P*Unt orad MSI Ceicvac — V«flafliportoro( 9011 Klnf »nfurt
Uho(« » Catovcu — Enditknmgioil KkigMfctrf
PoMnaml Itvod 1.M Ml., m»Iih umUh 5 IlUngot
Celovec, petek, 6. september 1968
3WI
Začetek šole
nalaga veliko dolžnost
> '
Prihodnji teden se bo na Koroškem začelo novo šolsko leto in v južnem predelu dežele bodo starši znova pred važno odločitvijo, namreč pred vprašanjem, ali naj bodo njihovi otroci obiskovali samo nemško šolo, ali pa bodo deležni pouka v obeh deželnih jezikih.
Ni treba na dolgo in široko razpravljati o pomenu in važnosti učenja oziroma znanja jezikov; to je danes znano in priznano načelo po vsem svetu, ki povsod stremi za sporazumevanjem in sodelovanjem. Če pa to velja v splošnem oziru, potem velja seveda še prav posebno v specifičnem primeru južne Koroške, ko gre za ozemlje, na katerem živita drug poleg drugega dva naroda, ki ju vsakodnevna stvarnost vedno znova postavlja pred potrebo, da iščeta in tudi najdeta primerno obliko medsebojnega razumevanja.
Najboljša pot do tega pa je v naših razmerah nedvomno vzgoja otrok v dvojezični šoli. Tega bi se morali na južnem Koroškem zavedati vsi, zavedati zlasti v prihodnjih dneh, ko bo ob začetku novega šolskega leta spet priložnost za prijavo otrok k dvojezičnemu pouku.
Izkoristimo zato možnost, ki nam jo daje manjšinski šolski zakon, in se ne pustimo vplivati od ljudi, katerim ni za mirno sožitje med obema narodoma v deželi, marveč samo za razdor in nadaljnji narodnostni spor. Najboljši odgovor, ki ga moremo dati narodnim nestrpnežem, ki so šli v napad še na zadnje ostanke slovenščine v šoli in cerkvi, bo gotovo v tem, da bomo poskrbeli za čim večje število k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok.
Po določilih manjšinskega šolskega zakona je treba prijaviti otroke, ki vstopijo v prvi razred ljudske šole; prijave so možne tudi za tiste otroke, ki obiskujejo višje razrede ljudske šole in doslej še niso bili prijavljeni k dvojezičnemu pouku. Zelo važna pa je tudi prijava otrok k pouku slovenščine na glavni šoli, ki za mnoge šolarje po četrtem razredu ljudske šole predstavlja nadaljevanje obveznega šolanja in v številnih primerih s tem tudi prehod v nove šolske okoliše.
Zastavimo si v prihodnjih dneh vprašanje, kako moramo ravnati, da bomo svojim otrokom zagotovili čim lepšo bodočnost. Eden izmed temeljev te bodočnosti je nedvomno ljubezen in zvestoba materinemu jeziku, ki je v vsem kulturnem svetu tudi osnova vsakega šolanja. Zato Je naša dolžnost, da omogočimo našim otrokom izobrazbo v materinščini s tem, da jih prijavimo k dvojezičnemu pouku. S tem jim bomo dali na življenjsko pot dragoceno dediščino — namreč sposobnost, da bodo ljubili svoj lastni narod in hkrati spoštovali druge na-'ode. v naših razmerah bo to hkrati tudi najboljši prispevek k ohranitvi miru v deželi.
Razmere
v
na Češkoslovaškem
so se začele počasi spet normalizirati
0<XXX»C<xX>OC>OOO<><xXXXxXxX>OOO0<XXX><X>OC><XxXXXxXXX><X>O<
o	9.
o
| Grožnje človeštvu
V času, ko se menda ves svet bori za ohranitev in utrditev miru, imajo generalni 'štabi oboroženih sil na voljo sredstva množičnega uničevanja, o kakršnih svet niti ne sanja. Jedrski grožnji, ob kateri živi človeštvo že dvajset let, se je pridružila še nevarnost bakterioloških in kemičnih vojaških sredstev. Središča za kemične in bakteriološke raziskave, ki delujejo s pomočjo vojaškega proračuna pod strogim nadzorstvom obrambnih ministrstev, gojijo naskrivaj bakterije kolere, kuge, črnih koz itd., s katerimi lahko okužijo ogromna območja, in bakterije rastlinstva. Proizvajajo pline, ki povzročajo blaznost in naglo smrt.
S takimi podrobnostmi je javnost seznanila posebna oddaja britanske televizije. Na televiziji so med drugim pokazali poizkuse z živalmi, ki so dobile smrtno dozo novega plina GK, glavne kemične grožnje današnjih dni. Gre za brezbarven plin, ki le rahlo diši in ga ni mogoče zlahka ugotoviti. En sam vdih ubije človeka. Za stratege v vojaški službi je tako orožje cenejše in učinkovitejše od jedrskega. Poleg vsega ne uničuje tovarn, laboratorijev in stavb, temveč samo življenja — v milijonih.
Ženevska konvencija iz leta 1925 prepoveduje uporabo strupenih plinov, vendar le-te kar naprej izpopolnjujejo. Samo Amerika porabi na dan približno milijon dolarjev za raziskave te vrste. Velika Britanija, Amerika, Avstralija in Kanada so si delo porazdelile na podlagi posebnega medsebojnega sporazuma.
O	Ta program je seveda razburil javnost in opozoril na glas znan-
X stvenikov in javnih delavcev proti biološkim in kemičnim sredstvom O za množično uničevanje ljudi. V Londonu so pod pokroviteljstvom ^ „Knjižnice miru“ sklicali posebno konferenco, na kateri je 12 znan-O stvenikov iz raznih dežel govorilo o kemični in bakteriološki vojni.
<>	Ne nazadnje na podlagi tega „odkritja“ je prišla iz Velike Bri-
O tanije tudi pobuda, ki so jo sporočili razorožitveni konferenci Zdru-~ Ženih narodov, ki zaseda v Ženevi. Na tej konferenci so britanski <s predstavniki namreč predlagali, naj bi v okviru razorožitvenih po-X gajanj razpravljali tudi o problemih bakteriološke vojne ter po-O dobno, kakor je bil dosežen sporazum o prepovedi širjenja jedrskega ^ orožja, sklenili ustrezen mednarodni sporazum, s katerim bi prepo-<> vedali uporabo kemičnih in bakterioloških sredstev za množično X uničevanje ljudi.
>OOO<XX>OOOOO<XX>O<XXXXXxXX>OOCOCxXX>O<XXX>O<X><0‘<X>OOC><X>O
Postopoma, korak za korakom, se na Češkoslovaškem odvija normalizacija razmer. Zunanji tok življenja polagoma dobiva stare privajene oblike. Iz večine mest so izginili tanki in druga vojaška vozila petih zasedbenih sil ter se — v kolikor niso že sploh zapustila deželo, kakor na primer oddelki iz Vzhodne Nemčije — v glavnem umaknila na svoje »položaje” na meji in v raznih vojaških središčih. Na njihovo mesto so spet stopila osebna vozila in civilne obleke, kajti na Češkoslovaškem je znova zavladal delovni dan.
Normalizira se tudi politično življenje, samo da zanj ni mogoče trditi, da se vrača na tiste položaje, ki so bili značilni za letošnjo »češkoslovaško pomlad". Češkoslovaški partijski in vladni funkcionarji so namreč takoj po vrnitvi iz Moskve z vso resnostjo povedali, da se bo treba sprijazniti s trenutnimi razmerami, kar z drugimi besedami pomeni, da bodo morali izpolniti razne pogoje, ki jih vsebuje moskovski sporazum. V tem smis1-; so tudi pozvali prebivalstvo in ~ ez vsakega olepšavanja priznali, da bo te pogoje treba dosledno izpolniti, ker le tako bo mogoče tudi z nasprotne strani zahtevati spoštovanje sporazuma, torej zahtevati umik sedanjih zasedbenih čet.
Vse to v današnji češkoslovaški praksi pomeni, da je s tolikšnim poletom začeti proces liberalizacije vsaj za gotov čas zavrt in bo —
kakor je zelo jasno povedal eden izmed češkoslovaških voditeljev — v tej smeri treba znova začeti tam, kjer so bili narejeni prvi koraki v začetku tega leta, samo z razliko, da bo v bodoče treba delati bolj previdno in sistematično.
Na Češkoslovaškem vsaj prevladuje mnenje, da je višek krize že mimo iin zato ni več pričakovati večjih zaostritev. Pač pa je bilo v zadnjem času veliko govora o možnosti, da bi do podobnih intervencij prišlo v drugih deželah; predvsem so v tej zvezi omenjali Romunijo in tudi Jugoslavijo. Dejstvo je, da sta bili ti dve državi izpostavljeni zelo ostrim časopisnim napadom iz posameznih držav varšavskega pakta, vendar izgleda, da do nadaljnje zaostritve razmer le ne bo prišlo.
Razumljivo pa so na Zahodu — zlasti v Ameriki in v Zahodni Nemčiji — priložnost, ki jim jo je nudila akcija držav varšavskega pakta, takoj izkoristili za novo »zaostritev" svojega stališča napram Vzhodu. Predsednik Johnson in kancler Kiesinger sta družno dokazovala spremembo tako imenovanega statusa quo v 'Evropi ter prepričevala svetovno javnost, da bo treba povečati budnost v »obrambi pred komunizmom".
Ne nazadnje pa je zasedba Češkoslovaške v določeni meri vplivala celo na odločitev kongresa ameriške demokratske stranke, ki je za svojega predsedniškega kandi-
data z veliko večino izvolil sedanjega podpredsednika Humphreya. Seveda značilnost ni toliko v osebi kandidata kot pa v dejstvu, da je dobil Humphrey potrebno večino kljub temu, čeprav z ničemer ni pokazal več pripravljenosti za
pomiritev v Vietnamu, kot je že ves čas kaže sedanji predsednik Johnson.
To pa dovolj zgovorno kaže, kako uporaba vojaške sile na eni strani tudi drugi strani služi za opravičilo vojaške intervencije.
PROSLAVA 25-LETNICE KOČEVSKEGA ZBORA
Izkušnje iz narodnoosvobodilnega boja učijo
da je samo brezkompromisna odločnost pogoj za obrambo svobode
V Kočevju je bila minulo soboto velika spominska proslava, prirejena ob 25-letnici zgodovinskega Zbora odposlancev slovenskega naroda, torej prvega slovenskega parlamenta, ki je sredi junaškega narodnoosvobodilnega boja ustvaril pogoje za zmago nad fašizmom in položil temelje slovenski državnosti. Proslave se je v prvi vrsti udeležila slovenska mladina — med udeleženci je bilo nad 2500 pionirjev, katerim je govoril predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik, ki je med drugim dejal:
Ko se po petindvajsetih letih spominjamo Kočevskega zbora in listamo po najznamenitejših straneh naše preteklosti, se nam pomembnost tega dejanja kaže v vedno novih razsežnostih. Pred nami vstaja krčevit upor slovenskega delovnega ljudstva, od trenutka, ko so ga skupno z drugimi jugoslovanskimi svobodoljubnimi ljudmi tuje sile hotele spraviti na kolena. Kaže se nam njegova pokončna hoja v brezkompromisni obrambi neodvisnosti, kaže se v pravičnem hotenju do samostojnega izbiranja poti, kaže se v težnji po lastnem socialističnem razvoju in v daljnosežnih ukrepih glede mednarodnih odnosov. Vztrajno voljo po lastnem napredku smo ves čas našega razvoja zavestno delili z odgovornostjo in solidarnostjo vsih narodov in vseh ljudi po svetu, ki se bore za mir, svobodo in napredek. Naš lastni delež pri razvoju socialističnih, demokratičnih in huma-lih odnosov med ljudmi je iz vseh resničnih prizadevanj sodobnega človeštva po teh idealih zajemal vedno nove moči. Krepila pa se nam je samozavest ob spoznanju, da je tudi obratno, da namreč socialistična samoupravna demokratična Jugoslavija s svojim zgledom vliva vero in zaupanje v lastno moč naprednim silam v svetu v njihovem boju za napredek, mir in svobodo.
»Odgovornost krepiti pozicije socializma v lastni hiši in nasploh, je sestavni del socialistične preobrazbe sodobnega sveta. Zato nam Jugoslovanom nikoli ni bilo vseeno, kaj se s socializmom dogaja, predvsem pa smo bili vedno kritični do lastne prakse, lastne poti in lastnega razvoja."
Potem je predsednik Vipotnik prešel na nedavne dogodke na Češkoslovaškem in naglasil:
Zadnji mednarodni dogodki in dejstvo, da je Češkoslovaško okupiralo pet članic varšavskega pakta, je globoko prizadelo vse resnične borce za socializem. Prizadelo jih je toliko bolj, ker je agresija prišla tako rekoč izza hrbta, od strani, od koder se pričakuje le prijateljstvo, pomoč in podpora. Zato jim je podrla iluzije o spoštovanju načel, dogovorov, pogodb, sociailističnega sožitja, o spoštovanju javnega mnenja in suverenosti naroda.
»Morda nikoli doslej ni bilo v svetu tolikokrat zastavljeno vprašanje zaupanja v socializem. Toda prav tako niso nikoli doslej številne komunistične partije, delavska in druga progresivna socialistična gibanja bila tako odločna in enotna v obsodbi vsiljevanja diktata iz Moskve, v obsodbi politike sile in dogmatičnih metod. Ti odmevi ne kažejo na nezaupanje v socializem, nasprotno, kažejo na to, da se doslej veljavne norme menjajo, da se stari, doslej veljavni centri socializma, kot je Sovjetska zveza, zaradi svojega dogmatizma kompromitirajo, izgubljajo svojo politično in idejno vlogo, nastajajo pa in rastejo nove sile socializma, ki so različne po svojih oblikah iskanja poti v socializem, enotne pa so v svojih ciljih."
Govornik je nato prešel na jugoslovanske razmere in ugotovil:
Naša jugoslovanska socialistična družba, prav tako polna protislovij kakor vsaka druga, se je
vedno trudila in se trudi iskati tista pota razvoja, ki odpirajo perspektivo socializma. Proti nevarnemu birokratskemu etatizmu in za osvoboditev dela in človekove osebnosti se borimo z razvijanjem samoupravljanja in neposredne socialistične demokracije. Do našega cilja je še dolga pot, polna zaprek in težav in odporov. Toda naša specifična pot v socializem na osnovi samoupravljanja in neposredne demokratizacije povečuje pri delovnih ljudeh in delavskih gibanjih po svetu zanimanje zanjo.
»In na nas, na demokratični samoupravni jugoslovanski družbi je velika odgovornost, kako bodo delovni ljudje po svetu spremljali in uveljavljali vizijo novega, samoupravnega socializma, bolj humanega, bolj demokratičnega čistega socializma, kakršnega so si zamišljali in si zamišljajo največji teoretiki marksizma. Nadaljnji razvoj samoupravljanja in neposredne demokracije je porok stabilnosti naše socialistične skupnosti in njenega mednarodnega položaja. Razmerje političnih sil v svetu danes, ob sedanji mednarodni situaciji, nas opozarja, da v mednarodnih relacijah nastajajo nove sile in nove rezerve napredka. Kolikor širše bo povezovanje socialistične Jugoslavije z resnično socialističnimi, antiimperia-Iističnimi in demokratičnimi silami in gibanji v boju za svobodo, mir in družbeni napredek, toliko bolj bo pridobivala na specifični teži samoupravna pot v socializem.
Naj visoko plapola naša zastava samoupravnega socializma. Želimo in hočemo jo držati vzravnano. Če bo potrebno, jo bomo branili z vsemi silami v vseljudskem odporu in vsemi sredstvi. Izkušnje iz narodnoosvobodilnega boja so nas naučile, da je samo brezkompromisna odločnost pogoj za obrambo svobode."
2 — Štev. 35 (1369)
Napad na iskanje
samostojne poti v socializem
Predstavniki društva sociologov SR Slovenije in Slovenskega politološkega društva so na skupni seji razpravljali o zasedbi Češkoslovaške ter o posledicah za razvoj političnih in socioloških ved. Izrazili so globoko ogorčenje spričo napada na iskanje samostojne poti v socializem ter zahtevali, da se takoj povrne popolna suverenost Češkoslovaški. Posebej so poudarili, da z občudovanjem spremljajo odpor, ki ga češkoslovaško ljudstvo in češkoslovaška družbena misel nudita posegom v suverenost njihove domovine ter naslovili pozdrave na vse, ki so v teh za socializem prelomnih dneh izrazili moralno in politično podporo češkoslovaški socialistični revoluciji.
Načelno so predstavniki obeh organizacij ugotovili naslednje:
9 Svobodo znanstvenega dela, zlasti raziskovanja družbenih in političnih procesov, lahko zagotavlja le suverena skupnost; vsako omejevanje suverenosti neke države je hkrati tudi omejevanje svobode znanstvene misli.
9 Popolnoma nesprejemljivo je, .da neka država ali skupina držav, ki se pri tem sklicuje celo na „višje sile" socializma, skuša svojo družbeno in politično prakso odtegniti znanstveni kritiki, uporabljajoč pri tem celo fizično nasilje ali grožnjo s takšnim nasiljem zoper druge narode.
@ Ravnanje, značilno za stalinizem, da si namreč neka velika sila lasti monopol v razlagi marksizma in leninizma, se začenja znova pojavljati. Neostalinisti se ponovno postavljajo v vlogo absolutnega razsodnika, ki naj brezprizivno odloča o tem, kaj je marksistično in kaj protimarksistično, kaj je socialistično in kaj protisocialistično, kaj je revolucionarno in kaj protirevolucionarno.
9 Takšna praksa na mednarodnem področju in glede na mednarodno delavsko gibanje izraža splošno družbeno stanje in posebej položaj družbenih ved v posameznih deželah. Omejevanje svobode znanstvene misli, preganjanje marksističnih družboslovcev, zatiranje kritike lastne prakse kot „ideološke diverzije", arbitrarno razsojanje o znanstveni resnici in podrejanje znanosti pragmatičnim interesom se naravno podaljšuje v poskus, da se enaka praksa razširi tudi na druge narode in gibanja in s tem bistveno omeji intelektualna svoboda.
