— kr
lakaja rak dan ijutraj naren ▼ ponedeljkih ta dnevih po praa-nlkik. — Po»ameana številka Dia 1'—, na 16 Mraneh Din 2'—* mesečna naročnina Din SO —, aa tujino Din 30 —. Uredniltvo T Ljubljani, Gregorčičeva ulica J3. Telefon uredništva 30-70, 30-69 In 30-71
Jugoslovan
Rokopisov a« vračamo. -m Oglasi po tarifi in dogovora.
Uprava
v Ljubljani, Gradišča 4, tel. 30-68. Podrufailea t Mariboru, Alekun-jirova cesta št. 24, telefon 29-60, V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.i Ljubljana 15.621,
St. 145a
Ljubljana, torek, dne 18. novembra 1930
Leto I.
Velika volilna zmaga vladnega bloka na Poljskem
Prebivalstvo se je jasno opredelilo za maršala Pilsudskega - Vladne stranke so si priborile 2.4S
mandatov od 444 - Poljski značaj »koridorja« sijajno potrjen
Varšava, 17. novembra. AA. Poljska telegrafska agencija javlja: Volitve za Sejm so se končale v vsej državi v popolnem miru razen v predmestjih Varšave, v Prusko-vu blizu Varšave in'v Poznanju, kjer je prišlo do spopadov med volilnimi nasprotniki. Po približni cenitvi je volilo v Varšavi in v drugih mestih 50 do 70%, v Krakovu 80% volilnih upravičencev. V nekaterih kmetskih volilnih okrožjih je bila udeležba pri volitvah slaba zaradi slabega vremena. Iz dosedanjih rezultatov se vidi, da je vladni blok dosegel večino. Snoči ob 21. so se pisarne volišč zaprle in se je začelo štetje glasov.
Predsednik republike Mošicki je opravil volilno dolžnost v DomčaU blizu stare poletne rezidence predsednika Poljske republike.
Varšava, 17. novembra. AA. Pat poroča: Liberalni blok za sodelovanje z *vlado je pri volitvah povsod zasedel prvo mesto. Vladni blok je dobil v volilnih okrožjih v vzhodnji Poljski velikansko večino, tako na primer v Kovlu izmed 12.606 glasov 11.291, v Dubnu izmed 15-287 je dobil 12.927 glasov. V primeri z letom 1928 je blok za sodelovanje z vlado dosegel uspeh tudi v centralnih pokrajinah.
Varšava, 17. novembra. A A. Pri včerajšnjih volitvah v Sejm je vladni blok dosegel velikanski uspeh.
Varšava, 17. novembra. AA. Poslednji volilni rezultati potrjujejo, da se je poljsko prebivalstvo jasno opredelilo za vlado. Od 14 mandatov v Varšavi je blok za sodelovanje z vlado dobil ogromno večino 8
mandatov, 2 več kot pri prejšnjih volitvah. Nacijonalni demokrati so dobili 3, izgubili 1, Židje so ohranili 2, komunisti dobili 1, izgubili 1, socijalisti pa izgubili 1 mandat-
Varšava, 17. novembra. AA. Pat poroča: Parlamentarne volitve na Pomorjanskem, v takozvanem poljskem koridorju, so ponovno potrdile, da je večina prebivalstva v teh krajih poljske in da je to poljska pokrajina. Pri teh volitvah se poljske stranke niso cepile kakor leta 1928., temveč so nastopile samo tri liste poljskih blokov. Radi tega je lista nemške manjšine izgubila dva mandata. Vlada je zabeležila velik uspeh na Pomorjanskem, ker je njen blok dobil 3 mandate.
Varšava, 17. novembra, d. Na podlagi do-šlih pa še ne popolnih sporočil se ceni izid volitev tako-le: od 444 mandatov dobe: Pilsudsekega vladni blok 230, (do sedaj 130), narodni demokratje nad 60 (do sedaj 37), Nemci pa 9 mandatov (do sedaj 19). Od drugih strank ne dobe Pilsudskega so-oijalisti nobenega mandata. Zelo oslabljene so narodne manjšine, zlasti Ukrajinci in Belorusi, ker je bas v ozemljih, ki so naseljena pretežno od narodnih manjšin, največ mandatov pripadlo vladnemu bloku Pilsudskega.
Varšava, 17. novembra, d. Sedaj so že znani službeni končni izidi parlamentarnih volitev. Dobili so: vladni blok 248 mandatov, narodni demokrati 65 mandatov, blok sredinskih levičarjev s socijalisti na čelu 78. krščanski demokrati 14, Ukrajinci 20, Židje 7. komunisti 5, Nemci 5 in divjaki 2 mandata. V mnogih okrajih na vzhodu so
v čisto ukrajinskih in beloruskih jezikov-kih predelih vsi madati pripadK vladnemu bloku. Nemci so izgubili vse mandate v kongresni Poljski, Pomerili ji, tri v Zgornji Šleziji, dva v poznanjski provinci in 1 v Spodnji Galiciji. Pilsudskijev blok je dobil navadno večino, ne pa dvetretjinske večine, za katero je strmel.
Varšava, 17. novembra. Izvoljeni so od znanih vladnih politikov Pilsudski in vsi njegovi ministri, dalje bivši min. predsednik Slawek. Od levičarskih voditeljev so izvoljeni socijalista Daszynski in Zulaw-ski, dalje v Brestu Litovskem internirani prejšnji poslanci socijalist Liebermann, nekdanji ministrski predsednik Witosz in p . Korfanty. Za te pa do zdaj še ni gotovo, ali bodo svoje mandate smeli sprejeti in vršiti. Od opozicijonalne desnice se vračajo v parlament Trompezinski in profesorja Rilanski in Froncki.
Od Ženeve je zopet izvoljen pred nekaj dnevi obsojeni poslanec Graebe- Sejm inva sedaj prvič od vzpostavitve poljske države absolutno večino maršala Pilsudskega. Ni I dobil Pilsudski dvetretjinske večine, kakršna bi bila potrebna za spremembo ustave, za katero on stremi. Toda boj med vlado in parlamentom, ki je od leta 1926 dalje obvladal vso poljsko politiko, je z včerajšnjimi volitvami odločen v korist vlade.
Varšava, 17. novembra, d. Volilni boj je korčan, ne da bi bilo prišlo kje do večjega kaljenja rHru. Pri pretepih v Varšavi, v Poznanju in v Lvovu so r>ač n°kaj oseb ranili in nekaj pozaprli. Agitacija ljudi Pil-
Maršal Pilsudski
sudskega je v večini mest obvladala volilce in tudi volilne lokale s tako premočjo, da so opozicijonalne stranke javno komaj prišle do izraza. V mnogih krajih so legijonarji in člani obrambnih zvez in bojevniških društev korakali strnjeno z godbo spredaj na volišča ter so po skupinah javno oddajali svoje glasovnice za listo Pilsudskega. — V Lodzu so porušili volini lokal socialistov.
Varšava, 17. novembra, d. Privatna poročila pravijo da je bilo pri včerajšnjih spopadih o priliki volitev 60 oseb težko in lahko ranjenih. Od ranjenih oseb sta baje dve umrli.
Dvojna igra Italije v vprašanju razorožitve
italijanska delegacija podpira letos stališče, ki ga je prej odločno pobijala - Prib*i-ževan?e k Berlinu in Moskvi - Skrbi in bo'azn* v konferenčnih kro*ph
Ženeva, 17. novembra. Sklep pripravljalne komisije za razorožitev o omejitvi vojnega materijala je predmet številnih komentarjev. Dasi se je napetost, ki je ogrožala uspeh sedanje konference že v njenem začetku, polegla in je storjen z omenjenim sklepom važen korak naprej, prevladuje vendar občutek, da se sedanje razprave o vprašanju razorožitve ne vršijo v najpovoljnejšem ozračju.
Nekatere države — predvsem sovjetska Rusija — si prizadevajo na vse mogoče načine, da bi dale razpravam čisto politično obeležje, dasi gre za vprašanja, ki so predvsem tehnične narave. Posledica tega je, da se delo pripravljalne komisije na ta način zavlačuje, kar vzbuja resno bojazen, da pripravljalna komisija ne bo mogla rešiti svoje naloge ter da se vsled tega tudi ne bo mogla sklicati že prihodnje leto prava razorožitvena konferenca.
Druga ovira na sedanji konferenci je razorožitvena politika Nemčije, katera zastopa stališče neizvedljive popolne razorožitve. Na podlagi napačnega tolmačenja mirovnih pogodb stoji na idrugi strani Nemčija na stališču, da v slučaju neuspeha v vprašanju razorožitve, kot jo predvideva pakt o Društvu narodov, prenehajo zanjo vse omejitve glede oboroževanja in da dobi vsled morebitnega takega neuspeha avtomatično popolno svobodo oboroževanja.
Pariz, 17. oktobra. Govoreč o dogodkih na pripravljalni razorožitveni konferenci v Ženevi, podčrtuje »Temps« kot pravo presenečenje popolno spremembo stališča in taktike italijanske delegacije. Italija — pravi list — brani in zastopa letos stališča, ki jih je lani in predlanskim srdito pobijala. Italijanska delegacija se dalje namenoma priključuje Nemcem in Rusom vsakokrat, ko se ima izjaviti o doktrinah in metodah, elede katerih se morejo italijanski interesi, kolikor so znani, le težko ujemati z nemškimi in sovjetskimi interesi. Človek si ne more kaj, da bi ne videl v tem zadržanju posledico nekake evolucije, na katero se je že opozarjalo in ki
gre v smeri približevanja Rimu k Berlinu in celo k Moskvi. In to kljub temu da kažejo vplivni nemški krogi v tem pogledu precejšnjo rezerviranost, kakor se jasno vidi po komentarjih nemškega tiska o sprejemu, ki sta ga priredila Rim in Mussolini sam odposlancem Stahllielma. Novo stališče Italije je očitno narekovano po neposrednih političnih skrbeh faustovske vla-
de. Naj zadostuje, da se to dejstvo ugotovi, ne da bi se izvajali iz njega splošni zaključki.
Ženeva, 17. novembra. AA. Razorožitvena komisija je soglasno zavrnila predlog sovjetskih odposlancev o tem, da se naj predlogi velesil, ki so bile zastopane v Londonu, nadomeste s predlogom o pro-porcijonalem zmanjšanju vojnih mornaric.
Pred ostavko V^«*orwe vlade
Dr. Schober odklanja sode
Dunaj, 17. novembra, n. Vse kaže, da bo ta teden v Avstriji nastopila vladna kriza. Vaugoin bo bržkone podal ostavko, če se mu ne posrečijo pogajanja z dr. Sclio-berjem. Izgloda pa, da Schober ne namerava sodelovati z Vain;oinom. Če poda vlada ostavko, se bodo takoj začela pogajanja za sestavo nove vlade. Kandidatje ministrskega predsednika so bivši kancelar dr. Ramek, deželni poglavar v Spodnji Avstriji dr. Buresch in sedanji trgovinski minister dr. Heinl. Seipla ne imenujejo, ker je momentano bolan.
Včeraj so imeli heimvvehrovci zborovanje, na katerem je nastopil knez Starhem-berg s prav senzacionalnim govorom. Dejal je, da je Heimwehru vseeno, če^v Avstriji nastopi desničarska ali koalicijska
Pristojnost konzulov republike Cile v naši državi
Beograd., 17 novembra. A A. Po novi upravni razdelitvi naše kraljevine je izvršena teritofi-jalna razdelitev pristojnosti kobulov republike Čile v naši državi tak'<3-lev konzplat v Dtij>rov;i hiku je: pristojen za Zetško banovino, konzulat v Zagrebu pa za vse banovine kraljevine' Jugo-Rlavije izvzemši Žetško banovino.
Naš konzul v Berlinu
.Beograd, 17. novembra. AA. S sklepom ministra zunanjih zadev je imenovan za Častnega konzula kraljevine Jugoslavije v Berlinu gosp; Kurt Blerod.
ovanje s sedanjo vlado
vlada, bodočnost je v rokah h:“imwelirov-ske vojne organizacije, kateri je treba sedaj posvetiti vso skrb. K6nčno je izjavil, da vežejo Ileimvvehrovce in Ilitlerjevce intimne vezi in da bo prej ali slej prišlo do sporazuma med obema pokretoma.
Dunaj, 17. novembra, d. V najkrajšem času mora priti do odločitve o usodi Vau-goinovega kabineti}. Krščansko - socijalni klub je sklican za prihodnjo sredo, da napravi končnoveljavne sklepe. Tudi krščan-skp-socijalni deželni glavarji se že posvetujejo na Dunaju o novem položaju. Splošno sodijo, dar bo ves Van^oinov kabinet odstopil, še predno bo skisan parlament Vaugoin, Starhemberg in Hueber ne pri-dejo v novo vlado.
Predsednik japonske vlade izven nevarnosti
Tokio, 17 novembra AA. Ministrski predsednik Hamaguši je izven nevarnosti. (Reuter),
Razpust opozicijske stranke v Turčiji
Ankara, 17. novembra. A A. Opozicijska stranka Fethi-beja je razpuščena
Pariz,' 17. novembra. AA. Kakor poročajo iz Ankare, se je razšla liberalna stranka Fethi beja. Poslanci te skupine bodo ustanovili novo neodvisno stranko. Kot razlog za prenehanje liberalne stranke navajajo neuspeh te skupine v parlamentu.
Prva seja indijske konference
London, 17. novembra. A A. Davi se je vršila v saintjameski palači pod predsedstvom Mac-Donalda prva plenarna seja indijske konference Vsi delegati so bili zbrani. Britsko Indijo zastopa 57 delegatov. Zadnja dva zastopnika sta prispela iz Indije v soboto.. Konferenci prisostvuje 17 zastopnikov indijskih držav in 15 delegatov angleškega parlamenta. Konferenci je dodeljenih 31 tajnikov in 5 visokih udanikov s posvetovalno pravico.
Splošna stavka na Španskem
Madrid, 17. novembra, d. V protest proti na-stopan.u pri spopadih zadnjega petka, ko je redarstvo pri pogrebu štirih ponesrečenih stavbnih delavcev ubilo štiri delavce, kakih 50 pa ranilo, je bila včeraj sklenjena splošna stavka, ki naj traja 48 ur, t. j. do ponedeljka zvečer. Za življenjsko važne obrate in za javni promet je stavka omejena na 24 ur. Zato niso izšli časniki, gledališča, kinematografi, kavarne in gostilne pa so bile zaprle. Cestna in podzemska železnica je v nedeljo do 5. popoldne počivala.
Madrid, 17. novembra, n. Kljub splošni stavki je potekel včerajšnji dan docela mirno Oblasti so aretirale 29 oseb. Gledališča in kinematografi so bili včeraj odprti, večina kavaren pa zaprta. Katoliška lista »ABC« in >E1 Debate« sta bila edina, ki sta izšla. Prodajali so ju pod policijskim varstvom. Prebivalstvo je kupovalo kruh v ojaških pekarnah. Začeli so stavkati tudi železnišhi delavci, šoferji in tramvajski vozniki. Vseučiliščniki so na vseučilišču izobesili zastavo, vendar se. je poliniji posrečilo jo sneti.
Pariz, 17. novembra, d. Španski ministrski predsednik Berenguer je v intervjuvu z dopisnikom »Figaro-a« izjavil: Španske volitve v parlament bi se mogle vršiti šele februarja. Prepričan je, da bodo dobili monarhisti velikansko večino. Na politično revolucijo v Špa niji ni misliti, kajti republikanci nimajo vpliva na vojsko, ki je zvesto vdana monarhiji. Mogoča pa je socijalna revolucija, zlasti če ne bo mogoče doseči gospodarskega zedinjenja Kvrope. 7.e sedaj mu delajo boji s socijalnimi organizacijami in s strokovnimi udruženji naj vefje tež:ive.
Akcija za znižanje cen v
Nemčiji
• Berlin. 17. novembra. A A Vlada nadaljuje , 7, akcijo za znižanje cen živil in ostalih potrebščin.
Proračunski odbor je sprejel predlog komunistov, ki poziva vlado, naj določi posebno cen« za sveže mesu. ki ga l.odo kupovali brezposelni delavci in člani revnih stanov. Predlog bo izzval v parlamentu astre borbe, ker se mu ho uprla vlada iz proiačunskih razlogov. Ž n/im bi bil proačun obremenjen za 640 milijonov mark
Slovenski vzgled
Lepo priznanje je doživela Slovenija z govorom predsednika vlade, gen. Živkovi-ča na seji občinskega sveta in pozneje na banketu v Unionu. V lapidarnih besedah se je spomnil nacij, zaslug Ljubljane za časa septemberskih dogodkov, ko je vsa Ljubljana pozabila na vse strankarske spore in se vsa združila v nacijonalni misli, da so na mah bili doseženi uspehi, kakršni so bili preje za časa nesloge sploh nemogoče. Še večje priznanje pa je izrekel predsednik vlade Sloveniji in Ljubljani v svojem unionskem govoru, ko je poudaril, da so bili Slovenci tisti, ki so takoj iz prvega početka pravilno razumeli velike zgodovinske namere 6. januarja in s svojim sodelovanjem pomagali vladi pri izvrševanju njene velike in težke dolžnosti.
Cisto v slovenski tradiciji je, da so bili Slovenci prvi, ki so sprejeli 6. januar in pomagali vladi s svojim sodelovanjem, da čim preje na vsej črti zavlada jugoslovanska misel. Kajti Slovenci, ki so od Jugoslovanov najbolj izpostavljeni, so bili tudi od nekdaj najbolj za jugoslovansko misel. Ta jim je bila naravnost garancija za njih lasten obstoj in zato je vedno vsak Slovenec polagal največjo važnost na to, da bi bilo vse v Jugoslaviji bolj v redu in da bi bila država čim bolj močna. Ta želja je bila tako živa in tako silna, da so zašli tu pa tam Slovenci v opozicijo samo zato, ker se je po njih mnenju vršila konsolidacija Jugoslavije piepočasi. Šesti januar pa ,a-mo hoče doseči forsirano konsolidacijo in zato je naravno, da so Slovenci za 6. januar.
Cisto pa so Slovenci zvesti svojim tradicijam šele takrat, kadar niso le načelno za 6. januar, temveč kadar praktično dokazujejo, kako je treba do zadnje podrobnosti izvesti 6. januar. V tem oziru pa je treba najprej pokazati, kako je mogoče sodelovanje Vseh praktično izvesti. Tu morajo Slovenci podati naravnost vzgled za vse druge, da bodo vse druge pokrajine že mogle izkoristiti izkušnje Slovencev. Šele tedaj, kadar bodo Slovenci podali ta vzgled, bodo v resnici zvesti svojim tradicijam in šele takrat bo tudi v celoti veljalo priznanje, ki jim ga je izrekel predsednik vlade.
Zaenkrat pa Slovenci pravega vzgleda za složno delovanje vseh še niso podali in če to konstatiramo, potem le s tem namenom, da damo podbudo, da bo ta vzgled čim preje podan. Je tako, kakor da bi imeli nekateri strah prevzeti tudi zadnje konsekvence šestojanuarske politike. Včasih bi človek skoraj moral dobiti utis, da bi bili nekateri tudi za te konsekvence, če drugi ne bi bili. Skoraj je tako, ko da bi se pri prizadevanju za popolno izgraditev jugoslovanskega programa pojavljalo staro tekmovanje, kakoršnega smo poznali le za časa strank. Mogli bi tudi reči, da bi bili eni tudi za vse konsekvence, če drugi ne bi bili za. Vse kaže, kakor da se hoče, da bi ostal en del v opoziciji, drugi pa se ponašal, da edino pravilno razume načelo 6. januarja.
