predlog peticijskega odseka.
Večina, laški liberalci in slovenski klerikalci, glasujejo za predlog, ki je tako sprejet.
Bugatto kriči: »To je,monstruozna nepostavnost« ali večina mu odgovori: Večina je tu, ki odločuje.
Na proteste s strani Jaške ljudske stranke se je oglasil še Pajer, rekoč: >. Deželni zbor stoji nad odsek i t e r m o r e o d s t r a n i t i v s a k o f o r-m a I n o p om a n i k 1 j i v o s t.«
Bugatto na to: »Potemtakem smo tukaj vsi nepotrebni. Pošljite vse domov! Na tak način zadostuje za deželni zbor Reccardini z 1$ marijonetami«.
Deželni zavod za zavarovanje goveje živine.
Pettarin je bil poročevalec o računskem zaključku deželnega zavoda za zavarovanje goveje živine.
Faidutti je omenil, da ta računski zaključek ne potrjuje lepih nad, katere se je stavilo v ta zavod. Računski zaključek kaže 3375 K za upravne troške, vseh t roško v izkazuje 39.004 K, dohodkov pa 31.489 K, torij deficita 751S K: da se ga krije, treba deželnega prispevka.
Ta deželni zavod je torej p a s i ve n, Pettarin pa je vsejedno trdil, da je xavod
cvetoč!! Gospodarji in kmetijski organi-, zatorji pri deželnem odboru so pač taki,' da se jih drži povsodi polom!
200.000 K za Gorico in goriški župan.
Laški liberalci so imeli večkrat za norca laške klerikalce. Marsikatero so jim napletli. Zato pa so laški klerikalci zagodli jedno laškim liberalcem in Še posebej goriškemu županu v tej seji. 300.000 K v 10 obrokih po 30.000 K so predlagali odseki prispevka za goriški vodovod. Vstal pa je laški klerikalni poslanec Gas-ser in predlagal, da naj se zviša ta znesek na 500.000 K. Bombig se je uprl temu in sprejet je bil predlog odseka za 300.000 K. Lahi so se gledali malce čudno, Fon pa je bil ob tej priliki pokazal svojo pravo naravo: za norca je imel jedne in druge!
Vol tev članov v kuratorlj deželne hipo-tečne banke In delegatov za deželno komisijo za osebno dohodnino.
Na dnevnem redu so bile te volitve in pripadajo deželnemu zboru. Ali večina ni hotela teh volitev v zbornico, marveč jih je o d s t o p i I a deželnemu odbo. i, da se lepo pomenijo in zedinijo med seboj laški liberalci in slovenski klerikalci!
Začasna ureditev finančne uprave deželnega zaloga za leto 1910.
»Za začasno ureditev finančne uprave deželnega zaloga za leto 1910. se je sklenilo sledeče:
L Deželni odbor je pooblaščen, ugotoviti in izplačati tekom leta 1910. in do definitivne potrditve proračuna deželnega zaklada za tekoče leto vse prispevke in podpore dovoljene tekom sedanjega de-želnozborskega zasedanja *. zapadejo in ki so izplačljivi tekom gori navedene dobe in postaviti dotična izplačila na breme uprave leta 1910.
II.  V to svrho se dostavijo na razpolago deželnega odbora do dobe ad I. sledeči krediti in sicer           .
redni        izredni pri pogl. M. Upr. stroški 13.500        '— »    »     IV. Kmetijstvo    9.000     45.950 »   »     VI. Zdravstvo    2.152    264.640 »    >      VII. Dobrodelni .......            zavodi            800     —
»   »  - Vili: Uk in izobrazba         23520    19590 »   »     IX-. Javna dela    —       621.087 »   »     XI. Deželni dolgovi                1.500     '  — »   »     XII. Razne podpore ¦—   85.100
skupaj kron   50.462 1,036.367
III.  V pokritje, potrebščine adll.,v skupnem znesku 1,086.829 K m redne ne* pokrite potrebščine, izvirajoče iz proračuna za leto 1910 v znesku, 68.627 .K torej v kritje skupnega zneska 1,155.456 K je deželni odbor pooblaščen: a) dvigniti iz upravnih prebitkov iz leta 1907 in 1908, in ki so bili sedaj vporabljeni rza nakup stavbišča za deželni dvorec in za gradbene troške deželne umobolnice skupni-znesek 500.000 K in b) dvigniti maiijkajpr Čih 655.456 K, skupaj 1,155.456 K iz tekočega računa in po najbolj mogoče upnih razmerah pri kakem kreditnem zavodu.
IV.  Naroda se deželnemu odboru, da v prihodnjem zasedanju zopet predloži deželnemu zboru proračun deželnega zaloga za leto 1910; v t e g a b o d e v s.p re-j e t i prispevke dovoljene v te m deželnozborskem zasedanju in troške za provizorično založbo razkaza-uega primanjkljaja skupno s konkretnimi
predlogi za definitivno   in   realno kritje troškov deželnega proračuna.
V.  Naroča se dežememu odboru, da obrazloži c. kr. vladi neštevilne potrebe dežele in da pri tej* prilik: razkaže obupni položaj deželnih, okrajnih In občinskih financ kakor tudi to, da so avtonomni čini-telji vseskozi nezmožni prispevati še nadalje za javno-koristna dela.
VI.  C, kr. vlada se nujno poživlja, da pospešuje s primernimi sredstvi iz državnih zalogov ekonomični razvoj dežele.
VII.  Uvažuje ogromno finančno škodo, napravljeno deželnemu zakladu goriškemu s tem, da še je nepravično razdelil dohodek povišane erarne davščine od žganjin, določene z državnim zakonom z dne 8. julija 1901 drž. zak. št. Š6, se c. kr. vlada nujno poživlja, ukreniti kar treba, da se pri razdeljevanju deželnih preodka-zov in državnih sredstev upoštevajo posebne koristi in potrebe, kakor tudi davčna moč in potreba primernega ekonomičnega razvoja dežele Goriško - Gradi-ščariske, kar je deloma že pripoznala c. kr. vlada v proračunu za leto 1908.