9 Čas je, da se pred marksistično družbeno znanost, posebej pred sociologijo in politologijo, z vso aktualnostjo znova postavijo vprašanja: Kaj je bistvo socializma in kakšne so njegove perspektive? Kdaj lahko z znanstvenega stališča neki družbeni in politični sistem sploh imenujemo socialističnega? Kaj je bistvo socialistične revolucije v sedanjem zgodovinskem trenutku? Kdo so nosilci degeneracije in kdo preporoda sodobnega socializma? Kako naj se izražajo in institucionalno razrešujejo notranja protislovja socialistične družbe? Katere družbene in politične oblike zagotavljajo svobodo in humanizacijo dela, posebej svobodo znanstvenega dela in kulturnega ustvarjanja? Kakšne oblike in poti vodijo k organski povezavi socializma in demokracije, ki je imperativ sedanjega časa?
9 Socialistična misel, soočena z dogmatizmom in protidemokratično prakso, ki je zlasti v zadnjih dveh desetletjih ravno zastavljala ta vprašanja. Tudi češkoslovaški družboslovci so, osvobojeni pritiska birokratskega razsojanja in samovolje, mnogo prispevali k temu, da se je sodobna napredna misel obogatila s svežimi spoznanji o nujnosti, da socializem stori korak naprej, da se njegovo snovanje poveže z demokratično perspektivo, da se porušijo dogmatični miti in ustvarijo takšne razmere, da bosta socialistična misel in praksa predvsem z močjo svojega zgleda in privlačnosti združevali okrog sebe ljudi in narode. Menimo, da je takšna temeljna usmeritev novejšega češkoslovaškega družboslovja najboljši dokaz, da je bilo in da je to družboslovje na ravni zgodovinskega trenutka. Zunanji posegi v takšno usmeritev tega družboslovja so v očitnem nasprotju z interesi sodobne socialistične družbene znanosti in s tem tudi z interesi socializma.
9 Prepričani smo — in to želimo javno sporočiti vsem, ki jim je do napredka socializma in demokracije — da je ni sile na svetu, ki bi lahko preprečila iskanje novih, sodobnejših, humanejših poti v socialistično družbo; da je ni sile na svetu, ki bi lahko utišala žejo po svobodi človeka, narodov in človeštva in po svobodi znanstvenega dela. Ne samo, da verujemo v vse to, marveč smo tudi pripravljeni s svojimi močmi in na svoj način prispevati k velikim smotrom in podpreti vse in vsakogar, ki teži k enakim ciljem.
bi »I Li O	'Ti Kj £ M
6. september 1968
Začele so se nove podražitves
S 1. septembrom ali praktično od ponedeljka naprej so v veljavi predpisi, ki pomenijo občutne podražitve. OVP-jevska vlada jih je sklenila, da bi vsaj delno zmanjšala primanjkljaj v državnem proračunu. Gre pri tem za podražitve na treh področjih, in sicer:
—	Pri vinu, pivu in vseh drugih alkoholnih pijačah se na prodajno ceno pribije poseben davek v višini 10 odstotkov; od tega davka pričakuje vlada letno za 700 milijonov šilingov dodatnih dohodkov.
—	Prav tako 10 odstotkov od prodajne cene znaša posebni davek, ki je bil predpisan za nakup vseh v Avstriji prvič registriranih osebnih avtomobilov; ta davek naj bi donašal v državno blagajno 500 milijonov šilingov na leto.
—	Končno je bil povišan davek na tobak oziroma na tobačne izdelke; za državno blagajno naj bi to pomenilo letno 200 milijonov šilingov dohodka.
Samo na podlagi teh ..posebnih davkov", ki so začeli veljati ta teden, se bodo dohodki države predvidoma povečali letno za okroglo 1400 milijonov šilingov. Vendar pa to še ni vse: za začetek prihodnjega leta, torej v kratkih štirih mesecih, je vlada namreč pripravila še nadaljnja presenečenja — povišanje raznih davkov, kar naj bi državne dohodke povečalo za novih 2370 milijonov šilingov na leto.
Te podražitve je vlada sklenila z utemeljitvijo, da morajo vsi državljani prispevati k ozdravitvi državne blagajne. Ne glede na to, da primanjkljaj v državni blagajni s temi ..posebnimi bremeni" še vedno ne bo krit, pa je vsekakor značilno tudi dejstvo, da bodo te podražitve znova najbolj prizadele manj premožne prebivalstvo. Medtem ko bodo morali delavci in nameščenci povišane davke do zadnjega groša plačati iz svojega žepa, bodo namreč podjetniki tudi nova bremena v veliki meri spet lahko zvalili na ramena drugih ali pa se okoristili veljavnih predpisov za odpis davkov.
Mednarodni velesejem v Zagrebu
stičišče razvitih in nerazvitih držav
V dneh od 12. do 22. septembra bo v Zagrebu spet tradicionalna mednarodna sejemska prireditev, ki bo tudi letos združila številne razstavljalce iz vseh predelov sveta. Na podlagi prijav bo na letošnjem velesejmu sodelovalo več kot 6200 domačih in tujih razstavljalcev, od tega okoli 5000 podjetij iz 56 tujih držav. Udeleženih bo tudi nekaj razstavljalcev oziroma bolje povedano nekaj držav, ki doslej še niso bile zastopane na tem pomembnem poslovnem srečanju; v to skupino spadajo Malgaška republika, Kolumbija, Brazilija in Kenija, medtem ko sta Švica in Španija svoj razstavni prostor v Zagrebu tokrat podvojili.
Posebna značilnost letošnjega zagrebškega velesejma bo nedvomno udeležba številnih držav v razvoju. Sploh postaja zagrebška sejemska prireditev iz leta v leto popolnejša slika gospodarske zmogljivosti dežel v razvoju. V zadnjih letih namreč sodeluje vedno več držav v razvoju iz Azije, Afrike in Latinske Amerike in tudi za letošnji velesejem je prijavljenih kar 23 dežel v razvoju, namreč 8 iz Azije, 11 iz Atrike in 4 s področja Latinske Amerike. Vzrok tolikšnega zanimanja teh držav za zagrebško prireditev so zelo povoljni poslovni pogoji na sejmu, poleg tega pa se je zagrebški sejem izkazal kot odlično stičišče, kjer se zbirajo poslovni ljudje tudi iz gospodarsko zelo razvite Evrope ter drugih celin, kar nujno pripelje do bolj živih poslovnih stikov, zani-
mivih po eni strani za predstavnike razvitih držav kakor še posebno po drugi strani za dežele v razvoju.
Med azijskimi državami, ki bodo letos zastopane na zagrebškem velesejmu, zaslužijo največje zanimanje Indija, Japonska, Indonezija in Nepal, poleg teh pa bodo udeležene še Pakistan, Libanon, Iran in Singapur. Najbolj zvesta udeleženka te prireditve je Italija, pa tudi Indonezija se bo po dveh letih odsotnosti znova vrnila v Zagreb, medtem ko sta Nepal in Japonska svojo udeležbo letos povečala. Zelo velika bo tokrat udeležba z afriške celine, ki jo bo poleg desetih „starih" udeleženk prvič zastopala tudi Malgaška republika. Za večino afriških dežel velja, da se bodo v Zagrebu skušale uveljaviti predvsem s kavo. Podobno usmeritev napoveduje udeležba iz Latinske Amerike, od koder se bo dosedanjim trem predstavnicam — Brazilija, Mehika in Argentina — letos prvič pridružila še Kolumbija.
Če bi za zaključek skušali še najti odgovor na vprašanje, od kod tolikšno zanimanje za zagrebško sejemsko prireditev, potem bi morali v prvi vrsti ugotoviti: Zagrebški mednarodni velesejem je postal pomembno stičišče poslovnih ljudi ne le iz razvitih področij Zahoda in Vzhoda, marveč tudi iz tako imenovanega „tretjega sveta" — iz dežel v razvoju.
os iimea) svecu
BUKAREŠTA. — Romunski predsednik Ceausescu je po zadnjih dogodkih na Češkoslovaškem podal že številne izjave ter najostreje obsodil vmešavanje petih držav varšavskega pakta v notranje zadeve Češkoslovaške. V enem izmed mnogih govorov je Ceausescu tudi dejal, da morajo komunisti vsega sveta združiti svoja prizadevanja za premagovanje tega težkega trenutka, da bi se lahko lotili nalog skupnega boja, za zagotovitev povezanosti vseh pro-tiimperialističnih sil in tako preprečiti irn-^ perializmu, da bi ogrozil mir in svobodo narodov. „Od ustvarjalcev marksizma in leninizma ter naših predhodnikov smo se naučili, da je lahko ljudstvo svobodno le, če spoštuje svobodo drugih narodov. Želimo biti svobodni in sklenili smo vedno spoštovati svobodo vseh narodov."
ŽENEVA. — Prejšnji teden se je v Ženevi začelo enomesečno zasedanje konference neatomskih dežel, na kateri sodelujejo predstavniki okoli 80 držav sveta. Na prvih sejah so izvolili razne vodilne organe konference, v ponedeljek pa se je začela splošna razprava. Za predsednika ženevskega zasedanja je bil izvoljen pakistanski zunanji minister Husain, ki mu stoji ob strani 12 podpredsednikov, med katerimi sta tudi predstavnika Avstrije in Jugoslavije. Poleg tega so izvolili tudi še vodstvo dveh komisij za razorožitev in varnost ter za miroljubno uporabo atomske energije.
PRAGA. — Inštitut za preučevanje javnega mnenja na češkoslovaški akademiji znanosti je med prebivalci Prage izvedel zanimivo povpraševanje. Anketa je pokazala, da 99 odstotkov vprašanih Pražanov v celoti zaupa prvemu sekretarju KP Češkoslovaške Aleksandru Dubčku, pol odstotka anketirancev mu ne zaupa, ostali pa se ne morejo odločiti. Na vprašanje, ali je ob vdoru tujih armad bila na Češkoslovaškem nevarnost kontrarevolucije, je 93 odstotkov povprašanih odločno odgovorilo, da take nevarnosti ni bilo, le 2 odstotka sta odgovorila, da je nevarnost obstojala, ostalih 5 odstotkov anketirancev pa se ni odločilo.
CHICAGO. — Ameriški podpredsednik Hubert Humphrey, ki je bil na nedavnem kongresu demokratske stranke izvoljen za strankinega kandidata pri letošnjih predsedniških volitvah, je odločil, da bo njegov podpredsedniški kandidat senator Edmund Muskie iz zvezne države Maine. Na Kongresu, ki je potekal ob krvavih pouličnih spopadih in številnih aretacijah demonstrantov, kateri so zahtevali ustavitev ameriškega bombardiranja in sploh vojskovanja v Vietnamu, je podpredsednik Hum-phrey sicer zagotovil, da bo storil vse za čim hitrejši konec vojne, vendar je krivdo za nadaljevanje vojne v celoti zvrnil na Severni Vietnam in tako pokazal, da hoče nadaljevati politiko sedanjega predsednika Johnsona.
PARIZ. — Za ponedeljek ima francoski predsednik de Gaulle napovedano veliko tiskovno konferenco, na kateri bo sprejel predstavnike domačega tiska, radia in televizije ter inozemske dopisnike. Ker bo to njegovo prvo letošnje srečanje z novinarji, vlada za napovedano konferenco splošno zanimanje, zlasti ker so se po spomladanski krizi (zaradi katere je izpadla tudi tradicionalna spomladanska tiskovna konferenca) v Franciji zvrstili tudi pomembni mednarodni dogodki.
WASHINGTON. — Minilo je pet let, odkar so med Washingtonom in Moskvo vzpostavili tako imenovano „vročo zvezo". Po tej teleprinterski zvezi lahko neposredno med sedežem ameriškega predsednika ter sedežem sovjetske vlade izmenjujejo informacije v času mednarodnih kriz. Je pa vsekakor značilno, da se ob nedavni zaostritvi na Češkoslovaškem te zveze niso poslužili.
DUNAJ. — V zvezi z zadnjimi dogodki na Češkoslovaškem je neki sovjetski list ostro napadel tudi Avstrijo. Med drugim je zapisal, da so ameriški in zahodnonemški vojaki ustanovili posebne enotne „zelenih vragov", ki da so potem kot turisti prehajali na češkoslovaško ozemlje; poleg tega naj bi neko kasarno v Salzburgu spremenili v ameriško-zahodnonemško oporišče, kamor da so zahodnonemški helikopterji prepeljali velike količine orožja, izdelanega v Zahodni Nemčiji. Ministrstvo za državno obrambo je vse te trditve odločno zavrnilo.
NEW YORK. — Takoj ko je bil v Moskvi sklenjen sovjetsko-češkoslovaški sporazum, ki naj bi ustvaril pogoje za zopetno normalizacijo razmer na Češkoslovaškem, je češkoslovaška delegacija na sedežu Združenih narodov uradno zahtevala, da o vprašanju zasedbe Češkoslovaške ne bi več razpravljali v varnostnem svetu. Kljub temu pa je varnostni svet po prizadevanju zahodnih sil zadržal češkoslovaško krizo na dnevnem redu ter bi se — tako zagotavljajo v zahodnih diplomatskih krogih — takoj spet sestal, če bi v Pragi prišlo do nove krize.
Svetovna zdravstvena organizacija
se bori proti nevarnim nalezljivim boleznim
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je napovedala boj predvsem nevarnim nalezljivim boleznim. Če bo uspel njen bojni načrt, potem leta 1976 na svetu na primer ne bo več črnih koz. Ponovno se je razmahnila tudi akcija proti malariji, na vrsti pa bodo tudi druge naloge zdravstvene službe: boj proti vsem nalezljivim boleznim, proučevanje raka in srčnih bolezni ter toksikološke raziskave, mednarodno nadzorstvo nad zdravili, pospešeno usposabljanje zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja. Za vse to bo WHO v prihodnjem gospodarskem letu porabila okoli 60 milijonov dolarjev.
Med dejavnostmi WHO je zdaj na prvem mestu globalni boj proti malariji in črnim kozam. Malarijo prenašajo razni močvirski komarji, za katerih uničevanje so potrebni precejšnji tehnični pripomočki. V povojnih letih je kazalo, da bo človeštvo z množično rabo praška DDT kmalu pregnalo to nadlogo, toda že v začetku
petdesetih let so morali ugotoviti, da so prenašalci te nevarne bolezni postali odporni proti DDT in drugim sredstvom za zatiranje insektov.
Na velikih področjih v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki je boj proti malariji zadnja leta precej popustil, ker je zmanjkalo sredstev za zatiranje prenašalcev bolezni. Ker prenašalci mailarije ne poznajo državnih meja, je treba mednarodno usklajati zatiralne akcije, zakaj le tako bo zagotovljen trajen uspeh. WHO v glavnem snuje načrte. V minulih 10 letih je sklenila okoli 250 dogovorov in pogodb o raziskavah na raznih področjih.
Boj proti malariji poteka v treh fazah. Med pripravami je treba zagotoviti ljudi in sredstva, med drugim avtomobile, čolne, kolesa, konje, kamele in celo slone. Potem je na vrsti napad na komarje v vseh skrivališčih, nazadnje pa je treba uničiti v človeški krvi živeče zajedalce, da bi tako preprečili ponovni razmah močvirske bolezni.
Še bolj nevarne kot malarija so črne koze. Vse človeštvo bo ogroženo, dokler bo kjer koli po svetu še kakšno žarišče bolezni. Pred dvema letoma so ugotovili v Veliki Britaniji le 70 primerov črnih koz; lani je bolezen nenadoma izbruhnila v Angliji, Nemčiji in na Češkoslovaškem. Spričo dobrih letalskih zvez je mogoč prenos povzročitelja črnih koz s celine na celino.
V številnih afriških deželah ter ponekod v Južni Ameriki in Aziji črne koze še vedno nastopajo kot epidemije. Strahot iz prejšnjih stoletij, ko so ljudje v evropskih deželah množično umirali zaradi te bolezni, se sicer ni več bati, vendar bo mogoče govoriti o zmagi šele, ko bodo žarišča v celoti zbrisana s svetovnega zemljevida.
Po sklepu WHO morajo dežele, kjer so črne koze endemična bolezen, do konca letošnjega leta začeti zatiralno akcijo. Če bo šlo vse po načrtu, bodo črne koze leta 1976 le še žalosten spomin.
Štev. 35 (1369) — 3
6. september 1968
'■?.	id	,J1 bJ Hi 12 M
v-e/P-c/rt/us
Dober razvoj deželnega muzeja
V deželnem muzeju je deželni hov na kulturnem področju naše glavar Sima dvoril v torek dve raz- dežele.
stavi. Prva razstava nosi naslov Dežela se je vselej zavedala, je .Južna Koroška v sliki”, druga pa dejal deželni glavar, da ima tudi je sestavljena kot spominska raz- gotove dolžnosti napram kulturi, stova koroškega umetnika Swit- zato je pripravljena tudi v bodoče berta Lobisserja, ki je umrl pred finančno podpreti kulturne ustano-25 |efi,	ve. V tej zvezi je omenit deželni
Direktor deželnega muzeja je v glavar tudi poseben koroški kultur-svojem govoru nakazal delo te kul- ni davek, ki je bil nujno potreben, turne ustanove v preteklem letu in kajti brez potrebnega denarja in naglasil, da je razvoj muzeja po- idealizma danes ne more obstojati vsem zadovoljiv. Muzej in njegove nobena kulturna ustanova. Kulfur-podružnice, kot n. pr. muzej na	v
prostem v Gospe Sveti in izkopanine na Štalenski gori, je obiskalo v tej sezoni 30.000 odraslih in 26.000 otrok. Največ obiskov je mogla zabeležiti seveda hiša v Celovcu. De- Član ljubljanske Drame, režiser želni muzej v Celovcu preurejajo. Žarko Petan, bo v novi igralski se-Popravili so že precej prostorov.	režiral Abrusovo dramo „Bog
c .	. i. , . . w 1,^,1 • rrticl!in me ima rad v Zunchu v lheater am
Sanirali so tud, klet, v kateri m,s ,jo Neumarkt. To gledališče ■ d ne.
namestit, stalno razstavo Trenutno ^ ^ valo v Ljubljani, med. urejujejo študijske oddelke in bib- tcm ko je ljubljanska Drama nasto-lioteko. Kustosi pa bodo dobili po- pya v Zurichu, in sicer s Kopitovim sebne strokovne knjižnice. Tako štu- delom „Očka, ubogi očka“, s katerim dijskii oddelek kot tudi biblioteka so Ljubljančani gostovali tudi v Cesta posebne važnosti za muzej. Pro- lovcu. Gledališče je drugo v Zurichu store bodo lahko uporabljali tudi in ima na sporedu predvsem dela mo-obiskovalci pedagoške akademije. Kernih avtorjev, dočim glavno zu-Z ureditvijo študentskih prostorov riško gledališče prinaša le klasična .	.	. v ,	dola, dela avtorjev prejšnjih obdobij
m biblioteke pa bo muzej šele po- m jih uprizarja na klasižen na£in ter
stal znanstvena ustanova.	daje prednost domačim avtorjem.
