Kamniški OBČAN
St. 17
Odprli motniško obvoznico
Četrtek, 24. septembra. Je bil za Moinik pa tudi za vso Tuhinjsko
dolino spet velik dan. Slavnostno so namreč odprli novo 1,2 km dolgo obvoznico na regionalni cesti nad Motnikom. V dobrih sto dneh, kar 40 dni pred rokom, so jo Zgradi)! delavci Cestnega podjetja Celje.
Številnim domačinom, ki so se tega dne /brali na vrhu klanca na obvoznici, so se pridružili predstavniki kaminske občine / županom Smolnikarjem, predstavniki Darsa, Družbe /a državne ceste, izvajalcev Cestnega podjetja Celje, krajevih skupnosti celotne doline, občinski svetniki in drugi.
/brane |e po uvodnih zvokih Mestne godbe Kamnik najprej pozdravil Ione Smolnikar, župan občine Kamnik, ki je poudaril pomen lega dogodka /a večjo varnost prometa sko/i Tuhinjsko dolino. Se po-
sebej ob povečanem prometu zaradi gradnje avtoceste prek Črnega grabna Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri uresničitvi tega projekta. Slavnostni govornik, minister za promet in zveze Anton Bcrgaucr, je med drugim dc|al, da se bo slaro-davni trg Motnik spel lahko vrnil v staro idilo, kjer si bodo tudi starci Si in otroci upali varno prečkati cc-slo. Začenja se napad na Irojanc / gradnjo več predorov in viaduktov, ki bo trajal tja do leta 2002. Zato se bo moral la čas del prometa usmeriti prek Tuhinjske doline, kar naj bi prebivalci doline / razumevanjem in nekaj potrpljenja sprejeli.
Jože Brodnik, predsednik uprave
DARS, je dejal, da se večkrat pelje
po Tuhinjski cesti v Ljubljano in da
mi ho zdaj kai hudo, kci se ne bo več peljal sko/i prijazni Motnik,
Takole so učenci motniške šole pozdravili dve pridobitvi - cesto in igrišče.
vendar upa. da bodo iznajdljivi in delovni Molničani znali tudi v prihodnje pritegniti obiskovalce v svoje okolje. Dejal je tudi, da od vlade in Državnega /bora pričakuje, da bo se
letos sprejel dopolnjeni program i/
gradnje avlocesl /a prihodnje leto.
Potem ko so minister Bcrgaucr, predsednik uprave Darsa Jože Brodnik, direktor Cestnega podjetja ( 'c-Ijc in Župan Tone Smolnikar skupaj
prerezali irak na sredi novega cestnega odseka, jc Bogomir Uršclj kot odgovorili vodja projekta v Družbi za državne ceste izročil Jožetu Brodniku uporabno dovoljenje za zgrajeni objekt.
Nekaj podatkov o molniški obvoznici
Na  1,2 km dolgi obvoznici so
zgradili 73 m dolgo pilotno steno ter
dva prcmoslilvcna objekta: belouški podvoz, dolg 25 m in Širok 8,6 m ter betonski nadvoz, dolg 24 m in Širok 5 m.
Izkopali so morah
50.000 m materiala. Položili so ()(>4() m' asfalta in 4000 m' ka-mnitih /lo/.h. Med gradnjo pa so morali prestaviti tudi 20 KV daljnovod.
Dela so se začela junija letos, izvajalo pa jih je ('estno podjetje Celje, naročnik del je bila Družba za avtoceste Republike
Slovenije, nadzor nad gradnjo pa jc opravljala Družba za državne   ceste. Vrednost
vseh opravljenih del pa je 427.5 milijona SIT
Nadaljevanje na 3. strani
Z 38. seje občinskega sveta
Zelena luč za novo mesto pod Malim gradom
Čeprav je bil predlog obvezne raz-lage 12. člena odloka o zazidalnem načrtu /.a območje k-6 I Ilok uvi scen
na predlog statutarno pravne komi
Sije na dnevni red na sami seji občinskega sveta v sredo. 30. septembra, ki jo je v prvem delu vodil predsednik Igor Pod hrežn i k. v drugem pa podpredsednik Tone Hočevar, bi sodeč po zagretosti svetnikov za to vprašanje kmalu postal osrednja zadeva te seje. lo jc bilo seveda razumljivo, sai je projeki (juto
Ljanskega Zli,, ki predvideva poleg Poslovnih prostorov ludi gradnjo Stanovanj, že nekaj mesecev buril kamniške duhove. Zalo so nekateri napovedovali, da v sedanjem predvolilnem času 0 tem nima smisla odpirati razprave v občinskem svetu, ker predlog razlage, da jc na tem območju moč gradili tudi stanovanja, ni »prišel skozi«. Toda zgodilo sc jc prav nasprotno. Prav vse svetniške skupine so predlog obvezne razlage, ki jo je obrazložil Stane
Zamik, predsednik statutarnoprav-ne komisije, in ki pravi, da je »v okviru namembnosti, ki jo omogoča 12. člen odloka o zazidalnem načrtu Za območje K-ti lllok. podprle
Poleg dejavnosti, naštetih v S. členu, sia koi enakovredni dejavno-
sli mogoči tudi stanovanjska ter
vzgojnovarstvena dejavnost«. < eprav
so svetniki opozarjali na nekatera se
odprta vprašanja, koi je prometna povezava tega kompleksa s severnim
in južnim delom mesta ob Kamniški Bistrici, uskladitev z zazidalnim načrtom Alprem, višino gabaritov, da ne bi zaslinili pogleda na Mali grad, povezavo s Sutno, sodelovanje krajevne skupnosti in podobno. Svetniki SDS so imeli v tem smislu pripravljenih nekaj predlogov dodatnih sklepov, vendar jim jih ni uspelo pravočasno predstaviti v razpravi. Besedilo obvezne razlage so sprejeli soglasno.
Sicer pa jc dnevni red druge občinske seje po počitnicah obsegal
skupaj 14 zadev, Bojan Mlakar je namreč v imenu predlagatelja umaknil predlog programa ravnanja z odpadki v občini Kamnik in predlog sklepa o določitvi cen ravnanja z odpadki. Predloga Rudija Meršaka. liaj bi na dnevni red uvrstili ludi osnutek odloka o davku na premoženje, ki naj bi ga podprl tudi nadzorni svei
družbe VI' Zaklad narave, svetniki
niso sprejeli.
Po dokaj vroči razpravi, potem ko so sc svetniki že četrtič lotili zaključnega računa občinskega proračuna za leto 1997, so ludi ta akt končno sprejeli. Milan VVindschnurer, ki ni bil zadovoljen / dodatnimi pojasnili načelnika oddelka za gospodarske dejavnosti finance in Alojza Ko-larja in predsednika nadzornega odbora Janeza Jegliča, je že pri obravnavi dnevnega reda predlagal, naj bi obravnavo preložili na naslednjo sejo, vendar svetniki predloga niso sprejeli.
Nadaljevanje na 3. strani
Leto XXXVII
Kamnik. 8. oktobra 1998
Prometni minister Kergauer je s pomočjo Brodnika (I)AKS) in Zupana Smolnikarja prerezal tribarvni trak na sredi obvoznice.
Ob tednu otroka
OTROCI IN TELEVIZOR
V Ameriki - kje pa drugje - so ugotovili, da je otrok, preden /.apusli osnovno šolo, priča več kot 8.0(10 umorom na televiziji in da otroci po vprečno |<icsedijo pred ekranom od tri do štiri ure. Starši so to pa po vsod po svelu - nad televizijo in nasiljem ogorčeni, vendar pa jirn lelevizij-ci vračajo udarec, češ da milijoni in milijoni puSk pričajo o ameriški nasilnosti, kije ni povzročila televizija, in da morajo starši otrokom omejiti čas gledanja televizije.
Sicer je v Sloveniji najbrž veliko, veliko manj pušk in oslale oborožitve med prebivalci, vendar pa je pretiran čas gledanja televizije podoben problem kot kje drugje po svetu. Prav tako je močan tudi vpliv drugih medijev, zalo je slovenska Zveza prijateljev mladine Slovenije za letošnji teden olroka izbrala temo otrok in mediji.
Prevladujoč medij je zagotovo televizija, zato se je homo v tem članku prav posebej lotili. Gledanje v ekran otroke pasivizira in jim jemlje otroskost, hitro menjavajoči sc prizori in nasilne scene vanj vnašajo nemir in napetost
Nadaljevanje na S. strani
Naslednja, I H. številka Kamniškega občana bo izšla v
petek, 2.?. oktobra. Prispevke oddajte najkasneje do srede, 14. oktobra. To je tudi rok oddaje volilno propagandnih
sporočil Zahvale in druge oglase pa sprejemamo do torka, 20. oktobra.
Pogovarjali smo se na Območni obrtni zbornici Kamnik
Rast obrti in podjetništva tudi v naši občini
Občina Kamnik, ki je med večjimi slovenskimi občinami, se lahko pohvali ne le s priznanii za lepo urejen kraj, s tradicionalnimi kullumo-zgodovinskimi prireditvami, /kič pu spada ludi med razvitejše občine naše drŽave, saj imamo iwk 7HI)podjetij, predvsem malih, in 950 obrtnik ov oziroma samostojnih podjetnik nt. Prt zasebnik iti /< st upa/ z nosilci dejuvnosti zaposlenih blizu 1700 ljudi, v podjetjih pa skoraj 701H), od tegu 5700 v gospodarstvu in IM)0 v negospodarstvu. V občini imamo 260 registriranih kmetov. V strukturi obrtniških in podjetniških dejavnosti prevladujejo storitve s skoraj polovičnim deleZem, sledi proizvodnja, uvtoprevozništ-vo, gostinstvo, trgovina in drugo.
Živimo v času velikih gospodarskih, družbenih in poslovnih sprememb, ki narekujejo skrajno dosledno, Irdno. inovativno in prilagodljivo poslovanje za dolgoročni poslovni uspeh. Ob preslrukluri-runjti našega gospodarstva je čmili vedno slabšo zaposlenost v javnem, družbenem sektorju, zlasti industriji, kur pa posledično spodbuja razvoj obrti in zasebnega podjetništva. Ker je v zadnjih letih tako kot v večini slovenskih občin čutiti poleg vedno novih gospodursk ih druZb tudi precejšen porast števila registriranih obrtnikov in sumoslojnih podjetnikov, smo se oglušili na Območni obrtni zbornici Kamnik, Instituciji, ki pod svojim okriljem dni -.,/. In povezuje obrtnike in samostojne podjetnike naše občine. Za nekaj informacij smo zaprosili predsednika OOZ Kamnik Vinku Polaka in sekreturko Romano Podpečan. Ker pa so pred vrati tudi lokalne volitve v organe upravljanju, je bil čas ravno pravšnji za pregled dela, sedanji' situacije in načrtov za prihodnje
Obrtniki so se na Kamniškem začeli povezovati že daljnega leta 1975. ko je bilo ustanovljeno Združenje obrtnikov Kamnik. Začeli so praktično iz nič, dokler jim ni bila dodeljena pravica uporabe bivSe železniške postaje, katero so z veliko truda in prostovoljnimi urami dela skrbno obnovili. Še danes najdemo lam na Kolodvorski ulici 4 njihove, za današnje razmere skromne prostore. Obrtniki so v vseh teh letih dosegli tudi s pomočjo združenja pieceišen napredek tako glede kvalilele izdelkov kot tudi na Strokovnem področju in kai nekaj med njuni sc jih danes lahko pohvali z uspešno prodajo in izvozom na tuja tržišča.
Nadaljevanje na 4. strani
Vinko Polak, dosedunji predsednik Obmotne obrtne zbornice Kumnik in dimnikar, se odpravi tudi nu višje ležeče polozuje - čistit dimnike na strehe koč Velike planine.
509^0
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila
Poetop do naše trgovine je nemoten
SUPER PONUDBA!
Obiščite nas in preverite super pogoje nakupa! m
(velja za omejeno količino vozil na zalogi)
SEAT Toledo ABSolute
(ABS, klima, 2 zračni blazini)
SEAT Cordoba in Cordoba Vario
(2 zračni blazini in servo volan)
PORSCHE
LJ U B LJ ANA
JABOLK, HRUŠK, KROMPIRJA, ČESNA, ČEBULE IN OZIMNICO ETA
Sadna drevesnica, Ekslerjeva 8, KAMNIK, tel. 813-352 Vsak dan od 8. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure.
Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. in ob sobotah od 8. do 13. ure
SEAT center Trzin,
Ljubljanska 3a, Trzin, tel.: 061/716-262
UVODNIK
Iz tovarne KIK
Andrej Skodlar, direkor komunalnega podjetja, o naši pitni vodi
ao z \
a nn
Kot urednica se malokrat oglasim. Se manjkrat s kakšnim uvodnikom. Vendar pa je ta teden teden otroka, naslednji mesec pa je mesec volitev in to se mi zdi v redu. Namreč ta kombinacija volitev in otrok, saj so laliko tisti, ki se želijo biti izvoljeni, vprašajo, kaj lahko za otroke in mladostnike naredi lokalna ohlasl. Razen da jih pozabi. Ali pa kdaj pa kdaj z veseljem dela. Letošnja tema je otrok in mediji. Vpliv množičnih medije tako razsežen. da mu podlegamo tudi kritično nastrojeni odrasli, bolj pa tisti, ki hočejo in morajo bili trendovski. In najbrž so načini, ako v domačem mestu otroku ponuditi še kaj drugega kot posedanje pred televizorjem. Mediji mnogokrat premagajo starševske fizične in psihične vzgojne napore, celo prave in pozitivne, kaj šele tiste, ki ne zadostijo otrokovim čustvenim in vsem drugim potrebam. Zlasti otroke mnogi mediji tudi psihično zlorabljajo - sicer tudi odrasle, ampak ti so pač precej neumni, da se pustijo zlorabljati in zavajali vplivom množičnih občil in da niso razvili lastnega kritičnega odnosa do vsega, kar vidijo, slišijo preberejo (tudi to včasih). Otroci pa hi lahko marsikaj dntgače dojeli postali drugačni odrasli, če bi imeli lepše in boljše otroštvo in če ne hi bili izpostavljeni perfidnim pritisk um in zlorabam, Prva psihična zloraba naših otrok je zame propagiranje in komercializacija različnih izdelkov z vsiljevanjem sporočila, da smo nekoliko manjvredni ali v najbolj-■em primeru vsaj staromodni, če nimamo tega ali onega izdelka. Biti v vndu je biti boljše kot hiti dober, imeti je bolj pomembno kot biti. S tem povezano vsilje\'anje stereotipov lepote in zunanje podobe. Zloraba je tudi iljevanje škodljivih spolnih stereotipov. Vrhunec tega poneumljanja so te-novele v stilu Esmeralde, ki ženskam sporočajo, da je prav v imenu Iju-■zni moškim dopuščati mačistično, šovinistično, seksistično ali slabo ve-'ciijc in da je ženska popolna le, kadar fe par moškemu, kadar je /></-ivna in podrejena. Zloraba je prikazovanje sveta kot prostora, kjer se da TcZivcti le z močnimi pestmi in dobrim orožjem, kjer je koga pihniti ta-i preprosto, kol kupiti časopis v troj tki, kjer je nasilje običajen način sevanja konfliktov. Na drugi strani pa nam kažejo idealizirane druži-c, v katerih skorajda ni problemov, če pa so te, so rešljivi le z eno samo njazno besedo. Zloraba je tudi izkrivljanje dejstev, vsiljevanje le enega ladela resničnosti ene resnice in podobno. (Mimogrede: v enem od naj-()// branih tednikov sta predstavljena sloveča oče in sin, ki sta zakuha-d afero z maturo - torej moraš biti lump, da dobiš eminenlen prostor v minentni reviji?)
Seveda je čisto res, da je vzgoja domena staršev, vendar pa lahko lo-alna skupnost naredi marsikaj dobrega za tiste, ki bodo čez mnogo let •revzeli vajeti v svoje roke in krojili usodo svojega kraja. Najprej naj mladim družinam omogoči, da ne bodo imeli težav pri vključitvi otrok v vrtec, saj mnogi starši nimajo na razpolago starih staršev, da bi pazili otroke. Težko sije predstavljati stresno situacijo mlade mamice, ko ne ve kam z otrokom po preteku porodniške. 1 Kamniku in gosto naseljenih okoljih ni pravega otroškega igrišča, na katerem bi se malčki varno igrali in razgibali. V taksnih okoljih torej ni možnosti za zdrav način življenja, za jizicno udejstvovanje in primeno druženje z drugimi otroki. Druga okoliška mesta imajo tudi večje javne športne površine m celo skej-lerske parke za večje otroke, kamniškim pa preostaja druženje na ulici, v športnem smislu pa včlanitev v kakšen soporini klub in pehanje za dobrimi dosežku Ampak vsi vendarle niso dobri športniku pa čeprav radi igrajo nogomet ali košarko ali celo skejlajo. V pozitivne učinke zdrave telesne dejavnosti menda nilue ne dvomi! Tistim, ki niso le zdravi, ampak celo pametni in še nadarjeni, bi veliko pomenil poseben sklad za stipendiranje nadarjenih dijakov in studenim: ki niso iz premožnih družin. Izobraženi in sposobni ljudje so osnovni pogoj, da bo naši občini šlo dobro. Tiste tovarne, ki se še držijo nad vodo, bi lahko razpisale nagradne teme za raziskovalne naloge. Tako hi lahko zdravi in pametni dijaki in študentje razvijali svojo ustvarjalnost, samostojnost in kritičnost ob tem, da bi imeli možnost pridobiti denarno nagrado. Da ne govorim o kinu, ki bi namesto pasivnega in nekritičnega gledanja televizije omogočal selektivno gledanje filmov, in o kulturnem domu, v katerem bi bil prostor tudi za vodene interesne dejavosti. In ne navsezadnje: podpiranje delujočih klubov in društev z mladimi člani s proračunskimi sredstvi ima prav tako daljnosežne pozitivne razsežnosti
Tako lahko občina svojim najmlajšim in mladim občanom omogoči, da sc izmaknejo slabemu vplivu množičnih medijev, da se bodo dobro počutili v svojem domačem okolju. Morda celo tako dobro, da bodo poleni, ko bomo mi že stari, dobri župani, direktorji, uredniki, učitelji, vzgojite-///...
Breda Podbreinik Vukmir
Poslanec Maks Lavrinc o lokalni samoupravi
Zupan bo vodil občinski svet
Kupce poučijo o pravilni Pijemo dobro vodo uporabi zabavne pirotehnike
Pred dnevi je državni zbor spre-icl zakon o lokalni samoupravi, po kalen občinski svel ne ho već imel predsednika. paC pa ga bo skliceval. Podil in predstavljal kar župan, ki pa ne bo imel pravice glasovanja. Občina ho imela tudi najmanj enega podžupana, ki ga bo na predlog župana izmed svetnikov izvolil občinski svet. Kakšni so bili razlogi /a tako odločitev v DZ. smo povprašali poslanca Maksa Lavrin-ca.
»Većina sporov v preteklosti je izhajala iz tega. ker sc župan in predsednik občinskega sveta nista pobrala'.« jc dejal Lavrinc in pojasnil, da je pristojna slu/ba za lokalno samoupravo predlagala, da bi na nek način presegli taksne nesporazume.
»Upoštevati jc treba, da jc Zupan tisti, ki ima tudi z neposredno izvolitvijo več pooblastil. Stranke pa imajo tu zelo malo vpliva. Cc jc nekdo res kavcije in korenina obenem, zmaga na volitvah in ima več možnosti vplivati na gospodarjenje v občini.
V naši poslanski skupini smo bili mnenja, naj bodo župani, Ce to želijo, profesionalci ali pa ne. Seveda
za mestne občine tu sploh ni dileme, /av/eli smo se tudi za to, da župani ne bi bili poslanci. S tem bi sledili usmeritvam Sveta Evrope, naj se funkcije ne kopičijo. V nekaterih državah so to že poskušali, vendar manjše stranke nimajo dovolj ljudi, da bi se s svojimi kandidati pojavljale pri vseh funkcijah.«
Glede teženj po vse večjem številu občin, ne glede na zakonske kriterije, pa je Lavrinc mnenja, da sedaj nekega sistema ni več. ker je prevladalo mnenje, da če imaš samostojno občino, i mas možnost priti do več državnega denarja. »V pogojih tržnega gospodarstva bi bil vsak neumen, ki za tO nc bi prijel. Ljudje so izračunali, da jc bila vsota tistega, kar so dobili od države, tam. kjer so se delili, večja kot pa lam. kjer so ostali skupaj, /elo zgovoren jc primer v občini Domžale. Scle z zakonom o Financiranju občin sc stvari popravljajo. Zato so nekateri tako vpili proti spremembam. Vendar je to edino pošteno, ker so tu merila. Ta naj bi ohranjala občine lake. kol so. ali pa se bodo nekatere celo morale povečati,« pravi Maks Lavrinc.
(fs)
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Hislriea. d.o.o.. Kamnik. Ljubljanska Va. direktorica Saša Mejač. dipl. ckon. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica prof. Breda P*xlbrc/nik-Vukmir. Tehnični urednik F-ranci Vidie. Na podlagi zakona o Pl) in mnenj;) Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere sc plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Cilavni trg 24 (občina), tel/fax: 8.11-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o, 50I40-60.V5.1X72. Rokopisov in fotograf) nc vračamo tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana.
Obzidje smodnišnice je bilo vedno meja skrivnosti za mnoge Kaniniča-ne. Še vedno vsak dan ob 9. uri slišimo eksplozijo in še vedno ljudje govorijo o tem. kaj bi bilo, čc bi tovarno pognalo v zrak. Kakorkoli že -kadar pa občudujemo ognjemete in uživamo v nenavadnih svetlobnih učinkih, vemo, da jc tudi to barutan-ska zadeva. Kar pa sploh ni enostavno in fantje imajo vse učinke te vnaprej premišljene.
Tradicija, dolga 146 let
Vendar pa ima tovarna najdaljšo tradicijo v Kamniku, lahko bi celo i c- kij. da je med najstarejšimi slovenskimi tovarnami. Nekoč purflfabri-ka. poleni Barutana in zdaj Kemijska industrija Kamnik obstaja že 146 let in daje kruh približno 400 zaposlenim in njihovim družinam, (ic-neralni direktor družbe Matija Bogdan Cerar, dipl. inž... pravi, da jc najtežja lela, lo je bila i/guba jugoslovanskega trga, že preživela in da danes v novi, spremenjeni obliki lastništva, vsako leto bolje posluje. Težave ji, kot vsej slovenski industriji, povzroča neugodna makroekonomska politika, saj bi v normalnih pogojih sc veliko bolje poslovala. Ampak tudi tradicija nekaj pomeni - v pozitivnem ah negativnem smislu. Direktor Ccrar meni, da jc pozitivna dediščina ime. zaščitna znamka, ki jc znana po svetu. Zaviralno pa deluje takrat, kadar se marsikaj dogaja prepočasi: »Vendar pa sc v zadnjem času odvijajo stvari, ki so bile včasih še neverjetne, Odprli smo se okolici in svetu, saj jc bila prej tovarna tabu tema in skrivnost.« Zaradi posebne proizvodnje in dela z. nevarnimi snovmi je za tovarno potrebno posebno Sobi vanje z mestom in premišljeno reševanje ekoloških problemov: »Trudimo sc v tej smeri in rešujemo zadeve tako. da smo za Kamnik in okolico ekološko in varnostno čim manj ogrožujoči. Tudi zato, smo se odločili za prodajo proizvodnje aluminija. S lem denarjem izboljšujemo proizvodnjo novih modernih razstreliv, ki so bistveno manj nevarna tako v proizvodnji kot v surovinah.« Pravi tudi, da sc zaveda pogostih teženj po zaprtju tovarne, ki so ponavljajoče, vendar pa jih zaradi polreb ministrstva za obrambo vežejo dolgoročne pogodbe. Potrebni pa so ludi zato. ker bi brez njih ob-slal velik del druge proizvodnje: na primer gradnja avtocest, rudniki, kamnolomi. Tipičen primer zastojev bi bil čas embarga za vse države bivše Jugoslavije, če ne bi bilo KIK-a.