Ta strah, to enostransko stališče, ta mnogo preveč egoistična želja dokazujejo, da nekateri v celoti še niso razumeli 6. januarja in da so v svojem jedru ostali še dostopni stari miselnosti. Ni se pri njih še izvršil oni notranji preobrat, ki edino omogoča čisto izvrševanje jugoslovanske misli. Bistvena zahteva 6. januarja je baš v tem — in vse vladne izjave so to potrdile — da se staro čisto pozabi in da se livi le po novih temeljih. Brezpomembno Je, kakšne usluge je kdo storil nekoč tej ali oni stranki, važno je le to, kaj je kdo storil sedaj za jugoslovansko misel. Ta kriterij mora zavladati, če smo načela 6. januarja v resnici popolnoma osvojili.
Slovenci, ki živimo na silno izpostavljenih tleh, bi že lahko enkrat spoznali, da so vsi ti oziri, ki izhajajo iz bivšega strankarskega življenja, tako malenkostni, da se vpričo velikih svetovnih dogodkov, ki se že vrše ali pripravlja, res ne izplača zaradi njih zmanjševati odporno silo naroda. Vsi ti spori pomenijo samo zapravljanje časa in tratenje sil, dočim bi morali izkoristiti prav vsako minuto in preprečiti izgubo tudi vsakega drobca naše sile. Na eni strani gospodarska kriza, na drugi napetisti v zunanji politiki, mi pa se ukvarjamo s strastjo z vprašanji, ki so čisto stranskega pomena in ki sploh ne morejo odločilno poseči v naše življenje.
Veliko priznanje, da smo bili Slovenci prvi za 6. januar, smo dobili, naj sledi temu priznanju drugo, da smo tudi kot prv znali živeti po načelih 6. januarja, šele to bo res pravo priznanje in šele to nam v resnici v ponos, a tudi v korist.
Nove podrobnosti o političnih preganjanjih v Italiji
Nad sto bivših politikov aretiranih — Nasilja novih omladinskih fašistovskih organizacij — številne aretacije delavcev v škednju
pri Trstu
Pariz, 17. novembra, n. Italijanski proti-fašistovski listi kot tudi večji del franco-
coskega tiska, posebijo levičarskega, objavljajo obširna poročila o veliki ofenzivi, ki jo je počel fašistovski režim v Italiji proti sumljivim elementom. Ofenziva ni naperjena le proti režimu neljubim politikom, nego tudi proti industrijcem in trgovcem. Končno pred novimi izpadi faši-stovskega režima niso varni niti fašisti sami, če je režim videl na njih le senco sum-ljivosti. Po Mussolinijevem govoru dne 27. oktobra so začele policijske oblasti preganjati, aretirati in konfinirati vse mogoče ljudi, mlade na novo ustanovljene fašistov-ske organizacije pa javno na ulicah napadati vsakega neljubega človeka — prav kot ob času, ko je fažizem vzel oblast v svoje roke.
>Liberta« trdi, da je ta besna ofenziva posledica direktne zahteve Mussolinijeve. Širijo se govorice iz Mussolinijeve okolice, da so njegovi bližnji sodelavci v velikih skrbeh zaradi njegovega zdravja, ker je baje pokazal znake duševnega neravnovesja. List objavlja o teh govoricah nekoliko primerov in pravi, da Musolini 27. oktobra sploh ni govoril, nego da je zbranim veljakom fašistovske stranke le dejal: Nočem vas dolgočasiti s čitanjem govora, ki ga boste itak čitali v tisku, saj ga bo prinesel v celoti. Mesto, da bi govoril, jim je sporočil, da je treba brez ozira čistiti stranko in fašistovske sindikate ter pozapreti in konfinirati vse one, ki bi na kakršenkoli način mogli biti nevarni faši-stovskemu režimu.
Oblasti so kot prvega aretirale nekdanjega ministra Belottija, ki je v družbi z bivšim ministrskim predsednikom Bono-mijem nameraval izdajati liberalno gospodarsko revijo. Nato so sledile po vrsti aretacije mnogih bivših ministrov, politikov, vseučiliščnih profesorjev, odvetnikov, državnih uradnikov in končno višjih častnikov in generalov. V poročilih, ki jih je dovolil režim fašistovskemu tisku, imena vseh onih, ki so bil aretirani, niso bila navedena. Listi so le javili, da so politične varnostne oblasti zaprle okrog 20 oseb.
V prvih 15 dneh po praznovanju osme obletnice fašistovskega režima, poroča »Liberta<, da so fašistovske oblasti aretirale preko 100 oseb, največ ▼ Milanu in Na-polju. Med aretiranimi je tudi sin bivšega ministra Ammendole, mnogo njegovih prijateljev, med njimi tudi sin grofa Do-rie. O usodi aretirancev ni mogel nihče izvedeti nikake natančnejše novice. Znano je le, da so oblasti po nalogu iz Rima zbrale vse te osebnosti v zaporih v Brescii in Veroni. »Liberta« pravi, da so v Brescii na novo otvorili stare avstrijske zapore.
V zaporih postopajo s temi ljudmi zelo nasilno. Tako so trpinčili Roberta Vina, ki je v času vojne dobil visoko vojno odlikovanje. Nato so ga vsega krvavega prepeljali v Rim in ga oddali v zapore posebnega sodišča. Znani filozof Renzi jc r zaporih v Veroni umrl. >Liberta« pravi, da so ga mučili do smrti. O njegovi smrti ni noben italijanski list v Italiji ničesar poročal. V milanskih in genovskih listih so objavili le osmrtnico za pokojnim, an-tifašistovski listi v Parizu in v Švici pa so
objavili dolge nekrologe.
List poroča nadalje, da so v Bergamu
aretirali vseučiliščnega profesorja Rossija in ga prepeljali v Milan. Med potjo jim je skušal ubežati ter je skočil iz vlaka, pa so ga ponovno aretirali. List objavlja tudi druge senzacijonalne vesti. Tako pravi, da so tudi bivši ministrski predsednik Salan-dra, bivša ministra Falcioni in Soleri obtoženi, da so sodelovali z generalom Ca-viglio in Belottijem in da so bržkone tudi oni že aretirani.
»Liberta Stampac, ki izhaja v Luganu, poroča, da je imelo posebno sodišče nekaj tajnih procesov, da je že več protifašistov-skih veljakov obsodilo na dolgoletno ječo in jih odpravilo v zapore v južni Italiji in na Sicilijo. V Vercelliju, poroča list, je prišlo med fašisti in protifašisti do krvavih spopadov. Skupina članov nove fašistovske omladinske organizacije je napadla gručo mladih ljudi v mestni kazini. Napadeni so se pričeli braniti, toda fašisti so odgovorili s streli in ranili nekaj oseb. Oblasti so aretirale 16 mladeničev.
»Libera Stampa« poroča dalje, da so policijski agentje tudi v Trstu aretirali mnogo ljudi, posebno v Škednju, kjer da je delavstvo sabotiralo delo v plavžih. Razdejali so razne naprave v tovarnah. Mnogo delavcev so spravili v zapore in jih bodo predali sodišču.
Socijalistični >Avanti< poroča, da je v San Stefani v južni Italiji težko obolel so-cijalist Bergin, eden izmed voditeljev bivše socijalno-demokratske stranke, katerega je posebno sodišče za zaščito države obsodilo na 12 let ječe. V istem zaporu sta na zagoneten način umrla dva od posebnega sodišča obsojena komunista.
Listi objavljajo daljša poročila tudi o gospodarski krizi in naraščanju brezposelnosti. Tako poroča »Libertac, da je avtomobilska tvornica >Fiat< v Turinu reducirala delo in da imajo njeni delavci v tovarnah posla le po 2 dni na teden. Pričetkom decembra bo tvornica delo še bolj reducirala. Redukcija dela bo trajala bržkone preko božičnih praznikov do prve polovice januarja. Delavcem bodo znižali tudi plače. V tovarnah »Michelinc so odpustili koncem prejšnjega tedna nekoliko tisoč delavcev. V tovarni klobukov Borsalino v Aleksandriji so reducirali delo na tri dni v tednu. Čeprav so v mnogih tovarnah reducirali delo, vendar odpuščajo mnogo delavcev. Tako se je zgodilo v Ca-soleu v veliki tovarni cementa.
Milan, 17- novembra, n. Ministrski predsednik Mussolini je imel te dni mnogo posvetovanj z glavnimi in odločilnimi italijanskimi finančniki, da najde izhod iz strahovite gospodarske depresije, — Vse aretacije trgovcev, industrijcev in bankirjev,, ki so jih pozaprli v poslednjih dneh, spravljajo v zvezo s temi konferencami in s sklepom Mussolinija, da uredi italijanske finančne prilike. Prav posebno so se začele oblasti boriti proti baissistom. Razen tega so italijanski finančniki pripravili Mussolinija do sklepa, da odredi znižanje delavskih plač po vseh industrijskih podjetjih. Pravijo, da bodo oblasti uvedle tudi prisilno znižanje cen ževljenskim potrebščinam.
Otvoritev gospodarske konference v Ženevi
Zakon o strokovnih šolah za zdravstveno službo
Beograd, 17. novembra. AA. Nj. Vel kralj je na predlog ministra za socijalno politiko in narodno zdravje podpisal in proglasil zakon o strokovnih šolah za pomožno osoboje v socijalni in zdravstveni službi.
§ 1. pravi, da se v teh šolah pripravlja osob-je za socijalno in zdravstveno službo, foso šole za dojilje, šole za zdravstvene pomočnike, šole za bolničarje in bolničarke in šole za babice. § 2. pravi, da obstoje Sole za dojilje v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Skoplju. V Beogradu je to samostojna ustanova, ki jo upravlja odbor, setoječ iz predstavnikov soci-jalne politike in narodnega zdravja ter predstavniki društva Rdeči križ. Upravlja se šola po pravilniku, ki ga bo predpisal minister za socijalno politiko in narodno zdravje v sporazumu z društvom Rdeči križ. § 3. določa, da se sprejmejo v šole učenke, ki so dovršile 4. razred srednje ali meščanske šole. Pouk traja tri leta ter poleg tega še tri mesece pripravljalnega tečaja. Na šolo se sprejemajo učenke, ki so dovršile pripravljalni tečaj in napravile izpit iz predmetov, ki se bodo na tem tečaju predavali. Razpored predavanj na šoli bo predpisal minister za socijalno politiko in narodno zdravje. Šolsko leto se začne 1. septembra vsakega leta. Pouk v prvem in drugem šolskem letu traja 11 mesecev, v tretjem pa 10 mesecev. Poleg Sol obstoje internati za učenke, v katerih bodo stanovale. Učitelji na te vrste šolah so zdravniki - specijalisti ta predmete, ki se bodo predavali, profesorji srednjih šol in univerz ter drugo strokovno osobje. Učitelje postavlja minister za socijalno politiko in narodno zdravje. Izpiti se polagajo prvič po 3inesečnem pripravljalnem tečaju, nato pa po vsakem končanem semestru. Izpiti se polagajo v ustanovah, katere so učenke obiskovale, pred komisijo, ki jo sestavlja predstavnik ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje, upravnik šole in učitelji predmetov, ki so se predavali. Solo za dojilje upravlja ravnatelj, ki vodi administracijo, upravlja inventar, sklicuje konferenčne seje učiteljev itd. Ako je število učenk manjše od 50, so nastavnice lahko tudi sestre. Nad učenkami se bo vodila zdravstvena kontrola.
Povratek ministra Serneca v Beograd
Beograd, 17. novembra. 1. Z današnjim brzo-vlakom ob 8.20 je prispel v Beograd minister za gozde in rudnike inž. Dušan Sernec.
Seja VZS
Beograd, 17. novembra, k. Danes popoldne ob 16. uri se je sestal plenum VZS. Na dnevnem redu njegovega sestanka je bila razprava o grad. benem zakonu. VZS bo po zaključitvi debate o novem gradbenm zakonu razpravljal o nekate rih pravilnikih iz raznih resorov. Dnevni red o tem delu še ni določen.
Glavni cilj določitev pogojev za
ženeva, 17. novembra. AA. Danes je začela zasedati konferenca za gospodarske probleme. Ta konferenca je nadaljevanje prejšnjih pripravljalnih konferenc, ki so bile meseca februarja in marca t. 1. Kakor znano, je bila na tej pripravljalni konferenci izdelana prva trgovinska konvencija, ki jo je podpisalo 18 držav in ratificiralo 5. Na tej konferenci se bodo obenem obravnaval tudi cel niz vprašanj, ki pridejo na dnevni red kasnejših pogajanj. V toku teh pogajanj se je uspešno obratovala koordinacija gospodarstva raznih držav z racionalizacijo organiziranja pridelovanja, me-
Imenovanja
uveljavitev trgovinske konvencije
njave in dobave.
Gospodarska konferenca, ki se je danes sestala, si je zadala nalogo, da v prvi vrsti ugotovi pogoje za uveljavitev omenjene trgovinske konvencije. Razen tega je v skladu z željo, izraženo na 11. skupščini Društva narodov, Svet Društva narovdov pozval države, zastopane na tej konferenci, da postavijo na dnevni red vprašanja poznejših razprav.
Na sestanku konference so povabljene vse države, ki so se udeležile pripravljalne konference za gospodarstvo v mesecih februarju in marcu.
Kako bodo proslavili Otonovo polnoletnost
Budimpešta, 17. novembra, n. Legitimistični krogi izjavljajo z ozirom na proslavo polnoletnosti nadvojvode Otona, ki bo 20. novembra, da ne bodo priredili nikakih manifestacij in ne izdali nikake deklaracije al poslanice bodisi na Madjarskem ne v Avstriji. Gotovo je edino to, da odpotuje v Belgijo posebna delegacija, ki se je sicer ne bo udeležil noben madjarski nadvojvoda, pač pa grofi Franjo in Josip Hynyaki, Karoly, Anton Szigray, Josip Cziraky, Palavi-czini in baron Szterenyi. Na Dunaju se bodo tej deputaciji pridružili zastopniki avstrijskih legi-timistov. V Budimpešti bo škof Mikes daroval jvečano mašo, grof Apponyi pa bo imel daljši govor, o katerem se govori že sedaj mnogo. Avstrijski legitimisti bodo pa priredili 20. t m. zborovanje, na katerem bo nastopil general DankL Kako pa bo to zborovanje izgledalo, si more pač vsakdo misliti, Če pomisli, da je cesarju zvesta ljudska stranka pri zadnjih vodit-vah v Avstriji dobila komaj 156 glasov.
Izgon turških emigrantov iz Grčije
Atene, 17. novembra. AA. Po poročilih listov je sklenila grška vlada, da prepove bivanje v Grčiji onim muslimanom, ki so delovati proti Kemalovi vladi, češ da grška vlada ne more dopustiti, da se po sklepu grško-turškega prijateljstva vodi iz Turčije Bovražna akcija proti Turčiji in njenemu predsedniku. Listi Venize-losove stranke naglašajo, da so bili ti ukrepi popolnoma upravičeni. Po prijateljski pogodbi in sporazumno z novo Turčijo ne more grška vlada dopustiti kake antikemalistične akcije v Grčiji.
Naglo naraščanje Donave in Save
Beograd, 17. novembra, k. V okolici Beograda naglo naraščata Donava in Sava. V Zemunu je voda preplavila polja, v Beogradu samem pa je zapadel sneg.
Beograd, 17. novembra. AA. S sklepom ministra za gradnje in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so {»stavljeni pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani: za poštnohranilniško uradnico v 3/II Stana Vidmar;
za računovodjo v 3/II Julija Rojšek, pripravnica pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani v 4/II;
Ivana Deutsch, uradnica podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani, je premeščena k podružnici Poštne hranilnice v Zagrebu.
Uradne ure po carinarnicah
Beograd, 17. novembra. A A. Carinski oddelek ministrstva za finance je poslal okrožnico vsem carinarnam in carinskim blagajnam, v kateri predpisuje delovni čas od 8.—12. in od 14.—17. vsak delavnik razen sobote; v soboto pa od 8. do 14. ure.
Bolgarija išče posojilo v Italiji, ki ji ne more pomagati
Rim, 17. novembra. L Tukaj se mudi delegacija finančnega ministrstva iz Sofije, ki ima nalogo skleniti za Bolgarijo posojilo v višini
500,000.000 lir. Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da je Italija zelo naklonjena bolgarski prošnji, toda za sedaj ne vidi možnosti, kako bi ji mogla ustreči, ker je glede na svetovna denarna tržišča položaj tak, da italijanski finančni zavodi ne morejo svojega denarja naložiti v inozemstvu, temveč imajo nalogo, da podpirajo domačo industrijo.
Bethlenova pot v Berlin
Budimpešta, 17. novembra, n. Tukajšnji listi mnogo pišejo o potovanju ministrskega predsednika grofa Bethlena v Berlin. Spremljala ga bo njegova soproga. V Berlin prispe v soboto dopoldne. Listi pravijo, da uživa grof Bethlen v Nemčiji velik sloves, tem bolj, ker je eden najstarejših ministrskih predsednikov, saj vodi sedanji madjarski režim nepretrgoma že 9 let Nadalje pravijo listi, da sta Madjarska in Nemčija že stoletja navezani druga na drugo in da bo Bethlenova pot le izraz novega dokaza starih Vezi.
Tajna pogajanja med laburisti in liberalci
London, 17. novembra, n. Politični sotrudnik tukajšnjega lista >Daily Telegrapht je objavil v listu vest, da so se pričeli v poslednjem času liberalci tajno pogajati z zastopniki delavske stranke v koaliciji. V zvezi s tem se je v okvirju stranke baje pojavila nova struja, lu namerava pripraviti MacDonalda do demisije. Njegovo mesto naj bi zasedel sedanji zunanji minister Henderson. Širijo se govorice, da se je polotil delavske stranke strah pred porazom pri bodo cih parlamentarnih volitvah.
VREMENSKA NAPOVED.
Donaj, 17. novembra, d. Dunajska vremenska napoved za torek; Mrzlo vreme, menjaje se oblačno. V Severnih Alpah aneg in jutranji mraz.
Razstava Sfrahlove zapuščine
V nedeljo dopoldne ob enajstih je v veliki dvorani Narodnega doma predsednik Narodne galerije g. dr. Windischer ob lepi udeležbi občinstva otvoril eno najzanimivejših, najlepših umetniških razstav, kar jih j« Ljubljana doživela: razstavo slik in starinskega pohištva, pridobljenih iz zapuščine zadnjega starološkega graščaka Karla viteza Strahla. Dr. Windischer je v kratkem nagovoru slavil spomin velikega, dasi po poreklu tujega, vendar slovenski kulturi tako naklonjenega in našo staro umetnost tako ljubečega plemiča, ki je • svojim testamentom omogočil, da sta si vso ogromno, dragoceno zbirko, ki se je v teku časa stekla v njegovem gradu, pridobila Narodna galerija in Narodni muzej in je tako ostala naši zemlji in našemu narodu. Razstava je tako poklonitev Strahlu in njegovemu rodu, obenem pa nas nje mnogovrstno bogastvo navdaja z domovinskim ponosom — človek bi skoraj ne mogel verjeti, da je mogoče v enem samem domu na Slovenskem hraniti toliko dragocenih umetnin. Govornik se je hvaležno spominjal prvega bana Dravske banovine ing. Serneea, ki je velikodušno in z globokim razumevanjem priskočil Narodni galeriji in muzeju na pomoč, da se je razstavljena zbirka mogla v tako popolnem obsegu pridobiti, in apeliral na naša avtonomna mesta, da tudi ona od svoje strani gmotno podpre Narodno galerijo, ki je s pridobitvijo pričujoče zbirke v resnici izvrSila dejanje sekularnega pomena. Nato Je g. predsednik razstavo otvoriL
Za njim Je povzel besedo univ. prof. dr. Izidor Cankar, ki Je govoril o umetniSko-zgodo-vinskem pomenu razstave in med drugim Izvajal:
»Razstavljeno Je tukaj skoraj vae, kar Je po smrti Karla Strahla prešlo v Javno last, toda pohištvo in hiSni pribor pripadata obrtnemu
oddelku Narodnega muzeja. Ta muzej bo spomladi priredil lastno razstavo svoje znamenite, z najnovejšimi pridobitvami bistveno pomnožene umetno obrtne zbirke in tedaj se bo pač tudi o teh predmetih iz Strahlove zapuščine več govorilo. Kar se tiče tu obešenih slik — skulpture v starološkem gradu takorekoč ni bilo — so kaj raznolične, po času svojega postanka, po svoji lokalni provenienci in po svoji umetnostni vrednosti, tako da vidite tu zbrana dela skoraj štirihsto let, razen slovenskih italijanske, flamske, holandske, nemške slike ter vso lestev umetniških kvalitet od mojstrovine do revne kompozicije samostanske diletfentke in do slikarskega izdelka, ki Šteje v kulturno zgodovino kvečjemu kot ilustracija nravi. Poleg prav dobro ohranjenih slik visijo druge, ki so zelo defektne ali za silo restavrirane, ali po nevedni
Nastavitev živinozdravnika v Zagorju
Sestanek zastopnikov petih občin — Bližnja realizacija načrta kmetijske podružnice
Zagorje, 16. novembra.