Deželni glavar Hans Sima se je v	.
__ Za novo sezono je vodstvo gleda-
svojem govoru bavil s kulturno po- ,.vv	...	,	‘ , ,	•	. j-
.....	j lisca povabilo k sodelovanju tudi
'“'ko dezele’ °risal Je, naP°re de‘ dva tuja režiserja. Svojo starejšo dra-
mo »Žrtev dolžnosti , ki pa jo je pre-
na pobuda dežele pa je blagodejno vplivala tudi v privatnih vrstah. Danes se dežela in posebej glavno mesto lahko ponaša z vrsto privatnih galerij.
Tudi o pomenu kulturne 'izmenjave s sosednjo republiko Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino je spregovoril deželni glavar. Orisal je razvoj na tem področju in poudaril, da je šele preko kulturne izmenjave prišlo tudi do tesnejših stikov na političnem področju.
Žarko Petan v Zurichu
Petan. Drugi razlog, zakaj je prevzel Petan režijo, pa se je pokazal pred nedavnim po naključju, ob dogodkih v ČSSR. Tekst ruskega avtorja ima tako še poseben pomen, ko obsoja in protestira proti vsaki vojni in agresiji. Posebno se zanima slovenski režiser tudi za režisersko delo dramatika Ionesca, saj je režiral že nekaj njegovih del. Sedaj bo imel monije in z zadnjo izvedbo Shakes-možnost, da vidi na delu pisatelja pearove tragedije .Hamlet" se je samega.	zaključil letošnji festival v Dubrov-
niku. Odgovorni pa so začeli takoj po zaključku z analizo in s pripravami na jubilejne 20. dubrovniške poletne igre.
Letošnja prireditev v Dubrovniku
$Vovo gledališka sezona
Slovensko narodno gledališče je razpisalo abonma za novo gledališko sezono. Program je pester in skuša zadovoljiti različne težnje v gledališkem ustvarjanju. V letošnji sezoni bodo ponovili nekaj uprizoritev lanske igralske sezone.
Ljubljanska Drama ima v načrtu tri domača dela, tri dela svetovnih klasikov in tri dela iz sodobne tuje dramatike. Domače avtorje zastopajo Smole s „Krstom pri Savici“, Javoršek s komedijo „Manevri“ in Marko s svojim „Mirabeau-jem“. Od svetovnih klasikov so izbrali Shakespearovega „Hamleta“, Kleistovega „Princa Homburškega“ in Feydeaujevo „La dame de shez Maxim“. Sodobno tujo dramatiko bodo predstavili z Ardenovim „Plesom narednika Musgrava", Stoppardovo komedijo „Rozenkranc in Gildes-jeren sta mrtva“ ter Albeejevo komedijo „Kočljivo ravnotežje". Iz lanske sezone bodo ponovili še Weissovega „Marat de Sade" in Behanovega „Talca“.
Šest premier je programirala Opera Slovenskega narodnega gledališča, od tega eno domačo, in sicer Švarov „Ocean“. Na programu je še Donizettijev „Don Pasquale“, Giordanov „Andre Chenier", Gounodov „Faust“, Bizetova „Carmen" ter Weillov „Vzpon in propad mesta Mahagonnyja". Predvideni sta dve baletni premieri, in to Prokofjev „Romeo in Julia" in Lindpainterjeva „Danina“. Samostojni baletni večer pa bo zajel Bartokovega „Čudežnega mandarina" , Fribcove ^Vibracije" in Orffov „Carmino Burano". Poleg tega operni program zajame še precej ponovitev iz lanskega in še prejšnjih repertoarjev.
■
■
■
■
■
Dubrovniške poletne igre
\y
/
KULTURNE DROBTINE
želne vlade in kulturnih ustanov za dvig kulturnega življenja na Koroškem. Po letu 1945 je bilo treba tudi na kulturnem področju znova začeti, je dejal deželni glavar. Ni se popravilo le starih objektov, temveč se je zgradilo tudi nekaj novih. Posebno je poudaril pomen izkopanin na Štalenski gori, ureditev
delal, bo postavil na oder Theatra am Neumarkt sam dramatik Ionesco. Dramatik je sodeloval že pri več uprizoritvah svojih del kot svetovalec, sedaj pa se bo poskusil še kot rešiser. Premiera Ionescovega dela bo 2. oktobra. Teden dni kasneje bo v ziiriškem gledališču Theater am Neumarkt druga premiera, drama ruske-
Deželne galerije, saniranje čelov- ga pjsatelja Abrusova „Bog me ima škega gledališča in ne nazadnje rad“, ki jo je v Jugoslaviji pred ne-deželnega muzeja. Deželni glavar kaj časa uprizorila že beograjska teše je ob tej priliki zahvalil vsem ko- levizija. Režiser tega dela bo Žar-roškim kulturnim delavcem in menil, ko Petan.
da bi brez njihovega požrtvoval- y tem delu nastopijo samo tri ose-nega dela ne prišlo do takih uspe- be, dva fanta in eno dekle. Delo je
napisano na vojno tematiko, godi pa --------------------—----------------- se v treh različnih obdobjih. Najprej med vojno, potem takoj po vojni in nazadnje štirinajst let kasneje. Osnova drame je tudi ljubezenski trikotnik. Dramo si je avtor zamislil kot protest proti nasilju in vojni. Tekst je svojevrsten in ne nazadnje zaradi tega je režijo prevzel Žarko
f) Georgio Strehler namerava ustano< viti lastni igralski ansambel. Doslej je	v
Strehler vodil milansko gledališče „Picco- j© bila spet uspešna. V 45 dneh je
bilo na raznih odrih in v koncertnih dvoranah skupno 106 dramskih, glasbenih in folklornih nastopov, ki jim je prisostvovalo 88.000 oseb. V 'izvajanju vseh najrazličnejših programskih del je sodelovalo 1350 umetnikov iz 17 držav Evrope, Azije, Amerike in Avstralije.
Seveda so tudi dubrovniške poletne igre vsako leto težko izvedljive. Že pred začetkom letošnjih iger se je govorilo, da jih ne bo mogoče več izvesti. Govorilo se
koncertom beograjske filhar- jih je bilo doslej, je vse prireditve,
ki jih je bilo v celoti 1386, obiskalo nad milijon oseb. Vsekakor je to uspeh, ki ga je vredno zabeležiti. Prav tako ije tudi znano, da spadajo dubrovniške poletne igre med najbolj kakovostne tovrstne prireditve na svetu.
lo Teatro". Gledališče je zaslovelo po vsem svetu.
•	Salvator Dali je ustvaril na pobudo španskega olimpijskega komiteja novo sliko in jo nazval ..Kozmični atlet". Sliko bodo razstavljali v okviru poletne olim-piade v Mexiko City.
•	Vse kaže, da bodo že to jesen prirejali v mariborskem gradu baročne večere. 15. septembra bo gostoval v Mariboru radijski komorni zbor iz Ljubljane pod dirigentom Lojzetom Lebičem. Na sporedu bo stara glasba. Koncerte v mariborskem gradu bo vodstvo pokrajinskega muzeja poživljalo z razstavami baročne umetnosti.
Kongres filozofov na Dunaju
Ta leden se na Dunaju odvija mednarodni filozofski kongres. Že dolgo časa so kongres pripravljali in zalo ustanovili že pred dobrim letom poseben kongresni biro na dunajski univerzi. Pripravo na ta mednarodni kongres je vodil drugi filozofski institut univerze. Kongresa se udeležuje okoli 3000 filozofov iz vseh predelov sveta. Generalna tema kongresa se glasi: »Oblast pameti”. Med posameznimi lemami so tudi take, ki vzbujajo politično za-
• Beograjsko Sugos.ovansko pozorišče. Povsem O finančnih pa tudi O ki ga Zdaj vodi Bojan siupiea, je v reper- drugih težavah. Vendar je bila prireditev letos po nekaterih podatkih tudi finančno uspela, saj so dobili za vstopnice 93 milijonov dinarjev, kar je precejšnja vsota, 9 Benjamin Britten bo začel v kratkem vsekakor večja kot lani ko SO ka-komponirati svojo prvo opero za televizi- s i rali 70 milijonov.
jo. Vsebino bo prevzel po noveli Henryja Med	festivalom SO dub-
rovniške poletne igre zabeležile tu-
berlinsko nacionalno galerijo, enega naj- d' 'lep jubilej, namreč milijontega večjih muzejev sodobne umetnosti.	obiskovalca. V 19 sezonah, kolikor
toar vključilo tudi dramatizacijo romana Kiklop.
9 Mladi zagrebški režiser Branko Ivan-da pripravlja scenarij za svoj drugi film, ki se bo imenoval Volkodlaki.
Jamesa.
• 15. septembra bodo v Berlinu odprli
Mednarodni razgovori v Traunkirchnu
V Traunkirchnu so se 1. septembra začeli 4. mednarodni poletni razgovori. Razgovore prirejajo razne študentske skupine in Avstrijska liga za človekove pravice. Glavna tema letošnjih razgovorov se glasi »Človekove pravice v socialnem obdobju”. Ti razgovori se razlikujejo od drugih tovrstnih seminarjev po tem, da program ni tako natrpan in mu je zato lažje slediti. Poleg tega pa so v program vpletene razne ekskurzije. V teku razgovorov in predavanj so obravnavali oziroma bodo obravnavali človekove pravice iz raznih vidikov. V ponedeljek 9. septembra bo na 4. mednarodnih poletnih razgovorih imel generalni sekretar Avstrijske lige za človekove pravice dr. Erich Komer predavanje »Individualna ali kolektivna zaščita manjšin”.
Kulturno življenje Italijanov
l
V Italiji upada zanimanje za razne kulturne prireditve. To so ugotovili s pomočjo analiz. Zapaziti je tudi neko koncentracijo kulturnega življenja v mestih Malije, medtem ko v nekaterih področjih dežele sploh ne vedo, kaj je kulturna prireditev. Močno so se dvignili tudi stroški za ...	_	. obisk raznih prireditev, kot n. pr. za obisk dra-
nimanje in vsebujejo zadosti snovi me jn 0pere_ prav fj dve vrsti kulturnega izživ-za živahne diskusije. Med takimi |janja pa s)a omejeni na nekatera večja itali-predavanji so bila izvajanja o »Fi-	mesta. To pa je tudi v drugih deželah
lozofiji in ideologiji", o »Marksu in podokno.
filozofiji sedanjosti" ter predavanje Najbolj je nazadovalo zanimanje za kine-o »Problemih miru . Predsednik mafografijo. V tem Italija ne stoji osamljena, kongresa je znani dunajski filozof Uspešno deluje le okoli 250 kinematografskih
univ. prof. Leo Gabriel. Filozofi so živahno diskutirali tudi o položaju na Češkem.
Prav dogodki na Češkoslovaškem so mednarodno zasedanje filozofov aktualizirali. Iz Moskve se je prijavilo dodatno 53 filozofov, tako da je sovjetska delegacija z 220 člani največja. Ne vedo še, ali bo mogoče organizirati diskusijo med sovjetskimi in češkoslovaškimi filozofi o dogodkih na Češkoslovaškem.
Po kongresu bodo nekateri znani filozofi diskutirali s študenti in in-
dvoran, ki prirejajo premierske predstave.
V Italiji je vse skupaj 9875 kinematografskih dvoran. S tem pa ni rečeno, da ije v vseh dvoranah vsak dan predstava. V nekaterih dvoranah predvajajo filme sploh samo enkrat na teden. Vsak dan predvajajo filme v 1974 kinematografskih dvoranah. V teku treh let so ukinili malo manj kot 1000 kinematografskih dvoran. Torej se tudi italijanska kinematografija nahaja v hudi 'krizi. Kljub temu, da se je povprečna cena vstopnic v zadnjih desetih letih dvignila od 150 lir na 290 lir, se je strošek, ki ga italijanski državljani potrošijo v celoti na leto za kulturno-zabavno življenje, zmanjšal za eno milijardo lir. V zadnjem letu se je obisk kine-
matografov skrčil za približno 70 milijonov obi-feresenfi na dunajski univerzi. Za te sevalcev, če pa napravimo daljši korak na-razgovore so se javili med drugimi zaji moramo povedati, da je leta 1955 bilo v Georg Lukase, Bertrand Russell, Italiji kar 820 milijonov obiskovalcev kinemato-Ernst Bioch, Gabriel Marcel, in Paul grafov in se je torej v zadnjih 13 letih kljub pri-Sartre	rodnemu prirastku prebivalstva in kljub višji živ-
ljenjski ravni obisk kinematografov skrčil za 250 milijonov.
Kaže pa, da to ni izključno italijanski pojav, kajti tudi v drugih državah se opaža, da občinstvo vedno bolj zapušča kinematografske dvorane. V istem razdobju, namreč v zadnjih 13 letih, se je na Angleškem obisk kinematografov skrčil od poldruge milijarde na samih 280 milijonov, v Zahodni Nemčiji je obisk padel od 800 milijonov na 255 milijonov, v Franciji pa je lansko leto obiskalo kinematografske predstave le še 220 milijonov ljudi. Temu padanju je gotovo deloma kriva televizija, deloma pa tudi drugačen način življenja, pri čemer ima precej besede tudi motorizacija.
Če so za kinematografijo ugotovili tako občuten padec, pa ije bilo za drugo kulturno-zabavno izživljanje Italijanov zabeleženo manjše upadanje, skoraj neka stagnacija.
V celoti porabi italijanski državljan za vse kulturno-zabavne prireditve (gledališče, opera, koncert, kino in šport) 8 stotink od vsakih svojih 100 lir dohodka. Na prvi pogled je to zelo malo. In vendar se je v letu 1967 nabralo tega okoli 368 milijard lir. Ker so italijanski državljani leto poprej porabili v iste namene 344 milijard lir, pomeni, da se je strošek za kulturo in zabavo povečal za 7 odstotkov. To velja za vse zgoraj navedeno izživljanje italijanskega ljudstva.
Obisk kinematografskih prireditev pa je v Italiji še vedno najbolj številčen, saj so Italijani potrošili v ta namen obilnih 160 milijard lir, medtem ko so za obisk dramskega in opernega gledališča potrošili le 13 milijard in 700 milijo-
nov lir. Za šport so Italijani izdali 26 milijard lir, torej skoraj enkrat več kot za kulturo.
V Italiji je bilo lani vsega skupaj 38.777 opernih, dramskih, koncertnih in revijskih prireditev, ki so zabeležile skupaj točno 12 milijonov obiskovalcev. Leta 1937 je bilo v Italiji 70.000 opernih, dramskih, koncertnih in revijskih predstav, ki se jih je udeležilo še 21 milijonov oseb. Kakor se vidi, je sodoben način življenja povsem spremenil tudi intenzivnost kulturnega življenja. V hudi krizi je predvsem revijsko gledališče.
Če je v hudi krlizi revijsko gledališče, se dramsko gledališče še nekako drži. Dramsko gledališče ima tudi v zvrsti tega kulturnega izživljanja še vedno prvo mesto in to tako glede števila prireditev, 'kot tudi kar zadeva občinstvo. Pravzaprav se je že pred tremi leti in vse do danes začela opažati nekakšna poživitev odrskega življenja. V lanskem letu je bilo v vsej deželi 6063 prireditev, ki jih je obiskalo 2,300.000 oseb.
Težišče kulturnega dogajanja so tudi v Italiji velika mesta. V Milanu in v Rimu obišče največ prebivalcev dramske 'in operne predstave. V Milanu pridejo na prebivalca letno 1703 lire za gledališče, v Rimu 848; v Milanu so imeli lani 4037 predstav, v Rimu 5457. Slična je slika tudi v drugih kulturnih centrih. V preteklem letu je bilo v Italiji 1550 opernih prireditev, ki jih je obiskalo poldrugi milijon ljudi. Ponovno je glede obiska in stroškov na prvem mestu Milan, kjer so operne prireditve prinesle gledališkim blagajnam obilno milijardo lir. Rim je seveda na drugem mestu s celotnim Inkasom 596 milijonov. Na tretjem mestu je Verona s 300 milijoni, Trst pa je na osmem mestu s 102 milijona lir.
Novo šolsko leto se bo začelo
V	ponedeljek se začne na Koroškem novo Šolsko leto. Začetek Sole je važen dogodek. To velja posebno za tiste otroke, ki bodo obiskali prvi razred ljudske šole. Zanje je to prva prelomnica v mladem življenju. Do začetka Sole je njihovo življenje potekalo mimo pod neposrednim nadzorstvom starSev. Z vstopom v Solo pa zapusti otrok domače okolje in stopi v njemu doslej neznani svet. Vključi se v kolektivno življenje razreda in se sreča s prvimi življenjskimi nalogami.
V	naših razmerah pa je začetek novega šolskega leta nedvomno Se veliko večjega pomena ter postavlja starSe pred odločitev, od katere zavisi bodoči razvoj njihovih otrok in usoda slovenskega življa na KoroSkem. Gre namreč za odločitev, ki nam jo nalaga manjSinski Šolski zakon: ali bodo otroci obiskovali izključno nemško šolo, ali pa bodo deležni pouka v obeh deželnih jezikih.
V krajih, kjer živita dva naroda, taka odločitev res ne bi smela biti problematična. Na Koroškem je veliko govora o toleranci. Toda toleranca za nas koroške Slovence ne zadostuje. Hočemo enakopravnost, ki nam je zajamčena po avstrijski državni pogodbi. Beseda toleranca vendar samo pomeni, da nas koroške Slovence tolerirajo. Kar želimo, je sodelovanje na podlagi enakovrednega partnerstva. Znanje obeh jezikov obogati človeka. Samo na Koroškem še vlada mnenje, da je učenje nekega jezika breme, posebno poudarjajo to naši nasprotniki s pretvaro, da je slovenski narod majhen, in da je zaradi tega znanje slovenščine brez večjega pomena. Toda nikjer se ne meri velikost naroda po številu njegovih pripadnikov, temveč po kulturnih kriterijih, po kriterijih, kaj je
Bilčovs
narod ustvaril na kulturnem področju in kaj je prispeval k napredku človeštva. Ne moremo se ravno na Koroškem zapreti tem argumentom, kajti ravno pri nas politiki vedno spet prinašajo primer o sti-
Slovenska prosvetna zveza Vabilo
Vse ljubitelje leposlovne slovenske besede in zlasti mladino obveščamo, da bo v ponedeljek, dne 16. sep. 1968
LITERARNI VEČER
s pričetkom ob 19.30 uri v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu.