In bodočnost?
Sicer pa meni. da so se v KIS zgodile velike spremembe - primer je /c omenjena prodaja proizvodnje aluminija in ustanovitev nove firme Ka-mnik-Schlenk. Ocenjuje tudi. da je KIK še vedno najbolj pomembna firma /a proizvodnjo razstreliv v jugovzhodnem delu Evrope, kar pa se tiče črnega smodnika, pričakujejo, da bodo prvi v Evropi. V tem vidijo tudi svojo bodočnost. Na tem področju se širi tudi branžno združevanje
firm za proizvodnjo razstrelivnih materialov, tako da bodo te firme
sposobne trgu ponudili kompletno
vse.
Poslovni rezultati podjetja so boljši, v zadnjih dveh letih pa imajo ob koncu leta tudi dobiček.
Za vesela in ognjevita praznova-
nja - z. nasvetom za pravilno upora bo
Ker se bližajo decembrski prazniki z Miklavžem, božičnem in novim letom, sc na to pripravljajo z. zabavno pirotehniko, ki popestri praznovanja: »Ze lani smo kot edini po posameznih trgovinah poučevali kupce o uporabi zabavne pirotehnike. Da smo na pravi poti, smo prejšnji teden videli na proslavi 50-lclnicc podjetja VVcco International, ki nam jc 950 gostom iz. celega sveta ob Rcnnu pri Bonnu priredila veličasten polurni ognjemet. V naši prodajalni pred tovarno bo moč dobiti tO pi rotehniko, zdaj bo izbor največji, hkrati pa bodo naši strokovnjaki kupce seznanili z navodili za upora-
Sv. Barbara, zavetnica rudarjev in proizvodnje razstreliva.
bo, da bo v decembrskih dneh veliki), vendar varnega veselja,« pravi gospod Ccrar. Torej previdno pri takšnih ognjenih zabavah, zlasti lo velja za tiste, ki so bolj ognjeviti Seveda nas jc zanimalo tudi to, če si direktor svoje zabave popestri s pirotehničnimi zadevami in če se sploh rad igra z. ognjem. »Sem navdušen pirotehničar in ob praznikih prijateljev rad priredim ognjemet. Pred leti, ko sem stanoval še v Kamniku na Klav-čičevi. mi je pri oknu žvižgavec namesto ven poletel nazaj v kuhinjo. Cela družina je morala pod mizo. žvižgavec pa jc počrnil kuhinjski strop Zato žena ni preveč navdušena nad mojim pirotehničnim veseljem,« jc povedal gospod Cerar.
V vhodni avli upravne stavbe prenovljen kip svete Barbare
Ce pa smo že zaceli s poudarkom na tradiciji, naj ta zapis tudi tako končamo. Kamničani smo se z zgodovino tovarne lahko srečali na razstavi v razstavišču Veronika, kar se je porodilo zaradi prijateljskih stikov z avstrijskim mestom Trofaich, kjer jc prav tako delovala smodnisnica. Obnovili so tudi ponovno najdeni kip svele Barbare, ki zdaj krasi vhodno avlo upravne stavbe. Zaščitniea rudarjev in proizvodnje razstreliv jc bila najprej predvidena za kapelico, ki naj bi stala ob parku pred tovarno, vendar pa postavitev ni bila mogoča zaradi prostorske ureditve, zato zdaj Baru tance varuje bolj od blizu. Pa bo od zgoraj samo sveta Barbara varovala delavce'.' Direktor družbe Malija Cerar zatrjuje, da bodo delavec poleg svete Barbare varovali tudi -dobri poslovni rezultati.
BREDA PODBREŽNIK VUKMIR
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA KOMENDA Glavarjeva 104, 1218 Komenda
Številka: 00601-2/98 Datum: 1. 10. 1998
Na podlagi 41. in 78. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Komenda
ODLOČBO
O DOLOČITVI VOLIŠČA IN OBMOČJA VOLIŠČA
za predčasno glasovanje državljanov na volitvah župana in članov občinskega sveta dne 22. novembra 1998 v Občini Komenda
I.
VOLIŠČE št 997 bo v prostorih Društva upokojencev, Komenda za volilce občine Komenda
II.
Predčasno glasovanje bo v torek, dne 17. 11. 1998, sredo, dne 18 11 1998 in četrtek, dne 19. 11. 1998, od 9. do 17. ure.
Stanislava Avbelj PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE
V začetku septembra so naše občane, ki pijejo vodo iz kamniškega vodovoda, ki je doslej veljala za eno najčistejših pitnih vod v Sloveniji, vznemirili zapisi v naših osrednjih dnevnikih o onesnaženosti reke Kamniške Bistrice.
Bistrica še na izviru ni čisla, Bistrica ni vee Bistra in podobni naslovi so opozarjali na rezultate mikrobioloških analiz, ki so jih s sodelovanjem laboratorija Centralne čistilne naprave Domžale Kamnik naredili mladi raziskovalci z letošnjega mednarodnega ekološkega lahora Bistrica 9 H v Domžalah. Po teh rezultatih nuj bi bila Kamniška Bistrica že pri izviru tako onesnažena, da ni ptimema za pilje. V njej so namreč odkrili bakterijo lischc-richia coli, ki jo ponavadi najdejo v fekalijah, preveliko pa je bilo tudi število aerobnih bakterij.
Ker je nekaj kilometrov nižje od izvira kamniško vodovodno zajetje Iver-je, iz katerega se napaja velik del nase občine, in ce le vode ne hi klorirali, obstoja celo nevarnost, so zapisali časniki, da pride do množične zastrupitve, kakršno so imeli pred leti v Komendi, kjer dobivaju pttno vodo iz krvav-skega vodovoda.
V zvezi s temi opozorili smo prosili za pojasnilo o slanju nase pitne vode Andreja Skodla/ju, direktorja Komunalnega podjetja Kamnik in podžupana naše občine. Povedal je, daje bil nad objavljenimi rezultati litdi sum presenečen, saj v I H. letih obstoju zajetja na Iverju, ki trenutno z 90 litri vode na sekundo (njegova zmogljivost pa je 201) Usek.) napaja kamniško vodovodni) omrežje, votla se nikoli ni bila oporečna za pitje. In tudi danes ni.
Pokazal nam je zadnje analize vzorcev vode, kijih redno mesečno jemlje na zajetju po zakonu pooblaščeni sanitarni laboratorij Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. Redno pa analizirajo tudi vzorec vode v visoki coni (Novi trg, Petrovo), v Omrežju na Poljanah, v Podgorju in v Tunjicah.
Iz poročil omenjenega zavoda o analizah odvzetih vzorcev 4. avgusta in H. septembra letos je razvidno, daje bila pitna voda lako na zajetju kol na vseh navedenih mestih v omrežju za pitje neoporečna. I 100 milililrih odvzete vode ni bilo najdene nobene te omenjene bakterije l.schcrichia coli MPN in nobenih drugih kolijormnih bakterij. No koncu izvidov poje zapisano: »Clede na obseg preiskave po določilih Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. lisi RS si. 46197, si. 52/97 in si. 54I9H) vzorec ustreza mikrobiološkim zahtevam. Vodja laboratorija ApolorUJa Premrou, mag. jamu, speč. mikrohilog«. Podobno neoporečnost vode kaze tudi izvid kemijske anali: i\
kt ga je podpisal vodja laboratorija Igor Ekar, <lij>l. ing., speč. san. kem.
Kaj lahko rečemo na koncu? Čeprav smo lahko zadovoljni z ugotovljenimi rezultati, nas lo ne bi smelo uspavati, da ne bi resno vzeli slehernega opozorila, ki vsaj nakazuje možnost poslabšanja kakovosti doslej neoporečne pitne vode izpod kamniških planin. Zato bi kazalo poostrili nadzor nad ravnanjem s fekalijami pri vseh gostiščih in drugih objektih nad zajetjem. Še posebej pa je vredno pozornosti zagotovitev varnega transporta in uporabe najinih derivatov za kurivo in pogon diesel motorjev na vlečnicah, ekološko varno ravnanje s starimi akumulatorji in podobno.
Pitna voda je predragocena, da bi si lahko privoščili kakršno koli malomarnost pri ohranjanju njene čistosti. F. S.
Na podlagi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list Republike Slovenije, št. 46/92 in 20/98) izdaja Upravna enota Kamnik
RAZGLAS
o razgrnitvi volilnih imenikov za volišča v občini Kamnik in občini Komenda za
REDNE VOLITVE ČLANOV OBČINSKIH SVETOV IN ŽUPANOV, KI BODO 22. 11. 199a
1. Volilni imeniki se razgrnejo na sedežu Upravne enote Kamnik, Oddelku za upravne notranje zadeve (soba 1 C) do 16. 11. 1998.
2. Državljani imajo pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravke v primerih:
- da sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem Ima pravico glasovati;
- če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine oz. tega volišča;
- če je vpisana oseba, ki je umrla;
- če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
3. Popravek volilnega imenika lahko zahteva državljan ustno ali pisno na zapisnik pri Upravni enoti Kamnik, Oddelku za upravne notranje zadeve (soba 1 C).
UPRAVNA ENOTA KAMNIK
OBČINSKA VOULNA KOMISIJA KOMENDA Glavarjeva 104, 1218 Komenda
Številka: 00601-2/98 Datum: 1. 10. 1998
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) in 9. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list RS, št. 46/92 in 20/98 -odločba US) izdaja Občinska volilna komisija Komenda
ODLOČBO
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za glasovanje državljanov na volitvah župana in članov občinskega sveta, v nedeljo, 22 novembra 1998, v Občini Komenda
VOULNA ENOTA 1
VOLIŠČE št 1/1: prostori Društva upokojencev. Glavarjeva 104, Komenda za volilce naselij: Gmajnica, Gora pri Komendi, Mlaka, Podboršt pri Komendi, Komendska Dobrava, Breg pri Komendi, Potok pri Komendi, Nasovče, Klanec in Komenda: Kranjska pot, Remiceva pot, Zajčeva cesta, Glavarjeva, Krekova, Čebuljeva, Urhova, Jezerškova, Zadružna in Sadarjeva.
VOLIŠČE št 1/2: Gasilski dom Križ za volilce naselja: Križ VOLILNA ENOTA 2
VOLIŠČE št 2/1: prostori Osnovne šole Moste za volilce naselij: Moste, Žeje pri Komendi in Suhadole
Stanislava Avbelj PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE
Kamniški OBČAN
ŽUPAN - OBČINSKI SVET
8. oktobra 1998
3
Z 38. seje občinskega sveta
Zelena luč za novo mesto pod Malim gradom
Nadaljevanje s 1. strani
Medtem ko je VVindschnurcr očital Zupanu tudi domnevno nezakonito ravnanje Z občinskim denarjem, med drugim naj bi se prihodki in odhodki »strigli« za okrog 50 milijonov SIT, pa po besedah Janeza Jegliča nadzorni odbor ni
ugotovil nobenih nezakonitih dejanj. Zupan Smolnikar pa je ponovil, naj tisti, ki meni, da so bila storjena kaka kazniva dejanja, sproži pobudo za ovadbo. V razpravi je bilo slišati tudi mnenje, da je ta razprava ze v stilu predvolilne kampanje.
Takoj za tem pa so svetniki brez posebne razprave sprejeli odlok o
področju varstva okolja v naši občini, sprejeli.
Precejšen odmev med svetniki je doživel tudi predlog programa celostnega razvoja podeželja in vasi (( RPOV) za območje vasi Potok. Vaseno. Ilruševka, Podbreg, Ravne in Prapročc v Tuhinju, ki ga je pripravila Zarja Kovis. d. o. o. iz Kamnika.
(RPOV naj bo v pomoč prebivalcem hribovitih območij
Program predvideva ureditve cest, kanalizacije, turističnih objektov, melioracije kmetijskih zemljišč, ureditev vodotokov ter prenovo in zaščito nekaterih starih kašč. kozolcev, kovačije in nekaterih drugih ct-
/akaj me slikaš, saj ne bom kandidiral za župana, je menil Jotko Romšak (SIS), kije bil tudi tokrat med najbolj zgovornimi svetniki. Čeprav gaje nekoliko motil tudi mobitel...
delnem povračilu stroškov volilne kampanje organizatorjem oziroma kandidatom za volitve župana in list kandidatov za volitve članov občinskega sveta Občine Kamnik.