Danes popoldne ob 2. uri so se na poziv kmetijske podružnice zbrali na Lokah v občinski pisarni zastopniki petih občin, ki bo zainteresirane na nastavitvi živinozdravnika, da se izjavijo in podajo mnenja svojih občin. Sestanka so se udeležili: za Zagorje g. Ivan Bajcer, za Ržiše gg. župan Cencelj Franc, Omerzu Ivan in Zupan Leopold, za Kotredež gg. Forte Ivan in Drnovšek Jože, za Kolovrat g. Lovrač Ivan, za Trojane gg. Zupan Ivan in Brvar France, kmetijsko podružnico pa je zastopal njen načelnik ški Župan g. Cencelj. Besedo povzame g. Ko-učitelj g. Lojze Kolenc.
Za predsednika sestanka je bil izvoljen ržl-lenc, ki poroča o dosedanjih ukrepih glede nastavitve živinozdravnika. Iz njegovih stvarnih izvajanj povzemamo: Vprašanje o živinozdrav-niku v našem okolišu je na novo poživela kmet. podružnica, ki se ni bala naporov, da ga tudi izvede. Do te ideje so jo privedli mnogi razlogi, eden izmed glavnih pa je bil, množeče se živinske nesreče. Letos na pr. je poginilo toliko svinj vsled rdečice, da že ta vsota prekaša ono, ki bi bila potrebna za živinozdravnika. Dalje bi bilo omogočeno pospeševanje živinoreje, ureditev vzornih hlevov, kontrola nad plemensko živino, ustanovila bi se živinska samopomoč v obliki zadruge, a vse to je popolnoma izključeno, če ni ▼ kraju za to poklicanega strokovnjaka. V dolini je mnogo mesarjev, ki pokoljejo mnogo glav živine, mesogled-stvo pa je prepuščeno laikom. Tudi mesni trg bi bil možen, na katerega bi imeli dostop razen mesarjev tudi okoliški kmetje, kar pa zopet ni izvedljivo brez živinozdravniške kontrole. Gospod Kolenc apelira na prisotne zastopnike, naj pokažejo razumevanje za prepotrebno stvar ter podvržejo interese posameznih občin splošni koristi.
Za kritje stroškov, ki bi nastali z nastavitvijo živinozdravnika, sta občini Ržiše in Kotredež pripravljeni prispevati vsoto po 6.000 Din in sicer želi prva, da je sedež živinozdravnika na Lokah, druga pa, da je v Zagorju. Občina Kolovrat bo prispevala proporcijonelno po davčni moči, občini Kandrše in Trojane pa sta prispevek odklonili, vendar je upati, da boeta Se uvideli nujnost živinozdravnika in podprli skupno akcijo. Glavni prispevek bo pač dajala občina Zagorje.
Nato se Je razvila debata, kje bi naj bil sedež živinozdravnika. Radi te točke se je pred leti že skoraj izpeljana nastavitev živinozdravnika razbila, ker ni bilo pravega razumevanja. Končno so se vsi zastopniki zedinili, da naj bo sedež v Zagorju, kajti zagorska občina bo nosila glavno breme. V kraju je lekarna, opravljanje mesogledstva, morda tudi Izvoz živine in dr.
Sklenilo se je, naj kmetijska podružnica raz-
roki pokvarjene, ali z inazaškim pogumom neusmiljeno in do nespoznavnosti preslikane.«
Nato je dr. Cankar kot bistveno dopolnilo dosedanjemu umetnostnozgodovinskemu bogastvu Narodne galerije navedel dela Rottmayerja, Metzingerja, Cebeja, Martina Joh. Schmidta, Leopolda Lajerja, Jurija Šubica in celo vrsto brez-dvomnih mojstrovin, katerih avtorje pa bo mogoče dognati šele po dolgotrajnih raziskavanjih. Potem je nadaljeval:
»Lep dar je prejela slovenska javnost s Stra-hlovo zbirko in vendar je, gosp<s in gosj>odje. za N. G. to nekakšen danajski dar N. G. si laska, da je ta razstava zanimiva za vsakega poznavalca in ljubitelja naše umetnosti. A da je to lepa razstava, si laskati ne more. Na mnogih slikah leži morda stoletni prah, veliko večino kvarijo plasti kasnejših, grobih preslikavani, mnoge slike vise na razpokanih, preperelih slabo zakrpanih platnih, malo jih je takih, ki bi imele javni, narodni zbirki primerne okvirje, vse pa potrebujejo strokovne zgodovinske obdelave. Ta zbirka pomeni torej za N. G. novo delo, ki bo stalo mnogo časa, ki ji bo rodilo mnogo stroškov ii ki bo zaposlilo, če naj bo dobro opravljeno, mnogo ljudi. Če naj bo to delo dobro opravljeno, bi morala biti pri njem zaposlena vsa slovenska javnost; toda slovenska javnost se — mime te resnice hodeč, ne smemo več obračati glave — ne zaveda docela svojih dolinosti do N. G. Ta zavod je v popotnem programu vsakega kulturnega tujca, ki obišče Ljubljano, ta zavod je v vzgojnem programu marsikatere naših mestnih in kmetskih šol, nujno spada k mestu, kakršno hoče biti Ljubljana, in tvori sestaven del našega narodnega prosvetnega programa, toda v naših Javnih in zasebnih bndietih ga ni, če izvzamemo banovino, ki naj bo za to svojo uvidevnost zahvaljena, in maloštevilne dobrotnike, katerih vele-dušje zasluži tem večjo hvaležnost, čim manj je videti smisla zanj. Vsi bomo morali storiti, kar moremo, da plemenita tradicija družine Strahi, ki nam Je tuja po krvi In mišljenju in ki je vendar z dejanjem pokazala ljubezen do zemlje, na kateri je živela, najde močnih in trajnih korenin tudi med nami samimi.«
Razstava je na obiskovalce napravila silen, mogočen vtis. Toda Narodna galerija si je s to novo zbirko nakopala lepih, pa težkih nalog: ves ta material bo treba zdaj kritično razbrati, odbrati dela, ki so umetniške cene, za stalno definitivno razstavo, ki Jo Narodna galerija pripravlja, stvari historične vrednosti dodeliti muzeju, restavrirati, dognati mojstre itd. Pri tem delu bo upravičeno pričakovala pomoči od vsakogar — od Javnosti in od oblasti.
pošlje vsem prizadetim občinam reverze, s katerimi se bodo zavezale, da velja njihov skleh o prispevanju za nastavitev živinozdravnika vsaj za dobo 10 let. Vse ostalo bo uredil in izpeljal ožji odbor, sestavljen iz zastopnikov občin Zagorje, Kotredež in Ržišče s sodelovanjem kmetijske podružnice. Zastopniki v ta odbor se bodo izvolili na prvih občinskih sejah.
Sestanek zastopnikov občin se je izvršil v najlepšem sporazumu, kar daje jamstvo, da se bo vsa akcija pozitivno izpeljala v najkrajšem času. Uvidelo s« je pač, da le složnost rodi uspehe. Tudi kr. banska uprava bo podpirala to stremljenje občin.
Zborovanje učit. Jruiiva za slovenjebistriški okraji
Učitelje!; • Tružtvo za Slovenjebistriški okraj Je zborovalo 15. t. m. v Slov. Bistrici. Udeležba je bila polnoštevilna.
Tov. predsednik je pozdravil navzoče, posebno novo pristopivšo tovarišico gdč. Sabati ter čestital tovarišem, ki odhajajo na nova mesta 1
Podal je nato izčrpno poročilo o pokrajinski skupščini v Novem mestu ter o glavni skupščini v Beogradu. Z zanimanjem je učiteljstvo sledilo njegovemu poročilu o boju organizacije za učitelje ;e pravice posebno v oziru na novi šolski ozir. uradniški zakoni
Ponovno je povdarjal potrebo večje stanovske zavednosti, aktivnosti in predvsem enotnosti ta sloge, ker le v njej je moči Proč z osebnostmi, malenkostnimi nesporazumljenji, kajti sile rabimo za strnjeno delo v važnejših vprašanjih, ki so za vsakega posamezniVn eminentne važnosti I
Posebno živahno je sledilo članstvo poročilu
0 regulaciji plač, z željo, da se iste kmalu uresničijo I
Sledila so mto poročila funkcijonarjev dru štva, iz katerih sledi, da je izmed 61 učiteljev (Jc) v okraju včlanjenih v društvu vseh 61 ter ji društvo imelo v preteklem poslovnem letu 6 zborovanj s 6 predavanji pedagoško, stanovsko gospodarsko osamosvojitvenega značaja 1
Blagajniško poročilo izkazuje 5168 Din prebitka. Sledila Je volitev nove uprave. Volilo re je z vsklikom staro upravo razen funkcije tajnika,
1 ■ odhaja. Izvoljeni o bili:
Predsednik: Miloš Tajnik; podpredsednik: Jan_
iekovič Matko; tajnica: Logar Ana; blagajn čar ka: Feigl Otdlija, vsi iz Slov. Bistrice ter odbor niki(ce): Strigi Anton, Črešnjevec, Živko Janko, Studenice, Logar Franja, Zagorje, Varl Ludvik, Poljčane, RajnerJoie, Polskava ln Logar Frane, Laporje, ter pregledovalca računov: Vendramin Franjo, Kranjc Alojz.
Po daljši debati se sklene mesečna članarina Din 15, a sa z učitelji poročene učiteljice Din 8—.
Sledilo je predavanje tov. Logarja o lonotvor-nem tečaju, ki se je vršil med počitnicami v Mariboru. Podal je kratek, Izčrpen progi Jd o programu delovanja v tečaju ter je z natančnejšimi podatki iz razi'h prsd elanih panog roko
t' omega dela radevoip vsikftinu tovarišu uh razpolago.
Pri slučajnostih je bil umesten pr>llog tov. Kopriva, da bi se naj vršili večkrat sestanki upraviteljev iz vsega sreza, kjer bi sa liislseb^j-no pojasnjevala in razniotrivala razna upravna vprašanja 1
Prihodnje zborovanje se bo vršilo v Slov. Bistrici tekom meseca januarja 1 Po lepo uspelem zborovanju se je učiteljstvo sestalo v hotelu »Beograd«, kjer je v tova-iškem kramljanju prišel brzo čas ločitve! B. C.
Posel odličnega franc, rudar, strokovnjaka
Ljubljana, 17. novembra.
Dne 15. novembra 1930. je obiskal univerzo Kralja Aleksandra I. v Ljubljani profesor visoke rudarske šole v St. Etienne-u (Francija) gospod R. Gibrat. G. profesor je bil član delegacije francoske vlade, ki je prišla v Beograd v svrho prisostvovanja slavnostim odkritja spomenika hvaležnosti Franciji. Na svojem povratku se je ustavil v Ljubljani, da ogleda institucije in organizacijo rudarskega oddelka tehni-šk« fakultete naše univerze. Dospel Ja z Jutranjim brzovlakom na glavni kolodvor, kjer sta ga pričakala gosp. predstojnik instituta za rudarstvo prof. ing. A. Kopylov in g. prof. ing. V, Gostiša. V njih spremstvu Je obiskal gospod prof. Gibrat g. rektorja univerze in g. dekana tehniške fakultete, si ogledal Institute, ki so v zvezi z rudarskim oddelkom, zlasti pa institut za rudarstvo. G. prof. Gibrat se je prepričal, da so se instituti v zelo kratkem času od njih ustanovljenja zelo uspešno razvili in je izrazil svoje pohvalno priznanje na izvršenem delu. Pri odhodu Je prisrčno povabil naše gg. profesoric na obisk St. Etiennske visoke rudarske šole, ki je v Franclji druga poleg svetovno znane Ecole de mineš v Parizu. Laskavo priznanje inozemskega strokovnjaka gotovo služi v čast naši univerzi in njenim institutom.
Roškarjev fond za napredek kmetijstva
K Jubileja Irana Roškarja
Kakor simo poroča&i v nedeljo je Ivan Roškar eden prvih borcev za samostojnost in pravice štajerskih Slovencev. Neusmiljeno je žigosal gospodarstvo nemške večine, kakor je govoril slavnostni govornik svetnik g. Gomilšek na slavnostni seji Okrajne hranilnice v Sv. Lenari tu. Slov. Stajer je v gospodarskem oziru zanemarjala. Istotako je neumorno deloval kot državni poslanec za koristi Slovenije, osobito za kmeta. Govoril je na neštetih političnih, gospodarskih, (mladinskih in prosvetnih zborovanjih. Njegova beseda je hila gladka, vabljiva in vse ga je rado poslušajo. Nasprotnika je znal ugnati, kakor malo kdo. Bil je mož deda, mož značaja, pa tudi mož žrtev. Neustrašeno je podpisal majniško deklaracijo. Ob začetku svetovne vojne je bil preganjan radi svojega narodnega delovanja in so ga z dTugimi rodoljubi vred odgnali v graške zapore. Roškar je bil kmetski mož-sa-mouk. Dasiravno je obiskoval samo ljudsko šolo, vendar »e je z lastno pridnostjo povzpel zelo visoko. Mnogo je črtal in se vedno učil. Bil je zvest svojemu narodu in Bogu. Bil je to izreden mož, ki je znal svoje talente dobro izrabiti v dobro svojemu bližnjemu. Slovenske gorice je preustrojil v narodno zavedne trdnjave in gospodarsko napredne eddnice. Govornik je predlagal, da okrajna hranilnica iz čistega dobička svoje vloge na Češkem, katero je rešil naš Roškar, ustanovi poseben Roškarjev fond, ki bi »lužil za gospodinjske In kmetijske nadaljevalne šole in tečaje v lenarškem okraju. Predlog eo sprejeli posebno kmetski možje z velikim navdušenjem.
Obisk črnogorskih kmetov
Vrhnika, 16. novembra.
V soboto, dne 15. t. m. nas je obiskalo 40 kmetov iz Zetske banovine. Bili so prijazno sprejeti. Ogledali so si vzorno moderno posestvo g. Josipa Lenarčiča, ki jim je zaradi res Mrednega reda zelo ugajalo. Ogledali so si tudi vrhniško mlekarno, ki jim Je pokazala marsikaj, kar še niso videli. Ogledali so si tudi druge znamenitosti Vrhnike in se zadovoljni odpeljali s popoldanskim vlakom nazaj v Ljubljano.
Škofja Loka, 16. novembra.
Davi s jutranjim vlakom so prispeli pod vodstvom kmetijskega referenta na Cetinju g. ing Djakonovida v Škofjo Loko seljaki Zetske banovine, ki se mude poslednje dneve v svrho ogleda raznih kmetijskih naprav in proučavanja gospodarskih panog v naši ožji domovini. Izletnike, 40 jih je, spremlja Skofjeločan referent za čebelarstvo pri banski upravi Jože Okorn. Črnogorske kmetovalce so sprejeli na kolodvoru poleg ravnatelja banovinske mlekarske šole v Škofji Loki inž. Srečka Sabca zastopnika škofjeloške mlekarske zadruge podžupan Anton Haf ner, želeč gostom iskreno dobrodošlico.
S kolodvora so se odpravili izletniki proti mestu, ter so si ogledali vojašnico, vojaško pokopališče, s spomenikom padlih vojakov, novo šolsko zgradbo. Preko Glavnega trga in Spod' njega Karlovca so odšli kmetovalci v prostore mlekarske šole, kjer so jim bili razkazani po direktorju inž. Sabcu vsi prostori zavoda in jim je bil razložen ustroj, poslovanje in smernice mlekarske gospodarske institucije. Ekskurzisti so si ogledali do opoldne še obratne lokale tule
karske šole, nakar so pri Kavčiču na Spodnjem trgu obedovali.
Po spoznanju z županom Hafnerjem in nekaterimi drugimi Škofjeločani so se odpravili izletniki popoldne z avtobusi v Dorfarje in v Žab-nico, kjer so si ogledali mnoge sodobne uredbe na kmetijah; stopili pa so v stik tudi z raznimi predstavniki žabniškega zadružnega življenja. Na večer so odšli gostje v Ljubljano; pot pa jih je še popelje na štajersko stran Dravske banovine.
Loško meščanstvo je nenavadne goste prav prijazno motrilo in je s posebnim zanimanjem spremljalo mnoge seljake, opravljene v narodne noše.
Ekskurzijo so spremljali kmetijski inšpektor inž. Zidanšek, banovinski referent inž. Černe, upravitelj mlekarske šole v Škofji Loki inženir Sabec, g. Okoren. Zvečer so črnogorski kmetje prišli v Ljubljano, kjer so jim priredili v Zvezdi večerjo. Udeležilo se je je poleg navedenih zastopnik kmetijskega društva ravnatelj inž. Lah, občinski svetnik g. Likozar. Kot zastopnik Kmetijske družbe g. Bukovec. Davi je ta ekskurzija krenila pod vodstvom g. Okorna na kmetijsko šolo v št. Juriju ob južni železnici.
Svečan krat v Hrastniku
V nedeljo ob 11. uri dop. so krstili tu otročiča rudarja Šuštarja, kateremu je kumoval NJ. Vel. kralj po zastopniku g. podpolkovniku Ivanu Rojniku. G. polkovnik — spremljala sta ga od postaje tuk. komandir in g. Hofbauer — si Je ogledal potoma Narodni dom, nato pa se je podal na Šuštarjev dom, kjer ga Je sprejela cela vrsta krščenčevih bratov in sester, na čelu Jim mati z najmanjšim v naročju.
Po maši se je vršil v Logerjevi cerkvi krst. Kaplan, g. Zalar, se Je spominjal s patriotičnl-ml besedami doma Nj. Vel., nakar Je opravil krst. Pri mali zakuski je oddal g. polkovnik kraljeva darila, ki mu jih je prinesel večer prej iz Beograda poseben kurir, in sicer zlat križec na verižici ter cekin v etuiju.
G.	polkovnik si je ogledal nato Se rudarsko kolonijo ter stopil tudi v posamezna stanovanja. Snaga v teh ter prijaznost delavcev mu Je bila izredno všeč ter bo oboje omenil tudi v svojem poročilu na Nj. Vel. kralja. Želimo, da se bo mali krščenec krepko razvijal ter da bo delal vselej le čast svojemu visokemu kraljevemu botru.
Poiar radi malomarnosti in nepazljivosti
škoda je krita i zavarovalnino
Kranj, 16. novembra.
V četrtek 13. novembra je začela nenadoma goreti hiša Marije Mulej v Lužah pri Šenčurju št. 13. Požar je vpepelil nadstrešje hiše, ostalo so rešili pred ognjem domači gasilci. Prizadeta škoda znaša 27.000 Din, vendar pa je bila posestnica zavarovana za pogorele objekte pri zavarovalni družbi »Dunav« za 12.500 Din, pri Vzajemni zavarovalnici pa za 10.425 Din. Torej se škoda skoraj krije z zavarovalnino.