Iz svojih del bodo brali:
Stanko Cajnkar, Edvard Kocbek, Ciril Kosmač, Boris Pahor, Ivan Potrč in Alojz Rebula.
Večer je namenjen vsem ljubiteljem slovenske umetniške besede.
Odbor
vic. In med te pravice spada tudi pouk v materinem jeziku.
Šolsko vprašanje vsako leto zaostri vzdušje v deželi, ker se spremeni vedno spet v objekt narodnopolitičnega boja. Doslej še noben vodilni politik ni našel poguma, da bi priporočal prijavo k dvojezičnemu pouku. Dokler je v veljavi sedanji šolski zakon, pa je seveda naša dolžnost, da zagotovimo otrokom učenje materinega jezika s tem, da jih posebej prijavimo k dvojezičnemu pouku.
Deklaracija o pravicah otroka pomen pouka v materinem jeziku posebej poudarja in pravi, da je osnovnošolski pouk treba graditi na dobrinah, ki jih prinese otrok iz družinskega okolja. Kako naj šola nadaljuje pouk na teh dobrinah, če ne prijavimo otrok k dvojezičnemu pouku. Ne oropajmo otroka najdragocenejšega zaklada — materinega jezika! Pri odločitvi upoštevajmo, da igra znanje jezikov vedno večjo vlogo v današnjem svetu, ki stremi za splošnim sporazumevanjem.
g>iiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiimiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiuiiiuiiiiiimmiuuiiiiiiiHiiMiiiiiiiiii£
I	Objava	1
DRŽAVNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE V CELOVCU
i	=
Na Državni gimnaziji za Slovence bodo ponavljalni izpiti v = | ponedeljek 9. septembra 1968 s pričetkom ob 8. uri.
V	torek 10. septembra 1968 bodo sprejemni izpiti s pričet- E = kom ob 8. uri.
Učence lahko prijavite osebno v pisarni, ki je odprta vsak	E
i	dan (razen sobote) od 9. do 11. in od 13. do 17. ure, ali pa	§
§	pismeno na naslov: Ravnateljstvo Državne gimnazije za Slovence,	|
=	9020 Klagenfurt, Lerchenfeldstrafje 22. Za učenca je treba pred-	e
|	ložiti naslednje dokumente: rojstni list, dokaz avstrijskega dr-	E
E žavljanstva in zadnje letno spričevalo.
V	sredo 11. septembra 1968 bo ob 14. uri vpisovanje za vse |
E razrede.	i
V	četrtek 12. avgusta 1968 bo ob 9. uri v cerkvi novega bo-	|
=	goslovja začetna božja služba, popoldne ob 13.15 uri pa prvi	E
| redni pouk.	Ravnateljstvo
Šiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiMiimi||ii|iimiiiiiii,";?
Senčni kraj pri Pliberku
V četrtek prejšnjega tedna smo se na libuškem pokopališču poslovili od pokojnega Janeza Apovni-ka, Zdovčevega očeta v Senčnem kraju. Po dolgotrajni mučni bolezni je umrl v starosti 68 let in vest o njegovi smrti je vzbudila globoko žalost v soseski in daljni okolici.
Pokojni Janez Apovnik je prevzel Zdovčevo kmetijo v skromnem stanju, toda s pomočjo svoje žene
Razvoj občine Škocijan
čišču treh kulturnih krogov. Ako politikom nočemo očitati, da mlatijo prazno slamo, moramo nujno upoštevati njih besede in skušati duhovno obogateti na vseh treh kulturah.
Zavedajmo se, da v našem stoletju ne moremo več govoriti o nekem gosposkem narodu in kakem gosposkem jeziku. Vsi narodi so danes enakopravni, nujno pa je, da se vsak narod poslužuje svojih
to nekateri vtepsti v možgane. Moramo pa se posluževati svojih pra-
Od oktobra lanskega leta naša župnija ni imela lastnega župnika. Pokojni župnik Jožef Stich, kateri nam je župnikoval 46 let, res dolgo ni dobil naslednika. Oskrboval je našo župnijo gospod Vošnjak, župnik v Št. Janžu v Rožu. Težko je bilo zanj to dodatno breme, vendar se je potrudil, kolikor mu je bilo mogoče.
Hvaležni smo mu za njegovo delo,
Verouk pa sta poučevala v šoli župnik iz Št. lija in župnik iz Kotmare vasi. Tudi njima gre vsa zahvala staršev in šolarjev, kateri ju bodo ohranili v najboljšem spominu.
Končno pa je le prišel čas, da smo dobili svojega župnika v osebi gospoda Leopolda Kašlja, ki je bil doslej kaplan v Št. Jakobu v Rožu.
V nedeljo 1. septembra je bila slovesna inštalacija, katere se je udeležilo kar veliko ljudi. Vse je z vese- ,	.	.
ljem čakalo na prihod svojega pastir- Prav'c- Tudi koroški Slovenci nismo ja, ki je točno ob 10. uri prispel med pripadniki naroda drugega ali tret-nas. Zadonela je pozdravna pesem jega razreda, čeprav nam hočejo mešanega zbora „Bilka“, nato je do- ' sedanji upravitelj Vošnjak pozdravil došlega novega župnika in mu v lepih besedah želel mnogo uspeha v novem poklicnem okolišu. Nato je šolarka Valentinič prisrčno, z lepo deklamacijo začela recitacijo otrok, ki so v zboru dvaindvajsetih grl izpovedali pozdrav novemu župniku in veroučitelju. Sledili so še pozdravi ravnateljice ljudske šole, župana in cerkvenega odbora.
Nato se je množica podala v cerkev, kjer je obrede inštalacije izvedel in vodil prelat in obenem dekan naše dekanije preč g. Zechner. Pomembno slavje, ki so ga olepšale naše pevke in pevci se je končalo v zadovoljstvo vseh navzočih, ker je krasen sončni dan združil tudi želje in veselje vseh dobro mislečih faranov naše fare v najiskrenejši naš stari domači pozdrav novemu župniku „Bog vas sprimi in nam ohrani", ki ga je izrekel župniku govornik cerkvenega odbora.
Želimo novemu župniku, da bi se počutil srečnega med nami in da bi mu bilo prisojenih mnogo tako sončnih dni in let, kot je bil dan njegove inštalacije.
Pred leti je Škocijan nudil sliko povprečne občine. Toda to se je bistveno spremenilo. Klopinjsko jezero je privabilo v Škocijan vedno več letoviščarjev. Najprej so prihajali v Škocijan predvsem gostje iz Štajerske in z Dunaja, v zadnjem letu pa so Klopinjsko jezero „odkrili“ tudi inozemski turisti.
Občina Škocijan se je s pomočjo tujskega prometa hitro razvijala. V zadnjem letu so končali gradnjo okoliških cest. Pred nedavnim je občino obiskal deželni glavar Hans Sima in se na licu mesta prepričal o napredku, pozanimal pa se je tudi za težave, ki še vedno tarejo občino. Okolica jezera je izvrstno urejena. V nekaj letih so vzorno uredili prostore za camping, kajti vedno več gostov iz inozemstva preživi svoj dopust v campingih.
Velikega pomena je zgraditev nove ceste, ki poteka paralelno k stari obalni cesti. Na cesti tik ob obali jezera ni več nobenih avtomobilov. Cesto so namreč preuredili v promenado.
Kljub vsemu napredku pa ima občina še vselej dosti skrbi. Jezero je treba ohraniti čisto. Za to je potrebna kanalizacija, ki je že projektirana in ki bo stala 25 milijonov šilingov. Zagotoviti pa je treba tudi oskrbo občine z vodo. Župan Jesse je prosil
deželnega glavarja, da dežela tudi v bodoče podpre prizadevanja občine.
Deželni glavar je poudaril, da je za tujski promet velikega pomena, da se ohrani jezero čisto. To ne velja samo za Klopinjsko jezero, temveč za koroška jezera sploh. Trenutno delajo odgovorni na nekem generalnem konceptu za sanacijo jezer, ki bo stala okoli milijardo šilingov. Tak projekt pa se ne da izvesti na hitro. Zato je potrebno, da se že sedaj nekaj ukrene proti nadaljnjemu onesnaženju koroških jezer; drugače bo utrpel tujski promet ogromno škodo, kar pa nikakor ni v interesu dežele in koroškega gospodarstva. Deželni glavar je orisal tudi težke začetke tujskega prometa ob Klopinjskem jezeru. Veliko vlogo pri tem razvoju so igrale prav ceste, ki so jih uredili. Nakazal je v tej zvezi predvsem pomen obmejne ceste od Brnce do Labota, ki jo bodo v doglednem času končali tudi v najtežjem delu, in sicer med Šmarjeto v Rožu in Galicijo. Za razvoj tujskega prometa pa je bila važna tudi privatna iniciativa in iniciativa občine.
Občinski odbor se je deželnemu glavarju zahvalil za njegovo razumevanje za komunalne probleme ško-cijanske občine, deželni glavar pa je obljubil občini nadaljnjo pomoč dežele.
Pot v šolo mora biti varna
KOLEDAR
Patek, i. september: Caharija Sobota, 7. september: Marko Nedel|a, I. september: Roj. M. D. Ponedeljek. 9. september: Peter K. Torek, 10. september: Nikolaj T. Sreda, 11. september: Hlacint Četrtek, 12. september: Ime Mar.
Prihodnji leden se začne na Koroškem zopet šola. Za starše in vzgojitelje pomeni začetek šole nove skrbi za varnost otroka. Noben otrok naj ne pride na poti v šolo v življenjsko nevarnost. To pa se da doseči samo s pomočjo staršev. Otroke morajo navaditi na promet in mu razložiti nevarnosti, ki ga čakajo na njegovi vsakdanji poti v šolo.
Kuratorij za varnost v prometu je meseca september in oktober posvetil prav šolarjem. Z raznimi ukrepi hoče svoje doprinesti k prometni varnosti. V tej zvezi pa apelira tudi na starše, da pomagajo pri vzgojnem delu.
Akcija kuratorija za varnost v prometu je velikega pomena. V preteklem šolskem letu je zgubilo življenje na avstrijskih cestah 179 šolarjev v starosti od petih do 14 let. Od teh smrtnih žrtev je bilo 34 starih šest ali sedem let, trije otroci po sa bili stari 13 let.
Na Koroškem se prične šola 9. septembra, v nekaterih zveznih deželah pa se Je začela že ta teden. V celi državi bo letos 134.000 otrok vstopilo na novo v šolo. Pot v šolo je posejana z nevarnostmi, zato kuratorij za varnost v prometu poziva starše, da v prvih dneh spremljajo otroke na poti v šolo in jim pokažejo, kje brez večje nevarnosti morejo križati cesto. Otroka je treba na tej poti opazovati in mu razložiti, kakšne napake napravi na poti v šolo. Potrebno je, da starši navadijo otroke, da se v negotovih primerih zaupljivo obrnejo na pristojne organe prometne varnosti. Strašenje otrok pred temi organi nikakor ni na mestu. Dopovedati je treba prvošolcem in tudi drugim že starejšim otrokom, da ne smejo nenadoma stopiti na cesto. Posebno velja to v zimskih mesecih, ko je cesta pogosto mokra in pokrita
jo je v trudu in znoju, predvsem pa v skladu z izkušnjami naprednega kmetijskega gospodarjenja dvignil na zgledno višino. Pri napredku v kmetijstvu je staršem zadnja leta krepko pomagal sin 'in naslednik Stanko, ki je obiskoval kmetijsko šolo v Podravijah ter je pridobljeno znanje s pridom uporabljal na domačem posestvu.
Skrb >in delo pokojnega Janeza Apovnika pa ni veljalo samo lastni domačiji, marveč je vedno imel razumevanje tudi za koristi širše okolice. Predvsem je njegova velika zasluga, da je v domači in okoliških vaseh pred leti zasvetila električna luč in so kmetije deležne
Slovensko prosvetno društvo ..Bilka" v Bilčovsu
Vabilo
Vljudno vabimo na uprizoritev drame L. Remca
Magda
s tanko ledeno plastjo. Šoferji v takih slučajih ne morejo ustaviti takoj svojega vozila.
Nasplošno pa velja, da je treba otroka zjutraj zgodaj zbuditi, da ima dosti časa za zajtrk in za šolsko pot. Najboljši je, ako starši z zgledom pridobijo otroka za njihove dobre nauke za šolsko pot.
V boj proti prometnim nesrečam šoloobveznih otrok se je vključilo tudi notranje ministrstvo. V posebni konferenci je avstrijski notranji minister prosil starše in različna društva, da pomagajo zmanjšati število smrnih žrtev med šoloobveznimi otroki. Akcija, ki jo je izpeljalo ministrstvo za binkoštne praznike 1968, sicer ni prinesla zaželjenega uspeha, vendar je uspelo, da se število smrtnih žrtev tokrat vsaj ni povečalo.
Notranje ministrstvo bo starše 'in šoloobvezne otroke v posebni akciji seznanilo z nevarnostmi šolske poti. Akcijo bodo izpeljali predvsem v nižjih razredih ljudske šole.
Število prometnih nesreč, pri katerih so prizadeti otroci, že vsa leta narašča. Tudi število smrtnih žrtev se je večalo iz leta v leto. Notranje ministrstvo je objavilo o teh nesrečah posebno statistiko, ki pove, da je bilo leta 1961 poškodovanih pri prometnih nesrečah 5060 otrok, smrtno se je ponesrečilo v tem letu na poti v šolo ali iz šole 136 otrok; leta 1965 je bilo poškodovanih pri prometnih nesrečah že 6245 otrok, 146 pa se jih je ponesrečilo smrtno; v preteklem letu se je število ponesrečenih otrok povišalo na 7251, smrt pa je našlo na cesti 179 otrok.
Notranje ministrstvo in kuratorij za varnost v prometu nameravata storiti vse, da zmanjšata število prometnih nesreč, pri katerih pridejo do škode otroci.
v nedeljo 15. septembra 1968 s pričetkom ob 20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu.
Gostovali bodo igralci Delavsko prosvetnega društva iz Tržiča, ki smo jih že večkrat videli na našem odru.
Društveni odbor
električne energije. Sodeloval je v Slovenski kmečki zvezi rn tudi povsod drugod podpiral naša skupna prizadevanja. Svoje otroke sta Apovnikova vzgojila v značajne in koristne člane človeške družbe in tako poskrbela, da bodo nadaljevali njuno delo.
Pogrebnih svečanosti se je udeležilo veliko število žalnih gostov, med njimi tudi okrajni glavar dr. Wagner, pliberški župan Kristan ter za naše organizacije predsednik ZSO dr. Franci Zvritter in tajnik SPZ Andrej Kokot. Pogrebne obrede je vodil pokojnikov mladostni prijatelj prevaljski dekan Močilnik, žalostinke v slovo pa je zapel domači pevski zbor pod vodstvom Folfija Hartmana.
Žalujočim svojcem velja iskreno sožalje. Pokojnemu Janezu Apovni-ku pa bomo vsi, ki smo ga poznali in spoštovali, ohranili najlepši spomin s tem, da bomo posnemali in razvijali njegove vrline — izredno marljivost, poštenje, stremljenje za napredkom in zvestobo narodu.
B
I
Zveza slovenskih izobražencev priredi za svoje člane obisk Bergove galerije v Pliberku v soboto 7. septembra 1968 ob 10. uri.
Po razstavi bo osebno vodil umetnik prof. dr.Werner Berg.
Vsi prisrčno vabljenil
Kaj ve zgodovina o rimskih tehnikih in inženirjih, ki so ustvarili čudovite templje, amfiteatre, mostove in akvedukte? Prav malo, čeprav mnoga njihova dela še po dveh tisočletjih kljubujejo zobu časa. Ne le v Rimu, po vsem razsežnem rimskem imperiju, v Italiji, Grčiji, Mali Aziji, Severni Afriki, Španiji, Franciji, Angliji, Nemčiji in tudi v naših krajih je delovalo na tisoče gradbenih strokovnjakov. Ne le Rimljanov, ampak tudi pripadnikov drugih kulturnih narodov starega veka in kasneje tudi »barbarov". V rimskih provincah na ozemlju današnje Nemčije so bili na primer le trije odstotki prebivalcev rojeni v Italiji, vsi drugi pa so bili domačini ali od drugod. Podatek nazorno kaže, da so velik del rimskih kulturnih dobrin ustvarili tudi drugi narodi.
Zaradi živahne gradbene dejavnosti je bila potreba po strokovnjakih velika. Kot drugi poklici so se tudi gradbeni združevali v svoje organizacije, imenovane »collegia". Združenje inženirjev je imelo naziv: »Fabro-rum tignatoriorum colegi". „Faber tignato-rius" je prvotno pomenilo tesarja, pozneje pa se je pomen razširil na vse stavbene delavce. Združenje je imelo tudi svojo kratico: „Fab. fig. C." ki je ohranjena na mnogih nagrobnih kamnih. Če preberemo na primer 1ale napis, bomo morali imeti o antičnih inženirjih zelo visoko mnenje:
„Duši Quinta Candida, člana združenja inženirjev. Odlikovala sta ga strokovno zna-
Rimsko
združenje
inženirjev
rje in skromnost. Znamenitim gradbenikom je bil za vzgled. Nihče ni bil bolj učen od njega, nihče ga ni mogel preseči. Znal je načrtovati zgradbe in voditi gradbena dela. Prijeten je bil v družbi, zabaven med prijatelji, z vsakomer ljubezniv in vedno vnet za tehnični napredek.
Ta spomenik sta postavili hčerka Candida Ouintina svojemu najdražjemu očetu in Va-leria Maximina svojemu ljubemu možu."