VIII. Z ozirom na ogromno nerazrne-rje med obdačbo, ki jej je podvržen vsled erarskih užitnin in avtonomnih doklad z jedne strani najvažnejši pridelek dežele; to je vino in z druge strani pivo, ki se skoraj izključno uvaža iz drugih dežel;
uvažuje obupni položaj deželnih financ in da je nemogoče še nadalje poviševati deželne naklade, ki so skupno z občinskimi in okrajnimi nakladami najvišje v vsej državi;
z ozirom na to, da je nemogoče iztak-niti druge vire dohodkov v kritje letnih primanjkljajev deželnega proračuna vsled dejstva, da je država pridržala vse dohodke, ki kaj donašajo, za svoje potrebe:
poživlja se c. kr. vlada, da privoli izrednim potom v to, da se sedanja deželna davščina na pivo poviša na 8 K od hektolitra.«
Ali ste jih slišali?! To je stok in jok! Kakor so morali začetkom zasedanja deželnega zbora potrditi naše prejšnje trditve, da je dežela na robu finančnega propada, tako so morali storiti to tudi na koncu zasedanja.
•* P r i m a n j k f j a j a je 1,155.456 K. — 650.000 K bodo iskali posojila.
Dovoljene podpore se imajo izplačati pod dano previdnostjo.
Konštatirali pa so zopet:
O.obupni položaj deželnih financ;
2). avtonomni činitelji so n e z m o žni, prispevati še nadalje za javno - koristna dela;
3). nemogoče je še nadalje poviševati deželne naklade, ki so z občinskimi in o-krajnimi najvišje v vsej državi;
4). da je nemogoče iztakniti druge vire dohodkov v kritje letnih primanjkljajev deželnega proračuna.
Kaj to pomeni? — Popolni polom deželnih financ!
S konstatiranjetn tako žalostnih dejstev je nehalo zasedanje.
Priporočamo našia rodbinam
oče, odkod  pa  vzamete to 11 ko j denarja?« In očanec je rekel:  »Saj to tudi mene skrbi!« . .-.
V deželnem zboru pa niso nič popra-ševali, od k o d v z e t i? Šli so in sklenili, ako sploh kdo kaj posodi, da vzamejo na posodo. Tik pred katastrofo! Za letos bodo iskali še 650.000 K posojila, za prih. leto pa bo treba n a j b r ž e* p o v i š a n j a deželnih doklad za 40'/*. — Lepa perspektiva za le*,   bodočnost!
Ko so delili na desno in levo, je vprašal nekdo: »Za božjo voljo, kaj delate? Kje pa vzeti toliko denarja«?
Modri deželni oče je odgovoril: »A, saj tako ne bo treba vsega izplačati.«
Kateri pa bodo tisti, katerim se ne izplača?! Pač le Slovenci!
Od zapadlih podpor do konca 1909. je bilo 9 desetin slovenskih. V Furlanijo se izplača vse.
Pa tudi poskrbijo v deželnem odboru, da se lahko vse izplača. Pišejo jim, kaj treba storiti, da je hitro vse periektn©; tako, da se more izplačati podpora. Za Slovence se ne briga v deželnem odboru nihče.
Pettarin dela, kar hoče. Vidimo veliko skrb za Furlanijo, slovenske prošnje pa prihajajo nekompletne pred deželni zbor, odkoder romajo nazaj v prah deželnega odbora.
Slovenska deželna odbornika Berbuč in Gregorčič pa se tudi nista nikdar pobrigala, da bi opozarjala ljudi, kaj treba narediti, da podpora ne zastari.
Sedaj je velika baharija na dnevnem redu klerikalnih kolovodij. Vse so hoteli zadovoljiti in še kaj pridobiti. V strogo strankarske svojesvrhe dovoljeni denar že dobe izplačan — kdaj se izplačajo druge svote, to pa je veliko vprašanje!
Naložilo se je deželnemu odboru, da naj izplačuje s previdnostjo. Kaj se to pravi, menda razume vsak.
Nič drugega ne rečemo tu, samo to-Ie: Občine, društva, vsi prizadeti, poskrbite, pa hitro, da bo vse narejeno, kakor potrebno, za izplačilo dovoljenih podpor. —: Potem bomo videli, kako se bodo ,— izgovarjali!!
se ni udeležil mažarskega plesa 1 K. -Prijatelji, kateri so se udeležili njegove prihodnice v gostilni »pri cerkvi« 1 K 36 v. — Hvala darovalcem! V posnemanje!
kljub iskanju posojil, kljub okoliščini, da
ni nikjer novih Meftov - vendar
m polno podpor na desno ii levo.
Odkod pa denar? »A, saj ne bo treba vsega izplačati!«
Mlada, neizkušena gospodinja hodi po kuhinji pa gospodari po svoje. V kuhinjske knjige gleda pa vzame tega toliko, onega toliko, odrejuje na vse strani to in ono, kakor da bi bila izkušena; skaže se slabo gospodarstvo in veliki troški. Nič ne v-praša, odkod naj se jemlje.___
Tudi v deželnem zboru niso nič vprašali, o d k o d naj se vzame. Kdor ima, tisti naj razdeljuje, ne tisti, ki nima nič.
Očanec je ležal na smrtiii postelji pa poklical Je sebi notarja. Zapuščal je temu toliko, onemu toliko, pa zopet tretjemu itd. Notar je pisal, slednjič pa le poprašal:«J a,
Škandal vseh škandalov!¦— Zgodovinski dan je postal dan 20. februarlja 1910.