Marija Mulej je popoldne zakurila v peči, da bi pekla kruh. Sama prizna, da že dolgo ni bilo v hiši dimnikarja, ki bi ometel peč. Zato ni čudno, da so se vnele saje nad pečjo. Mule jeva je bila radi te malomarnosti prijavljena srez-kemu sodišču v Kranju.
gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Torek, 18. nov.: Zaprto.
Sreda, 19. nov.: »Razbojniki«. Red B.
Četrtek 20. nov.: »Serija A-000001«, premijera.
Red A.
Petek, 21. nov.: Zaprto.
Opera.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Torek, 18. nov.: »La Masootte«. Red A.
Sreda, 19. nov.: »Boheme«. Red D.
Četrtek, 20. nov.: »Faust«. Gostuje g. Roman Wnaga, basist varšavske opere. Red E. Petek, 21. nov.: Zaprto.
NARODNO OLRDALISCR V MARIBOR!)
Torek, 18. nov. ob 20. uri: »Dnevi našega življenja« ab A. Kuponi.
Sreda, 19. nov.: Zaprto.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 17. nov. ob 20. uri.: »Gospa ministrovim«. Gostovanje Mariborskega gledališča.
Gostovanje subrete Milke Miehlove v mariborskem Narodnem gledališča. V soboto je v vlogi Marice v Leharjevi opereti »škrjančkov gaj« gostovala v mariborskem Narodnem gledališču gdč. Milka Michlova iz Zagreba. Pokazala je, da je temperamentna subreta z veliko rutino in simpatičnim, dokaj močnim in izoblikovanim glasom, vendar ni pokazala nič novega, kar bi presegalo nastope naših domačih moči. Gledališče je bilo napol prazno, jezik na odru pa Se slabši kakor običajno. V Isti vlogi je gdč. Mich-lov« nastopila tudi v nedeljo popoldan. R. R.
Iz mariborskega gledališča. Danes v torek, 18. t. m se bo ponovila igra znamenitega ruskega pisatelja Leonida Andrejeva »Dnevi našega življenja«, ki je verna slika ganjive študentovske ljubezni in ob enem najbolj grozota« bede iz ruskega študentovskega živlenja. Ab. A. — »Življenje je lepo« optimistična komedija francoskega dramatika Marcela Acharda se pripravlja v režiji g. J. Koviča za najkrajši čas.
Dnevne vesfz
— Harmonika za preston&slednika Petra. Prva naša tovarna za harmonike Lubas je izdelala lepo harmoniko, ki jo bo podarila prestolonasledniku Petru.
— Umetniška Matica v Ljubljani poživlja vse svoje člane in poverjenike, da poravnajo svoje obveznosti. Zadnji, nepreklicni rok je do 30. t. m. Nevrnjene bloke bomo smatrali za prodane. Slike in knjiga bo izšla okoli 15. decembra, tako da bodo edicije za Božič že v rokuh članstva. Slikar Ivan Kos je izdelal dva krasna lesoreza (Stari Maribor), monografija obeh slikarjev Vidmarjev pa bo očarala vsakega ljubitelja umetnosti. Vse tri izdaje pa bodo daleko prekašale lanske. Ob tej priliki opozarjamo vse ljubitelje umetnosti, da se do zgornjega roka še vedno lahko priglase za člane. Članarina 24'— Din je tako majhna, da si lahko vsakdo umetniško okrasi svoje stanovanje. Priglasite se po dopisnici ali pa pošljite kar članarino po poštni položnici. Številka našega čekovnega računa je 12.881. Umetniška Matica v Ljubljani, Poljanski nasip 12.
— Razpis mesta profesorja na ban. mlekarski Soli. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje službeno mesto profesorja oziroma suplenta na banovinski mlekarski šoli v Škofji Loki. — Za to mesto pridejo v poštev le prosilci s fakultetno izobrazbo,. ki so v svoji strokovni izobrazbi usmerjeni na mlekarstvo v najširšem pomenu ter na živinorejo. Pravilno kolkovane in z vsemi potrebnimi dokumenti opremljene prošnje je vložiti najkasneje do 15. decembra 1930. pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
— Nemški znanstvenik v Splita. V Split je prispel vseučillšfei profesor iz MUnchena dr. Sei-fert. Ogledal si je higijenske ustanove, predvsem znanstveno postajo in vodovod v Ljubu-žkem. O teh napravah se je zelo pohvalno izrazil.
— Za 30 milijonov prekoračen proračun. V soboto dopoldne so zastopniki zagrebške občine pregledali novo klavnico, izkazalo se je namreč, da stane zgradba nove klavnice ne 45, nego
75,000.000 Din. Zastopniki občine z županom dr. Srkuljem na čelu so sedaj odšli na lice mesta in si dali raztolmačiti, kako je prišlo do tako velike razlike v stroških za novo klavnico.
— Izreden izvoz prašičev. Pretekli teden so eksportirali preko Subotice na Dunaj preko 100 vagonov prašičev. Zaradi tega so sedaj cene prašičem zelo padle. Trgovci so prisiljeni, da prodajajo živino po isti kot so jo kupili. V torek odrine na Dunaj novih 100 vagonov prašičev. Takšnega izvoza od leta 1924. dalje ne pomnijo
— Iz turistovskili krogov. Velika pomanjkljivost je sedaj na pragu zime, da čakalnice III. razreda — one II. razreda so navadno zaklenjene —, niso zakurjene. Pa še pri teh so izhodna vrata na peron navadno odprta, ker nimajo sopotniki drug do drugega niti toliko obzira, da bi duri za sabo zapirali. Tako pa piha skozi čakalnico, da je v njej hlad še ob-čutnejši. Kam naj se torej zateče oznojen turist po 6, 7 urni hoji, če še v restavraciji, kakor na primer nasproti kolodvora na Trati, ne dobiš vsak čas čaja. In take razmere naj pospešujejo tujski promet? 1
— Društvo telovadnih učiteljev za Slovenijo bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo 23. t. m. ob 10. dopoldne v kabinetu telovadnice državnega učiteljišča v Ljubljani. Odbor. 793
Cglefle si
bogato zalogo kuhinjske posode aluminijaste ter emajlirane t raznih kvalitetah in barvah pri tvrdki i železnino	103
STANKO FLORJANČIČ Ljubljana	Sv. Petra cesta 35.
— Letošnja letev tobaka — 15 in pol milijona kg. Te dni je uprava monopolov dala v promet nove vrste cigaret »Mignon«. Cigarete so odlične kvalitete in v jako lepih in okusnih škatlicah. Sploh se je v poslednjih dveh letih dosegel velik napredek pri cigaretah in se izboljšava tudi kvaliteta cigaret »Drina« in »Vrbas« zlasti pa kakovost vseh boljših vrst kakor »Vardar«, »Strumica«, »šumadija«, »Kosovo« in »Jadran«. Vse te cigarete se prodajajo v jako lepih škatlicah s slikami delov naše kraljevine. Odlična je tudi kakovost naših smotk, da omenimo samo »Flor de Habana« in druge. Vse te smotke se lahko kupijo tudi v luksusnih škatlicah. Posebno dobro so opremljene cigarete in cigare za izvoz po polovični ceni. Na njih je natisnjena oznaka »eksport« v rdeči barvi. Naroče se pri upravi monopolov tako, da naročnik plača polovično ceno željene vrste cigaret ali tobaka in troške pakiranja, uprava monopolov pa nato sama pošlje blago na naslovnika v inozemstvu. Za tako pošiljanje se ne plača nikaka carina, nego samo taksa po 0-50 Din za zavoj. Tudi predelava naSega surovega tobaka je znatno boljša. Letos kaže, da bo žetev tobaka dala 15 in pol milijona kg. Sadilcev je bilo 68.000, nakupovanje pa se je že začelo ali pa se v kratkem začne. Odbor za odkup tobaka v Zetski banovini se je sestal 8. t. m. in začel delo 10. t. m. Odbori v ostalih banovinah, vrbaski, v moravski, dunavski in drinski se sestanejo 30. t. m. in začno odkup
15.	decembra
— Nevarna tolpa pod ključem. Policija v Pančeva je prijela te dni 6 člansko vlomilsko družbo, kd je izvršila zadnji čas nad 20 manjših in večjih tatvin in vlomov.
— 151etno dekle sta odpeljala. Pred dnevi sta neki zasebni uradnik in neki trgovski pomočnik odvedla v Umki v avtomobilu 15detno Natalijo Damjanovič. Odpeljala sta jo v Valjevo, kjer so družbo našli skrito v neki zasebni hiši. Zlata mladina...
Josip olup
w	LJUBLJANA,	Stari trg 2.
Za gospode in dečke velika izbira oblek, klobukov, čepic, kravat in perila lastnega izdelka. Po najnižjih konkurenčnih cenah.
— Obleke in klobuke kemično čisti, barva in plisira tovarna Jos. R 'eh.	6603
— Volna, bombaž, nogavice in pletenine v
veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	166
— Ustrelil ljubico in nato še sebe. V Peči je povzročil veliko senzacijo samomor nekega Jove Rističa, ki jo bil že dolgo samomorilni kandidat. V soboto se je sešel s svojim dekletom Slovenko Jeleno Bitenc. Zdi se, da sta se dogovorila, da gresta oba v smrt. Tako se je tudi zgodilo. V nekem vinogradu je Ristič ustrelil najprvo dekle, potem pa še sebe. Pri dekletu so našli pismo s stavkom: Morala sem v smrt z Jovom, ker nisem hotela živeti po njegovi smrti, ker je bil primoran izvršiti samomor.
— 41 nečakov ima. Seljak Joso Radman iz vasi Simiči v Bosni ima nič manj nego 41 nečakov. Star je pa 65 let. 41. nečak se mu je rodil pred dnevi.
— Obsojen delravdant. V Tuzli je bdi obsojen na 5 let prisilnega dela neki Milan Petrovič. Biil je blagajnik monopolnega skladišča v Kreki in je poneveril slcoro 400 tisoč Din.
— Drzen roparski napad na avto. Pni Makišu so neznani roparji ustavili avto, v katerem je sedel strojnik G'j ©kič iz Beograda. Ko so roparji uvideli, da ne bo dosti plena, so pustili potnika v miru. Zdi se pa, da so čakali na drug avto z glavarjem Savičem, katerega so nameravali oropati.
— Vreme. Vreme se drži, kakor pravimo, in si sami želimo, da bi tako ostalo vsaj še ta mesec. Relativna vlaga je povsod velika, tako v Ljubljani 80%, povsod drugod pa 90%, razen v Skoplju (70%). Vetrovno včeraj v večini krajev ni bilo. Oblačnost je znašala v Ljubljani zjutraj 10, ravnotoliko pa tudi v Mariboru, Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Najmanjša je bila v Skoplju (1). Deževalo je v Zagrebu, Beogradu in Kumborju ter pršilo tudi v Ljubljani. Padavine so pa bile neznatne. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 7, najnižja pa 6’6 stopinj C. Na ničli je obstal termometer v Mostarju in v Skoplju, drugod je pa kazal od 1 do 8 stopinj C.
fsitibliana
Torek, 18. novembra 1930. Odon. Pravoslavni: 5. novembra, Oliva.
Nočno službo imata lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu in Ramor na Miklošičevi cesti.
*
H Ustanovni občni zbor novinarske zadruge
»Novinarski dom« se vrši v sredo, dne 19. t. m. ob treh popoldne v kavarni »Emona«, I. nad.
■ Statistika OUZD v Ljubljani za oktober. V oktobru je imel OUZD v Ljubljani 99.516 članov, in sicer 67.811 moških in 31.705 žensk. Bolnikov je bilo 2.345, in sicer 1.366 moških in 979 žensk. Odstotek bolnikov je 2.36, in sicer 2.01 moških in 3.09 žensk. Dnevna zavarovalna mezda je povprečno znašala 26-88 Din, celokupna zavarovalna mezda pa za moške in za ženske 2 milijona 675.254 Din.
■ Društvo »Skrb za mladino« v Ljubljani. Danes v torek 18. t. m. ob 20. uri izredni občni zbor v posebni sobi gostilne »Pri Bončarju«, Sv. Petra cesta. Pridite polnoštevilno. — Odbor.
■ Na mnoga povpraševanja glede gostovanja poljskega tenorista g. Stepnjovskega sporočamo, da nastopi gost samo enkrat in to v soboto dne 22. t. m. v Čajkovskega operi »Evgenij Onjegin«.
■ Basist varšavske opere g. Roman Wraga bo v prihodnjih dneh gostoval na vseh treh centralnih gledališčih naše kraljevine. Prvo njegovo gostovanje v Jugoslaviji bo v Ljubljani v četrtek 20. t. m. Poje vlogo Mefista v Gouno-dovi operi »Faust«. Wraga je eden izmed najboljših velike opere v Varšavi. V svoji domovini izredno poznan in čislan pevec.
■ Schillerjeva tragedija »Razbojniki« se vpri-zori v ljubljanski drami v premierski zasedbi jutri dne 19. t. m za red B. Premijera komedije Alekseja Tolstoja »Serija A-000001« se vrši v četrtek 20. t. m.
■ Narodno gledališče. Bodisi v operi ali drami te preseneti, ko vstopiš, neprijeten hlad ali naravnost povedano, slabo ali sploh nezakurjena dvorana. Tako, da si skoro očitaš, da nisi ostal rajši doma. Poleg tega pa še vleče pred začetkom vsake predstave ob vstopu vsakega posetnika parterja kar križem, ker se odpira po 10 vrat ali vhodov, zunanjih in notranjih. To vendar ni atmosfera za gledališko predstavo, ko si moraš očitati, da si vrhno suknjo in klobuk odložil v garderobi. Kakšnega razpoloženja postane gledališki obiskovalec, je razumljivo, če
si v skrbeh, da se prehladiš. Toliko obzira bi pač lahko imela gledališka uprava do občinstva, da bi skrbela za tople dvorane takoj ob početku predstave. Občinstvo zlasti dame prihajajo splošno v gledališče v primernih toaletah. Ali naj hodimo v gledališče oblečeni kot na zimsko promenado?!	D.
■ Dekle sreče. 18. t. m. se poje uspela opereta »La Mascotte« (Dekle sreče) z gospo Po-ličevo v naslovni partiji. Sodelujejo: gg. Španova, Drenovec, Janko, Peček, Povhe, Simončič, Jelnikar, Sekula, baletni zbor ln drugi. Dirigent g. Štritof, režiser g. Kreft. Predstava se vrši za red A.
■ Obiskovalcem gledališča. Ker v gotovih krogih prevladuje mnenje, da pri abonma-pred-stavah ni mogoče dobiti vstopnic, s tem vljudno sporočamo, da je pri vseh predstavah kateregakoli abonmaja v predprodaji dovolj sedežev vseh vrst na razpolago.
■ Danes ob 20. uri poskusno kuhanje na plinu v predavalnici šole Sv. Jakoba.
■ Razne tatvine. Gostilničar Cesar Josip je prijavil na policiji, da so mu neznani storilci v noči od 15. na 16. t. m. ukradli iz vrta njegove gostilne na Stari poti št. 4 žarnice v vrednosti 100 Din. — Delavca Cajič Tuleman in Čirjak Mate sta prijavila na policiji, da so jim neznani tatovi ukradli iz nezaklenjenega podstrešja razno obleko, prvemu v vrednosti 150 Din iz zaklenjenega kovčeka, ki so ga s silo odprli, drugemu pa v vrednosti 270 Din. — Železniški uslužbenec Jančigaj Valentin Je prijavil, da so mu neznani tatovi ukradli iz barake na dvorišču v Einspilerjevl ulici št. 22 dve kokoši v vrednosti 100 Din.
■ Aretacije in prijave. V nedeljo je bila aretirana 1 oseba zaradi nedovoljenega krošnjar-stva, 1 zaradi splošnega suma, 1 zaradi telesne poškodbe in 1 ženska zaradi vlačugarstva. Na policiji je bilo prijavljeno 9 oseb zaradi kaljenja nočnega miru, 1 oseba zaradi izgreda,
1 oseba zaradi pijanosti, 1 oseba zaradi nedovoljenega igranja na harmoniko, 1 oseba zaradi hoje po žel. progi, 6 oseb zaradi kršitve avto-predpisov in 1 oseba zaradi kršitve cestnega pol. reda.
Marifter
m Desetletnica poslovanja mariborske Proti-tuberkulozne lige. V kratkem bo slavila tukajšnja Protituberkulozna liga, kateri načeluje okrajni glavar in banski svetnik g. dr. Marko Ipavic, svojo desetletnico. V teh desetih letih je liga izvršila veliko delo. Zgradila je v splošni bolnici protituberkuloški oddelek, ustanovila v Gregorčievi ulici 6 svoj ambulatorij, ki stalno posluje, ustanovila več podružnic po deželi in priredila veliko število poučnih predavanj. V zadnjem času pa je njen obstoj precej otežko-čen, ker so nekateri denarni viri usahnili. Te dni pobira odbor po mestu članarino in prispevke in prepričani smo, da bo vsakdo z veseljem prispeval po svojih močeh, da bo mogla liga tudi vbodoče vršiti svoje človekoljubno delo.
m Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov v Mariboru priredi v soboto 22. t. m. ob 20.30 uri v kxvski dvorani restavracije »Orel« družabni večer. Vabljeni so vsi rezervni častniki z rodbinami, kakor tudi vsi prijatelji organizacije. Vstopnine ni.
m Nov lekarnar. Lekarno »Zamorec« v Gosposki ulici je kupila od dosedanjega lastnika Vladoviča g. mag. pharm. Naver z Jesenic.
m Kosič se poslavlja. Znani tržaški in sedaj mariborski gostilničar g. Hinko Kosič je prodal svojo gostilno »Vetrinjski dvor«, znano zbirališče Primorcev g. Petru Mariclju.
m Tombola aerokluba. V nedeljo je priredil tukajšnji aeroklub 7 tombol z 21 dobitki v skupnem iznosu 220 Din. Teme »o dobile po 40 in 44 Din, kvaterne 44, 56 in 84 Din, kvinterne pa po 160, 180 in 280 Din. Udeležba je bila bolj pičla.
m K aretaciji Karla Remerja. V nedeljo smo poročali, da je bil »aradi žepne tatvine aretiran neki brezposelni delavec Karel Remer iz Sentovca na Hrvaškem. Na policiji so sedaj ugotovili, da iščejo Karla in njegovega brata Ivana: orožniki na Teznu radi dveh ulomov, orožniki v Poljčanah radi vloma in tatvine v Stanovskem v znesku 6455 Din, orožniki na Pobrežju radi tatvine kolesa, orožniki v Račah radi vloma na Planici 10. oktobra letos in orožniki V Slovenski Bistrici radi vloma v trafiko. Pri aretirancu so našli tri pare moških čevljev in srebrno verižico z obeskom, kar je gotovo tudi plen tatvine.
m Sejem za prašiče. Na zandjem sejmu *» prašiče je bilo 319 glav. Prodajali so se: 5 do 6 tednov stari prašiči 75 do 100 Din, 7 do 9 tednov 150 do 200 Din, 3 do 4 mesece 250 do 850, 5 do 7 mesecev 400 do 450, 8 no 10 mesecev 550 do 650, 1 leto stari pa po 900 do 1100 Din. Meso se je prodajalo: živa teža kg 10 do 13, mrtva teža 15 do 16 Din. Prodanih Je bilo* 200 živali.
m Jaz sem kralji V soboto ponoči sta delavec Ivan Nipič in irvošček Martin Neuwirth razgrajala v Kacijanerjevi ulici. Ko ju Je hotel stražnik aretirati, Je Nipič pričel pričati, da je kralj in naj ga pusti na miru. Stražnik je moral poklicati pomoč, da je možakarja ugnal.
m Aretaeija. Zaradi vloma v sobo nekega dijaka na Ruški cesti je bil v nedeljo aretiran 191etni delavec Emerih Č. Dijaku je odnesel kitaro in nekaj drugih predmetov v skupni vrednost okrog 450 Din.
m Bitka v Danjkovi ulici. V nedeljo zvečer je prišlo v Danjkovi ulici da pravcati bitke med dvema delavskima rodbinama. Jožef in Marija R. sta se spravila nad Blaža B. In njegove si-
DNEVNO SVEŽE
pražena
KAVA
L^BLDAN Ak
-VODMIKOV TRt ST. S.—
nove, ti pa obratno na vso rodbino R. Obdelovali so se s palicami im koli, vendar pa so iz boja odnesli le lažje poškodbe.
m Tatvina. Poipožnemu delavcu Rudolfu Mlakarju je neznanec ukradel v soboto s kolesa, ki ga je pustil pred javno kuhinjo na Slomškovem trgu, karbidno svetiljko, vredno 115 Din.
m Ljubosumnost. V neki gostilni na Koroški cesti je v nedeljo zvečer popivala večja družba, v kateri sta bila tudi šofer Peter V. in njegova zaročenka, delavka Štefanija S. Pa je Štefanija nenadoma postala ljubosumna na neko Julijano P. ter ji zagnala kozarec v glavo. Julijana je storila isto Štefaniji in tako se je razvil vsesplošen prepir in pretep, katerega je zaključil šele prihod stražnika.
m Nesreča pri delu. V Sv. Lovrencu na Pohorju je v soboto podirajoče se drevo zdrobilo levo nogo posestniškemu sinu Josipu Sterdini. Mladeniča so pripeljali v tukajšnjo bolnico, kjer mu bodo morali nogo najbrže odrezati.
m Nesreča na ulici. Včeraj zjutraj si Je pri padcu na ulici zlomila desno nogo 571etna, na Meljski cesti št. 62 stanujoča zasebnica Marija Krausova. Prepeljali so jo v bolnico.
m Nesreča pleskarja. V nedeljo dopoldne je padel z odra za pleskanje na železniškem mostu 10 m globoko v Dravo 201etni pleskarski pomočnik Miloš Prodanovič. Ker je padel ž njim tudi okrog 5 m dolg hlod, je z njim plaval okrog 200 m daleč, dokler ga ni s čolnom rešil ribič Ferdinand Schneider in ga spravil na breg. Prodanovič si je pri padcu zlomil samo zob in se udaril v rebra.
m Karambol. Železničar Ivan Visočnik in Antonija Klemenšek sta v soboto trčila skupaj s kolesi na glavnem trgu. Pri tem se je Kamenškovi razbila steklenica z žganjem, drugo nesreče pa ni bilo.