Brž ko so se stari narodi za stalno naselili, jim je bila poleg obdelovanja zemlje prva skrb, da so se zavarovali proti silam podivjane narave, posebno proti poplavam. Tako zasledimo pri vseh kulturnih narodih ostanke zaščitnih jezov in nasipov, ki so zahtevali celo vojsko delavcev. V Italiji se jim sicer ni bilo treba spoprijemati s tako velikimi rekami, kot so bile Nil v Egiptu ali Evfrat s Tigrisom v Mezopotamiji, zato pa so imeli dovolj dela z osuševanjem močvirnih kotlin. Kaže, da so prvi to poskusili že Etru-ščani. Pri Vejih so skopali skozi goro 80 m dolg predor, da bi spremenili vodni tok. Rimljani so poskusili že okoli leta 400 pred n. š. spustiti vodo iz Albanskega jezera nedaleč od glavnega mesta. Skozi pogorje so zvr-
tali 1200 metrov dolg rov, da bi odvajali od-višno vodo po topljenju snega v morje.
Še obsežnejše je bila zasnovana osušitev jezera Fucino v Abruoih. Delo so dokončali sicer šele v letih 1854—1870 z modernimi stroji za zemeljska dela, toda rimski zgodovinar Gaj Suetonius (okoli 30 do 130 po n. š.) poroča, da je tu delalo pod cesarjem Klavdijem (41 do 54 po našem štetju) 30.000 ljudi enajst let, da bi skopali predor skozi Monte Salviano. Gradili so ga od zgoraj s pomočjo štirinajstih jaškov, globokih do
130 metrov. Nesreča pri posvetitvi že skoraj končanega dela bogovom, ki so jo svečeniki razlagali kot nesrečno znamenje, je bila kriva, da se cesar ni več zavzemal za nadaljnje delo. Tudi njegovi nasledniki ga niso mogli dokončati, čeprav je bilo najtežje opravljeno.
Obširna izsuševalna dela pa so znana iz Padske nižine, iz Kampanje in iz ustja Rena v današnji Holandiji. Zahtevale so ne samo razvito gradbeno tehniko, ampak tudi točne meritve.
Drobne zanimivosti
Najkrajši čas kotenja so naravoslovci zabeležili pri podganah vrečaricah, ki jim pripada na primer oposum. Samice nosijo mladiče povprečno samo 12 do IS dni, poročajo pa tudi o primerih, kjer je poteklo od zanositve do skotitve le 8 dni.
o
Francoskega filozofa in enciklopedista Denisa Diderota (171S—1784) je postavila ruska carica Katarina II. za svojega dvornega knjižničarja in mu je v dokaz želje, da bi dolgo živel, izplačala prejemke za 50 let naprej. Diderot ni utegnil svoje plače odslužiti. Umrl je 18 let potem, ko je dobil velikoduino nagrado.
Kolcanje - nekdaj in danes
Kolcanje je tako star pojav, da so ga omenjali že na kamnitih napisih.
Znanost ve, kaj je kolcanje, vendar ne more razložiti, zakaj človeka muči danes, zakaj pa ga naslednji teden pusti pri miru. Pri raziskavah se pogosto ne posreči, da bi spravili preizkusnega pacienta do kolcanja, včasih pa spet z nobenim sredstvom ne morejo ustaviti te nadloge, kadar se enkrat začne.
Eden od prvih znanih ljudi, ki se jim je kronično kolcalo, je grški komediograf Aristo-fanes. In kakšno častitljivo starost — če že ne zanesljivost — imajo nekatera zdravila proti kolcanju, dokazuje dejstvo, da je Aristofanes (okrog leta 400 pred n. št.) poskušal zadrževati sapo in grgrati vodo — ne da bi mu eno ali drugo kaj pomagalo. Končno je odkril, kaj mu pomaga: tako dolgo se je žgečkal po nosu, dokler ni kihnil. Kolcanje se je vedno zanesljivo ustavilo.
Toda tudi po njem jih je na tisoče trpelo od te nadolge. Še vedno je na razpolago nekaj sto domačih zdravil. Pred mnogimi leti je neki zdravnik napisal: »Morda ni nobene bolezni, ki bi imela več oblik zdravljenja in manj učinka od tega zdravljenja kot kolcanje."
Po Websterjevem slovarju je kolcanje »krčevit vdih, ki nastane zaradi nenadnega skrčenja prepone in ki ga spremlja zaprtje glasilk, pri tem pa pritisk zraka na zaprte glasilke povzroči poseben glas."
Kolcanje nastane, kadar kakšen dražljaj ali vnetje zmoti preponski živec — živec, ki teče po zadnji strani vratu od vrha hrbtenjače. Preponski živec je gospodar prepone, velike dihalne mišice, ki se kot koža razprostira med prsno in trebušno votlino. Prepona, ki nadzoruje širjenje in krčenje pljuč s svojim ritmičnim gibanjem, dobiva impulze, ki regulirajo njeno dejavnost, od možganov, in sicer s pomočjo preponskega živca.
Prepona odgovarja na redne znake preponskega živca tako, da se širi, kar omogoča vdih, in krči, kar omogoča izdih. Normalno se ob vsakem dihu prepona mehko, prijetno skrči, to pa je odgovor na sporočila, ki redno prihajajo od možganov po preponskem živcu.
Toda vse, kar prepono razdraži, lahko povzroči njen krč; isto lahko doseže vse, kar razdraži tisti del možganov, v katerem je dihalni center. Dihalni center pa dobiva sporočila z mnogih delov telesa, kjer lahko nastane kakšna zmeda.
Kadar se zdravnik sreča s primerom vztrajnega kolcanja, mora ugotoviti, ali je napaka v preponi sami ali kje vzdolž preponskega živca ali v vratnem delu hrbtenjače ali v spodnjem delu možganov ali pa celo v oddaljenih
delih telesa, ki so v zvezi z možgani. Zato je včasih potrebno pravo detektivsko delo, preden zdravnik odkrije vzrok kolcanja in se ga nato loti zdraviti. V redkih primerih pa se lahko tudi zgodi, da mu sploh ne pride do živega.
Kolcanje se lahko pojavi po napadu gripe, spalni bolezni, ledvičnih težavah, vnetju slepiča in vrsti drugih bolezni. Kolcati lahko začne tudi pacient po prestani operaciji. Verjetno so določene vrste kolcanja celo nalezljive in dejansko so že izbruhnile epidemije kolcanja
Pokazalo se je, da so nekatere vrste vztrajnega kolcanja po svojem vzroku psihološke narave. »Histerično kolcanje" je posledica čustvenega razburjenja. Čeprav so ponavadi kratkotrajni, pa se lahko zgodi, da ne ponehajo po nekaj mesecev.
Mlado dekle, ki je pogosto prišla navzkriž z očetom, je dobila močan napad histeričnega kolcanja, ko sta se spet enkrat vroče prepirala o »hojenju s fanti". Ko nikakor ni nehala kolcati, so njeni starši poskusili vsa znana zdravila, med njimi tudi nekaj nevarnih. Toda kolcalo se ji je še naprej. Končno so jo odpeljali v bolnišnico. Prvih nekaj dni je poskusil zdravnik različne oblike fizičnega zdravljenja, vendar brez uspeha. Ko končno ni mogel dognati, kje bi bil kak organski vzrok za pacientkino nadlogo, je opustil vse zdravljenje in ji v mili obliki začel prigovarjati, naj bo ubogljiva in skuša razumeti starše. Kmalu nato se ji je nehalo kolcati.
Nekaj primerov kolcanja je prišlo v zgodovino medicine. Neki mladi ženi se je kolcalo 47 dni; neka druga se je mučila cela tri leta, preden je lahko spet sproščeno zadihala.
Ni nenavaden pojav, da pišejo časopisi o primerih posebno dolgotrajnega kolcanja. »Samo" tri tedne kolcanja je ubilo 70-letnega Američana Franka Owensa. To je bilo leta 1935. Znan je primer smrti po štirih dneh in pol kolcanja; Edward 0‘Connor je začel močno kolcati, ko se je smejal prijateljevi smešnici; po šestih mesecih ga je rešila smrt.
Za najbolj običajno in tudi učinkovito domače zdravilo proti kolcanju velja v Ameriki »kura" s papirnato vrečko. Človek, ki ga muči kolcanje, se pokrije čez glavo s papirnato vrečko in ponovno vdihuje ogljikov monoksid, ki ga je že izdihnil. To ima zdravo znanstveno osnovo, ker zaradi tega ohlapnejo živci in mišice, saj je v krvnem obtoku manj kisika. Nevarnost pri tem domačem zdravljenju je ta, da lahko bolnik omedli zaradi prevelikega pomanjkanja kisika. Veliko bolj zanesljivo in varno je, če se bolnik odpravi k zdravniku, da mu ta natakne masko, skozi katero vdihuje mešanico ogljikovega dioksida in kisika.
Zdaj pa še vrsta domačih načinov, kako lahko odpravite kolcanje: čimbolj si ohladite ušesa; dobite koga, da vas prestraši; štejte nazaj; dobite koga, da vas sune v trebuh; pijte vodo in se obenem vrtite okrog svoje osi; pijte vodo iz dveh kozarcev hkrati; dajajte mrzle kovance zadaj na vrat; potegnite po koži z vročimi škarjami za lase; tiščite se pet minut za uhlje in se vrtite okrog svoje osi.
V starem bostonskem časopisu so natisnili tale recept: »Zadrži sapo in štej do sto. Če to ne pomaga, štej do tisoč!"
♦
j Stanovanje in zdravje
X FRANKFURT. — Stanovanja so po-X stala zadnja leta udobnejša, vendar Iju-
•	• dje v njih ne živijo bolj zdravo, kot so ;; živeli poprej v vlažnih, temnih in slabo ;; zračenih prostorih, ki so bili vzrok naj-1! različnejših bolezni. Sumi in zvoki, ki
•	! se dan in noč širijo skozi tanke stene,
•; hrup avtomobilov in ponekod reaktiv-;: nih letal ter ne nazadnje tudi nezadost-
I no gibanje postajajo čedalje resnejši pro-j> blemi za zdravje sodobnega človeka. •• Takšnega mnenja so bili zdravniki in j; stanovanjski strokovnjaki, ki so v Ba-o den-Badnu razpravljali pod geslom „Sta-
0	novanje in zdravje“.
;; Neugodne posledice imajo prav udob-I nosti, ki jih v modernem stanovanju b „pooseblja“ naslanjač pred televizorjem. •; Sodobni človek bo telesno „zarjavel", v ;; premočno ogrevanih stanovanjih se bo pomehkužil, če mu ne bodo mesta zago-!! tovila privlačnih ciljev z možnostjo dol-< > gih sprehodov.
•	• Zborovalci so zahtevali predvsem ;; boljšo zaščito pred hrupom. Predlagali ;; so med drugim, da bi v mestih odpravili It znake obveznega ustavljanja in po mož-% nosti tudi križišča, ki so vir avtomobil-| skega hrupa in izpušnih plinov. Prof.
1	Reichnou) je predlagal ponovno graditev S 170 cm visokih vrtnih zidov, kakršni X so bili nekoč; takšne zidove ocenjuje kot | učinkovito oviro za širjenje hrupa.
| Švicarski pravnik Schenker Spriingli, t predsednik združenja za preprečevanje | hrupa, se je zavzemal za to, da bi nad-I zvočnim letalom prepovedali prelet go-X sto naseljenih področij v evropskih de-
•	želah.
...........................................................m..............................................................im...............................................uma
Ivan Cankar:
NA KLANCU
4
Drobno telesce se je nagibalo zmerom niže, glava se je sklonila in solze so ji kopale na molitvenik. Vsi grehi so ji prišli na misel, ki jih je storila, mati ji je prišla na misel in Nežka, in vsi, ki je zdaj mislila nanje, so se ji zasmilili in čutila je, da je bila grešila nad njimi, da jim je storila mnogo hudega. Klečala je kakor v oblaku; oči so komaj videle od svetlih solza in nog ni čutila. Zazdelo se ji je celo časih, da se premika, da se vzdiga in da plava kleče — kakor v sanjah, kadar je mislila da širi roke in da leti stoje preko Gumenega pšeničnega polja tako da se noge niti ne dotikajo klasja — in vse, cerkev, oltar, Mati božja na oltarju, vse je plavalo mirno in počasi navzgor, v megli dišečega kadila, izza katere so trepetale luči našleviln-ih sveč.
Tako se je ob tej uri, polni ljubezni in hvaležnosti, ločila njena duša od telesa, ki se je treslo majhno, trudno in
ubogo na trdem kamnu ...
Po maši je hodila Francka mimo šotorov; hodila je počasi, oči so ji bile zastrte, če se je kdo zadel obnjo in jo Potisnil v stran, ni čutila. Kupila je svetinjo in piškotov za Nežko; ostali so ji trije krajcarji in zavezala jih je v robec. Pred cerkvijo se je polagoma praznilo, ljudje so bili odšli v gostilnico, ali pa so sedeli na travi in so kosili; nekateri so se biti že vrnili domov in globoko doli na klancu so se po-
mikale pisane gruče proti dolini. Francka je šla na dvorišče, vzela je kruh z voza in je šla na ono stran dvorišča, za gostilnico, od koder se je videlo daleč dol po ravnini. Vse se je tam bleščalo, srebrn prah je pregrinjal vso daljavo; pod hribom, ki se je komaj razločeval iz prahu, se je svetilo nekaj belega — Ljubljana. Francka je gledala kakor začarana in srce ji je tolklo od sladkega nemira. Ljubljana — čudovito lepa in čudovito daleč, lepa in daljna, kakor nebesa soma. In ko je gledala natanko, je razločila polagoma bleščeče stolpe, bela poslopja, ki so pač velika in stoje tam kakor cerkev poleg cerkve. Daljna je Ljubljana, nogam nedosežna; Francka si je želela tja, ali želela je tako mirno in veselo, kakor si je želela časih v deveto deželo, kjer je vse iz cukra in pogače, in kakor si je želela v nebesa, kjer so angeli.
Ob tej uri je bila njena duša kakor studenec in nič bridkosti ni bilo v njej.
Hlapec je prišel iz gostilne in jo je poklical; dal ji je kozarec vina in pečenke, v papirju zavite.
„Viž, kakšna buška se ti je naredila!" je rekel in se je dotaknil njenega čela z debelimi prsti. „Pij in jej, ne poj-demo še kmalu.”
Vrnil se je v gostilno, Francka pa bi bila rada, da bi še ostal. Izpila je vino in vesela je bila; zaželela si je, da bi pripovedovala 'in da bi se smejala. Pol pečenke je zavila v papir in jo spravila za mater in za Nežko.
Zenske so se bile zamudile dolgo in bilo je že pozno, ko so se napravljali na voz. Sonce je bilo daleč na zahodu in vsa pot je bila v senci. Sele v dolini se je spet zasvetilo, ali kolikor bolj so se bližali hribovju na drugi strani, tem hitreje jim je prihajal mrak naproti in že sredi doline so se srečali z dolgimi sencami, ki so lile navzdol, zagrinjale polje in travnike ter segale počasi na nasprotni strani po holmih in hribih navzgor. Francka je pogledala nazaj — tam
se je dvigala romarska Gora, že do polovice v senci, in po vseh potih in cestah so se vračali romarji, križem so drdrali vozovi in od daleč se je videlo, kakor da bi stali zmerom na istem mestu in bi se nič ne premikali.
Prišli so v gozd, v hladno senco, drevje je tiho šuštelo naokoli. Konja sta vlekla počasi, voznik ni priganjal. Ženske so govorile zelo naglas, moški so se smejali; vsi obrazi so bili rdeči in veseli. Francki je bilo prijetno, zaspala bi. Sedela je poleg hlapca na prvi deski za voznikom; njena glava je slonela ob njegovi roki, v naročju je imela molitvenik in piškote in pečenko in še kos kruha, ki ji je bil ostal. Ni se ganila — zmerom bi sedela tako, vozila bi se do konca sveta, v hladni senci, mimo drevja, ki je nalahko šumelo. Slišala je samo še nerazločen šum, videla je samo sence, ki so se pomikale mimo, a zdelo se ji je, da voz stoji, da gre drevje mimo. Bili so že na dolgem grebenu, vozili so že spet navzdol, zašumelo je močneje pred njimi in voz je stal pred malinom. Francka se je zdrznila, odprla je oči in nekaj težkega ji je kanilo na srce, grenak spomin na nekaj žalostnega, že polpozabljenega.
Tema je bilo skoro, ko so dospeli na vas. Vsak hip je voz postajal in ljudje so stopali z njega. Tudi Francka je stopila dol blizu hiše; noge so ji bile trde, neokretne; šla je počasi — bilo ji je, kakor da bi bil to čisto tuj kraj, ki ga je videla samo nekoč v sanjah.
Mati je stala na pragu.
„No da si le prišla!"
Francka je dela na mizo pečenko in kruh In piškote; mati in Nežka sta jedli. Odvezala je robec in je dala materi tri krajcarje in mati jih je spravila. Hotela je pripovedovati — ali nekaj ji je branilo; pogledala je Nežko in mater in ni pripovedovala.
„Kaj pa imaš na čelu?” je vprašala mati.
»Udarila sem se, ko sem tekla za vozom.”
6 — Štev. 35 (1369)
Prvič v šolo
Kmalu se bo začelo novo šolsko leto. To bo pomenilo važno spremembo predvsem v življenju tistih otrok, ki bodo sli prvič v šolo. Prav tako pa postavlja ta dogodek številne probleme tudi staršem, ki se med drugim znajdejo tudi pred vprašanjem, ali je njihov otrok zrel za šolo?
Za vstop otroka v šolo je potrebno, da je telesno, intelektualno in socialno zrel. To pomeni, da je dosegel tisto stopnjo v razvoju, ki zagotavlja, da bo zmogel zadostiti vsem zahtevam šole.
O tem, ali je otrok zdrav in telesno dovolj razvit, je najbolje posvetovati se z zdravnikom. Vendar to še ni dovolj. Otrok mora biti duševno toliko razvit, da je kos šolskim zahtevam. Nekateri otroci dosežejo to prej, drugi šele pozneje. Vzrokov za te razlike je več; vendar zaradi tega otrok, ki je „zrel“ za šolo že prej, ni prav nič več vreden kot tisti, ki doseže takšno stopnjo razvoja šele kakšno leto pozneje.
Zelo škodljivo za nadaljnji otrokov razvoj je, če ga pošljemo v šolo prezgodaj. Tak otrok z veliko težavo opravlja šolske naloge, ščasoma pa začne zaostajati za vrstniki. Zato pride do tega — če ne v prvih letih šolanja, pa gotovo kasneje — da vsaj enkrat ponavlja razred. Če pa bi začel hoditi v šolo takrat, ko je dosegel ustrezno stopnjo zrelosti, pa bi tudi tak otrok napredoval brez večjih težav.