Na ta dan je šel slovenski deželni poslanec in deželni odbornik dr. Hinko Ste-pančič na zborovanje »Lege«, najhujšega laškega agresivnega društva, ki hoče našo deco raznaroditl.
»Ciriimetodarijo« v »Slovencu« je najbolj ume! dr. Stepančič: šel je na zborovanje »Lege«, ker tam se lahko najbolje udejstvi »Slovenčeva Cirilmetodarija«!
Družba sv. Cirila in Metoda.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici bo imela v nedeljo, dne 27. t. m. v hotelu pri »2latem Jelenu« svoj letni občni zbor. Začetek ob 2. uri popoldne. Prosi se obile udeležbe. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, vršil se bode pol ure pozneje občni zbor z istim dnevnim redom ob vsakterem številu članic. K obrambenemu skladu se je prijavil tudi g. Josip Bregant, pisarnovodja pri odvetniku dr. Levpuščeku v Gorici. — Naprej!
Za družbo sv. Cirila in Metoda K-4— nabrai g. Izidor Nanut v gostilni pri gosp. Lutmanu v Št. Andrežu.
Podružnica sv. Cirila in Metoda v Komnu sklicuje redni občni zbor na nedeljo, dne" 6. marca ob 3. uri popoldne v sobi »Bralnega društva« v gostilni g. J os. Kovačiča. — Dnevni red: 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo blagajnika; 3. Volitev odbora; 4. Morebitni predlogi. — K obilni udeležbi se vabi ude in neude.
Podružnica sv. C. in M. v Lokavcu sklicuje občni zbor dne 27..t. m. v občinski-hiši ob 3 pop. Vabi se k obilni 'udet&žtii."
- Iz Sv. Lucije. & Ustanovnih*) 2(j <K je • plačala podružnici družbe sv. C. in fa.ia.' baško dolino g. Gizela Jevšček,- učiteljica na Ponikvah. G. Marica Pcrfh,i'učite1§ic.a na Grahovem, je izročila dosedaj nabrani znesek 47 K. Znesek zadostno priča, da se je g. poverjenica potrudila, da je zbrala med priprostim, ubožnim a narodnim ljudstvom tolik prispevek. Hvala ji! Gospica Rafaela Gomišček je vplačala 10 K, katere je darovalo podružnici pevsko in bralno društvo v Podbrdu, za kar bodi omenjenemu društvu izrečena zahvala. — V zgled drugim^ fantom, bodi narodni Bizjak Lenart v Podbrdu, kateri se za prekori-stno družbo žrtvuje. Čast mu! Podružnica dobro vspeva, kar nam priča, da ima ba-ška dolina še dosti vnetih rodoljubov, -r Pri Sv. Luciji se zbira en kamen k pre-potrebnemu obrambnemu skladu.
Iz Lokavca. — Tukajšnji podružnici sv. C. in M. je izročil gosp. Vekoslav Slo-kar 4 K, ktere so darovali: g. Avgust Kovač za prihodnico iz Ogrske V64, isti,ker
Domače vesti.
Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Dr,
Al. FTanko, odvetnik v Gorici* izročil 19'84 K:< k,ar je potegnil iz deželne blagaj-lie kot bivši deželni poslanec. Mat. Rutar, višji sodni svetovalec v Gorici, izročil di-jete z dne 27! dec. 1909 v znesku 9'84 K; Andr, Gabršček istotako 9'84 K dnine za en dan dežel, poslanec. — Obitelj g. Ant. Križnica, župana v Kanalu, v blag spomin na preminolo hčerko Mirico g. Fr. Gorju-pa v Kanalu namesto venca na krsto. — Nabiralnik v gostiini Alb. Mašera v Kobaridu je dal 4.94 K, doslej skupaj 39'64 K. Neimenovan št. 9 je dal 2 K. — Na račun mesečnine je prišlo 8 K in 28 kg ohrovta.
Živeli darovalci!
Smrtna kosa, — Umrla je v Gorici po dolgem bolehanju gospa Alojzija Bo-štjančič, rojena Cla.uss. Mlado, po komaj enoletnem zakonu, polaga v grob neizprosna sušica. Razžaloščenemu g. soprogu naše iskreno sožaije!
Maturo so napravili na gimnaziji v Gorici koncem prvega tečaja: Avg. Bra-tina z Otlice, Lud. Bresan iz Podgore, V. Lestan iz Orehovelj, Franc Marčelja iz Krmina in Kamilo Miheljak iz Laškega trga na Štajerskem.
V Gorico je premeščen finančni tajnik Dalla Rosa, dosedaj vodja finančnega nadzorništva v Pulju. Mož je doma s Tirolskega ter zna samo nemško in laško. Kako bo opravljal svojo službo pri nas brez znanja slovenskega jezika? Prote-stujemo proti večnemu importu ljudij v finančno službo, ki ne poznajo našega jezika.
»Caruso in Charles.« — Predstavi »pri Jelenu« bosta še dve: danes in jutri zvečer. Igra cela družba. Program no v. Pričetek ob 8. zvečer.
Pozor! Slavno občinstvo se tem potom še enkrat opozarja, da se nahaja ma-nufakturna in modna trgovina »Ivančič & Knrinčič« v novih prostorih v Gosposki ulici št. 11. — Občinstvu bodi povedano,1 da so prejšnji lokali v Nadškofijski ulici št. 5. sedaj v drugih rokah in da nima tvr-dka prav ničesar več tam, naj se torej si. občinstvo ne pusti begati od nikogar. V slučaju kake pritožbe že uredi tvrdka svoje korake.
V  Gorici za Trst, na Dunaju proti Trstu. — To sta moža Gregorčič in Fon! — V goriškem deželnem zboru sta glasovala ta dva junaka z a Trst kot sedež laškega vseučilišča brez vsakega »junkti-ma« s slovenskim vseučiliščem. Na Dunaju morata biti pa proti Trstu in za »junetim«.