GeZfe
* Avtobusi mariborske občine, t. j. avtobusi, ki vozijo v Maribor ter Vojnik, so po sklepu mestnega načelstva preselili svoja stajališča izpred poslopja mestnega načelstva v Kolenčevo ulico pred hotel »Union«.
* Smrtna kosa. V javni bolnici je 16. t. m. umrl 71-letni Žabrič Anton, kovač v šamotni tovarni v Štorah. — V Zavodni št. 28 Je 16. t. m. umrla 70-letna mala posestnica Ograjenšek Helena, v Gaberju št. 151 pa 2 meseca stara Korošec Danijela.
* Borza dela v Celju potrebuje 3 konjske hlapce, 1 hišnika, 1 hišnega hlapca, 1 majarja, 1 steklarja, 1 kleparja, 1 elektrika-strojnika, 2 mizarja, 1 sodarja, 4 čevljarje, 2 krojača, 1 pomožnega delavca, 1 kurjača, 12 vajencev, 24 kmečkih dekel, 1 gostilničarsko kuharico, 1 hotelsko sobarico, 1 kavarniško kuharico, 1 navadno delavko, 4 kuharice, 12 služkinj, 1 orožniško kuharico, 4 vajenke.
* Smetišča po hišah. Letoviščarsko mesto, kakor je Celje, bi moralo imeti za odvažanje smeti takozvani Colonia-sistem,' t. j. dnevno pobiranje smeti s specijalnimi vozovi. Tako pa se smeti po pol leta in še več pasejo po smetiščih na dvoriščih ter povzročajo smrad in bolezen.
* Izgube in najdbe. Učenec Lednik s Čreta Je v mestu izgubil 100-dinarski bankovec. K železniškemu uradniku g. Dolherju, stanujočemu na kolodvoru, se je zatekla gos. Lastnik jo dobi tam.
* Nezgoda pri gašenju požara. Ko je v soboto zvečer gorelo gospodarsko poslopje posestnika Lednika v Zg. Hudinji, o čemer smo poročali v nedeljski številki, je pomagal gasiti tudi 55-letni delavec mestnega stavbnega urada Grenkuš Štefan, stanujoč v Ipavčevi ulici 13. Pri tem pa je tako nesrečno padel, da se je močno poškodoval na hrbtu in so ga morali prepeljati v javno bolnico.
Trbovlje
Velik gospodarski shod. Trgovski gremij, Drn itvo hišnih posestnikov, Zadruga krojačev in kro-jačic ter Zadruga čevljarjev vabijo hišne posestnike, trgovce in obrtnike na skupno zborovanje, ki se vrši v četrtek 20. novembra L 1. ob 15. uri v Sokolskem domu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o občinskem gospodarstvu in financah; 2. Tolmačenje krize v rudarskih revirjih; Poročilo o davkih in avtonomnih dokladah; 4. Predavanje o napovedi pridobnine in zgradarine; S. Instalacija vodomerov; 6. Predlogi in nasveti. Z ozirom na važnost problemov,, o katerih se bo na zborovanju razpravljalo, je dolžnost vsakega trgovca, obrtnika in posestnika, da se ga udeleži.
Občinska seja. V petek 21. novembra ob 13. uri bo plenarna seja občinskega odbora, na kateri se bo med drugim razpravljalo • spremembi vodovodnega reda, o nabavi in financiranju vodomerov in opodelitvi nekaterih obrtnih koncesij.
Sprejem absolventa rudarske iole. Rudnik »Dobra sreča« Vina-Knjaževac potrebuje šolanega rudarskega paznika (nadzornika) s prakso. Reflek-tanti naj predložijo rudniku svoje ponudbe • pogoji in dokumenti v prepisu.
Strokovna izobrazba našega obrtništva
Otfrt v Dravski banovini je sicer lepo razvita, vendar pa še ne dosega visoke stopnje, na kateri stoji obrt v sosednjih državah.
To je za naše gospodarstvo velika škoda; mi vemo namreč, da naša zemlja ne more prehraniti vsega našega prebivalstva, ki se mora izseljevati, če ne najde doma zaposlitve. Verno pa tudi, da je najboljša zaposlitev za naše ljudi obrt
Obrti pa se je tre"ba uč'ti. Včasih je bilo to učenje jako priprosto in enostavno, ker je vajenec ali učenec samo mojstre posnemal, pa je bilo vse dobro in v redu. Dandanes pa so se razmere slino izpreinenile. Danes dobi vajenec pri mojstru večinoma le še ročni pouk, teoretično znanje pn si mora pridobiti bodoči obrtnik sam. Vpiašanje je le, kje ga naj dobi.
Teoretično znanje si pridobiva vajenec ali iz knjige, ali v šoli, ali pa na strokovnih tečajih in iz strokovnih listov.
Mi imamo učnih knjig in šol za obrtnike žal še jako malo. Zato si moramo pomagati ali s strokovnimi tečaji, ali pa s strokovnimi listi.
Zavod za pospeševanje obrti, ki ga je osnovala Zbornica za TOI v Ljubljani, se je z vso vnemo lotil zlasti strokovno-izobraževalnega dela za obrtnike. Zavod prireja kolikor mogoče mnogo strokovnih tečajev, ki jako lepo uspevajo, poleg tega pa izSaja tudi strokovno tehnični list »Jugoslovanski obrtnik«.
»Jugoslovanski obrtnik« še ne izhaja dolgo, komaj pol leta. V tej kratki dobi pa je dokazal, da je Tes zgolj strokovni list, ki je namenjen edinole strokovni izobrazbi našega obrtništva.
Takeg* strogo strokovno-tehničnega lista Slovenci doslej še nismo imeli in zato mora vsak objektiven in razsoden poznavalec naših razmer priznati, da si je pridobil Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI veliko zaslugo, ko se je lotil težavne naloge, da orje ledino tudi na tem polju. Za nas je vsak, še tako majhen na-pred 'k velikega pomena.
Zalo pa se obračamo na vso javnost s prošnjo, naj tudi ona delo Zavoda za pospeševanje obrti po svoji moči po.'pira, da bodo naši bodoči mojstri ne samo praktični, ampak tudi teoretično na višku, sebi v korist, vsi domovini pa v ponos!
Strašna smrt 15 mesecev po nezgodi
Žrtev neprevidnega šoferja brez izpita
Kranj, 16. novembra.
V soboto dopoldne so pokopali v Srednjem Bitnjem pri Kranju mladega posestnika in mesarja Leopolda Hafnerja iz znane rodbine Frlu-kove. Umrl je v četrtek v strašnih bolečinah, ki so bile posledica avtomobilske nesreče. Dne 18. avgusta lanskega leta je nakupoval Leopold Hafner v škofjeloški okolici živino. Preko Škofje Loke in Trate se je vračal na kolesu domov. Na novem mostu pred Trato pa mu je pridrvel nasproti avtomobil bogatega frgovca Je-lovčana Iz Gorenje vasi. Šofiral je trgovčev sin, ki pa ni imel šoferskega izpita in je tudi vozil na napačni t. j. levi strani. Nesreča je hotela, da ie zavozil naravnost proti Hafnerju, ki se ni mogel več umakniti. Podrl ga je z vso silo na tla. Hude rane mu je prizadejal na trebuhu, nogi in glavi. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico, kjer pa ni mogel okrevati. Vrnil se je domov, kjer je zelo trpel. Zadnje čase pa se mu je bolezen toliko poslabšala, da je v strašnih bolečinah umrl v petnajstem mesecu po nezgodi.
Pokojni je bil star šele 34 let in je bil narodno zaveden mož. Zapušča ženo in dve nepreskrbljeni hčeri. Frlukova rodbina je sploh nesrečna. 11. junija lanskega leta je povozil kamniški vlak Leopoldovega bratranca Toneta in strica Janeza iz Stražišča.
Leopoldu je prisodila sodnija 50.000 Din odškodnine in povračilo vseh stroškov za zdravljenje, česar pa Jelovčan noče plačati. Pravda se vleče še danes.
Iz kriminalnega predala
Ljubljana, 17. novembra.
Nesrečen padec pijanca
Vrtnar 'Nedoh Leopold je prijavil na policiji, da je prišel 16. t. m. nekaj pred polnočjo doni'v in da je našel v kleti svojega sostanovalca na svojom ležišču nezavestnega in vsega v krvi. Ko ga je spravil k sebi, mu je povedal, da je prišel prejšnji dan pijan domov ter da je tako nesrečno padel po stopnicah, da se je ves potolkel. Na levi strani glave je imel veliko rano. Nedoh je poklical rešilni avto, ki je nesrečneža prepeljal v bolnico.
Smrt pod vlakom
Policijski agent Šavel Ivan je obvestil včeraj telefonično policijo, da leži na železniški progi Ljubljana Zalog pri železniškem mostu v Zeleni jami moško truplo. Šavel in stražnik Breznik Matevž sta nato odšla na lice mesta. *fa sredi mostu sta našla truplo moškega sredi med tračnicami, medtem po je ležala glava izven tračnic Železniški plašč in čepica sta ležala približno 10 m daleč na progi, očividno tja položena, iz česar bi se moglo sklepati, da je bil izvršen samomor. V mrtvecu je bil spoznan Herman Ivan iz Most, sprevodnik tovornih vlakov. Povozil ga je vlak A2, ki prihaja ob 2-57 v Ljubljano. O nesreči je bila takoj obveščena njegova žena Rozalija, ki je izpovedala, da je njen mož odšel 14. t. m. ob 2. službeno z vlakom v Zagreb in bi se moral vrniti 15. t. m. Čudno se ji je zdelo, da ga ni nazaj in meni, da ni izvršil samomora. Tovariš pokojnika železničar
Gostiša je izpovedal na policiji, da se je vrnil s Hermanom 15. t. m. opoldne v Ljubljano. Takoj po prihodu sta se podala v Pavškovo gostilno na Martinovi cesti, kjer sta ostala do večera. Možnost je, da je bil Herman nekoliko vinjen in da se je nesreča vsled tega zgodila.
Aretacija nevarnega vlomilca
Dva vlomilca sta poskušala v nedeljo zvečer vlomiti v gostilno »Pri Gusteljnu« v Vevčah, pa so to preprečili orožniki, katerim je uspelo aretirati 20-letnega Henrika Sajeta iz Trbovelj, med tem ko je drugi pobegnil. Pri aretiranemu so našli mnogo ukradenega blaga, zlatnino, fotografske potrebščine i. dr. Policija je ugotovila, da izvirajo fotografske potrebščine od vloma pri uradniku Kunaverju v noči od sobote na nedeljo. Vrednost ukradenega blaga znaša 3500 Din. Saje je to tatvino priznal in je tudi izpovedal, da je v zadnjem času izvršil v Ljubljani in v Mostah več vlomov. Vlomilec je bil predan sodišču. Njegovega pajdaša, ki je dobro znan, orožništvo in policija zasleduje.
Aretacifa požigallte lastnega doma
»Najboljše, da vse v luft spustimo!«
Slov. Bistrica, 16. novembra.
Okrajnemu 'sodišču v Slovenski Bistrici je bila izročena v preiskovalni zapor posestnica Apolonija U. iz Sela pri Gornji Poljskavi zaradi suma in delnega priznanja požiga.
Osumljena se je pred kratkim razgovarjala s svojim možem v družbi o potrebah popravila gospodarskih poslopij in med pogovorom je mož dejal: »Najbolje, da vse skupaj v luft spustimo!« Poslopje je bilo v slabem stanju, leseno in s slamo krito. Kmalu na to je zvišala zavarovalnino pri obeh zavarovalnicah »Jugoslaviji« in »Dunavu«, kjer je bila že do tedaj zavarovana. Kmalu potem je tudi izbruhnil požr in poslopje popolnoma uničil. Obtoženka je, kolikor je do-sedaj priznala, vstala ponoči, odšla za hlev in vtaknila v slamo strehe gorečo vžigalico, na kar se je vrnila v posteljo. Ko je poslopje bilo že vse v plamenu, je zbudila moža, češ da gori. Ni pa hitela, da bi iz gorečega poslopja količkaj rešila, le na kure je mislila, a je bilo že prepozno in so tudi te zgorele. Škoda je bila precejšnja in bi bili obe zavarovalnici oškodovani, če ne bi drzno požigalko izsledili in izročili v roke pra-vce. Sodišče bo sedaj dognalo, ali je mož nedolžen, kakor je po dosedanjih izjavah obeh zakoncev sklepati, ali ne.
Višnja gora
Nesreča. Dne 14. t. m. sla se nameravala peljati z vozom na glavni cesti proti Stični posest-nilt g. Andrej Bernik in šolski upravitelj v Višnji gori g. Vinko Okorn. Na ovinku pod gostilno Nadrah se je splašil konj in zdirkal po cesti. g. Bernik je še pravočasno skočil z voza. Gospod Okorn pa je ostal na vozu. Pod hribčkom se je voz zaletel v kup cestnega kamenja, se prevrnil in pokopal g. Okorna. Ko so prišli rešitelji, se je izkazalo, da je g. upravitelj popolnoma nepoškodovan. Voz je pa znatno poškodovan ter ranjen na nogi.
Tujsko prometno in olepševalno društvo je imelo v nedeljo dne 16. t. m. svoj redni letni občni zbor. Ob 15.30 je otvoril predsednik gosp. 1. Seher občni zbor, prečital pozdrav Zveze prometnih društev in pozdravil navzoče ter na kratko orisal delovanje društva v preteklem letu. Pojasnil je pomen tujskega prometa za Višnjo goro in okolico ter sploh za celo Dolenjsko. Omenil je vse potrebe za sprejem tujcev in letoviščarjev, poudarjal ugodno priliko za zimski šport in se zahvalil članstvu, prijateljem društva in odbornikom za sodelovanje v preteklem letu. Nato je sledilo poročilo g. tajnika in gospe blagajničarke. Revizor je poročal o reviziji računov, nato je občni zbor izrekel odboru absolu-torij. Nato se je izvolil naslednji odbor: Ponovno za predsednika društva g. Jaka Seher, za podpredsednika g. Zagorc, za tajnika g. Alojz Turk, za blagajnika ga. Marija Spitzerjeva, za odbornike pa gg. Nadrah Ignac, Zavodnik Anton, župnik Vidmar Franc, Groznik Franc, za namestnike gg. Holmer Matej, Tomšič Gregor, Bernik Andrej. Nadzorstvo: gg. sreski referent Jereb Fran, Vrančič Vinko in župan Koricky Franc.
Nato se je razvila živahna debata, v katero je posegel g. sodnik Rus, ki je posebno obdeloval zimski šport in kopališče. G. Turk je razlagal zadevo zdravstvenega okrožja in umetnega jezera pri Višnji gori. Ob 18. je bil občni zbor zaključen.
Ribnica
Oder. Ljudsko igro »Po dvanajstih letih« priredi Prosvetno društvo. Igra bo 23. in 30. novembra ob treh popoldne.
Saje so sc vnele pri Tschinkelnu na trgu. Ko so prihajali ljudje k jutranji šesti maši, so v daljavi zapazili velikanske zublje ognja. Ogenj je trajal pol ure in ugasnil, ko so zgorele saje.
Pločnik Ribnica—Nemška vas. Obcestne vasi bodo napravile’ pločnik od Male Hrvaše do Nemške vasi. Pobudo je dala naprava od Ribnice do Male Hrvače. Pomagal bo tudi cestni odbor, kar je drugega materijala si bodo sami preskrbeli. Potreben je, ker je cesta blatna in se vrši na njej velik promet, kar ovira pešce.
Nesreča. Petek Jože iz Goriče vasi je peljal v četrtek z Rebri listje. Med vožnjo je zagledal na cesti podkev in hoteč jo pobrati, je skočil z voza. Ker pa je nerodno skočil, se je nadrl na pomožno ročico, ki se mu je zadrla v dimlje in trebuh. Na ročici, ki je bila gabrova veja, je obvisel in ko je prišel k zavesti, začel klicati na pomoč. Pritekli so ljudje in ga rešili. Rešilni avto, ki so ga poklicali, ga je prepeljal v ljubljansko bolnico. Upanje je, da bo okreval, vendar bo imel pa vedno posledice. Kar smo poročali V nedeljo 16. t. m. se
ni zgodilo, da bi se nadrla Marjana P., ki si je zlomila le roko, kar smo pomotoma zamenjali s Petkom.
Kočevje
Prvi letošnji nastop dramskega odseka Sokola. Dramski odsek Sokola je v soboto vpri-zoril Petrovičevo komedijo »Vozel«. Uspeh je bil velik, tako glede blagajne, kakor tudi glede iig:e same. Prav dobro so bile zasedene moške vloge, med tem ko ženske niso dosegle prvih. Po dolgih letih smo spet videli na novo pobarvane kulise. Publike mnogo.
Toda zakaj niso nastopila vsi oni igralci, kakor so bili prvotno določeni, oziroma, kje leži vzrok, da niso nastopili? Ni še dolgo tega, kar so začeli prihajati k sokolski telovadbi tudi delavci, kar je zelo razveseljiv pojav. Toda, kmalu 6e je dalo slutiti, da se je začelo med telovadci delavci in nedelavci neko trenje. Vzrokov ne bomo iskali; pribiti pa moramo, da to Sokolu samo škodi. Danes ni čas, da bi se diferencirali po stanovih in se med seboj prepirali, kdo je več. Še najmanj je pa ločitev po »lamovih potrebna v Sokolu, kjer je treba složnega dela. Tu ne sme igrati prav nobene vloge, ali je kdo prost delavec, kmet, ali pa jo absolvirail meščansko, trgovsko šolo, gimnazijo ali univerzo.
V Sokolu Je tireba samo delati, in zopet delati.