Občinski svetniki so v skladu z zakonom spremenili tudi odlok o določitvi območij krajevnih skupnoti in volitvah v svete KS v občini Kamnik. Po tem odloku bodo sveti KS, v skladu z. željami sedanjih svetov KS šteli od 7 do II članov.
Potem ko je načelnik Bojan Mlakar obrazložil predlog strategije varstva okolja v občini Kamnik in povzel vsebino javne razprave o leni dokumentu, so svetniki, čeprav z
določenimi pripombami, dokument, ki bo p(xllaga za nadaljnje akcije na
nološko zanimivih objektov na u in
območju.
Odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem sicer m sprejel nobenega stališča k temu dokumentu, vcndai se |e po besedah Jožice ŠuStar v razpravi zavzemal, da se v ta program vključi celotna Tuhinjska dolina. V razpravi na seji sveta pa je bilo slišali različna mnenja, oil lega. da je preobsežen in da bo konzerviral celo Tuhinjsko dolino, ob tem pa se Bu-dnarjeve hiše ne moremo zavarovati, do tega. da je projekt pomemben za razvoj zlasti hribovitih območij in da ga ne kaže širili, drugače iz vsega skupaj ne bo nič. Jože Romšak je dejal, da se ne bi pro-
Sredt septembra je župan občine Kamnik Tone Smolnikar sprejel skupino iz Šentilja, kije oh ustavitvi gondole na Veliko planino dolge ure preživljala v negotovosti Ob tej priložnosti so se zahvalili za nesebično pomot sprevodniku Petru Ambrožu, predsedniku GRS Janezu Podjedu in alpinistu Marku Prezlju. Po sprejemu so odšli na Veliko planino, kjer so preživeli dva prijetna dneva. (Foto I. Kokalj)
POSLOVNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
vas obvešča o JAVNIH RAZPISIH:
- za sofinanciranje promocije malega gospodarstva v letu 1998 (Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem)
Razpis je objavljen v Ur. listu RS, št. 64-65/98. Razpisna dokumentacija je na voljo v Poslovno informacijskem centru občine Kamnik, Glavni trg 23. Razpis traja do 31. 10. 1998
- za dodelitev posojil in sofinanciranje obresti iz sredstev občinskega proračuna za leto 1998 za pospeševanje razvoja malega gospodarstva Razpis je objavljen v Kamniškem občanu št. 16 - 24. 9. 1998. Razpisna dokumentacija je na voljo na OBČINI KAMNIK, Glavni trg 24, in v Poslovno informacijskem centru občine Kamnik, Glavni trg 23.
Razpis traja do 26. 10. 1998
Informacije: OBČINA KAMNIK - Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, tel. 818-107, PIC Občine Kamnik, tel. 817-443.
jeki spremenil iz (RPOV v TRKOV. Na vprašanje o izdelovalcu in izvajalcu je načelnik Alojz Kolar, ki jc tudi vodja projektnega sveta, odgovoril, da jc bila Zarja Kovis izbrana izmed treh ponudnikov kot najugodnejša. Izdelava projekta pa je stala 2.8 milijona SIT. V prepričanju, da sc bo prek tega projekta v Tuhinjsko dolino nateklo vsaj nekaj državnih tolarjev, so nato svetniki program sprejeli. Romšakov predlog, naj bi podoben program pripravili tudi za dolino Kamniške Bi-sincc in Črne, pa ni dobil zadosti glasov.
Precejšen del skoraj devet ur trajajoče seje so svetniki namenili tudi spremembam odloka o ustanovitvi javnih vzgojnoizobražcvalnih zavodov. OŠ Šmartno v Tuhinju, OŠ Toma Brejca, OŠ I rana Albrehta, OŠ Stra-
Volitve in imenovanja
Na predlog, komisije /a volil vc in imenovanja je občinski svet v občinski volilni komisiji razrešil predsednika Janeza Novaka, namestnika člana Ladislava Holcarja in člana Gregorja Koneilja.
'V občinsko volilno komisijo pa je svet imenoval za predsednico Nino Kodra Balantič, za namestnika člana Milana VVinds-ehnurerja in za dana Andreja Doviča.
nje, OŠ Marije Vere in OŠ Komenda MOBte, Pri tem je slo v bistvu za
predlagano spremembo nekaterih šolskih okolišev. Po obrazložitvi načelnika oddelka za družbene dejavnosti Antona Kamina je treba v skbkdu z. vladnimi uredbami na podlagi Zakona o financiranju vzgoje m izobraževanja uskladili šolske okoliše in jih hkrati racionalno preoblikovali lako, da se najbolj izrabi zmogljivost obstoječih osnovih šol. V ta namen naj hi sedanji šolski okoliš OŠ Frana Albrehta spremenili tako, da bi območje sedanje po-druZničkc šole Mekinje priključili OŠ Stranje, učenci iz I robclncga pri Palovčah in Velike lasne pa naj bi se namesto v OŠ Šmartno vključili v OŠ Frana Albrehta.
Tak predlog pa jc naletel na zelo ostro kritiko med svetniki, zlasti z območja Mekinj. Jožko Romšak jc na primet elejal. cla sc vračamo s leni. ko naj bi mekiniski ot-rod hodili v stranjsko šolo za sto let nazaj Milan \\ indselimirer pa je napovedal ostci protest krajanov (prebral je njihovo pismo), če seno lo zgodilo. Nekaj svetnikov (Pcrčič, Rcpansck) pa sc je zavzelo za to. naj bi najprej preučili po-Ircbe. ki jih narekuje devetletna šola, razmišljali o povečanju zmogljivosti šol v Kamniku, kamor spadalo tudi Mekinje itd.), šele nalo naj bi sc lotili za občane tako občutljivega spreminjanja šolskih okolišev. Ko so nato glasovali o predlaganem osnutku odloka, jc la dobil glasove samo štirih svetnikov, /alo ni bil sprejel. Svetniki so nalo zadolžili oddelek za družbene dejavnosti, naj pied spremembo odloka o javnih zavodih pripravi program investicij v dodatne zmogljivosti osnovnih Sol.
K osnutku odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Kamnik svetniki niso imeli bistvenih pripomb. Pohvalili in sprejeli pa so tudi dobro pripravljen osnutek odloka o organiziranju pomoči na domu in merilih za določanje plačil storitev.
/a konec jim jc ostala sc locka ki so jo na dnevni red uvrstili na seji. Zupan jc namreč predlagal, naj ga občinski svet pooblasli za podpis pogodbe za nujno sanacijo obzidja na gradu Zaprice v skladu z ve-Ijavnim načinom sofinanciranja na podrotiju kulture. Ministrstvo za kulturo jc namreč pripravljeno prispevati z;i nujno potrebno sanaci |o grajskega obzidja polovico od
12,6 milijona potrebnih Sredstev,
drugo polovico (t)..' milijona pa naj bi prispevala občina. Svetniki so že pri uvrščanju le točke na dnevni i cd Opozarjali, da ta znesek nima
kritja v občinskem proračunu, rebalansa pa verjetno Midi letos ne bo Zato predlaganega pooblastila županu niso izglasovali.
FRANC SVETCU
H sprašujete, župan odgovarja!
F. P. O. sprašuje, kdaj ho razrešena problematika križišča Medvedova-Tunjiška in kdaj bodo zagotovljena nova parkirišča na tem območju?
V minulih dneh so nas številni Kamničani pismeno in po telefonu zasuli s podobnimi vprašanji in sicer potem, koje Trgovsko podjetje Kočna začelo urejati in posodabljati trgovino in skladišče Univer-zale, V skladu z gradbenimi dokumenti so začeli postavljati tudi novo ograjo, ki je bila pred časom odstranjena. S tem seje zmanjša-' la površina za pešce na zunanji strani skladiščnega dela omenjene trgovine, Te dni smo imeli pogovor z direk torjem Kočne g. Ko-pušarjem, kije zatrdil, da ne gradi ničesar brez dovoljenj, istočasno naje ponudil dober predlog za razrešitev prometne problematike v tem predelu mesta. Ker sla se dva stanovalca, delavca Kočne, izselila Iz Itise, ki sloji na robu križišča, je ta hiša prazna. Hiša je v zelo slabem stanju, na občini smo ugotovili, da ni v območju zaščitnega mestnega jedra, torej obstaja možnost, da jo porušutno. Strokovne sltti.bepripravljajo projekt ureditve križišča. Ko bo gotov, homo v skladu z dogovorom hišo podrli in pričakujem, da humu našli tudi nujno potrebna sredstva zu rešitev tegu prometnega vozla.
V prvi fazi bomo uredili križišče, v proračunu za prihodnje leto pa namenili denar tudi za ureditev pločnik a. Prepričan sem. da hotno s tem tešili veliko zagato, ki že dolgo časa vznemirja prebivalce tega predela mesta in številne voznike, posebej voznike tovornjakov m avtobusov, ki ne morejo normalno zavijati v oz. iz i itn tis ki ceste.
Istočasno iščemo ludi možnosti ureditve novih parkirišč ob železniški postaji, ki pa so pogojena z nujnim dogovorom s Slovenskimi železnicami kije lastnik železniške [tostaje oz. zemljišča.
Na vprašanje Eda Perneta iz Spodnjih Stranj 17la glede predvidene obnove ceste na odseku Ka-mnik-Stahovica, župan občine Kamnik odgovarja:
Družba za državne ceste je s projektno nalogo št. 402-3196-IIIISK z dne 15. 7. 1997 opredelila obsega potrebnih del za izdelavo projektne dokumentacije za rekonstrukcijo regionalne ceste R-314 na odseku 1083, Kamnik-Stahovica, od km 1.930 do km 4.270 v dolžini 2.340 m Osnove za izdelavo projektne dokumentacije so bile podane z naslednjimi cilji: zagotoviti vurnosl vsem udeležencem v pmmetu, zagotoviti tekoče odvijanje prometa, predvideti ukrepe za varovanje okolja.
Obnova ceste je bila predhodno obdelana v lokacijskem načrtu z oznako S-4, na podlagi katerega je bil sprejet odlok o navedenem izvedbenem aktu.
V prvi fazi je izdelana projek tna dokumentacija za odsek ceste od km 2.370 do km 3.330. Odsek ceste v dolžini 600 m poteka skozi Zgornje Stranje
Občina Kamnik je za rekonstrukcijo regionalne ceste R-314, odsek i()H3, km 2.730 do km 3.300 skozi Zgornje Stranje, pridobila projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja in pmjekte za izvedbo del. Potrebne projekte je financiralo podjetje Calcit, d. d. Stahovica.
Projektno tehnična dokumentacija določa: potrebno dimenzioniranje voziščne konstrukcije, gradnjo jAoč-nika za pešce, kije ločen od vozišču z betonskim robnikom: način odvodnjavanja površinskih vodu: novogradnjo oziroma prestavitev komunalnih objektov in na/trav s področ-ja vodovoda, elektroenergetskega voda, javne razsvetljave, Iclek ornuitik litijskega voda in kabelske televizije; gradnjo para avtobusih postajališč; način izvozov oziroma uvozov do bližnjih objektov; prometno opremo m signalizaciju.
Ocenjena vrednost vseli navedenih del znaša 100 mio SIT.
Občina Kamnik je vložila zahtevek za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo potrebnih del. Sestavni del potrebne dokumentacije so tudi soglasja prizadetih lastnikov zemljišč, ki jih je pridobila, razen za tri stranke. Krajevna skupnost Kamniška Bistrica. To seveda pomeni, da se utegne postopek pridobivanja za gradnjo potrebnih dovoljenj podaljšali, če ne hi pridobili ludi manjkajočih soglasij.
Občina Kamnik se zaveda problematike obremenjevanja prometnice, še predvsem zaradi povečune-ga tranzitnega tovornega prometa, ki je v pretežnem delu namenjen prevozu gradbenega materiala za jMiirebe izgradnje ceslrwga omrežja na bližnjih odsekih tako regionalnih kot tudi avtocestnih odsekov. Zalo občina tudi vztraja, da se v predlog financiranja izgradnje potrebnih del prednostno vključi Ministrstvo za promet in zveze, izvajalska podjetja, ki so tako ali drugače vključena v izvajanje del na nivoju državnega cestnega omrežja in nenazadnjeludi podjetja iz olm-ne Kamnik. Predvsem seveda lu mislim na Podjetje Calcit. d. d. iz Stahovice in tudi na sredstva Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica in sicer iz krajevnega sumoj>risi)ev-ka in na sredstva <d>čine.