»Zveza južnih Slovan ov « se je bavila v seji 24. t. m. tudi z laškim vse-učiliškim vprašanjem; izreklo se je obžalovanje, da so se zastopniki S. L. S. v goriškem deželnem zboru postavili na stališče, ki nasprotuje sklepom »Narodne zveze«. Sklenili so obrniti se v tej reči na »Slovenski klub«.
Predsedništvo »Slovenskega kluba«, v katerem sta tudi Gregorčič in Fon, je izjavilo, da se klub drži trdno znanega sklepa »Narodne zveze«, ki se izreka proti Trstu kot sedežu laškega vseučilišča iu ki zahteva »junetim« s slovenskim.
Jugoslovanska delegacija na Dunaju je torej solidarna v tem vprašanju.
In kakšno vlogo igrata pri tem Fon in Gregorčič?! — Škandalozno, kar ti ljudje počno.
Nesrečni goriški Slovenci, da imamo taka dva moža--za poslanca! Tako smešnih politikov pa tudi tako škodljivih Še ni bilo na Slovenskem!
»Zveza južnih; Slovanov« in »Slovenski klub sta ju obsodila. Ce bi kdaj držala * nase, bi odstopila!'
Nadškof in knez pa laški klerikalci. —
Med nadškofom in knezom ter laškimi, klerikalci vlada polna harmonija. Pokazalo se to dovolj očito v dež. zboru. — Prost Faidutti je hotel odstopiti od predsedstva društva »L' Unione politica popo-lare«, ali občni zbor, ki se je vršil v ponedeljek, je naprosil prosta, naj ostane še nadalje predsednik. Deputacija treh članov je šla k nadškofu, ki je povsem odobril postopanje laških klerikalnih poslancev .v deželnem zboru ter rekel, da nima nič proti temu, da bi bil prost zopet predsednik, da celo želi, da se to zgodi. — Prost je na to sprejel predsedstvo ter se na občnem-zboru v toplih besedah zahvali« za to nadškofu.
Med njim in laškimi klerikalci je torej polna harmonija; ne pa tako na slo-r venski strani. Laški duhovniki so se n. pr. glede predloga o računih cerkvenih občin v dež. zboru vsi odzvali nadškoio-vemu povabilu s protesti — slovenski pa ne! — Znan je nastop Gregorčiča proti škofu v dež. zboru ob glasovanju za deželno hranilnico. Škof je ta nastop in zvezo obsodil. Poročajo nam, da so nekateri duhovniki bili res ogorčeni, ali več je takih, ki so odobrili Gregorčičevo postopanje, češ, da bo »deželi v korist«, kakor je rekel neki hud petelin v goriški okolici!
Iz društvene prakse ali komur tiče!
-  Iz, mesta: Nekoč je napravil nekje predsednik nekega društva korak, ki se ni s-trinjal s pravili dotičnega društva in vsled katerega je trpel vgled društva. Predsednik se ni zavedal svojih dolžnostij napram društvu in zato so odložili vsi odborniki svoja častna mesta, a bili pri izvanrednem občnem zboru vsi izvoljeni razven — predsednika. Ali hočemo še jasneje govoriti po 20. februvariju 1910?!
Gregorčič in laški klerikalci. — Na občnem zboru »U Unione politica popo-lare« je poročal Faidutti med drugim tudi o pogajanjih z Gregorčičem glede skupnega nastopanja »katoliških poslancev« v dež. zboru. Pisali so Gregorčiču pismo, k a t c r e g a p a n i nič v p o š t e v a I in t u d i n i d a 1 n o b en e g a o d g o v o r a. Štirje dekani, 2 Slovenca in dva Laha, so šli k njemu. Rekel jim je, da se ne more vezati s komur bodi, da hoče imeti prosto roko ter da bo že o tem govoril s Faidut-tijern. Govoril pa ni. Dekani so pisali Gregorčiču pismo, da naj naznani izid pogovora s proštom, pa jim ni nič odgovoril. To so naznanili laškemu klubu.
—  Kaj jim hoče odgovarjati, ko je bil pa zvezan na življenje in smrt s Pajerjem že od poprej, kar je pokazal tudi pri volitvah, ko se je pehal za laške liberalce po Brdih in je šel sam v Gorici glasovat za laške liberalce z odprto glas.ovnico. To so vendar vedeli! No, čemu ga hodijo po tem se-kirat?!
»Spomenica sv. očetu Piju X. in prošnja za slovansko bogoslužje v tržaško-koperski in poreško-puljski škofiji.« — Tak je naslov te spomenice, ki je obsežno, pregledno in temeljito delo. Obsega 60 strani, tiskana je v Pulju. Spomenico podpisujejo občine* korporacije ter posamezniki, potem se jo pošlje v Rim.
Spomenica prosi sv. očeta: Blagovolite ukazati sledeče: 1) Da se hrvaškemu in slovenskemu ljudstvu v tržaško-koper-ski škofiji ne pusti samo edinole poraba slovanskega liturgičnega jezika bodisi že pri čitanju aH petju lista ter evangelija, bodisi pri ostalih delih maše, katere pobožno ljudstvo čuje in spremlja s petjem, bodisi pri blagoslovu, večernicah in drugih cerkvenih obredih — temveč da se povsod in povsem vrne temu narodu slovansko bogoslužje kakor se je to sto — in stoletja godilo in kakor si prebivalstvo še danes želi. 2) Da se vrne hrvaškemu ljudstvu v porečko - puljski šofiii neopravičeno ukinjena raba. slovanskega jezika, v božji službi, temelječa na pravu, dano narodu in rabljeno sto — in stoletja in katero si lasti narod še danes. 3) Da se kmalu ugodi prošnji po onem, kar je navedeno pod I. in 2.