Vse vidike zrelosti za vstop otroka v šolo je težko zajeti v nekaj stavkov, zato opozarjamo tukaj le na najvažnejše. Otrok mora biti toliko telesno razvit in zdrav, da zmore brez škode za svoje zdravje pot v šolo, da lahko več ur sedi v šolski klopi in zadosti še drugim zahtevam šole. Biti mora poleg tega tudi toliko samostojen, da se po navodilih učitelja lahko vključi v skupno delo. Imeti mora torej zanimanje za sovrstnike ter mora biti pripravljen, da z njimi sodeluje. Sposoben mora biti vztrajati pri učenju in izvrševanju nalog, četudi nastopijo težave. Pripravljen mora biti večkrat zamenjati igro z delom, tudi takrat, kadar mu to ni všeč. Mora se znati sam obleči, sleči, zavezati čevlje in biti mora samostojen pri jedi, umivanju. Vse to in še marsikaj drugega spada k njegovi socialni zrelosti.
Intelektualna zrelost, ki je potrebna za vstop v šolo, se kaže na primer v tem, kako dojema svet: ali še zmeraj izključno pravljično, ali pa že kaže željo po bolj realističnem dojemanju. To zlasti pokažejo njegova vprašanja in njegove razlage. Gre tudi za to, ali je sposoben posnemati določene dejavnosti in si zapomniti določene vsebine. Vse to je potrebno pri učenju branja in pisanja. Za računanje je otrok zrel, če razlikuje vsaj nekaj količin, na primer od ene do pet.
Predvsem enega pa se moramo starši zavedati: Otrok se uči ob življenju samem, z lastno dejavnostjo, ne da bi se tega zavedal, že od prvih mesecev svojega življenja naprej. Spoznava svet, si širi obzorje in umske zmogljivosti. To je njegova priprava na šolo, ki mu omogoča, da mu ta pomembni življenjski korak ne bo delal težav.
6. september 1968
bi f(L(li O-ilali zdjMLOi . . .
Narodne vezenine na Slovenskem
Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani je v svoji zbirki koristnih priročnikov za dom in gospodinjo pred nedavnim izdal obsežno knjigo pod naslovom »Narodne vezenine na Slovenskem". V njej je Neli Niklsbacher-Bregar zbrala in uredila bogato gradivo iz zakladnice starih slovenskih ljudskih vezenin z namenom, da — kakor sama poudarja v uvodni besedi k svoji knjigi — »v muzejskih zbirkah zakopani zaklad prikaže in približa sodobnemu človeku, da ga bo znal ceniti in da bo dediščino naSih davnih prednikov lahko prenašal na bodoče rodove".
V	knjigi je obravnavana skupina starih slovenskih pisanih vezenin po štetih nitih, v katero spadajo gorenjske vezenine s križci ter belokranjsko tkaničenje, Stepanje in ra-ličenje. Besedilo o gorenjskih vezeninah s križci in belokranjskem fkaničenju spremljata obsežni zbirki vzorcev vseh dosegljivih izvirnikov, drugi dve vezenini pa sta v knjigi podrobno opisani in prikazani na shematičnih risbah. Poleg podatkov o predmetih, njihovi rabi, zunanjem videzu, merah in opremi je avtorica knjige posebno poudarila motiviko, vzorce in zlasti še kompozicijo vsake izmed obravnavanih vezenin. Končno pa vsebuje knjiga tudi še navodila in nasvete za sodobno uporabo in opremo naštetih narodnih vezenin ter oceno sodobnih izdelkov te vrste na tržišču.
Omenjena knjiga bo gotovo razveselila vsako našo ženo ali dekle, ki se rada bavi z ročnim delom. Hkrati pa odkriva tudi lepoto in bogastvo enega izmed področij slovenske etnografske zakladnice.
V	trdo vezana knjiga obsega skupno 224 strani, od tega več kot polovica odpade na vzorce, ki so prikazani v originalnih barvah. Spričo dragocene vsebine in bogate opreme cena knjige (90 šilingov] gotovo ni previsoka. Knjigo lahko dobite v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, Wulfengasse.
Več pozornosti nogam
Skoraj vsak človek se rodi z normalnimi nogami. Na žalost pa se to kmalu spremeni, začne se že kar v otroški dobi. Bratec ali
Poskusite!
ZASEKA
2 kg slanine, 10 dkg čebule, ilica soli, Ščep popra.
Slanino zreiemo na večje kose ter jo obarimo v kropu, da postane steklena. Nato jo odcedimo, ohladimo ter s čebulo vred zmeljemo, osolimo, popopramo in dobro pregnetemo. Zaseko damo na tesno v porcelanasto ali stekleno posodo ter po vrhu zalijemo z ohlajeno čisto mastjo.
PREKAJENE KLOBASE V OLJU
Prekajene klobase dobro zbrišemo in tesno zložimo v kozarce. Nato zalijemo klobase z oljem. Kozarce zavežemo.
GRAHOVA JUHA
25 dkg graha, 6 dkg prekajene slanine, drobna čebula, zelen peteršilj, 2 stroka česna, majaron, voda za zalivanje.
Grah najprej namočimo v prekuhani in ohlajeni vodi. Nato ga kuhamo pol ure. Slanino zrežemo na drobne kocke, ter na njej prepražimo zrezano čebulo. Ko je čebula zarumenela, prilijemo kuhan grah ter pustimo še 10 do 15 minut vreti. Juho vlivamo v mešalnik ter dodamo še vse druge sestavine. Miksamo 1—2 minuti. Juho lahko takoj serviramo.
SATARAŠ
Poraba: Vi kg manj mastne svinjine, < dkg maščobe, 20 dkg paradižnika, SO dkg sveže paprike, < dkg čebule, strok česna, zeleni peteršilj, nekaj žlic juhe, sol, poper in S jajca.
Izdelava: meso razrežemo na drobne koičke, lističe ali rezance. Na maščobi pražimo drobne ali na lističe narezano čebulo in še preden zarumeni dodamo meso, solimo, popopramo in ko se nekoliko prepraži dodamo na krhlje narezano papriko, nekaj pozneje pa še paradižnik. Med dušenjem po potrebi prilivamo juho, vendar mora ostati jed gosta. Osvežimo jo z zelenim peteršiljem, dodamo tri stepena jajca in pustimo, da zakrknejo. Ce ste stepenim jajcem dodali žlico kisle smetane, bo jed še boljša. K satarašu serviramo kuhan krompir, kuhane testenine ali dušen riž.
sestrica podedujeta čevlje od starejšega. Včasih so ti že precej deformirani in take mora ponositi mlajši otrok.
Ko se začne fant zavedati samega sebe, si zaželi moderne čevlje. Še hujše pa je z deklico. Edine sanje so čevlja z visokimi petami.
Take pete pa niso za vsako. Drobni z dolgo suho nogo ne bodo povzročali neprijetnosti, da bo pa krepkejša z močnejšo nogo komaj čakala, da stopi v copate, je popolnoma razumljivo. Ker pa so čevlji z visoko peto elegantnejši in veliko pripomorejo k zunanjosti, si jih vsaka omisli.
Zato pa moramo nogam posvetiti več pozornosti. Vsak večer si jih okopljimo v vodi, ki smo ji dodali veliko pest morske soli. Tako bo poživljen krvni obtok, pa tudi mišicam bo to dobro delo. Priporočljivo je tudi menjati toplo in mrzlo vodo. Nato noge dobro sfrotiramo, zmasiramo in temeljito naoljimo.
Nogam tudi prizanesimo in jih ne obremenjujmo ves dan z visoko peto. Zelo udobno se počuti noga v čevljih s 4 do 6 centimetrsko peto. Ko gremo na letni oddih, ga privoščimo tudi nogam. Hodimo bosi po hladni rosi ali po vročem pesku.
Če si porežemo nohte sami, jih vselej tudi dobro popilimo, saj s tem obvarujemo nogavice, da se nam ne nataknejo. Prav nič niso lepe noge z vraščenimi nohti, rdečo kožo od ozeblin in kurjimi očesi. Ozeble dele natremo s kafrnim mazilom in povijemo v volnen šal ali oblečemo volnene nogavice čez noč. Kurja očesa pa vztrajno odpravljamo z mazilom, ki ga kupimo v lekarni.
Velika nadloga je potenje. Redno koplji-
Če hočemo ostati zdravi, zlasti na prebavilih, moramo poskrbeti:
— da jemo počasi in da hrano dobro prežvečimo. Zlasti pazimo na zobovje!
— Ne jejmo prevročih jedi.
— Vsak dan jejmo ob določenem času, ne pa danes opoldne, jutri ob treh, pojutrišnjem mogoče že ob štirih.
— Jejmo čimveč presnih živil in sveže pripravljena jedila. Izogibajmo se konzerv in postanih, pogretih jedi.
— Hrana naj bo čimbolj mešana, ne enolična, različna tudi po barvah.
Drobni nasveti
■	Barvni madeži se odpravijo z mešanico iz 4 delov špirita, 3 delov sal-mijaka in 3 delov terpentina.
Vsak madež s tem navlažimo, čez kakih deset minut zdrgnemo in speremo. Barvne madeže na poliranem pohištvu pa zmehčamo s terpentinom, zbrišemo in zgladimo. To velja tudi za steklo.
* Konzerva, ki ste jo načeli, naj ne ostane v pločevini, temveč jo takoj izpraznite na krožnik. V pločevini se konzerva brž pokvari in je lahko hudo strupena. Že pri kupovanju v trgovini je potrebno pogledati, če je konzerva dobro zaprta. Mleko iz konzerve shranjujte na hladnem ali v temnem prostoru.
■	Najboljše zdravilo za otekle oči od joka ali nespečnosti so obkladki iz toplega kamiličnega čaja.
■	Da se likalnik ne bo lepil na poškropljeno perilo, denite v vodo, v kateri ste raztopile škrob, nekaj zrnc soli in likalnik bo gladko tekel po blagu.
■	Če hočemo na primer iz tiskanega blaga odstraniti apreturo, ga nikar ne kuhajmo. Bolje je, če blago najprej za nekaj ur namočimo in nato operemo v vodi, ki smo ji dodali sladni ekstrakt (čajna žlička na liter vode). Sladni ekstrakt povzroči vrenje, ki razkroji škrob, iz katerega je apretura napravljena.
® Če je vaša jantarjeva ogrlica izgubila sijaj, jo temeljito zdrgnite s čisto volneno krpo, na katero ste kanili nekaj kapljic olivnega olja.
■	Pražena kava, ki je že izgubila svoj duh, bo ponovno kot sveža, če jo boste najprej potopili v hladno vodo, potem pa hitro posušili v emajlirani posodi, v kateri jo potresete s ladkorjem v prahu.
mo noge v vodi, ki smo ji dodali smrekov ali hrastov odcedek. Nato jih dobro zdrgnimo in potresimo z navadnim posipom. Nosimo lahke zračne čevlje in se izogibajmo gumijastega podplata.
aniUHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuius- MiiHiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiuiiiMiiuiiiuuiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiKiiHimiiiimiiuitiMiiiiiiiiiuiHiiiiHiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi iiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiriiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiHHiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiismmiiiiiiiiiiii
.Potolci se, neroda!"
V Francki se je zganilo nekaj grenkega, ali umolknilo je takoj.
Napravila se je precej spat, odela se je preko oči in zaspala.
Ko je zatisnila trepalnice, je stopil k njej Kovačev hlapec, lepo oblečen in čisto drugačen; in tudi ona je bilo lepo oblečena in na glavi je imela venec kakor ob prvem obhajilu. Hlapec je bil močan in velik in jo je vzel v naročje in jo je nesel daleč, zmerom dalje in zmerom navzgor — romarska Gora in Ljubljana, vse je bilo pod njima v senci, pred nima pa je bila nebeška luč. In spodaj pod romarsko Goro je drdral po klancu voz in za vozom je tekel ubog otrok, uboga Francka, v zaprašenem, zakrpanem krilu, noge okrvavele, oči vse solzne; jokala je in vpila, ali voz je drdral in smejali so se. Tako je tekla dolgo, dolgo, do konca sveta, do konca življenja, dokler ni padla na obraz in na kolena.
Francka v beli obleki in z vencem na glavi je gledala navzdol in tudi hlapec je gledal in njegov obraz je bil usmiljenja poln.
II. FANNY
Ko je imela Francka štirinajst let je šla služit.
Prej drobna in majhna, da se je bala vetra, če je šla po hribu, je zrasla čez noč in sloko telo se je polagoma izlivalo v nežne ženske oblike. Obraz je bil bel, kakor da bi nikoli ne bil gorel v soncu; ustnice so bile rdeče, velike, malo odprte, da so se kazali močni zobje, oči so gledale jasno in toplo pod močnimi obrvmi. Taka je bila Francka, ko je imela štirinajst let in je šla služit.
Samotno in tiho je bilo v Leševju; morda se je zdelo Francki tako samotno in tiho, 'ker je bila hiša pusta, kakor velik grob. Vas je bila majhna — komaj deset hiš — ali najbolj gosposka daleč naokoli. Bila je prva izmed vasi, raz-
tresenih pod tistim hribovjem, ki se je dvigalo iz velike ravnine skoro v polkrogu in je skipelo časih naravnost v strmo goro, časih pa se znižalo v valovito lazovje, v prostrane zelene ravnice, v zaseke in peščene drage, iz katerih so vreli spomladi urni studenci. Izpod hribovja, kolikor daleč je segalo na obeh straneh, so izvirale vode, ki so se družile daleč tam na ravnini v mirno reko.
iPrecej onkraj mosta, par korakov od kapelice, ki so jo bili ravnokar prezidali in na novo poslikali, je stalo veliko, lepo poslopje, ograjeno na dveh straneh z visokim zidom. Zid se je vlekel prav ob cesti kakšnih trideset korakov in potem ob grapavem kolovozu gor po holmu, ob prostranem sadnem vrtu. Tako je stalo poslopje kakor trdnjava, belo, svetlo in ponosno; s strogim očesom so gledala visoka gosposka okna naokoli in časih je stopil gospodar na rdeče pobarvani balkon in je kadil iz dolge pipe ter gledal dol. Stal je dolgo in se smehljal, — kamor je pogledal, je bilo vse njegovo.
Na južno stran proti holmu gor ni mogel videti z balkona, in tam je stala zelo dolga, stara in siva pritlična hiša; komaj deset korakov od zidu in od gosposkega poslopja je strmela v mlado bogastvo predse s temnimi očmi, čemerna In zlobna. To je bila hiša vdove Mariševke, poslopje na oni strani pa je bilo Slokarjevo, ki je bil debel in vesel čovek in je bogatel čudovito: letelo mu je od vseh strani, lilo mu je z neba, vrelo mu je iz zemlje. In tako je predel mrežo kakor pajek in je bil omrežil že vse po obližju; koče, ki so visele na holmu, ob klancih, so bile njegove, in kar je bilo gostačev in kočarjev, so bili vsi njegovi delavci — na žagi, na polju, v gozdu, in preko sto ljudi iz cele fare mu je delalo v opekarnici. On sam je stol na balkonu in se smehljal, zvečer pa je popival v glasni družbi.
Francka je služila pri Mariševki. Vdova je bila stara in
suha, na obrazu in na rokah je bila koža vsa zgrbljena, oči so gledale jezno in nezaupljivo. Hodila je v copatah, tako da se nikoli ni oglasil njen korak: vse je bilo tiho in prikazala se je nenadoma, da je človeku zastala kri, 'ko jo je ugledal. Tudi govorila ni naglas, ali njeno šepetanje se je glasilo daleč, bilo je podobno sikanju. Hrup ji je bil tako zoprn, da je zbolela in da je ležala časih ves dan z obvezano glavo, če je nenadoma zabučalo ali zašumelo v bližini. Kadar je grmelo, je ležala v postelji, odeta čez glavo, in je stokala, kakor da bi jo tolkli s pestjo po obrazu. In kakor nenaden šum, tako ji je bila zoprna nenadna svetloba — okna so bila zmerom zagrnjena in vse sobe so bile v polmraku, celo okence v hlevu je bilo z desko zabito, dasi ni prišla Mariševka nikoli v hlev. Oblečena je bila zmerom črno in pobožna je bila; ob nedeljah se je oblekla v črno žido, glavo je zavila v črno čipkasto ruto in tako se je peljala v starem vozu z veliko streho od C zelenega platna k veliki maši v trg, ki je bil pol ure od Leševja — če je stal človek ipred kapelico ob mostu, je videl bele hiše, ki so se svetile onkraj travnikov.
Skopa je bila Mariševka in zato je vzela Francko, da je imela poceni deklo, hišno in natakarico; samo za hlapca je ni mogla imeti, ker je bila še prešibka. Hlapec je bil mlad fant, dolg, polgluh in bebast, ki je delal neprestano in se je zmerom smejal; Mariševka mu ni dajala nič denarja, on pa jo je spoštoval in se je je bal. Za delo na polju je jemala ženske, siromašne goslače iz Virja, in jim je plačevala po desetico na dan; zdihovale so, ali prišle so vendar vsako leto in celo prosile so. Mariševka je bila dobrotnica, in ko ji je nekoč kajžar, ki mu je žugala s tožbo, ker ji je bil sin njegov ukradel puhlo repo z lehe, očital skopost in umazanost, je vila roke in se je jokala od resnične žalosti.
(Nadaljevanje sledi)
Od J2(uM4aM do OlmidcL
Kramljanje o vtisih s poti, o festivalih in še kaj
Skoraj nepopisna je kulturna vnema malega slovenskega naroda tudi v zvezi s poletnimi kulturnimi prireditvami v okviru Ljubljanskega festivala. Gotovo je nekaj tega tudi pri nas na Koroškem: v Brezah in v Spittalu ob Dravi, v Brezah dve gledališki uprizoritvi, v Spittalu štiri, ki jih prikazujejo menjaje skozi oba poletna meseca julij in avgust ter z njimi skušajo privabiti tudi tuje letoviščarje. Dalje imamo Salzburg, ki je prav tako v poletnih mesecih kulturno močno razgiban. Ali kar nudi tu v treh mesecih — v juniju, juliju in avgustu — vsako leto Ljubljana, presega predstavne možnosti človeka, ki ljubljanskega festivala še ni videl.