Zahteve za izvedbo potrebnih rekonsiruktijskih del je obe inu Kamnik posredovala na Ministrstvo za promet in zveze Republike Slovenije.
TOMi SMOLNIKAR župan
Odprli motniško obvoznico
Nadaljevanje s 1. strani
Slavnostni sprevod na čelu z dvema konjskima vpregama jc nato krenil po novi obvoznici in nazaj proti Motniku pred šolsko zgradbo. Tu je sledilo odprtje drugega, zlasti za motniške šolarje pomembnega objekta, športnega igrišča ob šoli, ki so ga zgradili s sodelovanjem krajevne skupnosti Motnik in občine Kamnik. Potem ko sta po prisrčnem kulturnem programu učencev župan Tone Smolnikai m picdscdink KS Molmk Janez Irebiišak prerezala trak in ko jc domači župnik blagoslovil novo pridobitev pri Soli. je župan Tone Smolnikar v zahvalo najbolj zavzetim sodelavcem pri izgradnji obvoznice in igrišča podelil
simbolična priznanja.
V prijetnem kramljanju ob skromni zakuski na novem igrišču je bilo tudi v pogovoru s predsednikom
Z dvema kočijama na čelu je sprevod krenil po 1200 m dolgem modernem
cestišču.
KS Janezom TrcbuSakom in krajani Motnika večkrat slišati misel. ko se bo treba zdaj. ko sc je Motnik znebil tranzitnega prometa. Se
bolj zavzeti za nadaljnji turistični razvoj trga. Upajmo, da bo podjetnim Motničanom to tudi uspelo
VH\\( SVETUJ
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Kako je i gradnjo kanalizacije v Tuhinjski dolini?
Ione Rajsar jc v svoji pobudi dejal, da ho kmalu minilo leto dni. odkar so sc domenili glede gradnje kanalizacije v Tuhinjski dolini. Po izdelanem projektu naj bi sc vse KS v Tuhinjski dolini prek kolektorja priključile na Centralno čistilno napravo Domžale Kamnik Ker je življenjska doba krajevnih čistilnih naprav okrog 10 let. svetnik meni. da bi bilo treba javnosti čimprej predstaviti omenjeni projekt.
Zupan Tone Smolnikar mu odgovaria. da so predstavniki občinske uprave na sestanku junija lani opozorili na potrebne prehodne strokovno tehnične preveritve obsega in vplivnih območij glede na reliefno razgibanost terena. Na tem sestanku je bila dogovorjena načelna usmeritev za izdelavo idejne študije kanalizacijskega sistema za območje Tuhinjske doline
Za pridobitev gradbenega dovoljenja in druge dokumentacije so potrebna določena sredstva, ki pa jih v letošnjem proračunu ni. Določena so le sredstva za izgradnjo čistilne naprave za naselje Laze v letošnjem letu. Ta bo zagotovila delovanje zgrajenega kanalizacijskega sistema na Lazah.
Smotrnost gradnje primarnega in sekundarnega kanalizacijskega sistema z navezavo na čistilno napravo v Domžalah ali pa gradnje omenjenega sistema z vmesnimi čistilnimi napravami lahko ugolovi le za to pooblaščena strokovna institucija.
Ne nazadnje lahko krajevne skupnosti na območju Tu-
hinjske doline v sodelovanju z občinsko upravo same financirajo in pridobijo potrebne tehnične rešitve in na lej podlagi potrebno dovoljenje za gradnjo kanalizacij v Tuhinjski dolini
Spet zastoj pri delih na Malem gradu?
Kdaj sc bodo začela dela na Malem gradu, sicer ne bo odprt sredi avgusta, kot je bilo dogovorjeno? Bomo snedli obljubo.', je na seji OS I julija vpiašala Marjeta llumar
V odgovoru, ki ga je pripravil Oddelek za družbene de javnosti 'I iciliia. je rečeno, da se začetek in dinamika del na Malem gradu časovno zamika zaradi dveh vzrokov:
Najprej je moral Zavod za varstvo naravne in kulturni dediščine (ZVNKD) Kranj v Uradnem listu objavljeni razpis zaradi neustreznega postopka razveljaviti. Zato je občina objavila svoj razpis, ki je v postopku pridobivanja ponudb Ce bo razpis uspel, bodo z deli začeli takoj, ko bodo podpisane pogodbe.
Drugi vzrok pa je. da je ministrstvo za kulturo dosedanjo prakso, ko je vsa spomeniško varstvena dela opravljal ZVNKD Kranj, spremenilo tako. da mora vsa pripravljalna in ostala dela opravljati občina. ZVNKD pa zgolj sodeluje s svojimi strokovnjaki v pripravi programov in nadzorov.
Kljub temu sc, kot je rečeno v odgovoru, roki za opravljanje najnujnejših del in odprtje Malega gradu za obi skovake nc bodo bistveno odmaknili.
I s
Pogovarjali smo se na Območni obrtni zbornici Kamnik
Rast obrti in podjetništva tudi v naši občini
Nadaljevanje s l. strani
Obrtni zakon, ki ga je leta 1995 prinesel nagel razvoj obrtništva in podjetništva, je uvedel precej sprememb, med njimi obvezno članstvo obrtnikov in kasnejših samostojnih podjetnikov v institucijo Obrtne zbornice Slovenije in njeno območno organizacijo, ki jc organizirana v vsaki večji občini, tudi v Kamniku, vseh pa je v Sloveniji 62. Poleg obveznih članov, teh je v Območni obrtni zbornici Kamnik 895, so dobrodošli tudi prostovoljni člani - to so podjetja, ki sc delno ukvarjajo z obrtno dejavnostjo, teh je v naSi občini 55. Število članov sc iz dneva v dan spreminja, zlasti na račun novo registriranih obrtnikov in samostojnih podjetnikov, ki želijo s samostojno dejavnostjo priti do nove zaposlitve, morda so bili prej nezaposleni, v podjetju opredeljeni kot tehnološki višek ali pa jc to celo njihova prva zaposlitev in iSčejo pot k uresničitvi svojih poklicnih ciljev in zamisli. Vendar pa nekatere neuspeli prisili v opustitev obrtne ali podjetniške dejavnosti, saj jc v današnjih tržnih razmerah boj za obstanek in uspeh res hud.
Za slovensko obrt jc značilno, da jc po svojih izdelkih v zgornjem delu Evrope, zaostajamo pa v branžah z visoko tehnologijo. Evropska kalkulacija nc prenese naše režije, velika jc tudi razlika pri številu zaposlenih, saj so v slovenskih malih podjetjih skupaj z lastnikom v povprečju manj kot trije zaposleni, medtem ko je drugje v Evropi ta številka precej večja, v Avstriji na primer sedem. Občina in država bosta morali postati prijaznejši za podjetniške pobude, drugače bodo ti skupaj z delovnimi mesti odhajali drugam.
Območna obrtna zbornica Kamnik v skladu s svojim konceptom usmerja in pomaga članom na zastavljeno pot. Vodijo register, izdajajo obrtna dovoljenja, izvajajo mojstrske izpite, izobraževanja, seminarje in podobno. Zelo zaželena in obiskana je strokovna služba, kjer gospa Romana Pod-pečan posreduje članom pojasnila in informacije z najrazličnejših področij, razlage zakonov, sprotno seznanja člane z novimi ali pa spremenjenimi, dopolnjenimi zakoni. Pogosto potrebujejo informacije in nasvete »novopečeni« obrtniki ali samostojni podjetniki. Zanima jih, kakšne dokumente potrebujejo za registracijo, za dovoljenja, katere zakone in predpise morajo upoštevati, kako se uredi ta in ona zadeva, kako naj plačujejo davke, obračunavajo plače in prispevke. V zadnjem času so pogosta vprašanja v zvezi z izvozom v tujino, zlasti na bližnjo HrvaŠko, kjer so nekateri že naSli svoje poslovne priložnosti. Na vprašanja želijo člani dobiti preproste in razumljive odgovore, saj jc za večino branje uradnih listov med vrsticami kar težavno delo. Z mesečno pošto sprotno obveščajo o dejavnostih zbornice, O prihodnjih akcijah, sejmih, spremembah zakonov in drugih pomembnih poslovnih informacijah. Prizadevajo si. da bi v bodoče ta mesečna poročila dobila obliko brošure, morda jim bo to uspelo že do konca leta. Želijo okrepiti kader in razširiti dejavnost izobraževanja, saj so bili do sedaj organizirani seminarji zelo dobro obiskani. Vendar pa so zastavljene naloge vezane tudi na prostorsko problematiko. Sedanji prostori so namreč zaradi vse bolj obsežnega dela strokovne službe postali pretesni in nefunkcionalni, zato so prav te dni podpisali pogodbo za na-
kup prostorov bivše Kočninc žclczninc.
V Območni obrtni zbornici Kamnik se aktivno pripravljajo na lokalne volitve v njihove organe upravljanja. Kamniški obrtniki in samostojni podjetniki bodo 14. oktobra dali glas zaupanja prostovoljnim kandidatom, in sicer novemu predsedniku OOZ Kamnik, 15 članom izvršilnega odbora in 30 članom skupščine.
V okviru območne enote delujejo različne sekcije: frizerji, gradbeniki, inšlalalcrji-encrgctiki. gostinci, avtoprevozniki, živilci, sekcija za šport, trgovci pa so prostovoljni člani. Čistilci, katerih je v Sloveniji manj, sc združujejo v okviru Obrtne zbornice Slovenije, njen predsednik pa je Kamni-čan Franc Pucclj. Prav tako jc njihov član Vinko Petek s Križa predsednik slovenske sekcije instalaterjev. Kamniške obrtnike in podjetnike zastopa v Obrtni zbornici Slovenije Miha Resnik, kateremu jc ta naloga zaupana že drugi mandat. Vinko Polak, funkcijo predsednika OOZ Kamnik
, opravlja zadnja štiri leta, želi spodbuditi k aktivnemu sodelovanju več mladih, ambicioznih ljudi, ki bi s svojo energijo in idejami sodelovali z dosedanjimi dolgoletnimi člani. Vedno večkrat jc namreč slišati, da so že vrsto let aktivni eni in isti ljudje in bi bila nova moč zelo dobrodošla.
Dosedanjega predsednika Vinka Polaka večina pozna po črni dimnikarski preobleki. Leta 1957 se je začel učiti za ta zanimiv, težaven in dokaj redek poklic, kateremu jc ostal zvest vse do današnjih dni. V Kamniku skrbi za čiščenje in vzdrževanje dimnikov osemnajst let in ni čudno, da ga danes pozna vsaka hisa, ženske pa še vedno vraževerno iščejo gumb na oblačilih, ko njega ali dva domačina, ki ju zaposluje, srečajo v dimnikarski opravi. Prav v teh dneh sc Vinko Polak bojuje za koncesijo za čiščenje in vzdrževanje dimnikov v naši občini, ki bo podeljena na podlagi občinskega razpisa. Glede na to, da ima v današnjih razmerah domači izvajalec prednost, saj jc bolje poznan, praviloma ima tudi odgovornejši, kvalitetnejši in bolj pristen odnos do strank, mu želimo, da bi s svojimi dimnikarji še naprej skrbel za dimnike naših domov. Seveda pa bo še nadalje aktiven tuji organiziranju obrtnikov, želi pa si predvsem boljše povezave, obrtne zbornice z občino in upravno enoto in pa ugodnejše pogoje kreditiranja malega gosprxla.rslva, saj sedanje obrestne mere in pogoji odplačevanja niso ugodni in jih zalo koristi manjše število podjetnikov, pa se ti imajo kasneje težave z odplačevanjem in likvidnostjo.
kamniški obrtniki in podjetniki med spomladanskim potepanjem po Nizozemski
Člani OOZ Kamnik lahko koristijo tudi razstavni prostor na raznih sejmih doma. pa tudi v tujini. Tako ima naša obrtna zbornica na številno obiskanem Obrtnem sejmu v Celju vsako lelo svoj razstavni prostor, pod njenim okriljem pa tam kamniški obrtniki in podjetniki predstavljajo svoje izdelke, inovacije, dejavnosti in navezujejo slike s kupci. Drugih sejmov doma in v tujini se lahko udeležijo prek Obrtne zbornice Slovenije, po-goslo pa na sejmih nastopajo tudi individualno. Med najpogostejšimi razstavljala so Izolacije Zorman, Vinko Petek - Poni d. o. o., EGRO Elcktro grelna oprema Zorman in drugi. Domačo obrt vse pogosteje predstavljajo lončar Franc Krcmžar z Gmajnicc in pečar Marko Avguštin iz Suha-dol, ki sta požela že več priznanj za svoje izdelke, ter eden redkih izdelovalcev skodel Koželj iz Stahovice. Kamniški obrtniki in podjetniki sc radi pohvalijo tudi s kvalitetnimi izdelki in z inovativnost jo, saj imajo v svojih vrstah kar nekaj dobitnikov priznanj za kvaliteto in inovacijo, med njimi so Vinko Petek za sistem sončnega zračnega kolektorja. Tone Štele za dolgogorcčo nagrobno svečo in kadilnico, FTok - Srečo in Slavka Krmav-nar za varnostna vrata. Za novejšo evropsko inovacijo zaščitnih usnjenih rokavic, ki ne prepuščajo vode, pa bo v kratkem prejelo priznanje strojarstvo kož Grad.