Izidor Colle — aretiran? — Poročajo, da je došla od avstroogrsk. konzulata na Krfu brzojavka, ki naznanja, da so aretirali Izidora Colle, bivšega ravnatelja propadle banke »Popolare Goriziana«. Prodno je prišel na Krf, je bil Colle uslužben baje v Neapelju v neki tovarni.
Na domačih tleh zaslužek slovenskim železničarjem! *-, <Proga^u#n6 <žele#rci0e'> teče odfeta do Maribora po slovenskih tleh. Prav bi bilo, da bi vpoštevala železnica to v polni meril Ali skoro.povsodi ima nemške uslužbence, domači sprevodniki se uporabljajo za najslabše proge, za boljše so Nemci. Pri brzovlakih z Dunaja do Trsta so sami nemški sprevodniki, tudi -pr1-ošeb nfl? 'vlaftih' ^^no^bri^jiceV" 1^ malo Slovencev.    , ,
Delov at i s e m o, r a n a to, rdoseči . se mora in.se tudi lahko doseže, ker so dani zato vsi pogoji, da bodo vozili, dunajski nemški kondnfcterji le-do; M a r i-b o r a in nazaj, od Maribora do Trst a, oziroma iz Trst a do Mar i-b o r a pa naši domači sprevodniki, kateri poznajo naš jezik in ga ne sovražijo/ — Nemški kondukterji naj vozijo rned svojim ljudstvom. Tako se,bode ugodilo prebivalstvu in uslužbencem. Uslužbenci i-majo pravico to zahtevati, kajti slovenski železničar ne sme postati suženj železniške uprave," ampak zaslužek ha nAšh slovenski zemlji mora biti njegov.
V  tem oziru bo treba, da stopijo ine-rodajni faktorji do uprave južne železnice in to stvar ne izpuste iz rok, dokler se ne uraviia. , *                                       v
V  Kalti imajo hudega nunca. Ob času volitev je govoril o liberalcih, da so brezverci, da so proti Kristusu, opice iz Afrike. Tako je govoril v cerkvi. Nato je obdolžil Ivana Humarja, da je zamahnil z roko v cerkvi med njegovim govorom, češ, da bo kaznovan radi motenja vere. Po Kalu, Levpi in tam okoli so govorili, kako da bo Humar kaznovan in zaprt. Bil je zaslišan v Kanalu, povedal je vse po pravici, no, sedaj je bil klican pa na glavarstvo v Gorico, kjer so mu izrekli ukor. — Želja klerikalcev se ni izpolnila in ovaduh je blamiran. — Govorilo se je po Kalu, da je rekel nune, da je v Kalu 10 hudičev ter da }e oni Humar oberhutlič. Humar ga je radi tega prijel. Nune je rekel, da nI tako govoril!! •— Tako, kot Humar, naj bi storili vsi.
Nameravano postajo v Pevmt na projektirani progi iz Gorice v Cervinjan hočejo goriški Lahi na vsak način preprečiti.
V   trgovsko-ob..ni zbornici so zopet govorili o postaji, katero hočejo ob Soškem mostu proti Stračicam na levem bregu Soče. Pravijo, da naredijo tam eksportni trg, živinski trg ter da tam Blizu postavijo tudf novo klavnico. Za Brda, pravijo, zadostuje postaja v Podgori. — Prizadeti čmitelji, znova pozor!
Laški deželni uradnik G. Lorenzoni je imel predavanje v Gorici v »Gablnetio di lettura«. Govoril je o pesniku Pitteriu.— Predno je začelo predavanje, je prišel policijski komisar dr. CasapSccoia ter prepovedal uhod v dvorano; po nekih pojasnilih je smel Lorenzoni predavati.
Od tukajšnjega dragonskega potka je pobegnil dragonec Angelj Kogoj iz Trsta.
V  Vidmu se je sam prijavil oblasti.
Samomor vojaka. — V Gorici se je ustrelil na gradu vojak tamkajšnjega pionirskega bataljona. Ustrelil se je s puško v prsi; prihiteli so hitro vojaki, ali kmalu na to je izdihnil. Doma je bil iz Galicije.
Revolver za dobro spričevalo. — Včeraj so pokopali v Gorici iretješolca tukajšnje gimnazije Marija Pontoni-ja, ki se je obstreiil z malim revolverjem ter umrl. Pravijo, da je hotel imeti revolver ter da so mu ga kupili, ker je sedaj ob koncu prvega tečaja prinesel dobro spričevalo. Deček je imel revolver pri rokah, poskdšal ter se zadel. — Revolver za dobro spričevalo takemu dečku — tudi nekaj modernega!
Odprti lekarni. — Jutri popoldne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliubich. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 27. t. m. do 6. marca t. 1. j               Opozarjamo slav. občinstvo na inse-
rat »Agro-Merkur« in priporočamo, da se poslužuje te zanesljive tvrdke.
; Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici uljudno vabi gg.. odbornike k odborovi seji, katera bode danes 26. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih.
,Jflllwk9-obrlM in gospodarske vesti.
-i Živinski trs. — V četrtek je bilo na živinskem trgu v Gorici 450 prešičev, 140 glav goveje živine in 12 konj.
Postaja Lazaret-Rižan med postajami Dekani in Koper v Trstu se zatvori z dnem 15. marca t. 1.
Moll-ov Seiriliiz-prasek
je za na Idodcu trpeče neprekosljivo sredstvo
katero ima prednost pred  vsemi draKimi C
stičnim! Čistil, kroglicami in prcnCicami.
Gena orig. škatlje K 2-
Ponarejanj« se sodnUsko »asledoje.