V delu za isti oilj si morajo biti vsi bratje. Kje pa naj se bratstvo bolj jasno izrazii če ne v Sokolstvu, ki pomeni združitev vseh* nacijonalnih, zdravih in sposobnih sil v skupnem delu za državo in narod. Tu ne smemo drug drugega odbijati od sebe. Prav posebno pa se moramo truditi, da pritegnemo k Sokolu delavstvo, ker je ono tudi pni nas postalo faktor, s katerim je treba računati. Zato bodi naša skrb, da prepredimo v Sokolu vse spore, ki bi nastali iz pravzaprav malenkostnih vzrokov. Če borno imeli vedno pred očmi naloge Sokolstva in države, tedaj bodo lahko shajali v skuipnem delu za isti cilj, (intelektualec, trgovec, obrtnik, kmet in delavec.
Kranj
Zanimivo predavanje o slikarju Layerju. V
soboto zvečer je predaval v Ljudskem domu konservator ljubljanskega muzeja g. dr. Franc Stele vo našem rojaku slikarju Leopoldu Laserju in njegovi šoli. Udeležba je bila zadovoljiva. Layer je živel v začetku preteklega stoletja v hiši št. 52 v Rožni ulici. Njegove slike so razširjene po vsej bivši Kranjski in Štajerski in oelio Hrvatski. Predavanje so pojasnjevale razstavljene slike.
Ustanovni občni zbor Jtigoslovansko-čoške lige. V nedeljo dopoldne se je viršil v Narodnem domu ustanovni občni zbor Jugoslovansko-češke lige. Uvodno besedo je imel prof. dr. Simon Dolar. Povdarjal je, da liga nima samo kulturnega ampak tudi velik gospodarski pomen. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik Franjo Sire, podpredsednik duhovni svetnik Matija Škrbec, tajnik ing. Hladnik, blagajnik dr. Igo Šilar, revizorja župan Ciril Pirc in srezki prosvetni referent Vilibald Rus. Celjsko li^o je zastopal ing. Ozvvald. Vpisanih je že nad sto članov. Meščani, storite svojo narodno dolžnost in pristopite k temu za Kranj prepotrebnemu društvu.
Avtomobil podrl most. V nedeljo se je podrl pod težo neznanega avtomobila most pri Jurjevi žagi. Most je najmanj za štiri dni za prevoz ne-poraben.
Bled
Avtobus povozil konje. V četrtek dopoldne je peljal neki tukajšnji posestnik voz gramoza z vpre-ženim konjem skozi vas. Dospevši do »Enkelna«, je nenadoma pripeljal neki avtobus ter povozil konja. Kolo mu je šlo črez noge in mu jo močno poškodovalo. Ker ni bilo izgleda, da bi bil konj še vporaben za delo, so ga na bližnjem travniku ubili. Kdo je zakrivil nesrečo in kdo bo trpel škodo, bo ugotovila zato bržčas uvedena preiskava.
Odlikovanje. G. Drago Dekorti, čuvar dvora Nj. Veličanstva kralja v Suvoboru je bil odlikovan z nemško vlado medaljo od kneza Hohenzolernske-ga; za vojaške vrline je dobil zlato kolajno in srebrni križ s krono. K visokemu odlikovanju mu iskreno čestitamo!
Sv. Martin patron tukajšnje cerkve. V nedeljo so prosljavljali Blejci svojega farnega patrona sv. Martina. Vršil sc je sejem na Bledu; v torek je bil tudi v Gorjah, kjer je bilo videti mnogo živine in drugih prodajnih predmetov. Kupčija je bila živahna. Na račun so prišli zlasti gorjanski krčmarji.
Zimski tečaj za knjigovodstvo in nemščino. V kratkem bo pričel zimski tečaj za knjigovodstvo in nemščino, ki se bo vršil na Flegariji v salonu restavracije g. Juretiča in bo trajal dvakrat tedensko po dve uri.
Kino Bled je imel v soboto otvoritveno predstavo. Dvorana je bila nabito polna, kar je znak, da ima blejsko ljudstvo mnogo smisla za lepe filme. Dvorana je lepo renovirana in najpriprav-nejša za kino predstave, h katerim vozi tudi avtobus z Gorij. Kakor se zatrjuje, si bo nabavil lastnik tekom časa aparat za zvočne filme, kar bo vredno nad vse pozdraviti.
Sokolski društvi na Gorjah in Blejski Dobravi se kaj pridno udejstvujete. Komaj da obstojata nekaj mesecev, že imata pevska odseka. Pevski zbor v Gorjah vodi br. Pikel, učitelj v Gorjah, dočim je imel pevski zbor Sokola na Dobravi že zdaj prvi javni nastop.
Obrtno hranilno it* posojilno društvo, ki je bilo nastanjeno v novih lokalih Park-hotela, je pred kratkim prenehalo poslovati. Likvidacijo je prevzela tukajšnja podružnica Zadružne gospodar, ske banke.
Trzin
Prva predstava. Dne 16. t. m. v nedeljo smo imeli v dograjenem domu — seveda samo znotraj popolnoma dovršenem — prvo predstavo in obenem tildi bolj domačo otvoritev. Uvodno besedo je imel g. nadučitelj Arrigler, ki je povedal, s koliko težavo in požrtvovalnostjo domačinov se je dom gradil, kdo ima zasluge, da dom stoji, kdo se ga je spomnil s podporo. Zlasti je društvo dolžno zahvalo kr. banski upravi, ki je dala podporo 20.000 Din. Spodbujal je Trzince, naj delajo toliko časa, dokler ne bo zabit zadnji žebelj. Res lepo in učinkovito pa nam je zapel mešani zbor pod vodstvom domačina učitelja g. Alojzija Sicher-la. Želimo mu še napredka in dolgega obstan-
ka. Sodeloval pa je tudi orkester žel. godbe »Sloga« iz Ljubljane. Nato je sledila burka eno dejanka »Buček v strahu«, ki bi bila morda prej za kako zaključno družbo kot pa za taki različno občinstvo. Kulise za oder nam je de loma že napravil slikar Magolič iz ljubljan skega gledališča.
Gospodinjski tečaj. Kakor se čuje, bo pa se daj vseeno gospodinjski tečaj, kar je pohvali vredno.
Trebnje
»Jugoslovana« dobite danes v občinski pisar ni, kjer se morete tudi naročiti nanj.
Banovinski zdravnik v Trebnjem. V nedeljo
16.	t. m. se je vršila seja zdravstvenega zastopi v Trebnjem. Glavna točka dnevnega reda je bil« izbor zdravnika za zdravstveno okrožje Trebnje Izmed štirih prošenj je zdravstveni zastop pred lagal na prvo mesto dr. Gregorja Fedrana zdravnika iz Hudega pri Stični, a na drugi mesto dr. Cirila Dereanija, zdravnika v splošn bolnici v Mariboru. Kr. banska uprava v Ljub ljani bo imenovala enega izmed obeh za zdrav nika v zgoraj omenjenem okolišu.
Seja cestnega zastopa v Trebnjem se je vr šila ob navzočnosti vseh odbornikov v nede ljo 16. t. m. Glavna točka dnevnega reda je bila odobritev proračuna za leto 1931. Odbor jf sklenil, da se bo pobirala na vse dokladam pod vržene davke 35% doklada, kar bo znašalo zn cestni okraj Trebnje predvidoma Din 122.000-—
Osebna vest. Premeščen je iz Trebnja priljub ljeni žandarmerijski kaplar Košir Franc v Vino vas, a na njegovo mesto je imenovan Mihael Ogorevc, dosedaj službujoč v Vini vasi.
Junaki noža. Lovca Lovrenc Kotar iz Kalc in Anton Kolenc iz Sela, obč. Dobrniče, sta se pred dnevi vračala z lova ter se med potjo sprla Nastal je tepež. Bojevala sta se z odprtimi noži Na obupne klice na pomoč je mimoidoči po sestnik Franc Kirm iz Sela hotel oba vročekrvneža pomiriti, a jo je sam hudo izkupil Bojeviti lovec Lovrenc Kotar ga je težko ranil v desno roko, katero mu je prerezal v zapestju do kit. Epilog dogodka bo seveda pred sodiščem
Tržne cene je predložila tukajšnja občina sre skemu načelstvu, in sicer naj bi se prodajal kruh za kg po ceni- kakor se kupuje moka, ker je še vedno pri tem najmanje 35% kosmatega dobička. Cene mesu so se določile: meso I. vrste 20 Din, IL vrste 16 do 18 Din, III. vrste 15 do 16 Din. Prav je, da je vložen ta predlog, ker so cene najnunejšim življenskim potrebščinam res pretirane.
Hrastnik
V Hrastniku je bil pokopan v soboto popoldne ob spremstvu rudniške godbe ter zastopnikov TPD bivši nadpaznik tamošnjega rudnika g. Mihael Kmetič. Umrli je bil svojčas pri rudniku jako ugleden mož, četudi v nekaterih ozirih original. Časi, v katerih je živel Kmetič pri TPD, so bili dokaj težki in to zlasti v narodnem oziru. Marsikdo se je takrat za svoj ljubi kruhek prodal. Ne tako g. Kmetič! Pred seboj imam se. znam članov »Siidmark-Ortsgruppe Hrastnigg Nr 975«, kjer najdem imena mnogih znanih Hrastničanov, ki so jih zapisali s »tsch, seh, ts, ie« itd. Ranjkega g. Kmetiča ni bilo med temi! Enako ga ne najdemo v drugi poli, kjer imam vpisana imena onih Hrastničanov, ki so prosili svoječas-no za šulferajnsko šolo v Hrastniku! Bodi možu, ki ni klonil glave v teh težkih časih, domača zemljica lahka in ohranjen blag spomin! M
Sokolstvo
Prva predstava Sokola v Studencih
V soboto zvečer je agilni dramatični odsek Sokolskega društva v Studencih uprizoril prvo letošnjo predstavo. V razmeroma kratkem času so požrtvovalni diletantje pod vodstvom gospoda Blažiča naštudirali popularno narodno igro »Revček Andrejček«. S to so se predstavili občinstvu, ki je do zadnjega kotička zasedlo dvo rano.
Najboljši oderski lik je ustvarila gdč. Sanci-nova v vlogi Maričke. Njena igra je bila res pravo doživljanje. France (g. Ferš) je bil sicer igralsko dober, vendar premalo čuvstven. Očeta Hrastarja je izvrstno podal g. Cilinšek. ki je res ustvaril tip prave, kmetske korenine. Revč ka Andrejčka je kreiral g. Kolar. Težko vlogo je rešil zadovoljivo, ponesrečen pa je bil v ma ski, ki se je že nagibala h karikaturi. Pa tudi pregibčen je bil za svojo starost. G. Molan kot Janezon je bil jako dober in je tudi z doži vetjem podal svojo vlogo. Pravi tip norčka Ja neza je ustvaril g. ŠKilan. Samo maska je bila nekoliko pretirana. Sestro Ano je podala go spodična Grgičeva. Njen govor je bil premalo čuvstven, cikal je na deklamacijo. Izmed manj ših vlog bi bilo om uri iti izvrstno podana po tepuha gospodov Blaž ča in Grgiča. Dober je bil tudi g. Ambrožič v vlogi Dornika. Hlaper Miha (g. Majhen) je Zftdovdjii.
Splošno je igra fobro usp la. Tuii Inscena cija je bila dobra, samo lučtii efekti niso bil' naravni.
Občinstvo je i zanimanjem sledilo igri in v aplavzom nagradilo igralce Upamo, da nan agilni diletantje prav kmelu podajo zopet kak< igro. - D. B.
Novo Sokolsko društvo v Slov. Gorica'
V nedeljo popoldne se je vršil pri Sv. Jakobi v Slovenskih Goricah ob veliki udeležbi nni 100 domačinov ustanovni sestanek novega So kolskega društva, katerega so se udeležili župn starosta brat dr. Kovačič, srezki načelnik dr Ipavic in razni drugi hinkoijonarji. V novo drn štvo se je takoj vpisalo okrog 80 članov in 61a nic. Izvolili so tudi odbor z vpokojenim nad učiteljem Mihaelom Vavlinikom kot starosti veleposestnikom in županom Matijo Peklarjen kot pod st a ros to. trgovcem Franjo Snuderlom ko načelnikom, učiteljico Miro Kosprjevo kot načel nioo ter šolskim upraviteljem Vekoslavom Keu lom kot prosvetarjem. V ostali odboT »o bili i* voljeni po vet'ni doma’'! in okoliški posestniki
Razširjajte Jugoslovana1
Strun h
JUGOSLOVAN
Torek, 18. novembra 1930.
iask«a -t7 .iMMNMMMMMMH
Sinclairjem koncem in Evropa
V Evropi se mudi že dalj časa Mr. Harry Ford Sinclair, predsednik upravnega sveta »Sinclair Consolidated Oil Corp.«, v sled česar so se zopet pojavile vesti o ekspanzijskih načrtih tega velikega petrolejskega koncerna. Mr. Sinclair je pri nas znan kot glavni junak znamenitega korupcijskega škandala vki je vzbudil svoj čas po celem »vetu, posebno pa seveda v Ameriki — malo je manjkalo da ni bila oškodovana ameriška vojna mornarica za velika pet rol jeka polja v Teapot-Dome — toliko prahu in ki je končal * zaporom g. Sinclairja (1921). Brez dvoma je že ta afera koncernu mnogo škodovala in mogoče »e Je le njegovi podjetnosti zahvaliti, da je družba brez velike škode prebolela to krizo in je danes »Sinclair Cons. Oil Corp. na najboljši poti, da postane za Standard Oil C*, nagvečja petrolejska družba v U. S. A. Njena petrolejska polja v Teksasu, Louisiani, 0 klahoml, Kansasu, WyomingU, njene koncesije na Kutol, v Meksiki, Panami, Angoli itd. »e vedno racijooalneje izkoriščajo in profiti rastejo.
Seveda mora Sinclairjeva grupa bojevati hud boj z mogočno Rockefellerjevo Standard Oil Co., ki budno pazi, da ne postane Sinclair Corp. prepotentna in ji prekriža marsikak plo-donosen načrt. Tako sta preSH v zadnjem čaeu dve manjši petrolejski družbi, ki sta veljaM kot stranski podjetji Sinclairjevega koncema, definitivno v roke Rockefellerja. Na drugi strani pa ee je zopet posrečilo Sinclair Corp. združiti pod svojo egido par znatnih podjetji.
Ekspanzija Sinclairjevega koncema v Evrope in Azije Je začela leta 1919., t j. tedaj, ko je s raznimi fuzijami nastala današnja mogočna družba. Vendar pa m tl načrti niso vedno posrečili. Tako je dobit L 1922/28 Sinclair od sovjetske vlade koncesije za izkoriščanje petrolejskih polj na severnem Sahalinu. Do eks-
ploatacije po ni prišio. Brezuspešen je bil tudi poizkus, zasidrati se v Perziji.
V Evropo je prodrla Sinclair Corp. ie _ pred leti. Svoje tilijale ima v Angliji, Belgiji in Franciji. Se starejšega datuma pa so stiki s Nemčije. Po svetovni vojni je stopil Sinclair v sreze s koncernom Hugo Stinnesa. Projektirano podjetje »Sinolaiir-StLnnes«, katerega glavni namen je bil izkoriščanje petrolejskih vrelcev v Hannovru, je propadlo z razbitjem Stin-nesovega koncerna, L. 1929/30 je ustanovil Sinclair »Deutsche Sinclair Petroleum G. m. b.
H.« v Kblnu s kapitalom % milijona R. M. Največje družba za eksploatacijo nemških petrolejskih vrelcev je bila do sedaj lani ustanovljena North European Oil Corp., kateri pripada cela vrsta manjših podjetij, ki so si pridobila jako obsežna •petrolejska polja, tako: 01-denburgische Brdiil G. m. b. H., Meckiebur-giache G. m. b. H., Ostal in We»t G. m. b. H. in druge.
Ker znaša letne nemška poraba produktov mineralnih olj sedaj približno 2'B milijona ton in more kriti nemška produkcija do sedaj le V« oelotne porabe, vrtajo na najrazličnejših krajah severo-zapadne Nemčij, da z novimi vrelci zvišajo produkcijo nemškega petroleja. Seveda eo ta vrtanja združena s ogromnimi stroški, zato je prišel na pomoč ameriški ka-(pital.
Mr. H*rry F. Sinclair je izjavil, da so na podlagi poročil, U jih je dobil tekom zadnjega leta, dani vsi pogoji za uspešen razvoj nemške industrije mineralnih olj v Hannovru in obmejnih pokrajinah; predno pa se bo saim v večji meri udeležil na teto podjetjih, hoče počakati še rezultatov natančnejših preizkavanj.
Mr. Sinclair pa ni povedal, da bi utegnil biti to tudi vzrok njegovega bivanja v Evropi.
C. M.
Gospodarske vesti
XObčni zbor Jadranske hotelirske zveze. Jadranske hotelirske zveze bo 26. in 27. t. m. imela na Rabu izreden občni zbor, ki ae ga udeležijo tudi delegati gospodarskih ministrstev.
X Izvoznikom v Italijo. Industrijsko, trgovsko obrtna zbornica v Velikem Bečkereku je izdala okrožnico na vse trgovoe in tndustrijce, ta imajo izvoznik, živine in žita za izvoz v Italijo pravico do enakih carinskih ugodnosti kot romunski izvozniki.
X Posojila banke za mednarodna plačila. Po-sebnii poročevalec tukajšnje gospodarske in finančne agencije objavlja vesti o posojilih, ki jih bo mogla banka za mednarodne obračune v Bazelu v bodoče dajati na srednje roke. Najdaljše trajanje teh poeojil ne sime presegati 12 meseoev. Posojila ee smejo dajati samo privatnim bankam proti menicam, ki nosijo podpis katere od emisijskih bank raznih držav. V zvezi e tem je bilo tudi govora o posojilu, kii g« je zaprosila naša Narodna banka za račun državnega monopola. Slo je za vsoto 40,000.000 švicarskih frankov, ki bi jih potrebovali za odkup letošnje letine tobaka. Kot jamstvo za to posojilo bi dala monopolna uprav 27,000.000 kg tobaka in razen tega še svoje menice z žirom Narodne banke. Ravnatelj banke za mednarodne obračune je bil, kakor izgleda, voljan, da bi se dalo to posojilo naši Narodni banki, toda drugi člani uprave so ee temu protivili, češ da mednarodna banka ne sme biti konkurent drugih privatnih bank. Ona samo lahko eskontira menice drugih bank in preko teh daje posojila, ne pa naravnost. Tako je naše .posojilo v Baalu propadlo. Skoro gotovo pa bomo posojilo dobili pri neki skupini angleško-franooskih bank, ki eo lansko leto dale enako posojilo. Na ta način pride naš državni monopol ipak do iskanega posojil«
40,000.000 švicarskih frankov, ki se bo vrnilo V enem letu.
X Brezposelnost v Italiji ogromno narašča. V nedeljskem našem članku »Italijanska gospodarska kriza« povdarja naš tržaški dopisnik, da znaša brezposelnost v Italiji po uradnih ugotovitvah 895.000. To število se nanaša na stanje koncem meseca septembra. Včerajšnji »II Sole« pa prinaša uradno število brezposelnih v Italiji
za mesec oktober, ki uaglaša, da je bilo ta mesec nezaposlenih že 446.496 oseb.
Dobave
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani aprjema do 25. novembra t. 1. ponudbe glede dobave žičnikov; do 28. novembra t. L pa glede dobave brusnih kamnov. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku).
Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema ponudbe glede dobave zidane peči ter glede dobave kompletne izvozne naprave.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 26. novembra L 1. ponudbe glede dobave žice, jeklenih krtač itd.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 27. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 800 kg minijeve barve, 300 kg firneža, 200 kg vijakov, 5800 metrov jeklenih vrvi, razne žice, cevi, kolen za cevi, klelč za zavijanje cevi, raznega orodja
1.	t. d.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema
do 2. decembra t. 1. ponudbe glede dobave svedrov, 150 m transmisijskih jermenov, raznega železa, pločevine, jermenie, zakovic, kovinskih ža-gic, 5 elektromotorjev raznega orodja, 3000 komadov zatkalcev in 3000 kg bencina.