Obrtniki in podjetniki pa znajo biti tudi družabni in sc kljub pomanjkanju prostega časa ukvarjajo s športom ter udeležujejo tekmovanj. Športna sekcija jc zelo močna, saj so zadnji dve leti tenisači zmagali na obrtnih igrah, strelci so bili ekipno drugi na državnem prvenstvu v streljanju na glinaste golobe, kegljači pa so bili prvi prvaki v samostojni Sloveniji. Danes tudi oni občutijo pomanjkanje kamniškega kegljišča, kjer so sc včasih
srečevali in vadili za tekmovanja. Uspešno sc udeležujejo obrtniških iger tudi odbojkaši, tenisači, letos so prvič nastopili v pikadu, pozimi pa se pomerijo v smučarskih veščinah. lXi nc bi pozabili ohraniti medsebojnih stikov, sc člani radi udeležujejo izletov, ki jih organizirajo dvakrat letno. letos spomladi so obiskali Nizozemsko, v jesenskih dneh pa se bodo iz solidarnosti odpnivili v bovški konce. Nikakor pa ne gre. pozabili na liadicionalni obrtniški piknik, kjer jc vsako leto zelo veselo in priložnost za resne in manj resne pogovore s prijatelji in znanci, za katere jc časa vse premalokrat.
In kaj o sedanjih razmerah na trgu. poslovnem uspehu, dejavnosti in delovanju v Obrtni zbornici pravijo kamniški obrtniki in podjetniki:
TONE ŠTELE, PAX d. o. o., svečama: Ze KI let se uk varjamo z isto dejavnostjo - svečarslvom. Da delamo kvalitetno, dokazuje več domačih in mednarodnih priznanj za inovaciji patentirane dolgogoreče nagrobne svece z dvojnim ohišjem in kadilnico za preprosto domaČo uporabo. Dolgo vrsto ki se kol dani OOZ Kamnik udeležujemo celjskega obrtnega sejmu, predstavljamo pa se tudi drugje. Danes zaposlujemo 15 ljudi in si za dolgoročen uspeh prizadevamo širiti svojo dejavnost. Tako prodajamo tudi v tujino, največ v Avstrijo, saj so naši izdelki cenjeni in ustrezajo njihovim strogim standardom. Vse večji problem pri nas postaja kopiranje inovacij, sodna pol pa je prepočasna in neučinkovita. Država hi morala nujno nekaj storiti za zaščito inovatorjev in njihovih inovacij, saj hi s tem ludi pripomogla k razvijanju novih idej in izdelkov.
VINKO PETEK, PONI d. o. o.: V okviru Območne obrtne zbornice Kamnik sem še vedno aktiven in se udeležujem Obrtnega sejma v Celju, v okviru Obrtne zbornice Slovenije pa sejma energetike v Mariboru ter nekaterih mednarodnih sejmov v okviru SPIM mreže. Mojo inovacijo - sistem sončni zračni kolektor - so nagradili z domačimi in mednarodnimi priznanji, na letošnjem gradbenem sejmu v Gornji Radgoni pa SO ml podelili plaketo o kakovosti izdelka, ki sem ga še dopolnil m izboljšal. Kol prenašalec znanj iz stroke instalaterjev strojnih inštalacij sodelujem pri oblikovanju in izvajanju izobraževalnega programu vajencev le široke v Sloveniji in pa v domačem prostoru.
Pohvalil bi organiziranost Obrtne zbornice, ki povezuje obrtnike m podjetnike in nam nudi marsikakšno koristno pomoe. Kontno smo prišli do prepolrehnih novih prostorov območne zbornice ki bodo dali več v smislu izobraževanja, saj obrtniki in podjetniki želijo pridobivati nova znanja tako glede stroke, varstva pri delu, tujih jezikov, zelo pereča tema je bližajoči se davek na dodano vrednost, ki bo na-/loineslil dosedanji prometni davek. Ponovna se uvaja mojstrske izpite in izobraževanje po strokah.
EGRO ELEKTRO GRELNA OPREMA ZORMAN s. p.: Kol obrtniki delujemo od leta 1982, že prej pa smo deset let imeli le popoldansko obrt. Ukvarjamo se s proizvodnjo in montažo ogrevalnih sistemov z električnimi grelnimi kabli. Že dolgo vrsto let se predstavljamo na obrtnem sejmu v okviru kamniške obrtne zbornice in na drugih sejmih, kol je sejem energetike v Mariboru in podobno. Svoje izdelke skupaj z montažo prodajamo na domačem trgu, medtem ko samo gotove izdelke izvažamo tudi v tujino, na Hrvaško in v Rusijo. Danes predstavlja največji problem v svetu obrti in podjetništva nelojalna konkurenca in neurejen plačilni promet. Niti država nam ni naklonjena, saj nas, obrtnike, glede na to koliko delovne sile zaposlujemo, preveč, obremenjuje z davki. Na kredite pa sploh pomisliti ne upaš, saj so še. vedno neugodni. Za poslovno uspešnost je treba pridno delati in dobro plačevati za ustvarjeno delo ali blago, predvsem pa mora postati vodilo poštenost.
BORIS KRMAVNAR, H.OK d. o. o.: Z letom 1995 smo se v skladu z novim zakonom iz obrtne, delavnice Srečata in Slavke Krmavnur preregislrirali v Vlok d. 0, o. Razširili smo dejavnost proizvodnje kovinskih izdelkov in smo zelo dejavni ludi na področju izdelovanja varnostnih izdelkov (Srečo in Slavka Krmavnar sla pred štirimi leti prejela priznanje srebrni ceh za kakovost varnostnih vrat, op. p.), Pogosto se udeležujemo sejmov, že od samega začetka obrtnega sejma v Celju, kjer se zadnji dve leti pojavljamo v okviru GZS, saj smo bili v okviru območne enote prostorsko preveč, omejeni. V individualni organizaciji smo se letos udeležili sejma Al-pe-Adria in pohištvenega sejma v Ljubljani.
Glavni problem podjetjem, ki želijo uspeti, predstavlja neresen plačilni sistem. Večmesečna realizacija zapadlih terjatev do kupcev močno otežuje redno in likvidno poslovanje. Y,a dolgoročni uspeh se je treba dokazati s trdim, kvaliletnim delom, upoštevanjem rokov in dogovorov tako do kupcev kot dobaviteljev. Vsi skupaj hi morali narediti nekaj na tem, da dogovor, beseda drži, da ne gre le za nepomemben list papirja.
SAŠA MEJAČ
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93. 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) izdaja Občinska volilna komisija Kamnik SKLEP O DOLOČITVI VOUŠČ IN OBMOČIJ VOUŠČ.
Za glasovanje občanov na volitvah za člane svetov krajevnih skupnosti na območju občine Kamnik, ki bo v nedeljo, 22. 11. 1998.
KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA
volišče st 2/13 bo v podružnični Osnovni šoli Gozd in zajema volilce volilnih enot:
t. volilna enota obsega naselja: Kališe, Podlom in Zavrh pri Črnivcu
4. volilna enota obsega naselja: Krivčevo, Podstudenec, Smrečje v Črni in Žaga.
volišče št 2/14 bo v Gasilskem domu na Gozdu in zajema volilce volilnih enot:
2. volilna enota obsega naselje: Gozd.
volišče št 2/14 bo v gostilni Grkman Franc v Čml 9 in zajema volilce volilnih enot:
3 volilna enota obsega naselji: Črna pri Kamniku in Potok v Črni. KRAJEVNA SKUPNOST DUPUCA
volišče št 3/18 bo v Kulturnem domu Duplica in zajema volilce volilnih enot:
1. volilna enota obsega ceste, oziroma njen del, in ulice: Ljubljanska cesta (hišne St. od 26 do 86, razen hišnih številk 27, 29, 31, 31A, 35, 37 in 37A), Dobajeva ulicj Domžalska cesta (hišni številki 2 in 4) in Jakopičeva ulica. 2 volilna enota obsega, ceste oziroma njen del in ulice: Ljubljanska cesta (hišne številke od 14 do 25, 27, 29, 31, 31A, 35, 37 in 37A), Groharjeva ulica, Jamova ulica in Jelovškova ulica.
volišče št 3/19 bo v Osnovni šoti Duplica in zajema volilce volilnih enot:
3. volilna enota obsega ulice: Klavčičeva ulica, BakovniSka ulica, Bazoviška ulica, Mengeška ulica, Meninska ulica, Slatnar-jeva ulica in šipkova ulica.
4. volilna enota obsega ulice: Ulica Matije Blejca, Bakovnik (razen hišne št. 1 in 2), Črnivška ulica, Prvomajska ulica in Rudniška ulica.
KRAJEVNA SKUPNOST GODIĆ
volišč« št 2/11 bo v prostoru Krajevne skupnosti Godič in zajema volilce volilnih enot:
1. volilna enota obsega naselje: Godič (hišne številke od 1 do 43 A).
2. volilna enota obsega naselje: Godič (hišne številke od 44 do 74).
3. volilna enota obsega naselje: Godič (hišne številke od 75 do 90 B).
4. volilna enota obsega naselja: Brezje nad Kamnikom, Kršič in Vodice nad Kamnikom.
KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK - CENTER
volišče št 4/22 bo v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24
in zajema volilce volilnih enot:
1. volilna enota obsega ulice oziroma njen del, cesto, poti in trg: Kettejeva ulica, Košiše (hišne št. od 1 do 14 in od 22 do 29), Levstikova ulica, Fužine, Medvedova ulica, Pot na Poljane, Tomšičeva ulica (hišne številke 3, 5. 9, 11, 13A, 15, 17, 19, 21 in 23), Trg talcev, Žebljarska pot, Tunjiška cesta, Žale.
2. volilna enota obsega ulice in trge. Frančiškanski trg, Glavni trg, Gregorčičeva ulica, Japljeva ulica, Maistrova ulica, Par-mova ulica (hišne številke 4, 6 in 8), Prešernova ulica, Sadni-karjeva ulica (hišni številki 1 in 3), Samostanska ulica, Šlakar-jeva pot, Tomšičeva ulica (hišne številke 2, 4 in 6) in Trg svobode
3. volilna enota obsega ulice, cesto, poti in prehod: Kolodvorska ulica, Parmova ulica (hišne številke 1, 1A, 1B, 3, 5, 7, 9, 13, 15,
17, 19 in 21), Sadnikarjeva ulica (hišne številke 2, 4 in 6), Petru-škova pot, Raspov prehod, Streliška ulica, Usnjarska cesta, šut-na, Šolska ulica, Na produ, Muzejska pot, Ekslerjeva ulica in Za-price.
KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA
volišče št 2/15 bo v prostorih Osnovne šole Stranje in zajema
volilce volilnih enot:
1. volilna enota obsega naselja. Bistričica, Klemenčevo, Okroglo in Zakal
2. volilna enota obsega naselja: Kamniška Bistrica, Velika planina, Županje Njive in Stahovica.
3. volilna enota obsega naselja: Spodnje Stranje, Zgornje Stranje in Stolnik.
4. volilna enota obsega naselji: Kregarjevo in Zagorica nad Kamnikom.
KRAJEVNA SKUPNOST MEKINJE
volišče št 2/16 bo v domu Partizan Mekinje in zajema volilce volilnih enot:
1. volilna enota obsega naselja in ulice: Zduša, Podjelše in Jeranovo.
2. volilna enota obsega naselja in ulice: Molkova pot, Polčeva pot, Kotarjeva pot, Cesta dr. Tineta Zajca, Cesta treh talcev, Cankarjeva cesta (od vključno hišne št. 38 do 59) in Pot na Jeranovo.
3. volilna enota obsega naselja in ulice: Drnovškova pot, Neveljska pot in Cankarjeva cesta (od hišne št. t do 37).
KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK
volišče št 1/01 bo v Dvorani kulturnega društva Motnlk in zajema volilce volilnih enot:
1. volilna enota obsega del naselja Motnik (od hišne številke 1 do 33 in hišno številko 56).
2. volilna enota obsega del naselja Motnik (od hišne številke 34 do 55 in 57 do 59).
3. volilna enota obsega naselje: Zgornji Motnik.4. volilna enota obsega naselje: Bela (hišne številke 10 do 11, 13 do 18 In 28 do 31).
5. volilna enota obsega naselje: Zajasovnik.
KRAJEVNA SKUPNOST NEVUE
volišče st 1/08 bo v podružnični Osnovni soli Nevlje in zajema volilce volilnih enot:
1. volilna enota obsega naselje: Vrhpolje pri Kamniku.
2. volilna enota obsega naselje: Nevlje.
3. volilna enota obsega naselja: Oševek, Tučna in Briše, volišče št 1/09 bo v gostilni Zlata kaplja v Soteski in zajema volilce volilnih enot:
4. volilna enota obsega naselja: Soteska, Vir pri Nevljah, Hrib pri Kamniku in Poreber.
KRAJEVNA SKUPNOST NOVI TRG
volišč« st 4/23 bo v prostorih SCSRM Kamnik in zajema volilce volilnih enot:
1. volilna enota obsega ulice: Bevkova ulica, Lobodova ulica, Novi trg in Palovška cesta.
2. volilna enota obsega ulici: Perkova ulica in Perovo.
3. volilna enota obsega ulice in poti: Na bregu, Na jasi, Pot na Dobravo, Prisojna pot in Pot v Rudnik.
KRAJEVNA SKUPNOST PEROVO
volišče št 4/24 bo v prostorih Gasilskega doma Kamnik In zajema volilce volilnih enot:
1. volilna enota obsega ulice, ceste, oziroma njen del, in poti: Bakovnik (hišni številki 1 in 2), Kajuhova pol, Kovinarska cesta, Livarska ulica, Ljubljanska cesta (hišne številke 2, 3, 11, 12 in 13), Podlimbarskega pot, Pot 27. julija, Steletova cesta, Tkalska pot in Zlkova ulica.
KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE
volišče št 4/25 bo v prostorih Prosvetnega društva Podgorje m
zajema volilce volilnih enot:
1. volilna enota obsega naselje: Podgorje. KRAJEVNA SKUPNOST PSAJNOVICA
volišče št V05 bo v prostorih KS Mali Rakitovec 2 in zajema volilce volilnih enot:
1. volilna enota obsega naselje: Pšajnovlca.
2. volilna enota obsega naselji: Laseno in Gabrovnica.
3. volilna enota obsega naselji: Veliki Rakitovec in Mali Rakitovec.
KRAJEVNA SKUPNOST SELA
volišče št 1/07 bo v gasilskem domu Sela in zajema volilce volilnih enot:
1. volilna enota obsega naselje: Sela pri Kamniku.
2. volilna enota obsega naselje: Markovo.
3. volilna enota obsega naselje: Bela peč.
4. volilna enota obsega naselje: Pol|ana.
5. volilna enota obsega naselje: Rožično.
6. volilna enota obsega naselje: Studenca.
7. volilna enota obsega naselje: Znojile.
8. volilna enota obsega naselje: Žubejevo.
9. volilna enota obsega naselje: Sovinja Peč In Trobelno,
KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS volišče št 1/06 bo v Kulturnem domu Srednja vas in zajema volilce volilnih enot:
1. volilna enota obsega naselje: Srednja vas pri Kamniku.
2. volilna enota obsega naselje: Loke v Tuhinju
3. volilna enota obsega naselje: Snovik, Pirševo in Potok,
4. volilna enota obsega naselji: Podhruška in Vaseno.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA
volišč« št 3/20 bo v Kulturnem domu Šmarca in zajema volilce volilnih enot:
1. volilna enota obsega ceste in ulice oziroma njene dele. Bistriška cesta (od hišne št. 1 do 24 in 26), Gornji log, Kamniška cesta (hišne številke 12, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 33, 35, 37 In 39), Koroška cesta, Mlinarska ulica, Radomeljska cesta.
2. volilna enota obsega ulice, ceste oziroma njene dele: Bistriška cesta (hišne številke 25, 27, 29, 31, 33 in 37), Grintov-ška cesta, Habjanova ulica, Jeranova ulica, Kamniška cesta (hišne številke 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32, 34, 38, od 40 do 45, 47 in 51), Poljska cesta, Stegne, Štajerska ulica in Trata (hišne št. 3, 5, 7 in 9)
3. volilna enota obsega ulice, ceste oziroma njen del, in poti: Drnovo, Gubčeva ulica, Kamniška cesta (hišne številke 46, 48, 50, 52, 56, 58, 59, 60, 63, 63A, 64 do 66, 68, 69, 75, 77, 79, 81, 85, 87 in 89), Kolenčeva pot, Livada, Mala pot, Nova pot, Noži-ška cesta (hišne številke 1 do 9), Orehova ulica, Pibernikova cesta (hišne št. 2, 8, 10, 12, 16, 20, 24, 26, 28 in 30), Pot iz vasi, Sončna ulica in Zelena pot.
4. volilna enota obsega ulice, ceste oziroma njen del, in poti: Gmajna, Kamniška cesta (hišne številke 53, 55 in 57), Nožiška cesta (hišne številke 10 do 26), Obrtniška ulica, Pibernikova cesta (hišne številke 1, 6, 7, 9, 13, 17, 19, 21, 23, 31 in 33), Primo-ževa ulica, Spodnji log, Trata (hišne št, 4, 8 in 11) in Trg padlih borcev.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO V TUHINJU
volišč« št. 1/04 bo v Kulturnem domu Šmartno in zajema volilce
volilnih enot:
1. volilna enota obsega naselji: Šmartno v Tuhinju in Stebljevek.
2. volilna enota obsega naselji: Buč in Sidol.
3. volilna enota obsega naselji: Gradišče v Tuhinju in Koštan],
4. volilna enota obsega naselja: Hruševka, Podbreg, Praproče v Tuhinju in Ravne pri Smartnem.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIĆ
volišče št 24 bo v dvorani Kulturnega doma Špltalič in zajema volilce volilnih enot:
1. volilna enota obsega naselja: Bela (hišne št. 1 do 9, 12 in 19 do 27), Okrog pri Motniku, Špitalič. KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ
volišče št 1/03 bo v Kulturnem domu na Lazah in zajema volilce volilnih enot:
1. volilna enota obsega naselje: Zg. Tuhinj
2. volilna enota obsega naselje: Laze v Tuhinju
3. volilna enota obsega naselje: Stara Sela
4. volilna enota obsega naselje. Golice
5. volilna enota obsega naselje: Češnjice v Tuhinju
6. volilna enota obsega naselje. Črni Vrh v Tuhinju
7. volilna enota obsega naselje: Cirkuse
8. volilna enota obsega naselji: Llplje in Veliki Hrib (hišne št. 13, 13/a, 14 In 15)
9. volilna enota obsega nasel|e: Veliki Hrib (razen hišnih št. 13, 13/a, 14 In 15)
10. volilna enota obsega naselje: Mali Hrib KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE
volišče št 2/17 bo v podružnični Osnovni šoli Tunjlce in zajema volilce volilnih enot.
1. volilna enota obsega naselja: Tunjlce, Tunjiška Mlaka, La-niše in Košiše (hišne številke od 15 do 21).
KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK volišče št 3/21 bo v večnamenskem domu Volčji Potok in zajema volilce volilnih enot:
1. volilna enota obsega naselji: Rudnik pri Radomljah In Volčji Potok.
KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ
volišče št 1/10 bo v podružnični Osnovni šoli Vranja Peč in
zajema volilce volilnih enot:
1. volilna enota obsega naselje: Spodnje Palovče.
2. volilna enota obsega naselji: Trebelno pri Palovčah in Zgornje Palovče.
3. volilna enota obsega naselje: Vranja Peč. 4 volilna enota obsega naselje: Velika Lasna.
KRAJEVNA SKUPNOST ZAPRICE
volišč« št 4/26 bo v Osnovni šoli Toma Brejca Kamnik in za
jema volilce volilnih enot:
1. volilna enota obsega ceste oziroma njen del, in ulice: Kranjska cesta (hišne številke od 1 do 4D), Ljubljanska cesta (hišne številke 1/A, 1/B, 1/C, 1/Ć, 3/A, 3/B, 3/C) in Župančičeva ulica.
2. volilna enota obsega ulice, ceste oziroma njihove dele, in poti:
Aškerčeva ulica, Jenkova ulica (hišne številke od 1 do 8, 10, 12, 14 In 16), Kranjska cesta (hišne številke od 5 do 7), Ljubljanska cesta (hišne številke 4, 5, 6, 7 In 7A), Miklavčičeva ulica, Mlakarjeva ulica, Murnova ulica, Rozmanova ulica, Ulica Kamniško zasavskega odreda, Vavpotičeva ulica, Vremšakova ulica, Koželjeva ulica, Podgorska pot, Pot Marije Vere, Ulica Frančiška MIha Paglovca, Ulica Jakoba Alešovca, Ulica Josipa Og-rinca, Parapatova ulica in Svetčeva pot.
3. volilna enota obsega ulice, ceste oziroma njihove dele, In poti:
Čopova pot, Jenkova ulica (hišni številki 9 in 15), Kebetova ulica, Kersnikova ulica, Ljubljanska cesta (hišne številke 8, 9 in 10), Trdinova ulica, Ulica Frana Albrehta, Ulica Franca Pirea, Jurčičeva ulica, Ulica Andreja Smolnikarja, Ulica Fortuna-ta Berganta, Ulica Ljudevita Stiasnvja, Ulica Jakoba Zupana, Ulica Toma Brejca, Ulica Vilka Rožiča in Vegova ulica.
OBČINA KAMNIK OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA St: 00608-0001/98-31 Datum. 1. 10. 1998
NINA KODRA BALANTIČ, dipl. prav. PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE
Kamniški OBČAN
PO OBČINI
8. oktobra 1998
r,
Moj pogled
Prikrita dejstva in manipulacije v zvezi s projektom K-6 Utok
nistične in arhitektonske rešitve za to območje mesta;
• da sc na osnovi i/branih rešitev iz javnega natečaja izvede javna razgrnitev in celoten postopek za sprejem enotnega zazidalnega načrta za to območje.
Na le predloge, pravno mnenje
g. Ceneta Grčarja in argumentirano vsebino prispevkov na temo K-6 Utok g. dr. Bogomirja Kovača, g. Draga Kladnika, g. Bojana Schle-gla, g. Igorja Podbrežnika. g. Maksa Lavrinca, dr. Načeta Šurnija in drugih sotrudnikov. ki so prispevali svoje znanje in prosti čas za obli-
kovanje stališč in razjasnitev dogajanj okrog Utoka na sestankih z investitorjem, se svetniki očitno požvižgajo. Sedaj bodo morali o zakonitosti dogajanj pod Malim gradom odločili pač ustavni sodniki.
STOJA N HEBGOI III, dipl. ing.