Rollo-vo Franc, žganje
ta ribanje Života. - BoJcCins olajsojoCe in ekrepCojoCe sta-tozuano sredstvo proti trOdUJa in prehlajenjo tBak« w«te. Or1*. steklenica K V90 Na prodaj po viseh lekarnah iii mirodilcic.-vh. Glavna lekarna •.- *• * A. MOLL, c. i& kr. dvorni zaloimk, Dunaj,
TucblaubCD 9.
Zaloga v Gorici  v  lekaiuuh:  G. Oristofoletti
A. Gironcoli.
I. redni občni zbor »Primorske So-kolske Župe« se bo vršil v nedeljo dne 27. svečana t. I. v G o r i c i ob 10. uri dopoldne v prostorih hotela Pri zlatem jelenu.
Politični pregled.
Poslanska zbornica se je sešla zopet v četrtek 24. t. m. Najprej je izvolila dva nova podpredsed. Izvoljena sta bila posl. Rbmanczuk z 250 in posl. Conci z 249 glasovi.
Zbornica je nato pričela prvo čitanje rekrutne predloge.¦—• Minister za deželno hrambo Georgi je priporočil, naj bi zbornica predlogo rešila čim prej.
Ebenhoeh: Zbornica mora zakon o rekrutnem kontingentu rešiti pravočasno, da bo mogla tudi gosposka zbornica še pred 1. marcem vsprejeti zakon.
Posl. Giinther je zagovarjal rekriu; .• predlogo. Armada je edini steber enotiv • sti in mogočna trdnjava nasproti inozemstvu. —
Posl. Stranskv je izjavil, da je bil za avstrijske Nemce velezaslužni minister dr. Sehreiner odslovljen od minist. predsednika pod pritiskom »Slovanske enote« in najmanje ob sovednosti krščanske-so-cijahie stranke. Govornik je odločno svaril pred poskusom, ako bi se hotelo odpraviti institucijo nemškega ministra - rojaka. Govornik je izjavil, da se je minister s tem korakom stavil v odločno nasprot-stvo z nemškim ljudstvom. Nemški naci-jonalci bodo iz tega izvajali svoje posledice. —
Rekrutna predloga je bila potem od-kazana vojnemu odseku. Zbornica je nato pričela razpravljati uložene-nujne predloge.
Posl. Grafenauer je utemeljeval svoj nujni predlog glede postopanja uradniškega osobja državnih železnic na Koroškem nasproti slovenskemu prebivalstvu ter je izjavil, da si nočejo Slovenci pridobiti nikake pravice, marveč da hočejo le braniti, da se jim ne odvzame do leta 1907. priznana pravica. Pravico, ki se jo priznava nemškim manjšinam na Češkem, naj se priznava tudi slovenskim manjšinam v alpskih deželah. Doslej se ni bilo pravično nasproti Slovanom tudi tam, kjer so v večini, kakor na Češkem in na Kranjskem. Pretirani nacionalizem Nemcev se mora nekoliko ponižati, še-le potem bo možno govoriti o narodnem miru v Avstriji. Govornik je konečno prosil, naj se njegovemu predlogu prizna nujnost. (Živahna pohvala pri Slovencih). — Seja zopet danes.
Razne vesti.
Podporno društvo za slovenske viso-košoice na Dunaju priobčuje izkaz daril. Z raznih krajev domovine so poslali prijatelji društva podpore. Podpor pa je treba vedno, zato apelujemo na radodarnost rodoljubov, da se pogostoma spominjajo naših dijakov na visokih šoiah na Dunaju.
,; Darove $j?rLjejnL blagajnik Jvan tu*, zar, nadrevident juž. žel. v p. Dunaj HI/3, Reisnerstrasse 27.
V  Trstu bodo igrali jutri 27. t. m. Što-kovo burko »Moč uniforme«. Sodeloval bode orkester 97. pešpolka. Začetek ob 5. popoldne.
Nov slovenski dnevnik v Ljubljani.— Dne" 2. marpaJA L začne izhajati v Ljubljani nov dnevnik »J u t r o«.
»Cullinan«, največji dijamant na svetu je imela angleška kraljica Aleksandra o priliki otvoritve angleškega parlamenta. »Cullinan« se svetlika v modri barvi.
Strah pred lastnimi otroci obvladuje prejšnjega turškega sultana Abdul Hami-da v Solunu, zato jih je poslal v Carigrad. .Princ Abdur Ranim, tri hčere, 8 harem-skih dam in 4 poročniki so že v Carigradu. Ena hči se baje poroči.
V  bolnišnico v Carskem Selu na Ruskem, so prinesli 4 letnega otroka vsega opečenega. Glavna zdravnica Cedrovic je smatrala za- prepotrebno, da se nadomesti kožo ubogega otroka s kožo zdravega človeka. Bolniška sestra Fokine.se je pri-ponudila, operacijo so napravili in s tem rešili otroku življenje.
Dalai Lama je zapustil Tibet in že prišel na indijsko mejo. Z njim so še drugi vplivni Tibetanci. Lasso so namreč zasedli Kitajci, požigajo samostane in more redovnike. Lassa je glavno mesto Tibeta, ima 50.000 Ijudij od katerih je zelo velika večina budističnih redovnikov. Dalasi Lama je poglavar in Časte ga vsi kot živo včlovečenje boga Bude. Tibeta se hočejo polastiti Kitajci, kar pa ne bo po volji Angležem, ki tudi iztegujejo svoje prste po Tibetu.
Ljubljanski Škof obsojen. ¦— Ljubljanski škof je potreboval 400.000 K posojila. Po inženirju Rothu v Celju je dobil škof posojilo na Dunaju, katero je preskrbe! dr. Bath. Rothu je bil obljubil za posredovanje 500 K. Ali ko je škof imel denar, je »pozabil« na Rotha. Roth ga je tožil in ljubljanska sodnija je obsodila škofa na plačilo 500 K z obrestmi vred iu pa troške mora poravnati. — Lepo drži besedo ljubljanski škof!