Tu se srečujejo letos že šestnajstič po zadnji vojni najznamenitejši glasbeni, gledališki in folklorni ansambli celega sveta. V Plečnikovih Križankah, se pravi na odprtem prostoru se zgrinjajo skoraj večer za večerom tisoči Slovencev in tujcev pred plešočimi in pojočimi skupinami iz Madžarske, Bolgarije, Romunije, Češke, Italije, Avstrije, Švedske, Španije, Rusije itd. Vsaka teh držav se trudi za priznanje pred mednarodnimi kritičnimi forumi.
Naj navedem samo nekaj ansamblov, ki so že nastopili: 1. julija so nastopili v Križankah pojoči poslanci Avstrije — Wiener Sanger-knaben, dva dni pozneje so peli na istem prostoru Američani — in sicer zbor Smith-Princeton, spet dva dni pozneje pa je dirigiral koncert Slovenske filharmonije Lovro Mata-čič — v Evropi poleg Herberta Ka-rajana pač najznamenitejši dirigent sploh. Balet Državne opere iz Bukarešte je plesal Čajkovskega »Labodje jezero", Rusi pa so koncertirali s simfoničnim orkestrom moskovske Državne filharmonije — kar dva večera zaporedoma pred razprodano veliko halo v Tivoliju. Državni operetni teater iz Budimpešte je zaplesal Leharjevo „Vese-lo vdovo", a 30. julija je nastopil v Križankah Sibirski ansambel za ljudske plese iz Sovjetske zveze. 31. julija je prav tam nastopil znameniti makedonski pevski ansambel „Magnifico" iz Skopja in pel me-hikanske pesmi. Tudi 2. avgust so si rezervirali za svoj nastop Makedonci in sicer ansambel ljudskih plesov „Tanec" iz Skopja, najizvirnejši in najbolj dovršeni umetniki svoje stroka na Balkanu sploh, ki so se proslavili po zadnji vojni, zlasti pa po potresu v Skopju po vsem kulturnem svetu.
Nič manj kot 44 različnih nastopov beleži 16. Ljubljanski festival v teh poletnih mesecih — a tu niso všteta gostovanja po Sloveniji, posebno pa v znanih letoviških krajih, kot so Opatija, Pula, Bled, Postojna, Slatina Radenci, Dolenjske Toplice, Split, Dubrovnik itd.
'Prav to leto je opaziti zanimiv pojav povezovanja festivalov, posebno Ljubljanskega festivala in Ohridskega poletja, kajti tudi Ohrid ima predstave cel julij in avgust. Tako imata sever in skrajni jug Jugoslavije skrbstvo za srečavanje kultur vsega sveta v počitniških mesecih, ko drve po avto cesti iz Zagreba proti Beogradu in po čudovito speljani asfaltni cesti iz Beograda proti Skopju nešteti avtomobili tujcev.
Skopje je pospravilo sledove katastrofalnega potresa in se nepričakovano razširilo, tako da meri danes s številnimi satelitskimi naselji 24 km v dolžino in 12 km v širino, prebivalcev pa šteje okrog ■340.000. Hiše zidajo po načrtih ja-
ponskih arhitektov in inženirjev, tudi nebotičnike, vendar z garancijo, da se ob ponovnem potresu iste jakosti ne bodo več sesedli in pokopali pod seboj presenečene ljudi. Mesto samo je s potresom seveda zgubilo marsikakšno dragoceno arhitekturo, tudi razni muzeji so utrpeli precejšnjo škodo — od turških molilnic ali mošej in njihovih minaretov pa do turške čaršije, ki se je močno skrčila. Vlada se trudi z restavracijo najznamenitejših mošej in delo hitro napreduje. V okolici mesta, na gori Vodno in na Skopski črni gori pa nastajajo mikavna nova letovišča, posebno še ob starih samostanih in pravoslavnih cerkvicah, ki imajo skoraj vse dragocene freske iz 16. stoletja, rezljane lesene oltarje in starinske ikone. Posebno znamenit je samostan Ne-rezi, v mestu samem pa cerkev sv. Spasa, po slovensko Odrešenika.
Iz Skopja prideš v dveh smereh v Ohrid, preko Tetova in Debarja, se pravi po severni strani — in preko Titovega Velesa, Prilepa in Bitole po južni strani. Severna cesta je makadamska, torej brez asfalta, ali ob tej cesti je znamenit samostan Jovan Bigorskega z najlepšim rezljanim oltarjem na Balkanu sploh, medtem ko ob južni cesti lahko občuduješ kar dve izkopani antični mesti — Stobi pri Velesu in Heraklejo pri Bitoli. Obe ležita ob bivši rimski cesti in sta izredno dobro ohranjeni, zlasti termalne kopeli in templji v Herakleji. V Stobi
so odkrili tudi amfiteater, ki je bil prvotno grško gledališče v slogu Dionizovega gledališča pod Akropolo, pozneje pa so ga rimski meščani adaptirali za areno.
Makedonija živi — kar zadeva kmetijstvo — v prvi vrsti od tobaka. Ko se pelješ skozi mesta in vasi, imajo postavljene povsod ob cesti neke vrste dvojne stoge, na katerih sušijo tobačne liste, gosto nanizane
na vrvice. Ob tej kulturni rastlini je njihov glavni dohodek volna, se pravi ovčereja, ovčji sir, vse vrste volnenih tkanin, preproge in oblačila, obutev in perilo, namizni prti in torbe. Južno sadje, breskve, fige, višnje, ljubenice, paprika in paradižnik, vse to je v Makedoniji zelo poceni, zato ima dežela, kar zadeva turizem, velike razvojne možnosti, posebno ob Ohridskem jezeru. Ko sem bil pred 15 leti prvič tam, je bil postavljen na južni obali, tri kilometre od Ohrida, en sam hotel oziroma Sindikalni dom; zdaj jih ima ta del obale že okrog dvajset — in eden je lepši kot drugi, sodobna drzna arhitektura, kakršne pri nas ni videti, večidel iz prilepskega marmorja, ki je še čistejše bel kot naš koroški v Kras-talu, kjer ga obdelujejo letos že drugič kiparji raznih dežel v simpoziju. Tudi prilepski kamnosek bo povabil prihodnje leto kiparje iz raznih dežel na simpozij. En spomenik iz tega kamna sem si grede ogledal — posvečen je osmim narodnim herojem iz zadnje osvobodilne borbe in stotinam žrtev, ki jih je dalo prilepsko mesto. Postavljen je nad svojevrstno grobnico na posebnem hribčku nad mestom, osem belih stiliziranih stebrov, nosilcev prihodnosti, štrli v žgoče makedonsko nebo, na marmornatih stenah odprte grobnice pa so vklesana imena padlih borcev.
A vrnimo se v Ohrid, najbolje kar na trdnjavo carja Samuela, ka-
tere ruševine žalostno strmijo v toplo mesečino ohridskega poletja, ožarjene z baklami kakor v starih Antenah — pa saj tudi Antigono igrajo, da, Sofoklejevo Antigono v francoski priredbi, toda v lepem mladem makedonskem jeziku. Scene jim je postavil atenski scenograf Angelopulos Mario, režiral je tragedijo Mija Milčin, igrajo pa člani makedonskega Narodnega gledali-
šča iz Skopja. Ta žaloigra velikega grškega pesnika, ki so jo igrali že 450 let pred našim štetjem, je ob drugi Sofoklejevi žiloigri — Kralju Edipu — ohranila svojo odrsko svežino vse do danes.
Seveda ima uprizoritev na prostem, na razvalinah gradu, pred 3000 gledalci tako v noči ob razsvetljavi močnih žarometov svoj posebni čar. Škržati čirikajo na grmičevju, iz daljave prihaja odmev žabjega koncerta, a na stopnicah tebanske palače v jutranji zarji vitka Antigona v svileni halji, ponosno zroča v neizbežno smrt in junaško odločna, da premaga vso duševno in duhovno stisko. Kraljevska Antigona je dala pokopati svojega brata, ki je padel v boju proti novemu kralju — Kreonu, naskrivaj, ker je Kreon odločil, da Polinajka nihče ne sme pokopati, naj ga raz-kljuvajo vrani pod milim nebom, saj se je drznil boriti se proti njemu. Za to svoje dejanje človekoljubja — po stari navadi in po vesti, ki se ji oglaša v prsih — mora kraljevska hči v smrt, z njo vred pa propadejo tudi njen zaročenec, oziroma Kreonov sin Haimon in Kreonova soproga 'Evridika. Kreo-nova avtoritarna trma jih po vrsti upropasti. Kako dvoumno in mno-goumno zvenijo na tem koščku sveta Antigonine besede v noč: Ne za sovraštvo, za ljubezen sem rojena!
Drugi večer sem v Ohridu šel še enkrat v gledališče, spet pod odprto nebo, ob cerkvi sv. Sofije — na Dolni Saraj. Program je obljubljal Antico, makedonsko ljudsko dramo izpod peresa Rista Krle, prvič uprizorjeno leta 1940 v Skopju. Če je bilo opaziti pri uprizoritvi So-fokleja še tu in tam togo priučeno držo tega ali drugega igralca, so se v tej uprizoritvi popolnoma razživeli in čutiti je bilo, da gre za njihov domači makedonski ambient, za njihove pristne življenjske žulje in skrbi, za narodno prebudno misel, za ponos stoletja gospodarsko zapostavljenega in kulturno-politič-no teptanega naroda, kajti kar je pri nas na Koroškem problem ponemčevanja, češ nemštvo je boljše, bolj ugledno, bolj bogato, to je med Makedonci pogrčevanje. Tam je bil grški narodni sloj tisti gosposki element, h kateremu so slabiči z zavidanjem zrli navzgor in se prodajali za novčič. To je tudi že vsebina te ljudske igre, po tematiki in zgradbi nekje med našo »Župano-vo Micko" in Meškovo »Materjo”. Ganljivo, kako ta narod sodoživlja dejanja na odru. Nešteti klici odobravanja in razočaranja iz publike, aplavz pri »odprtem odru", s katerim kar mimogrede nagradijo zelo uspelo odrsko situacijo, pač temperamentno ljudstvo pod južnim, svobodnim soncem!
A Ohridsko poletje, kakor imenujejo tam svoj letni festival, ni samo v znamenju skopskega teatra, saj imajo na programu vokalne koncerte, recitale in simfonične orkestre Srbije, Bolgarije, Romunije, Francije, Madžarske in drugih držav. Poseben poudarek je to leto na italijanskih in nemških skladateljih; nekaj imen samo:	Bach,
Gallus, Monteverdi, Corelii, Vivaldi, Haydn, Mozart, Dvorak, Beethoven, Chopin, Rahmaninov, Gluck, Schumann, Schubert, Brahms idr. Vse recitale uprizarjajo v cerkvi sv. Sofije, ki je zelo akustična in dovolj velika, da sprejme vase tisoče poslušalcev.
Iz Ohrida je bila treba spet nazaj v Skopje, a tamkajšnja vročina je grozila človeka udušiti, zato sem se odločil za smer proti črnogorski jadranski obali. Vožnja preko Prizrena in Peča na sedlo gore Čakor je pač še staromakedonska, brez asfalta v divje skalnato gorovje, kjer te spreleti zona, ko srečavaš črnogorska vozila, zlasti avtobuse in tovornjake, ki vozijo vrtoglavo
IZREKI
*	Bolest, katero povzroči lju-
bezen, more ozdraviti samo ljubezen.	(Et.	Rey)
*	Ženske pretežno žive za ljubezen, ne da bi jo poznale. In moški, ki nič bolj ne poznajo ljubezni, žive za sladostrastje, katerega ne opuste v uživanju.
(Suares)
9 Nam ženskam nudi ljubezen dve zelo različni ugodji. Rekla bi, če želite: ugodje, ki smo ga doživele, in ugodje, ki ga hočemo doživeti. (Coulangheon)
*	Žene tridesetih let poznajo vso ceno ljubezni in jo uživajo s strahom, da bi jo izgubile. Njihova duša je še lepa od mladosti, ki jih zapušča, in njihova strast se krepča s prihodnjo, ki jih
StfGŠi.	(Balzac)
® Ljubezen izoblikuje iz žene novo ženo: včerajšnja ne obstaja več naslednji dan.
(Balzac)
hitro, a kakor za čudo skoraj brez nesreč. Čakor je visok kakor naša Peca In od srca si oddahneš, ko privoziš do Titograda, v široko zeleno dolino, ki že obeta bližino morja. Še uro vožnje, pa si v Petrovacu, sredi oleandrovih dreves in rožmarinovih grmov. Zdaj velja skok v morje — in ohlajen dalje po čudovito speljani jadranski magistrali, 800 km dolgi asfaltni cesti, vsekani v živo skalo, polni krivin, drznih prepadov ob morski strani, betoniranih vetrobranov — a nikdar in nikjer dolgovezni. Mojstrsko dejanje jugoslovanskega gradbeništva! A tudi pot do turističnega kruha za to deželo, saj je vrsta avtomobilov na tej cesti v teh mesecih praktično tudi že neprekinjena, kakor smo vajeni gledati tako podobo ob našem Vrbskem jezeru.
V Senju — blizu Reke že — so priredili svoj letni karneval, senjski pust, kakor so ga praznovali pod vplivom Benetk v tem nekoč zelo pomembnem trgovskem pristanišču in kulturnem mestecu že v starih časih. Tam razstavlja ponovno slovenski akademski slikar France Godec v muzejskih prostorih olja — pejsaže in pristaniške motive Senja. Godec, Ljubljančan po rodu, se je Senjčanom zelo priljubil in našel tam še svojo drugo domovino.
Senj je bil v zahajajočem srednjem veku kot mesto Uskokov kulturno zelo pomemben. Ima najstarejšo tiskarnico glagolskih črk in tudi naš Primož Trubar je moral iz Uracha v Senj po črke, da so mu potem v Nemčiji tiskali knjige. Uskoški grad Nehaj pa je najlepše ohranjena trdnjava te vrste, nikdar zavzeta — ne od Turkov, ne od Benečanov; zidovje trdnjave je dva metra široko, sestavljeno iz ruševin senjskih cerkva in samostanov, ki so jih razrušili Turki. Nehajev grad je sezidal stotnik Ivan Lenkovič, pokopan v Novem mestu na Dolenjskem, v letu 1538. Senj so med zadnjo vojno 44-krat bombardirali. Ljudstvo se je ob bombnih napadih zateklo v velikanske jame v skalah pod gradom, kjer praznujejo tudi svoj karneval od 2. do 4. avgusta. Prostora je v teh jamah za 3000 ljudi.
Za zaključek tega krožnega potovanja bi bil moral skočiti še v Pulo, kjer je vsako leto avgusta mednarodni festival filmov, a kot zelo nemaren obiskovalec kina se ne čutim poklicanega, da bi poročal tudi o tem festivalu.
Janko Messner
Anekdote
Že priletnemu Kellerju so hoteli zdravniki prepovedati uživanje alkohola in so mu rekli:
»Morda bi bilo zelo dobro, če bi se v uživanju tekočin malce omejili."
»Dobro," je bil takoj voljan Keller, »kar začnimo, in sicer z juho.”
OOO
Rembrandt je bil na starost reven človek. Ko se je spel znašel v denarni zadregi, se je odločil za prodajo svojih zbirk. Ker pa se je spomnil, da prodaja slik ni tako uspešna, če je umetnik živ, je naprosil prijatelja, naj piše njegovi ženi, da je nenadoma umrl, pred smrtjo pa sklenil, da se njegove slike prodajo. Ko je objokana žena izpolnila njegovo »poslednjo" voljo, se je Rembrandt vrnil in zadovoljno preštel izkupiček.
OOO
Italijanski knez je povabil Danteja v svoj podeželski dvorec. V parku je bil ribnik, ki so ga uredili z velikimi stroški, kajti dežela tam naokrog je suha. Pesnik si je ogledal napravo in se pošalil, ker je bilo na njej le malo vode. Užaljeni knez pa je dejal:
»Vaše šale niso umestne. V ribniku ni premalo vode. Še pred nekaj dnevi je nekdo v njem utonil."
»Takot" je pripomnil Dante, »ta vam je pa hotel prav gotovo polaskati!"
OOO
Satirik in pesnik Alezander Pope je imel navado reči:
»Ženske ravnajo z moškimi kot šahisti s svojimi figurami. Nihče ne zavzame njihovih misli tako, da ne bi mogle obenem pogledali še po drugih in videti, kakšne koristi jim tudi ti nudijo."
OOO
Prijatelji so pri književniku Anloinu Rivarolu razpravljali o ženski ljubeznivosti in nežnosti. Nekateri so seveda trdili, da ženska teh lastnosti sploh nima, drugi pa, da jih ima. Rivarol, ki se debate ni udeležil, je pokazal svojo mačico, prav tedaj se je drgnila z gobčkom ob njegovo lice.
SENZACIONALNA TOMBOLA v Celovcu, sejemsko razstavišče, ob 14. uri
■-■■■■■	■	■ 1 Fiat 125	Rolerji, mopedi,
2 lastninskih stanovanj	j*^«***.*-«*
C 0%»jrMM Im 11	* 1 Vauxhall de Luxe	skupno 25 glavnih dobitkov
w d V IUIIIUmIIUV	■ 1 Ford Escort de Luxe
>
Avstrijski dogodki
______________________
% Skrbi ziljskih kmetov
Pri pristojnem referatu koroške deželne vlade, deželnem svetniku Bacherju, se je zglasila delegacija ziljskih kmetov, ki so opozorili na nevarnost, da bodo velik del ziljskih planin, ki ležijo na italijanskem ozemlju, pogozdili in s tem prizadeli veliko škodo ziljskim kmetom, ki bi zgubili svoje pašnike. Prizadeti bi bili najbolj agrarni skupnosti Bistrica na Zilji in Za-homec, ki imata na planinskih pašnikih 64 goved, 12 konjev in 45 ovac. Pa tudi agrarna skupnost Drevlje-Gorje bi utrpela veliko škodo, saj bi vsled pogozdovanja zgubila 63 hektarjev pašnikov, to so tri četrtine celotne pašniške površine. Deželni svetnik Bacher je zagotovil vso podporo in izrazil upanje, da bodo pri obravnavanju teh vprašanj obveljali dobrososedski odnosit ki vladajo med Koroško in Furlanijo.