Borzna poročila
dne 17. novembra 1930.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 17. novembra. Amsterdam 22'75, Berlin 13*465—13*495, Bruselj 7 8883, Budimpešta 9‘8889, Curih 109440—109740, Dunaj 7*9468— 7'9768, London 27468, Newyork 56'365—56565, Pariz 22217, Praga 167 22—168 02, Trat 29612.
Zagreb, 17. novembra. Amsterdam 22'75—22*81, Dunaj 794*68—797 68, Berlin 13 465—13 495, Bruselj 788*83 bi., Budimpešta 987*39—990*39, London 274*28—275*08, Milan 294*924—296*924, New-vork ček 56*365—56 565, Pariz 221*065—223*065, Praga 167*22—168*02, Curih 1094*40—1097*40. Madrid 653—656.
Beograd, 17. novembra. Amsterdam 22*72—22*78, Berlin 13*4650—13*4950, Budimpešta 987*39— 990*39, Curih 1094*40—1097*40, Dunaj 794*68— —797*68, London 274*28—275*08, Milan 294*83—
Mestno županstvo v Tržiču javlja žalostno vest, da je dne 17. nov. 1930 umrl gospod
Globočnik Karol
mestni svetovalec* član odbora obrtne nadaljevalne šole, tovarnar, posestnik Itd. Marljivemu sodelovalcu ohranimo časten spomini
V Tržiču, dne 17. nov. 1930.
Zupan Lončar Ivan s. r.
296*83, Newyork 56*3650—56*5650, Pariz 221*17— 213*17, Praga 167*22-168*02.
Dunaj, 17. novembra. Amsterdam 285*75, Beograd 12*5637, Berlin 169*22, Bruselj 99*01, Budimpešta 124*21, Bukarešta 4*2140, Kopcnhagen 189*80, London 34*49, Madrid 81*50, Milan 37*17, Ncwyork 710*25, Pariz 27*885, Praga 21*061, Sofija 5*1460, Stockholm 190*50, Varšava 79*55, Curih 137*62.
Curih, 17. novembra. Beograd 9*12875, Pariz 20*2725, London 25*065, Newyork 516*15, Bruselj 71*98, Milan 27*02, Madrid 59*60, Amsterdam 207*575, Berlin 122*98, Dunaj 72*67, Sofija 3*7325, Praga 15*305, Varšava 57*75, Budimpešta 90*235, Atene 6*675, Carigrad 2*445, Bukarešta 3*06125, Iielsingfors 12*975.
Vrednostni papirji.
Ljubljana, 17. novembra. Celjska 160, Ljublj. kred. 122, Prva hrv. šled. 930, Kreditni zavod 170—180, Vevče 124, »Split« 400, Stavbna 40, Ruše 280-300.
Zagreb, 17. novembra. Državni papirji: 1% inv. pos. 86—87 (86*50), vojna škoda ar. 429*50— 430 (430), vojna škoda kasa 429—430, vojna škoda november 429 d, vojna škoda december 429*50 d., agr. obvez. 51*50—53*50, 7% Bler. pos. 81*62 -81*87 (82, 81*75), 8% Bler. pos. 90*75—91*50, 7% po. hipoL 80*50—81*50. — Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 930—935, Udruiena 191—192, Ljubljanska kreditna 122 d., Medjunarodna 67. d., Narodna banka 8075—8125. — Industrija: Scčera-na Osijek 303—307, Trboveljska 377—379, Slavonija 200 d., Vevče 124 d.
Beograd, 17. novembra. 1% inv. pos. 86*50— 87*50, 4% agr. obv. 52*50, 1% pos. dri. hip. b. 82, 7% Blaire 81*75, 8% Blaire 91—91*75, 6% begluške obveznice 82*25—82*75, vojna škoda 447 —449, uit. november 451*25, nit december 453— 453*50. Narodna banka 8024—8140.
Dunaj, 17. novembra. Bankverein 16*80, Kreditni zavod 46*25, Dunav-Sava-Adria 11*80, Prioritete 86*60, Trbovlje 47, Leykam 3*80.
Žitna tržišča.
Tendenca nestalna, promet 1 vagon pšenice, 1 vagon koruze.
Novi Sad, 17. novembra. Koruza: sremska posušena, ladja 77%—82f/a- Vse ostalo neizpreme-njeno. Promet: pšenica 4 vagoni, ječmen 2 vagona, koruza 69 vagonov, moka 4 vagoni. Tendenca »eizpremenjena.
Budimpešta, 17. novembra. Tendenca: slabo ustaljena, promet miren. — Pšenica marec 15 16 -15*25 (15*18—15*19), maj 15*16—15*17 (15*16— 15*17). — Rž: marec 8*90—8*97 (8*97—8*98). — Koruza: maj 11*50—11*64 (1158—1160), transi! maj: 11*60 (9*48,52).
Živinska tržišča.
Dunaj, 17. novembra, d. Goveji trg. Prignali so 2308 goved, med tem 1631 mastnih in 677 koščenih. Promet je bil mlačen, prvovrstno blago se je bilo prodajalo po šibkih cenah prejšnjega tedna. Vse druge kvalitete so se pocenile za pet grošev pri kg.
Svinjski trg. Na jutrišnji svinjski trg utegnejo prignati okrog 12.000 mesnatih in 650 mastnih svinj.
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca mlačna, promet: 3 vagone bukovega oglja, 1 vagon jelševih plohov.
Oglasi socijulne in posredavtdne vsebine: beseda 50 par Najmunj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja, najmunj Din 10 - (do 5 besed). Vsaka naduljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
5? PREMOG 5Č
trboveljski, šlezij&ki, angleški in koks dobavlja na dom Dunajska 46 »ILIRIJA« d « o. ». Miklošičeva 6 Telefon 28-20	Telefon 25-95
Ivan Magdič,
krojač Ljubljana, Gledališka ulica št. 7 — se priporoča za jesensko sezono. __________(791)
ta
!«• JrJtr AaAvvtodt AuJLoj	-
odi KoAa UujjLUlOSt •v MAKcZJi, sr
V+lfavrLJ juL
Sprejme se
več zastopnikov v zavarovalnih zadevah. — Točne pisave zmožne osebe naj pismeno vio-že prošnje s priloženim zadnjim šolskim ali pa od kakega tečaja posedujočim spričevalom do 23. novembra 1930. na naslov: »O g e r e«, Ljubljana, Mestni trg 19, III., levo. Znamko za odgovor je priložiti. (795)
»Rojak pisalni stroj
prodam po ugodni ceni. - Naslov v upravi.
J. Hlebš
družba z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 33
pleskarstvo in is) sobosliltarslvo
se priporoča za na r to stroko spadajoča dela, katera Izvršuje točno, solidno In po konkurenčnih eenah pod garancijo
Agitirajte za Jugoslovana!
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi svojega ljubljenega soproga, očeta, brata, starega očeta, tasta itd., gospoda
Petra Majdiča
veleindustrijalca in veleposestnika
v Celju
in za poklonjeno krasno cvetje in vence, kakor tudi za mnogo-brojno udeležbo na zadnji poti blagopokojnega se tem potem vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo častiti duhovščini pod vodstvom velečastitega opata Juraka, gospodom dr. Hubadu, zastopniku kraljevske banske uprave Dravske banovine, celjskemu načelniku dr. Alojziju Goričanu, komandantu mesta gospodu polkovniku Dragomira Puriču kakor tudi vsem ostalim zastopnikom vojaških in civilnih oblasti, nadalje gospodu predsedniku Dragotinu Hribarju, zvestemu prijatelju pokojnega, in gospodu predsedniku Ferdu Pinterju, zastopniku avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, za njune ganljive in globoke besede ob odprtem grobu, zastopniku industrijcev gospodu dr. Goliji kakor ostalim zastopnikom gospodarskih' korporacij, zastopnikom Sokola, SPD, gasilcev, Celjskega kolesarskega kluba in ostalih društev. Iskrena zahvala tudi pevskima društvoma CPD in »Oljka« za prekrasno žalno petje!
Celje, dne 17. novembra 1980.
Rodbina Majdiča
Speri
PKVA ZMAGA JUGOSLAVIJE V BALKANSKEM CUPU.
Jugoslavija : Bolgarija 3:0 (2:0).
Z največjimi upi se je podala naSa reprezentančna enajstorica v Sofijo. Savezni kapetan Simonovič je sestavil najboljše moštvo, ki ga je mogel in uspeh ni izostal. V težkih in napornih tekmah za državno prvenstvo so dobili naši igralci potrebno borbenost in izdržljivost, kar je tekmo v Sofiji odločilo. Jugoslavija, ki je bila dosedaj na zadnjem mestu, se je z lepo zmago nad Bolgari povzpela na 2. mesto in ima z ozirom na to, da igra vse ostale tekme doma, dobre izglede, da to mesto obdrži ali da ga celo poboljša.
Enajstorica Jugoslavije je v vseh delih prekašala nasprotnika. Izvrstno je funkcijoniral nenapadalni kvintet. Scortali in Lemešič, B. Marjanovič in Praunsperger. Bolgari so se na vso moč prizadevali, da zabijejo vsaj časten gol, naša obramba pa je stala kot zid.
Prvo glavno skupščino LPP savez potrdil, anuliral pa drugo.
Jugoslovanski pokalni savez je potrdil glavno skupščino Ljubljanskega plavalnega podsaveza, ki se je vršila 31. oktobra v Ljubljani in to na podlagi Si 12. in 14. pravil podsavesa in § 17. dodatka pravil podsaveza. Obenem je razveljavil drugo skupščino, ki se je vršila 9. t. m.Savcz je nadalje odredil, da mora stara uprava v roku 5 dni oddati vse knjige in aktie v roke predsednika prof. Knljiša in tajnika Poselila.
Glasom sklepa saveza je potrjen sledeči novi odbor LPP, predsednik prof. A. Kuljiš, podpredsednik inž. 1. Medved, tajnik I. A. Poschl, tajnik
II.	S. Sancin, teh. ref. B. Kramaršič, blagajnik O. Tuma; odborniki: dr. Lapajne, arh. Spinčič, M. Pevalek, A. Gnidovec, J. Seunig; namestnika kap. Vizjak in Vončina; revizorja: prim. dr. Jenko in dr. O. Planinšek.
Gradec : Zagreb 1 : 0 (1 : 0).
Zagreb je tekmo izgubil,' bil pa je skoro vso igro v premoči. Napad radi nevigranosti ni zmogel nikake skupne akcije. Edini gol je dosegel malo pred odmorom Gaber, ki je v tej tekmi tridesetič nastopil reprezentativno.
Ljubljanski nogomet.
V Ljubljani sta se v nedeljo vršili dve pokalni tekmi. V obeh sta zmagala favorita. Jadran je podlegel Svobodi s 0:4. Do polčasa je držal igro odprto, na to je popustil. Primorje je kljub nekompletnosti gladko odpravilo šibkega Slovana s 11:0. V finale prideta Svoboda in Primorje.
Ostale nogometne tekme.
Celje. Atletik : Olimp 1:1 (0:0). Ponovna prvenstvena tekma, ker je podsavez prvo nepravilno anuliral. Rezultat odgovarja poteku igre. Sodil je g. Pevalek i> Ljubljane.
Čakovec: Rapid (Maribor) : Čakovec 4:0.
Zagorje: Zagorje : Litija 4:0 (4:1).
Zagreb: Hašk : Viktorija 3:3, prvenstvo..
Beograd: Soko : Jedinstvo 3:0, prvenstvo.
Dunaj: Avstrija : Švedska 4:1 (1:1).
Praga: Bohemians : Slavija 3:2, Sparta : Te-plitzer F. C. 9:0.
Gradec : Maribor 2:0 (1:0).
Maribor, 16. novembra.
Na igrišču I. S. S. K. Maribor se je danes od' igrala medmestna tekma Gradec : Maribor, ki je končala z zasluženo zmago Gradca v razmerju 2:0.
Graško moštvo se je odlikovalo predvsem v startu in izvanredni hitrosti. Prednjačili so domačinom v tehniki, osobito pa v taktiki. Najboljša formacija je bila krilska vrsta in ožja obramba.
Domačini se imajo zahvaliti le odličnemu vra tarju, da ni bil poraz 8e večji. Izrazito slabi so bili Kirbiš, Bačnik in Paulin. Naglasiti je treba, da je graška reprezentanca igrala izvanredno. Se nikdar popreje ni nudilo katerokoli graško moštvo tako odlično igro.
Gradec ima početni udarec in takoj napade in desna zveza strelja neubranljivo v mrežo, 1:0 za Gradec. Igra' je potem prvih 15 minut izena čena. Maribor igra na prodore, Gradčani forsi-rajo nizko igro kratkih pasov. Izkažejo se Ber toneelj in Božo, ki često ustvarja velike nevarnosti pred graškim golom. Vratar odlično brani
več ostrih strelov. Nato premoč Gradca. Z rezultatom 1:0 konča polčas. V drugem polčasu Gradec napade in v 18. minuti pošlje zopet desna zveza neubranljivo v mrežo. 2:0 za Gradec. Maribor vprizori serijo napadov in vratar ima polne roke dela. Igra je vedno ostrejša. Situacije Be menjajo bliskovito. Mariborska obramba je zelo zaposlena in že izgleda, da ne bo izdržala. Mariborski napad stopi v akcijo in razbremeni za nekaj časa obrambo. Pred golom Gradca nastanejo kočljive situacije. Toda obramba Gradca stoji kakor zid. Tempo popušča in kmalu nato je konec.
Sodil je zelo dobro g. dr. Planinšek.
S. K. Železničar mlad. : 1. S. S. K. Maribor mlad 2:0 (1:0).
V predtekmi je zmagala boljša enajstorica zasluženo z rezultatom 2:0. Sodil je g. Vesnaver dobro.
Društvo medicincev na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani
Težko nas je zadel« vest, da je predložen VZS zakonski načrt, po katerem nam hočejo, potem ko smo *e trudili že pet let na univerzi, navreči še dveleten brezplačen staž. 2e zdaj se je abiturijent težko odločil za študij medicine. Bilo je treba mnogo idealizma in poguma; saj je znano, da medicinski študij ni samo najdaljši, ampak tudi najbolj naporen in najdražji. Ako bo postal ta načrt zakon, si bodo študij medicine lahko privoščili samo sinovi bogatašev. Trpijo zopet samo siromašni študentje. Z njimi bo trpel medicinska znanost, saj je znano, da ravno-največji ljudje prihajajo iz najbednejših plasti naroda. Kdo izmed siromašnih študentov si bo še upal študirati medicino? Mislimo, da je dovolj, če moramo eno leto dalje študirati, kot vsi drugi. Ne zahtevamo, da bi se nam po diplomi vsulo bogastvo v naročje, zahtevamo samo toliko, da bomo mogli živeti dostojno. Koliko samozatajevanja je treba medicincu in pozneje zdravniku, ve samo on sam. Sedaj pa še dve leti stradanja? Da je naša nevolja nad tem načrtom upravičena, mora uvideti vsak. že sedaj je zdravnik star nad 30 let, preden pride do kruha.
Na občnem zboru Društva medicincev je bila sklenjena in soglasno sprejeta ta resolucija:
1. Smatramo za največjo krivico, ki se je mogla zgoditi medicincem, bodočim zdravnikom, z uvedbo dveletnega, neplačanega staža.
2. Zahtevamo, da traja staž eno leto in da prejemajo stažsti vse prejemke po 9. grupi I. kategorije, kakor je bilo to do aprila 1927., da morejo živeti akademiku primemo življenje.
3. Da se čas, ki je bil prebit v stažu šteje v službena leta za napredovanje.
4. Da se čas službe v vojski všteje v staž.
Svojemu sobratu bomo mogli koristiti samo
tedaj, če se nam ne bo treba boriti za vsakdanji kruh, ampak bomo lahko posvetili vse sile svoji izobrazbi in izpopolnitvi strokovnega znanja.
Društvo medicincev, Ljubljana.
Utadio
Ljubljana, sreda 19. novembra: Opoldanski program odpade. 17.80 Radio orkester: Klavir aodo. 18.80 Literarna ura. Herwig: Sv. Boštjan iz .predmestja (Silvester Škerl). 19.00 Nr. Nikolaj Preobražensky: Ruščina. 19.80 Prof. Silvo Kranjec: Poglavje iz Sooiogeogralije. 20.00 Prenos iz Prage: Koncert češke Filharmonije g sodelovanjem pevskega društva »Hlahol«. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, sreda, 19. novembra: 12.20 Nasveti za kuhinjo. 12.80 PloSče. 18.80 Novice. 17.00 Otroška glasbene ura. 18.00 Plošče. 18.80 Novice. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Koncert češke Filharmonije s sodelovanjem pa-a&kega zbora >Hlahol«. Prenos iz Prage. 22.00 Poročila, vreme, sneg. 22.10 Zvočna film.
Beograd, sreda, 19. novembra: 11.25 Plošče. 12.45 Radiio orkester. 18.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Otroška ura. 17.80 Popoldanski konoert. 19.80 Predavanje. 20.00 >Borac<, drama v 1 dejanju, P. Taletov. 21.80 Operne arije, poje go-•pa L. Popova, članica opere. 22.00 Novice. 22.20 Po tujih postajah.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No 22.332.
Spremembe v imeniku
zdravniške zbornice la Dravsko banovino.
Dir. Podkoritnik Franc, zasebni zdravnik v Velenju, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. oktobra 1930.
Po odredbi v. d. bana: zdravstveni inšpektor: Dr. Mayer, s. r.
VI. No. 24801.
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od dne 22. oktobra do dne 31. oktobra 1930.
Srez	Ostali I	o._ o £ a o	© ► e •d M o	S D	ss © t- aM 3° o ►
Skupina tiluznih bolezni.					
Brežice ....	2	—	—	—	2
Celje (mesto) ....	1	—	—	—	1
Krško .....	2	—	—	—	2
Laško		 .	4	—	—	—	4
Litija	—	1	—	—	1
Ljubljana (srez) . . .	—	2	—	—	2
Maribor (mesto) . . .	1	—	—	—	1
Novo mesto .....	1	1	—	—	2
Radovljica ....	4	1	—	—	5
Šmarje prt Jelšab . . .	1	—	1	—	—
Skupaj	16	5	1	-	20
Griža. — Dysenteria.					
Brežice	1	—	1	—	—
Krško .......	3	—'	1	—	2
Litija ... ... «	1	—		—	1
Ljubljana (mesto) . .	3	—	3	—	-
Novo mesto . . .	11	—	10	—	1
Prevalje		4		—	—	4
Skupaj	23	—	15	-	8
Skrlatinka. — Searlatina.
Brežice	.	.	.	,	,
Celje . . i • Olje (mesto) . ■ , Dolnja Lendava . • Kamnik	.	.	.	•	•
Kranj	.	.	.	i	.
Krško ......
Laško	•	,	,	•	#
Litija ......
Ljubljana (srez) . . Ljubljana (mesto) . Ljutomer
Maribor desni breg . Maribor (mesto) . . Murska Sobota . . . Novo mesto ...»
Prevalje..............
Ptuj..................
Radovljica .... Slovenju radec . . . Šmarje pri Jelšah .
■3	o *	£	-c
5	a ©	2	a
*	„jo	-w
Srez
Davica. — Diphteria et Croup.
Skupaj 54 | 42 | 7 | 2 | 87
Konjice Ptuj. .
Ošpice. — Morhilli.