V   Filadelfiji v Ameriki je izbruhnila slpOšiia stavka med vozniki cestne Železnice. Stavkujoči se poslužujejo tudi dina-rnita, izkopati hočejo vodovodne in plinarne cevi. Cele bitke so po ulicah, mnogo je ranjenih. 300 cestnih vozov je že u-nicenih.
Šei največjega časopisa na Angleškem »Times« je umrl. Imenoval se je Ar-tur Walter. Sedaj postane šef sin umrlega, John Walter, dosedanji korespondent »Times« v Madridu.
Dvoboj. — V Budimpešti je prišlo do dvoboja na sablje med državnim poslancem Teckom in huzarskim nadporočnikom Dines. Prvi je lahko ranjen na roki, drugi težko na glavi.
Herve, urednik protivojaškega lista »La Guerre Soziale« v Parizu, je bil pred porotniki obsojen na štiri leta ječe in sicer radi članka, v katerem poveličuje apaha Liabeuf-a, ki je svoj čas ustrelil enega redarja in ranil tri druge. V članku pravi Herve, da manjka meščanstvu in delavstvu energija jn neustrašenost Liabeuf-a.
Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe C. in. m.!
Mali oglasi.
Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsolneJSl se raCona ia vsako besedo $ v t a. Najpripravnejie, lnseriranje sa trgovce in obrtnike,,
t„*»,n ^"H0.1^?1*^ ^ovcev«» obrtnikov v Goriol, katerih na deželi (In celo v mestu) nihče ne poinn, ker n.lcjer ne Inserlrajo. Skoda ni majhna.                      '
Ha sfanraje in hrano ver«ff^
von slovenski in nemški. Naslov pove niše upravništvo. ,
MiildNlift W ie dovršil 3 razr- realke, želi miamifib, ai<ssta v trgovini. + Naslov pove naše OpravniStvo.
SO.
Dobra poceni zdrava
mora biti resnična kava za družino. *&<> je pa ŠKathreiner SKneippova sladna kava, toda le tedaj, kadar je gospodinja previdna in pri nakupu izrecno povdarja ime DCathreiner in vzame le izvirne zavitke s tem imenom in s sliko župnika šKneippa kot varstveno znamko.
Sans souci
najboljša tuzen^ka zaamka napravljena po irancoBkem načinu.
Granit cremant, Carte d* Dr, As« spumante.
Gennaro Ossoinack — Reka
odlikovana klet šampanjca. Ceniki na zahtevo gratIs.
Izšle so ravnokar
nove gramofonske plošče s
komičnimi, pevskimi in godbe-
nimi komadi.
Dobe se po ceni
priBatjel-u
Gorica, Stolna ulica 3-4.
Cenike se  razpošilja  f ran ko.
Proda se
500 cepljenih vrtnic
raznobarvnih.
Obrniti se je na Josipa Čebron Rihenberk.
Tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša preljubljena soproga, hči in sestra, gospa
Alojzija Bostjančič roj. Clauss
»*
danes popoldne po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnke bode v nedeljo, dne 27. t. m. ob 3. uri popoldne izpred hiše žalosti Via Alessandro Manzoni št. 15 na tukajšnje pokopališče.
GORICA, dne 25. svečana 1910. . Julija, Elvlra, Alfred,               Avgiist in Sofija W«iss,                 Josip Bostt>nČte,
sestri in bmt.                                  »tal«. ¦                                     w>pn*.
Za sedem deklet je plesala Jolanda na štrajh ko igrala vojaška je banda. Pa orgljice tudi in tudi klavir Jolando.so spraviti v plesni nemir. Jolande ni več, — zapustila samo je par nepokvarjenih čevljev
J. Medved, Gorica
Tekališie, Josipa Verdi it. 32.
Lekarna  Cristofoletti ? ma- na i-ma.
Trsiino (Stokitiero) Jetrno olja. Poiebno sredstva proti prsnim bolet-
Dim in splošni telesni slabosti. Iivirna steklenica tega olja naravno-rraene bane po K 1*40, bele barve K 2. Trskino feletnato Jetrno oUe. Raba tega olja je sosebno priporo5-Ijiva o) rokom   in  deSkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino Jetrno  olje se Vernim jodecsm. S tem oljem' se ozdravijo y kratkem času z gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. ud.
":.—....."..¦ '-=  Cen« ene steklenice je i krono 40 vinarjev.  ========
OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Horvegije, preiiCe se vedno v mojem kep. laboratorija,
predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamCiti svojim   (6,  odjemalcem glede čistote in
=====   stalne sposobnosti za zdravljenje.   =======
Criatofolottljava pijača Iz kina In žsloza.
NajboljSi pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. =   Ena steklenica stane I krono   60 vinarjev.   ==
g = 5500 = |
not. potrjenih zdravniških in privatnih
spričeval potrjujejo, da najuspešnejše
odstranjujejo
KaiserjeVe
prsne karamele
— z  znamko  treh   smrek —
Kašelj
I hripavost, zasliženost, katar, brcni in oslovski kašelj.
Zavoj stane 20 in 40 vin. Doza «0 vin. Dobi se v lekarnah A. de Gironcoli — I Gorica, I. Cristofoletti — Gorica, Rug-giero Kiirner — Gorica, G. E. Pontoni j — Gorica, L. Gliubich — Gorica, v | mirodilnici E. Mazzoli Gorica, v le- j j kavni J. Hita — Vipava, Maks Kozover i -   Ajdovščina, L. Jursche — Ajel.
A. vii. Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
oelika zaloga =
Agro-Merkur
v Ljubljani.
C|r»ac!i)i pposiori Uai>ez ^Miuo$a ulica štefl. 8. Podružnica Trst, ulica Stadion št. 3.