#	Dobra vinska letina
Gradiščanski vinogradniki pričakujejo letos zelo dobro letino, ki naj bi bila za pet do deset odstotkov višja od lanskoletne, ko so na Gradiščanskem pridelali 915.000 hektolitrov vina. Večji pridelek od lanskega napovedujejo kljub temu, da je zadnja zima povzročila v nekaterih vinorodnih predelih Gradiščanske precejšnjo škodo in bo tam treba računati s povprečno izgubo v višini 30 odstotkov. Posebno dobro se letos obeta črno oziroma rdeče vino, ki obsega okoli 15 odstotkov celotnega pridelka na Gradiščanskem.
#	Veliki izdatki kmetijstva
Ob otvoritvi letošnjega mednarodnega kmetijskega sejma v Welsu je minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Schleinzer med drugim navedel zanimive podatke o kmetijstvu kot odjemalcu oziroma delodajalcu za druge panoge gospodarstva. Tako je avstrijsko kmetijstvo lani izdalo samo za gnojila okoli 1,7 milijarde šilingov, za gradnjo novih stanovanjskih in gospodarskih poslopij pa celo 4,6 milijarde šilingov, medtem ko so izdatki za nabavo novih strojev in orodja znašali 3,9 milijarde šilingov, izdatki za preskrbo z energijo pa 1,3 milijarde šilingov.
NOVICE I IZ I
#	25-letnica vstaje primorskega ljudstva
Največja letošnja spominska proslava v Sloveniji bo nedvomno 15. septembra v Novi Gorici, kjer se bodo spominjali 25-letnice vstaje primorskega ljudstva. Velika proslava, nad katero je prevzel častno pokroviteljstvo predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito, bo po izjavi organizatorjev potekala predvsem v znamenju ustvarjalnega sožitja ob meji. Slovenski narod bo na tej prireditvi proslavljal upor proti fašističnemu okupatorju; v tem uporu se je začelo kovati tudi sožitje med sosednima narodoma, ki se danes lepo razvija in krepi na vseh področjih. Za pomembno obletnico je Nova Gorica dobila tudi poseben občinski grb, kajti Nova Gorica z jubilejnim letom vstaje primorskega ljudstva slavi tudi 20-letnico, odkar so bile zasajene prve lopate za njeno izgradnjo. Kot nekak uvod v jubilejno proslavo pa bo od 9. do 13. septembra v Novi Gorici zborovanje slovenskih zgodovinarjev, ki bo v veliki meri posvečeno preteklosti Slovenskega Primorja.
#	Preizkušnja nove elektrarne
V novi termoelektrarni Trbovlje II so začeli delati zadnje preizkušnje, preden bo elektrarna začela obratovati. Najprej so uspešno preizkusili turboagregat, ki so ga pognali do 3000 vrtljajev v minuti, to je do hitrosti, ko bo turboagregat ob obremenitvi proizvajal električno energijo. Predvidoma v torek prihodnjega tedna pa bo nova termoelektrarna že začela poskusno obratovati za 10 dni z obremenitvijo 36 megavatov, medtem ko bodo od 10. oktobra naprej turboagregat začeli postopoma obremenjevati do 125 megavatov, to je do polne moči nove termoelektrarne Trbovlje II.
re ce vizi j a
1. PROGRAM
Poročila: 4.60, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 17.00, 22.00,
25.00,	24.00.
Dnevno oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov). 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih —
11.00	Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert
—	13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videti in slišali.
Sobota, 7. 9.: 6.09 Vesele melodije — 8.15 Jutranja glasba — 9.00 Smeh sodi k oliki — 13.00 Majhen koncert — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Literarna delavnica — 17.10 Kulturna sezona 1968-69 — 18.00 Viva la mušica — 19.30 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Portret — 21.00 Violinske sonate Ludvviga van Beethovna — 22.10 Jazz — 23.10 Mala nočna glasba.
Nedelja, 8. 9.: 6.05 Vesele melodije — 9.10 Satirična oddaja — 11.25 Gledališko ogledalo — 13.10 Dobrodošli z novicami — 13.20 Stališče — 13.35 Operni koncert — 15.00 Galte Parisienne — 16.30 Križem skozi svet, križem skozi čas — 17.05 Spomini na Kalabrijo — 18.00 Veselo petje, veselo igranje — 19.15 Mojstri tričetrtinskega takta — 20.00 Koncert newyorških filharmonikov — 22.50 Moderna pesem — 23.10 Glasba z Dunaja.
Ponedeljek, 9. 9.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Agrarna politika — 6.13 Vesele melodije — 15.00 Večna doba odkritij — 17.15 Knjige tedna — 17.30 Mladinska redakcija — 19.45 šansoni — 20.00 Evropski koncert —
21.00	Melodije klasične operete — 21.30 čas, v katerem živimo — 22.10 Znanje časa — 23.10 Sodobna glasba.
Torek, 10. 9.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 15.00 Koroška „Carinthia" — 17.15 ..Smrtna obsodba", pripovedka — 19.45 Pesmi in balade —
20.00	Spectrum Austriae — 21.30 Glasbeni feljton —
22.10	Agrarni problem v razviti industrijski deželi — 23.20 Eksperimentalna glasba.
Sreda, 11. 9.: 6.05 Odkrito povedano — 6.09 Vesele melodije — 15.00 Delež žene na velikih stvaritvah umetnosti in znanosti — 17.30 Mladinska redakcija —
19.45	šansoni — 20.00 „Cavalleria rusticana" — 21.30 Dnevi poezije v št. Vidu ob Glini — 22.10 Mednarodna radijska univerza — 22.30 Dovolite, moje ime Cox
—	23.10 Mednarodna skladateljska tribuna UNESCO.
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 5.50, 6.30 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00,
20.00,	22.00, 23.00.
Dnevno oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo
—	14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.90 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport
—	18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda.
Sobota, 7. 9.: 5.05 Ljudske viže — 5.50 Obvestila za
kmetijske delavce — 7.55 Naš hišni vrt — 8.15 Priljubljene melodije — 10.05 Začelo se je z Josefom Lannerjem — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za filateliste — 14.20 Kjer prepevajo, tam ostanemo —
15.00	Koroški roman — 15.30 Koncert po željah —
16.30	Dobrodošli na Koroškem — 18.00 Za delovno ženo — 18.45 Kulturno-politične perspektive — 20.10 Za staro in mlado — 21.00 Zveneča Avstrija — 22.25 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 8. 9.: 6.05 Orglska glasba — 7.35 Vesela budnica — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Nedeljsko jutro brez skrbi — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.25 Glasbeni desert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert po željah — 16.00 Otroška ura
—	16.30 Dunajska glasba — 17.05 čajanka ob Vrbskem jezeru — 18.00 Pregled koroškega tiska — 18.15 Pisane note — 18.30 Koroški portret — 18.45 Pridi in prepevaj — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Pogovor z gostom — 19.45 Poskočno in zabavno — 20.10 Operetni koncert.
Ponedeljek, 9. 9.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Glasbeni vtisi — 9.30 Iz zgodovine koroškega turizma — 10.05 Zabavna glasba — 11.00 Avstrijska ljudska glasba —
13.45	Glasba po kosilu — 15.15 Koroški knjižni kotiček
—	19.15 O umetnih snoveh — 20.10 „V nedeljo se peljemo na morje" — 21.30 Glasba sosedov: Jugoslavija.
Torek, 10. 9.: 5.05 Pihalna godba — 8.15 Davčno pravo — 8.20 Priljubljene melodije — 9.00 Zabavne malenkosti — 9.30 Ljudske pesmi in plesi iz švedske —
10.05	O bella Italia — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Iz deželnega prosvetnega programa — 15.00 Komorna glasba — 17.10 Ne prezirajte mojstrov — 18.00 Koroško visokošolsko pospeševanje — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Orkestralni koncert — 21.30 Robert Stolz dirigira.
Sreda, 11. 9.: 5.05 Godba na pihala — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 švicarska narodna glasba z Vicom Torrianijem — 9.30 Vesti iz umetnosti in znanosti — 10.05 Otroci, kako mine čas — 11.00 Ljudska glasba po kosilu — 15,00 Pomen igre za razvoj otroka — 15.15 Koroški avtorji — 15.30 Komorna glasba iz Koroške in Slovenije — 17.10 Happy Time — 18.00 Kulturna prizma — 19.15 Obisk pri koroških pihalnih godbah — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Balada v avstrijski ljudski glasbi.
Četrtek, 12. 9.: 5.05 Pihalna godba za začetek dneva — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Znane koračnice iz operet — 10.05 Postanek v Budimpešti —• 11.00 Ljudska glasba iz štajerske — 13.45 Glasba po kosflu
—	15.00 Ura pesmi — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev —
19.15	Veselo in zabavno — 20.10 Veselo štajersko srečanje — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 13. 9.: 5.05 Godba na pihala — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Promenadni koncert — 9.30 Evropska zborovska glasba: Avstrija — 10.05 Zabavna glasba iz treh stoletij — 13.45 Glasba po kosilu —
14.00	In ljudje so tako prijetni — 15.30 Glasba za mladino — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 19.15 Poskočno zaigrano — 20.10 Lovska ura — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja — 22.20 Pogled k sosedu.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 7. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Slovenski solisti.
Nedelja, 8. 9.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 9. 9.: 14.15 Informacije — Žena, družina, dom — 18.00 Moški zbor Loga vas.
Torek, 10. 9.: 14.15 Informacije — Od tedna do tedna na Koroškem — športni mozaik.
Sreda, 11. 9.: 14.15 Informacije — Koroška poje in igra.
četrtek, 12. 9.: 14.15 Informacije — Zborovska glasba — Pokoncilski pogovor.
Petek, 13. 9.: 14.15 Informacije — Iz ljudstva za ljudstvo.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih);
5.30	Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda —
13.10	Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnost! doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19 15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 7. 9.: 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Zanimivi doživljaji velikih raziskovalcev — 9.15 Glasbena pravljica — 9.30 čez travnike zelene — 9.50 Avtostop
—	12.10 Iz opusa Matije Bravničarja — 12.40 Makedonske narodne pesmi — 14.05 Paleta zabavnih melodij — 15.45 Literarni sprehod — 17.05 Gremo v kino
—	17.35 Igramo beat — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Godala v ritmu — 20.00 Sobotni večer — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.30 Iz fonoteke radia Koper —
22.10	Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 8. 9.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.08 Radijska igra za otroke — 8.44 Skladbe za mladino — 9.05 Voščila — 20.00 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela —
10.45	Nedeljski mozaik lepih melodij — 12.10 Voščila
—	13.15 Iz operetnih partitur — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 Narodno-zabavna glasba — 14.30 Humoreska tedna — 14.45 Z velikimi orkestri v tričetrtinskem taktu — 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi
16.00	Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.15 Serenadni večer.
Ponedeljek, 9. 9.: 8.08 Dela starih mojstrov — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Skladbe za mladino — 9.25 Z operetnih odrov — 12.10 Brahmsovi valčki — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 14.35 Voščila — 15.40 Komorni zbor iz Celja — 17.05 Operni koncert — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Poje Rafko Irgolič — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije —
21.30	Nočni akordi — 22.10 Radi ste jih poslušali —■
23.05	Ciril Zlobec: Pesmi.
Torek, 10. 9.: 8.08 Z našimi solisti v slovanskih operah — 8.55 Radijska šola — 12.10 Iz opere „Carmen"
—	12.40 Iz kraja v kraj — 14.05 Koncert za oddih in razvedrilo — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 Iz naših studiov
—	18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.15 Poje Stane Mancini — 20.00 Radijska igra — 20.02 Z godali —
21.15	Parada popevk — 22.15 Dugoslovanska glasba.
Sreda, 11. 9.: 8.08 Vedra koncertna glasba iz treh stoletij — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Mladinski zbor „Vesna" iz Zagorja — 9.25 Zabavna glasba — 12.10 Godalni orkester Slovenske filharmonije — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Voščila — 15.40 Moški zbor »Slava Klavora" iz Maribora — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Baletna glasba — 18.45 Naš razgovor
—	20.00 Tosca, opera — 22.10 Zaplešite z nami.
četrtek, 12. 9.: 8.08 Popularen operni spored — 8.55
Radijska šola — 9.25 V planinski koči — 12.10 Iz opere „Zrinski" — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru —- 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij — 15.40 Altist-ka Bogdana Stritarjeva poje pesmi ruskih mojstrov
—	17.05 Simfonični koncert — 18.15 Glasba in turizem — 19.15 Poje Nino Robič — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer: Ob 60-letnici Miška Kranjca — 22.10 Komorno glasbeni večeri — 23.05 Shakespeare: Soneti.
Petek, 13. 9.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Glasbena pravljica — 12.10 Virtuozne klavirske skladbe Franza Liszta — 12.40 čez polja in potoke — 14.05 Melodije Georgea Gershvvina — 14.35 Voščila — 15.20 Turistični napotki — 15.40 Igrajo majh-
AVSTRIJA
Sobota, 7. J.: 16.30 Robinson Crusoe — 18.05 Od tedna do tedna — 18.25 Poročila — 18.30 Dober večer želi Heinz Conrads — 19.00 Očarljiva Jeannie — 19.45 čas v sliki — 20.00 Komentar dr. Portischa — 20.15 Poljska kri, opereta — 21.55 šport — 22.25 čas v sliki
—	22.35 Komedija.
Nedelja, 8. ».: 15.50 Nogomet Madžarska — Avstrija
—	18.00 Za otroke — 18.30 Oknar — 19.00 čas v sliki —
19.30	šport — 20.15 Modri slamnik — 21.35 Kakor so videli drugi — 22.05 čas v sliki.
Ponedeljek, 9. 9.: 18.25 Poročila — 18.30 Podoba Avstrije — 19.00 Francoski zakon — 19.45 Čas v sliki —
20.15	Solo za ONCEL — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 Šport — 22.15 Čas v sliki — 22.25 Posebej za vas.
Torek, 10. 9.: 18.25 Poročila — 18.30 Holandska in voda — 19.00 Mathias Wiemann pripoveduje — 19.45 čas v sliki — 20.15 Horizonti — 21.00 Ni oprostila za umor — 23.15 čas v sliki.
Sreda, 11. 9.: 11.00 Ni oprostila za umor — 13.15 šport — 17.00 Pavliha in gusarji — 17.35 Lassie — 18.00 šah za vse — 18.25 Poročila — 18.30 Kultura aktualno
—	19.00 Tammy — 19.45 čas v sliki — 20.15 Frank Sinatra — 21.15 Mestni pogovori.
četrtek, 12. 9.: 18.25 Poročila — 18.30 šport — 19.00 Dezernat M — 19.45 Čas v sliki — 20.00 Madame sans gene, komedija — 21.35 Čas v sliki — 21.45 Nočni studio.
Petek, 13. 9.: 11.00 Horizonti — 11.45 Sofija Loren v Rimu — 18.25 Poročila — 18.30 Podoba Avstrije — 18.50 Gotovo vas bo zanimalo — 19.00 Skok iz oblakov —
19.45	Čas v sliki — 20.00 Akti XY nerešeni — 21.50 Naša meja — 22.40 čas v sliki — 22.50 Akti XY nerešeni
—	22.55 Jazz v Evropi.
JUGOSLAVIJA
Soboia, 7. 9.: 8.35 Šolska oddaja — 18.30 Disneyev svet — 19.20 S kamero po svetu — 20.00 Dnevnik —
20.35	Zabavno glasbena oddaja — 21.35 Karavana zapravljivčkov — 22.20 Osvajalci — 23.10 Kažipot —
23.30	Poročila.
Nedelja, 8. 9.: 9.30 Dobro nedeljo voščimo — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Disneyev svet — 11.35 Film za otroke — 12.00 Nedeljska konferenca — 15.50 Nogomet Madžarska — Avstrija — 17.50 Poročila — 17.55 Folklorni festival v Kopru — 19.10 Serijski film — 20.00 Dnevnik — 20.50 Zabavno glasbena oddaja — 21.50 Športni pregled — 22.20 Dnevnik.
Ponedeljek, 9. 9.: 9.35 Šolska oddaja — 10.30 Ruščina — 14.45 Šolska oddaja — 15.50 Ruščina — 16.10 Angleščina — 16.45 Madžarski pregled — 17.00 Poročila — 17.05 Oddaja za otroke — 17.30 Poljudno znanstveni film — 17.55 Po Sloveniji — 18.25 Slovenščina —
18.30	Reportaža — 19.20 Vokalno instrumentalni solisti
—	20.00 Dnevnik — 20.35 Torinova mati, drama — 21.35-Koncert resne glasbe — 21.55 Poročila.
Torek, 10. 9.: 9.35 Šolska oddaja — 10.40 Angleščina
—	14.45 Šolska oddaja — 15.50 Angleščina — 16.40 Francoščina — 17.45 Lutkovna oddaja — 18.15 Oddajo za italijansko manjšino — 18.35 Filmski mozaik —
19.05	V središču pozornosti — 20.00 Dnevnik — 20.4(7 Celovečerni film.
Sreda, 11. 9.: 17.05 Madžarski pregled — 17.20 Poročila — 17.25 Oddaja za otroke — 17.45 Kje je, kaj je — 18.00 Pisani trak — 18.20 Združenje radovednežev — 19.05 Zabavno glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Opera — 21.35 Serijski film — 22.25 Poročila.
četrtek, 12. 9.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Nemščina
—	11.00 Angleščina — 14.45 šolska oddaja — 15.40 Nemščina — 16.40 Poročila — 16.45 Muca copatarica
—	17.00 Pionirski dnevnik — 17.30 Velesejemski biro
—	18.00 Po Sloveniji — 18.20 V narodnem ritmu — 18.45 Po sledeh napredka — 19.05 Zabavno glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Dramatiziran roman —
21.35	Glasbena oddaja — 22.00 Aktualni razgovori. Petek, 13. 9.: 9.35 šolska oddaja — 11.30 Francoščina — 14.45 šolska oddaja — 17.30 Velesejemski biro
—	17.50 Serijski film za otroke — 18.20 Mi mladi —
19.05	Človek, znanost in proizvodnja — 19.35 Portret pisatelja Franceta Bevka — 20.00 Dnevnik — 20.50 Celovečerni film.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. Tiska: Založniška in tiskarska družbo z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
ni ansambli — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19.15 Poje Lado Leskovar — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 S festivalov jazza.
PEČI
NA DRVA PREMOG OLJE
V NAJVEČJI IZBIRI
Podjunski trgovski CENTER bratje RUTARiCo
Dobrla ves-Eberndorf