1 2 8
Skupaj
10
10
Brežice ......	5	2	—	—	7
Celje .......	2	6	2	1	6
Celje (mesto) . . . ,	1	—	1	—	—
Dolnja Lendava . t •	2	—	1	—	1
Kamnik ......	2	1	2	—	1
Kranj . . . • • • •	4	4	2	—	6
Kočevje ......	S	1	—-	—	4
Konjice	4	5	—	6	3
Krško .......	10	8	2	2	14
Laško .......	2	3	2	—	3
Litija , . . . t . •	—	1	—	—	1
Logatec •>*...	7	1	2	—	6
Ljubljana (srez) . • .	14	6	4	—	16
Ljubljana (mesto) . .	9	7	1	1	14
Ljutomer		10	1	3	1	7
Maribor desni breg . .	6	17	7	3	13
Maribor levi breg . . .	1	1	1	—	1
Maribor (mesto) . , .	6	3	3	—	6
Murska Sobota....	3	1	3	—	1
Novo mesto .....	1	3	1	1	2
Prevalje ......	1	1	1	—	1
Ptuj .......	2	5	1	1	5
Radovljica .....	3	—	3	—	—
SI>ivenjgradeo ....	2	—	—	*	2
Šmarje pri Jelšab . . .	10	16	5	1	19
Skupaj	110	92	47	17 |l38	
Nalezljivo vnetje moiganov		— Meningitis			
cerebrospinalis epidemiea.					
Brežice ......	1	—	1	—	—
Kranj		—	1	—			1
Skupaj	1	1	1	-	1
Dnšljivi kašelj.	— Pertussi«.				
Kranj		20	—	19	1	—
Skupaj	20	—	19	1	—
Sen. — Brysipelas.					
Brežice .....	1	—	-	—	1
Celje . . . . . . *	2	2	2	—	2
Oornjigrad .....	—	1	-	—	1
Kočevje	1	—	—	—	1
Ljubljana (srez) . . .	1	—	1	—	—
Maribor (mesto) . . .	—	3	1		2
Ljutomer		—	1	1		—
Maribor desni breg . .	—	1	—			1
Maribor (mesto) . . .	2	1	1			2
Prevalje ...	1	—	—			1
Radovljica		—	1	—		1
Šmarje pri Jelšah . . .	2	—	1		1
Skupaj	10	10	1 7	1	j 13
Krčevita odrevenelost.		— Tetanus.			
Dolnja Lendava . . .	—	1	-	1	—
Ljubljana (srez) . . .	1	—	1	—	—
Murska Sobota . . . .	1	—	—	1	—
Slovenjgradee . . ■	—	1		1	—
Skupaj	2	2	1	S	1 -
Vranični prisad. —		Anthrax.			
Kranj		—	1 1	-	—	1
Skupaj .	—	I 1	—	—	1
Odrevenelost tilnika. -aeuta.
Prevalje .... i
Polyomyelitis
1-f-l-l 2
Skupaj j 2 | — | — j — I Ljubljana. 6. novembra 1980.
Po odredbi vrSilca dolžnosti bana. Zdravstveni inšpektor:
Dr. Mayer.
Conan Doylei	35
Pozna csveicz
Cia angleščini prevedel s avtorjevim dovoljenjem Iv. Mulaček.)
Ura je šla na eno; noč je bila burna in temna in lilo je kakor iz škafa. Akoravno zunaj ni bilo prijetno, sem bil kljub temu vesel — tako vesel, da bi bil od samega veselja skoraj zaukal. Ako ste vi, gospodje, kdaj dvajset dolgih let koprneli po kaki stvari in jo potem končno našli v svoji bližini, potem boste razumeli moja čuvstva. Prižgal sem si smotko in na moč kadil, da bi si pomiril živce, toda roke so se mi tresle od vznemirjenosti in žila na sencih mi je silovito utripala. Med vožnjo sem videl starega Johna Ferrierja in drago Lucijo, ki sta iz teme zrla name in se mi smehljala. Videl sem ju prav tako razločno, kakor vidim vas tukaj v sobi. Vso pot sta bila pred menoj, vsak na eni strani konja, dokler se nisem ustavil pred ono hišo na Brixton Roadu.
Nikjer ni bilo videti žive duše, nikjer slišati nobenega glasu razen šuma dežnih kapljic. Ko sem pogledal v voz, sem videl, da je Drebber močno pijan. Stresel sem ga za roko: »Cas je, da greste domov,« sem rekel.
>Ze prav, izvošček,« je odgovoril.
»Zdelo se mi je, da je menil, da sva dospela do hotela, ki mi ga je bil imenoval, kajti brez vsake besede je stopil iz voza in šel za menoj po vrtu. Hoditi sem moral poleg njega, da ni padel, ker je imel malo preveč težko glavo. Ko sva dospela do vrat, sem jih odprl in ga
peljal v sprednjo sobo. Svojo možato besedo vam zastavim, da sta vso pot pred nama stopala oče in hči.
.Peklenska tema je tukaj,* je rekel in cepetal po
tleh.
,Takoj bo luč,4 sem odvrnil, vžgal vžigalico in ž njo svečo, ki sem jo prinesel seboj. ,Sedaj, Enoch Drebber,' sem nadaljeval, se obrnil proti njemu in posvetil v obraz, ,mi pa povej, kdo sem?‘
Za trenutek me je debelo pogledal z motnimi, pijanimi očmi, nato sem pa videl, kako se je v njih prikazala groza, ki mu je spačila ves obraz; znamenje, da me je spoznal. Bled ko zid je stopil nazaj, pot se mu je prikazal na čelu in zobje so mu šklepetali. Ko sem vse to videl, sem se naslonil ob vrata in se dolgo in na glas smejal. Vedno sem vedel, da je maščevanje sladko, nikdar pa se nisem nadejal tolikega zadoščenja, kakršno me je tedaj obšlo.
,Ti pes!‘ sem dejal .zasledoval sem te od mesta Salt Lake do St. Peterburga in vselej si mi ušel. Sedaj je navsezadnje konec tvojih potov, kajti ti ali jaz, eden izmed naju ne bo videl jutri vzhajati solnca/ Pri teh besedah se je še bolj umaknil nazaj in po njegovem obrazu sem sodil, da me je smatral za blaznega. Saj pa je tudi malo manjkalo, da res nisem bil. Zila na sencih mi je bila kakor veliko kladivo in mislim, da bi me bila zadela kap, ako bi mi ne začela teči kri iz nosa. Takoj mi je odleglo.
,Kako misliš sedaj o Luciji Ferrierjevi?4 sem zavpil, zaklenil vrata in mu vihtel ključ pred nosom. ,Kazen je prihajala sicer počasi, toda naposled te je ven-
darle doletela. Videl sem, kako so se mu začele pri teh besedah tresti ustnice. Prosil bi bil za svoje življenje, toda dobro je vedel, da bi bilo zaman.
,Ali me hočeš umoriti?4 je zajecljal.	■>
,0 umoru ni govora,4 sem dejal. ,Kdo pa govori o tem, ako ubije blaznega psa? Kakšno usmiljenje pa si ti imel z mojo ubogo Lucijo, ko si jo tiral od njenega umorjenega očeta ter jo vlekel v svoj prokleti, brezsramni harem?4
,Saj nisem jaz ubil njenega očeta,4 je zavpil.
,Toda ti si tisti, ki ji je umoril nedolžno srce,4 sem zakričal ter vrgel škatljico predenj. »Pravični Bog naj sodi med nama. Izberi in použijl V eni kroglici je smrt, v drugi je	življenje. Jaz	vzamem	ono, ki jo ti	pustiš!
Vzemi, da	vidimo, ali je	pravica	na svetu ali	pa nas
vlada samo naključje.*
Divje je vikal, prosil milosti ter se mi umikal, jaz pa sem potegnil nož ter mu ga pritiskal ob vrat, dokler ni navsezadnje ubogaL Jaz sem vzel ostalo kroglico, nato sva pa molče stala tamkaj, zrla drug drugemu v obraz in čakala,	komu je bilo	usojeno	živeti, komu	umreti.
Nikoli ne	pozabim njegovega obraza, ko so mu prve
bolečine oznanile, da je strup v njegovem telesu. Zasmejal sem se, ko sem to opazil, in mu pomolil Lucijin poročni prstan pred očL Ampak vse to je trajalo samo trenutek, dva, kajti alkaloid učinkuje zelo hitro. Bolestni krč mu je spačil obraz, zdajci pa je iztegnil roke pred se, se opotekel hripavo zakričal in se zrušil na tla. Obrnil sem ga z nogo in mu položil roko na srce. Prenehalo je biti. Bil je mrtev!
Stran 8
JUGOSLOVAN
Torek, 18. novembra 1930.
„Ka/ je polilil”?
at-jfcovnjfuu Imenujejo »polilitc (poly* s mnogo, Mthoa m kamen) piramido, ki ja ae-atavljena is raznovrstnih kamnov. V piramido akrfenA kamni so navadno kamni, ki jih rabijo v tej ali oni drieli kot stavbeni materija!, ali pa so primeri raznih geoloških plasti. Kot »stavbeni materijal« označujejo vse one kamne, ki jih rabijo za zidanje MS, za ceste, za izdelovanje « umetnega« kamenja itd.
Tak« >poliMte< poanajo že zdavned v Ameriki in v Nemčiji in kaikor poroda graška »Ta-gespost«, namerava tudi Siaijereki deželni muzej zbrati 266 kamnov iz vseh Štajerskih kamnolomov in jih zložiti v tako piramido. Piramida bo stala na prostem, da bodo lahko opazovali odpornost raznih vrst kamenja proti vsomu. Ugotovili bodo na ta način lahko, kako vplivajo na kamenje posebno hude zime ali pa posebno huda vročina. Na »polilitu«, ki stoji na neki šoli v Aemriki že 34 let in ki je sestavljen iz 281 vrst kamnom, »o namreč že do-
gnali, d« vzdržuje vsako Tram« popolnoma le % vrst kamnov, 86 pa jih je le malo načetih. Jasno ja torej, d* je taka piramida važna in koristna ne samo za znaoet, ampak tudi za praktično gospodarstvo. Največ koristi pa iiLajo od takih preizkušenj lastniki kamnolomov sami.
Štajerski muzej, ki ne razpolaga a posebnim premoženjem, aa je .obrnil na vsa lastnike kamnolomov s proSnjo, naj dajo muzeju potrebni materija! brezplačno na razpolago. Tej prošnji so lastniki kamnolomov ustregli in ko bodo zbrani vsi kamni, bodo postavili tudi na Štajerskem svoj »poMiit«.
Poleg tega pa bo muzej izdal poseben seznam vseh v piramido vzidanih kamnov, kjer bo zapisano, kje se ta in ta kamen nahaja, kdo je lastnik kamnoloma in pa način, kako in za kaj se ta ali oni kamen da najbolje porabiti.
Ali ne bi mogli postaviti tudi pri nas svoj »polilitc, vsaj za Dravsko banovino?
w
•><* '
Major Pabst se vraža v Avstrijo.
Major Pabst, voditelj avstrijskih »beimwehrovcev<, ki je bil pred nekaj meseci iz Avstrije izgnan, se je vrnil v Avstrijo, ker je heimwehrovski minister za notranje zadeve knez Starhemberg izgon preklical. Na tirolski meji so heimvvehrovci priredili majorju Pabslu svh čan sprejem. Slika nam kaže majorja Pabsta (s cvetlicami), poleg njega pa drugega voditelja
»Heimwehra« dr. Steidle-ja (na levi).
Napad na japonskega ministrskega predsednika.
Na japonskega ministrskega predsednika Hama-gutsija je te dni oddal neki 23-letni fant več strelov. En strel je zadel, toda ni smrten. Napadalca so takoj prijeli.
Debeluliarii in debeluške
Sledeča zgodba se bo zdela marsikomu kar neverjetna, pa je vendar resnična.
Mlad fant si je težko poškodoval roko, tako da mu je od zgornje roke koža kar v cunjah visela. Da bi mu raztrgano kožo sešili, na to ni bilo mogoče niti misliti; bilo je torej treba košček kože odrezati nekje drugje — toda kje? Naravno da tam, kjer bi se to najmanj poznalo, to je na trebuhu. Tako so fantu odrezali »tlak« trebušne kože in so s tem zakrpali roko. Trebušna koža se je na vrhnji del roke kmalu prijela in prirastla in napaka je bila sijajno popravljena, tako da nihče niti od blizu ni opazil, da je koža na roki od nekje drugod doma. Fant je bil ves srečen, ker se je vse tako lepo končalo ...
Srečen pa je bil le, dokler je bil mlad. Ko je namreč srečno prestal svoja »telečja leta« in se počasi pomiril, se mu je začel rediti trebušček, kar še ne bi bilo nič hudega. Zgodilo pa se je — in to ni nobena laž —, da je dobila svoj »trebušček« tudi popravljena roka! Prav tista koža namreč, s katero je operater popravil ra njeno roko, je začela delati mast, kakor da je še doma na svojem nekdanjem prostoru. Trebušna koža je ostala trebušna koža, čeprav so jo presadili drugam. Tako je tudi operirana roka dobila svojo mastno blazino, koža okoli nje pa je ostala normalna in brez masti.
Ta dogodek dokazuje, da redi in tvori mast
za to od narave določeni organ sam. Vzrok tie belosti ali zamaščenja leži na kraju samem. M« to učenjaki niso mislili, ko so se navduševali ob prvih odkritjih raznih »hormonov«. Takrat so mislili, da se da iz debelih ljudi delati mršave in narobe kar z regulacijo hrane. To pa ni bila resnica.
Dunajski profesor Bauer je to zadevo raz ložil. Ta je dokazal, da zamaščenja ne povzroča niti hrana niti kakšna motnja v obtoku sokov, pač pa je debelušnost prirojena in podedovana. Vsi poznamo ljudi, ki so debeli in tudi ostanejo debeli, če malo jedo ali pa mnogo, in poznamo »sušce«, ki ostanejo »sušci«, če še toliko jedo. Če se začne debeluhar postiti, lahko doživi, da popolnoma opeša, debel pa ostane vseeno. Organi namreč, ki delajo mast, so tako močni, da vso hrano potegnejo vase in tvorijo iz nje v prvi vrsti mast, pa če je hrana še tako slaba. Tako pravi profesor Bauer — drugi pa zopet drugače ...
Mož z jastrebjimi kremplji
Na zadnji seji društva zdravnikov na Dunaju je predstavil docent dr. Koyda zdravnikom 36-letnega moža, kateremu so se nohti na čuden način izpremenili. Mož je bil pred vojno tiskar, med vojno pa je prišel v ujetništvo in tam so mu vsi prsti premrznili. Kmalu nato pa je začel opazovati čudno izpremembo na svojih noh tih. Nohti so se namreč razvili tako, da so bili čisto podobni jastrebskim krempljem. Bolnik seveda ni mogel s tako napako v nobeno družbo več in tudi delati ni mogel.
Bolnik pa je popolnoma ozdravel. Njegovim nohtom je prvič škodoval svinec (bil je, kakor rečeno, tiskar), kar pa ni napravil svinec, to je pomogla še zmrzlina. Zdravnik pa mu je »kremplje« temeljito izrezal z vso roženino vred, nakar so mu začeli rasti normalni nohtje.
Drage kuhinje
Zadnji ruski car je izdal za svojo kuhinjo na leto približno 2,400.000 mark ali skoraj 34 mi-milijonov dinarjev (1 marka — 14 Din). Ta visoka številka nam postane že bolj razumljiva, če pomislimo, da je prejemal vrhovni kuhar 160.000 mark plače na leto, njegovi kuharji pa po 10 do 30 tisoč mark. Tudi kuhinjska oprava je bila jako dragocena; vse posode so bile srebrne, posodice za razne začimbe in dišave pa so bile zlate. Tudi ognjišča so bila okovana s srebrom. Dalje je bil v kuhinji tudi raženj iz čistega zlata, ki so ga rabili že za časa velike cesarice Katarine II. Okoli 40 ponev so cenili vsako na 500 mark. Kuhinjske stene so bile ob ložene a črnim marmorjem. — Danes ima naj-dražjo kuhinjo na svetu perzijski šah (vladar); to kuhinjo cenijo na 30 milijonov mark.
Težka rudarska nesreča v Ohiu.
Nekaj dni po strahoviti rudniški katastrofi v Alsbergu (v Nemčiji) je zadela težka nesreča tudi rudarje v Ohio. Nesreča je zahtevala 79 človeških žrtev. Naša slika nam kaže reševalno moštvo pred vhodom v jamo, za ranjence pa so pripravljene nosilke.
Čudne palice
Zgodovina palice je menda taiko stara kakor človek. Seveda je od prve grčanke, s kakoršno se je človek v pradobi branil, pa do lahke palčice naših dni pot jako dolga. Vendar pa je palica ohranila do danes vse svoje nekdanje lastnosti:	služi nam v	varstvo,	nosimo jo,	da
pokažemo, kdo in ka,i	smo, ali	pa nam je	za
razkolje.
Kakor vse, kar človek nosi, tako je tudi palica podvržena modi. Moda zahteva, da okrasimo palico z zlatom, s »rebrom in z dragimi kamni. Znano je tudi, da v palice skrivamo laliko razno orožje (revolverje, bodala itd.). Angleški	kralj Henrik	VIII. pa	je nosil palico,
v kateri	je bila vdelana ura,	stekleničioa	za
oarfum, male klešče, pita in kompas.
Včasih so bile zelo priljubljene palice, ki so bile pravzaprav daljnogledi. Tako palioo je vedno nosil cesar Ferdinand III. V imizeju v Draždanih pa imajo shranjenih nekaj palic, ki so imele v sebi naprave za Štetje korakov.
Koncem 18. stoletja so izdelovali palice kot godbene inštrumente (flavta). Velik praktičar pa si je dal narediti palico, kamor je lahko spravil vso pisalno pripravo.
V 17. stoletju so začele palice nositi tudi ženske. Zenske so pa v palice dajale razna lepo-Mla in ogledala. Takih palic je še mnogo ohranjenih.
■ Za časa Napoleona pa so prišle v Parizu v modo palice, ki so imele posebne vrste »glavo«. Senca te ».glave« na palici je kazala namreč na steni Napoleonovo glavo.
EL	"
Posebno radi pa se poslužujejo votlih palic tibtapoi. Že stara pravljica pripoveduje, da je Prometej svoj v nebesih ukradnei ogenj prinesel ljudem na zemljo v palici, in zgodovina nam pripoveduje, da so v palici skrite prinesli k nam v Evropo tudi prve evilode.
Dandanes je palica za gospoda še vedno tako potrebna in moderna kot je bila nekdaj; ms-nja se le njena oblika in moda.
Nemčija dobi nov papirnat denar
V nemški državni narodni banki zamenjujejo sedaj vse stroje za tiskanje bankovcev z novimi, ker hočejo izdati v promet čimprej nove bankovce. Novih bankovcev ne bodo tiskali kakor doslej, ampak jih bodo izdelali s pomočjo bakro-in jekloreza. Na ta način upajo ponarejanja bankovcev znatno omejiti, če že ne onemogočiti. Nove tehnične priprave za izdelovanje bankovcev bodo veljale nad 30 milijonov mark (1 marka - 14 Din).
Katastrofa v Lyonu.
Slika nam kaže reševalce med ‘ruševinami po ' d rtih hiš v Lyonu.
Oton Habsburški.
Najstarejši sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla, Oton Habsburški, bo 20. novembra star 18 let in postane s tem tudi polnoleten po neki stari domači šegi habsburške rodovine. V zvezi z njegovo polnoletnostjo e ‘rdovratrio vzdržujejo govorice, da bo Oton odšel t Avstrijo ali pa da ga bodo njegovi madjarski prijatelji proglasili za ogrskega kralja.
Pri vedeževalkL
»Vaš bodoči mož bo velikopotezen, bogat, vi «)k in vitek.«
»Krasno — toda povejte še to, prosim, kako naj se iznebim svojega sedanjega moža?«
Izdala tiskarna .Merkur« Hre^irčičeva ulica 2». Za tiskarno’ itdgoVttrja Otmar Mih4l,šk. a: Uredtiik Jane» Debevec. - Za inseratnj (tel odgovarja Avgust Kosman - Vsi v l.fubljanl