Skladišče  in   kleti   v   Ljubljani   in Trstu.
Agro - Merkur je trgovcem  in gostilničarjem   itd.,
zadrugam, društvom  itd. najboljši vir za nakupo-
= vanje blaga ==
l*OZOIX! Umetna gnojila, gaiica, žveplo, krmila, semena, stroji in orodja. POZOR!
Vina,  štajerska, istrska, dalmatinska,  dolenjska, goriška,   vipavska,   zajamčeno
pristna vina! — Sir, maslo. Žita, moka, olje. itd.
Agro-Merkur preskrbi sploh vsako blago. — Agro-Merkur kupuje vse pridelke ;   in izdelke.   zz==
Cene najugodnejše !                                             Postrežba točna J
Zahtevajte pravila,  cenike,  ponujajte svoje  pridelke !
5@S
MIZARSKA ZADRUGA V SOLUNU,
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir   "            r^.|  l"|-g|~r-                  Žage v Soteski
Gorica drž. kol. — Sojkan      * -^-^T"**^r- *¦        ^ast verS|<ega zai0ga).
oljkfnega olja | Osrefliije Toistvo: Ttst, Yia Aella Casermalt
prve vrste                ,
iiaj&oljiib tvrik iz Istre, Dalmacije, Malfette, Bari in Niče
[       i prodajo-'na drobno in debelo.
Prodaja aa drobno: Kron —'96, 104, 112, 1"20, f28   136, 1*44, 160, 480, 2~  2*0, za luči po 72 vin.                    .
-------     Na debelo cene ugodne.     -------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do   popolne ..vporabe:olja;  po
vporabi se spst zameni s polno. Pravi  vinski   kis  in  navaden.  Zaloga I
•3*
mila in sveč.
Cene zmerne.
Interarban. telef..- Gorica it. 74, Trst št. 1631. — Tel.: Zadruga, Used. A. 8. C. Co3e v. Edit. Zaloge: Solkan;   Trst, Via   della scaserma 4;
Reka, Via delie Pile št. 2; S pije t, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo  400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000.
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela.
Tehnični in fotogrančni zavod v Solkanu.                jgi
Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d.   m
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°.       @j
^ Zadružne glavnice K 90.000. — Garancijska reserva K 180.000. — Resero u izgube K 21.000. Bfi
jSj Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. Sj
Ugodna prilika.
Trgovina jestvin — v eni glavnih ulic v Trstu jako dobro vpeljana,
se proda
padi  (lrHižit)sl<ii)  raziijcr.
Zadostuje 8-10.000 kr.n.
Ponudbe pod  ,,MERKUR" 10.000 Trst, pošta Stadion.
Kmečko-delauska gospodarska zadruga
h Dobravijah naGoriškem
ima v kleteh zadružnih   kmetov v  Dobravijah,    Skriljah,    Kamnjah,    Brjali, Šmarjah iti drugih vaseh
veliko množino iztarnega vipavskega vina.
Priporoča se ceuj, gostilničarjem in drugim konstimentom. Dobiva se od 50 lit. naprej po jako zmernih cenah.
Posestniki,
ki rabile pripomočke, da zboljšale svo-a vina, obrnite  se  tozadevno  na  dobro-
znano mirodilnico
Ani Mazzoli
v Gorici, v Gosposki ulici.
Tamkaj dobite vse one: pripomočke, ki so dovoljeni po novi vinski postavi.
Priporoča se še posebno oni čistilni prašek, ki /amore ščistili u 24 urah še tako motno vino.
W
Varstvena znamka: ..Sidro
Itm Vai
Kži iiniment. Ca psi ci comp.
N»d<m«Mt«fc it ;
Anker-Pain-Expelfer
je povsod fripointno kot  najboljše sredstvo proti prehlajenjn itd. Za ceno
80 vin., K 1 40 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila/ se je posluževati U originalnih steklenic v škailjah z nato varstveno znamko „st-drom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi Br.SICHTERJEVALEKAHNA pri „tlatom lava" t Pragi
itev. h nora. ritpolIHinj«. '¦          '
k®«^|    pri „tiawm lava
JM-Jj«             Omtho ritpell
Haute Noveaute!
^fova moda za pomlad in poletje f
^JToIneno blago-----------------
[flsa obleke in bluze;-------
'J raznovrstna svila,------------
|<*nodni fotilard,-----------------
^jperkalin,   kambrik,     — ' — ^|iberti, orffnndi, —. — '—* —- :
vlmtist, cefir,   -t------------—
\n\mu\in' iii ; otoman   blago,
'.'nove tkanine.      —------------
Sifon aa perilo,--------------
nbcljeno  platno,     —  — -
domače platno,  —- —-----
fino platno, '-------------------
vezenine, čipke, vložki, orijcntalske čipke, — — • fantastični motivi,4;— — čipkasti ovratniki, — — šerpice, šerpice las čipk (»Jahot) .svilene ščrpe. —
Pregrad & Černetič
GORICA.
------------Aplikacije,-------—
novi    okraski   za   obleke:
traki in liadlvi,----------------
------------.— riiftdenti pasovi,
elastika   za -pasove,-------
nogovice,   rokovice, povilo za že.iskc, i« moške.-------
tlazlLčne opreme za sobe t preproge, zavese (volnene in Iz čipk), odeje volnene, flanelaste in šivane; žima, perje, in volita za postelje: cele oprave za novice — po   najnovejši   modi*--------
Razno »ukneno in volneno blago; iiajktovejši tizorcl. — Potrebščine za šivilje in krojače, po najnižjih venah* tlzorci se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. — Ostanki različueua blaga se .prodajajo za polovično • _. — „„ — ct no. — * —' — —
Lastna izdelovalnica perila za dame in gospode.