Reklamni intervju avtorja F. S. z direktorjem podjetja ZIL inženiring g. Nestorjem Mankočem v Kamniškem občanu 24. septembra 1998 v zvezi z uresničevanjem projekta K-6 Utok in neargumentirana razprava občinske skupščine 30. 9. 1998 na isto temo sta me vzpodbudila, da sirsi javnosti jasno in dokumentirano razkrijem nekaj prikrivanih dejstev in manipulacij v zvezi s prostorskimi dokumenti, ki naj bi bili zakonska osnova za realizacijo blokovskega naselja Župančičeva jama (navedba prof. Petru Gabrifelčiča v Kamniškem občanu z dne II. junija 1999 pod Malim gradom v Kamniku.
Ključni prostorski dokument, na katerega sc g. Ncslor Mankoč sklicuje s Slavkom (citiram): »Vsebina projekta Utok je neposredno vezana na vsebino temeljnega dokumenta (podčrtal avtor), torej odloka o zazidalnem nacrtu, ki ga je pred tremi leti sprejel kamniški občinski svet,« sc imenuje Odlok o zazidalnem načrtu za območje K6 Utok, ki ga je 31, 3. 1996 sprejel Občinski svel Oh čine Kamnik, /a dokaz, da gre za grobo zavajanje javnost i o vsebini lega dokumenta, citiram v celoti vsebino l. odstavka S, člena tega <«l loka, ki določa Funkcijo lega območja:
»Pri izgradnji in urejanju zazidalnega območja K6 je upoštevan urbanistični koncept, ki sloni na izhodiščih celovitega revitalizacijskega načrta za prenovo starega mestnega jedra Kamnik, ki ga je izdelala FAGG, šola za arhitekturo v Ljubljani. Koncept sloni na programski in fizični prenovi nekdanjega Industrijskega območja Utok v območje /. razvitimi trgovsko poslovnimi vsebinami, z novim hotelom in obsežnimi parkirnimi površinami. Novo poslovno trgovsko središče bo pomemben generator nadaljnjega razvoja in procesov prenove v historičnem jedru mesta (podčrtal avtor).«
Za popolno razumevanje vsebine tega odslavka jc potrebno prebrati dokument z. naslovom 'Revitalizacija starega jedra Kamnika' avtorjev prof. mag. Petra Gabri jelčiča in prof. dr. Pclra Breitlinga s sodelavci iz. leta 1990, na katerega se sklicuje v prvem sla v k n in predstavlja t.j. strokovno podlago za obravnavan zazidalni načrt. Pod naslovom Koncepl programske usmeritve lahko preberemo:
»Globalni koncept bodoče ureditve mestnega jedra predvideva funkcionalno in programsko sožitje med staro mestno arhitekturo in revita-liziranim industrijskim kompleksom Utoka, Alprema in Mesa. Obe danes pojavno različni območji bo mogoče dopolnjujoče povezali z. enotno ponudbo mcsla, ki bo pod sloganom' Nakup v Kamniku izoblikovala v mestu nov razvojni zagon. V ta namen predvidevamo v območju industrijske cone izgradnjo velikega nakupovalnega poslovnega Centra (podčrtal avtor), ki bo mestu vrnil nekdanji pomen regionalnega središča.«
Na osnovi citiranega |e jasno, da je kakršnokoli izjavljanje 0 programski skladnosti gradnje blokovske soseske pod Malini gradom v Kamniku / veljavnim zazidalnim odlokom namerna laž.
/a boljše laziimevanjc neuporabnih programskih opredelitev in oblikovalskih rešitev, ki jih vsebuje obravnavani zazidalni načrt, moramo razumeli okoliščine, v katerih so dokumenti nastajali, Programske opredeljive avtorja obeh dokumentov (mag. Pclra Gabri jelčiča) so bile v letu 1990, ko je nastajal prvi doku-menl, izoblikovane Indi v razgovorih s tedanjimi občinskimi veljaki in VOdStVOm l Moka. Tovarna je taknil zaradi neizpolnjenih ekoloških prilagoditev in izgub v poslovanju že trpela kronično pomanjkanje denarja. Zato so kol eno izmed možno sli reSitve videli v odprodaji industrijskih objektov v trgovske namene in preselitvi usnjarne na novo lokacijo, TU velja [udi iskali odgovor na 'mehko' oblikovalsko obravnavo grdih industrijskih hal pod Malim gradom, V dokumentu iz. leta 1990 oblikovalski koncepl priporoča le njihovo gabafitno umiritev, ki jo Odlok o zazidalnem načrtu povzame v svojem 6, členu kol l'i >-t-M
(pritličje, 2 nadstropji in mansarda). Oba dokumenta pa podpirata ohranitve objektov velikih gradbenih mas. V 2. odstavku 5. člena Odloka prof. Gabrijelčič v besedni akrobaciji stokovnih izrazov prizna grde industrijske hale kol legitimno izoblikovanost urbanega prostora in edino oblikovno izhodišče za nove programe, citiram:
»Izgradnja in urejanje območja K6 izhaja iz priznavanja legitimnosti obstoječi izoblikovanosti urbanega proslora, ki ga določa značilna razporeditev gradbenih mas okoli Usnjarske ulice, organiziranih v sklope, ki so opredeljeni žc z zgodovinskim razvojem tovarne in njenega nastanka do današnjih dni.«
TakSen strokovni absurd se po mojem mnenju lahko rodi le iz si rahli pred rušenjem, kompromisnim prilagajanjem realnim možnostim ali pa iz pokrivanja nekih stroki tujih interesov.
S lem oblikovalnim izhodiščem jc bila Storjena usodna napaka, ki bi jo bilo ž.c z revitalizacijsko naravnanimi programi, kot jih določit Odlok, ležko upravičili. Žal so vsebinski programi Odloka ekonomsko nerealni in kol gospodarstvenik trdim, da bi zaman iskali investitorja, ki bi bil pripravljen vložili denar v projekt Nakup v Kamniku z izgradnjo trgovsko poslovnega središča.
lega se je kol izkušen direktor zavedal tudi g. Nestor Mankoč. Realno pa jc ocenil, da bi mu gabariti, oblikovna izhodišča in postopnost pozidave, ki jo predvideva Odlok, lahko omogočili etapno izgradnjo stanovanjsko poslovnih objektov (blokov) In priložnost za zaslužek z relativno majhnim tveganjem. Nerealnost programskih opredelitev Odloka jc odbijala druge potencialne investitorje in zmanjševala konkurenco za nakup. Kakšni dogovori med stečajnim upraviteljem, občinskimi veljaki in predstavniki Z1L inženiringa so se odvijali pred nakupom večine Ulokovih zgradb in zemljišč, bi bilo zanimivo vedeti in prepričan sem, da bi razblinili romanliko. ki jo v svojem intervjuju razširja g. Ncslor Mankoč. ko sc poslavlja v vlogo dobrotnika mcsla Kamnik in obljublja Ka-mničanom všečne stvari, za katere je izvedel v razgovorih z občinskim vodstvom. Hotel, promenada, izselitev klavnice, nov vrtce, obnova okrašenih kamniških his (manjka samo kino in kulturni dom)... so obljube na tuj račun ali lepe želje, /a katere g. Nestor Mankoč predobro ve. da so odvisne od investicijskih sredstev občine ali drugih investitorjev.
Trda realnost podjetja je drugačna. Za svoj aH za znanega investitorja račun mora izpeljali donosne gradbene projekte. Lobiranje občin skih struktur, da interesom tržno zanimive gradnje prilagodijo prostorsko politiko, je sestavni del posla. Občinska oblast brez razvojne vizije m prostorske politike je toliko lažji plen.
Prostor pod Malim gradom je
razvojni potencial Kamnika in Ijje-govih prebivalcev in nc Zli. inženiringa, kot je moč  razumeti, ko
g. Nesior Mankoč razpreda o pri lagajanju veljavnih prostorskih dokumentov svojim vizijam.
V primeru zazidalnega načrta K-6 Utok mu na poli do želene blokovske gradnje Stoji 6. člen Odloka, ki preprečuje Upravni enoti Občine Kamnik izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj za stanovanjsko gradnjo, ob uslužnem servisiranju s
sirani g. Zupana sc je našla rešitev
tudi za to. Monstruozni 12. člen odloka, ki obravnava tolerančne odstope pri izvedbi, je moč izrabiti (jI i rani njegov ključni del:
»V primeru eventualnih oblikovnih in vsebinsko funkcionalnih posebnosti pri arhitektonski obdelavi posameznih objektov pa so v soglasju z izdelovalcem zazidalnega načrta (prof. Petrom Gabrijelčičem, np.p) dovoljena večja odstopanja, vendar pa SC mora pri lem sc vedno ohranjali osnovna gradbena linija.«
Odvije se prvi poskus legalizirani,i Prof, Peter Gabrijelčič napise
pozitivno mnenje o gradnji stanovanj, g. župan pa lo mnenje poda koi obvezno razlago v Uradnem li slu RS si 22 98. S leni grobo krši
veljavno zakonodajo. Z objavo se jc želelo zavesli Upravno enoto, da bi izdala ustrezna dovoljenja za gradnjo blokov. Drugi poskus spelje Zupan z vložitvijo pobude za isto obvezno razlago 12. člena preko občinskega sveta. Občinski svel pobudo obravnava 30. 9. 1998 in jo po sramotno površni razpravi, ki pokaže, da svetniki niso seznanjeni z osnovnimi dejstvi, soglasno sprejme. Ob poslušanju razprave sem sc spraScval, kako lahko nekdo lako brez argumentov in znanja odloča o tako pomembnih stvareh. Nihče ni niti omenil, da po mnenju pravnih strokovnjakov tako bistvena reinterpretacija v vseh pogledih slabega Odloka o zazidalnem načrta (glej prispevke dr. Bogomirja Kovača in g. Bojana Schlegla, Kamniški občan, SI. 8/98 in 12/98) z. obvezno razlago krši z ustavo zajamčeno praviro občanov, da sodelujejo pri oblikovanju prostorskih dokumentov preko njihove javne razgrnitve. Ustavno sodišče bo presodilo, ali to drži ali nc.
Upam da sem s leni prispevkom vsaj malo prikazal, tla je zgodba o projektu Utok zgodba o manipulaciji z veljavnimi prostorskimi dokumenti z. namenom doseganja ciljev
ozkih interesnih skupin, ki s splošnim interesom mesta Kamnik nimajo veliko skupnega. Iniciativna sku ptna občanov za obravnavo /N K-6 Ulok, v kalen sem sodeloval, jc želela, da se izvedba projekta odloži in v zvezi s icin zc junija 1998 izoblikovala jasna stališča in predloge glede nadaljnje usode prostora pod Malim gradom.
Zavrnili smo poskuse legalizacije nameravane izvedbe zazidalnega načrta K-6 Utok in predlagali:
• da se imenuje delovna skupina za pripravo programskih in oblikovalskih izhodišč za območje mcsla med železnim mostom in Šolsko ulico;
• da Občina izvede javni natečaj
za izdelavo novega zazidalnega načrta in lako pridobi najboljše tnha-
Matična knjižnica Kamnik
Kviz smo zaključili!
f
V dvorani Maličnc knjižnice Kamnik jc 17. septembra, na dan zlatih knjig, potekala zaključna prireditev ob prvem slovenskem knjižnem kvizu Oton Župančič in Bela krajina. Šesl let zaporedoma je Slovenija sodelovala v mednarodnem knjižnem kvizu, ki ga je prirejala nemška ustanova Stif-tung Lesen. LetOS pa se je ta ustanovil odločila, da kviza ne bo več organizirala m zato smo se v Sloveniji odločili. d;i bomo organizirali slovenski knjižni kviz. Vzrok temu jc, da jc kviz v Sloveniji našel veliko mladih prijateljev.
Letos v Sloveniji praznujemo 120-lctnico rojstva slovenskega pesnika Otona Zupančiča, ki je veliko pisal tudi za otroke. Zato smo kviz, ki je potekal od marca iio septembra, prilagodili temu jubileju.
Pohvalni moram pridnost vseh, ki so sodelovali pri kvizu: šolske knjižničarje, učitelje, učence m tudi starSe. Do septembra je v Matično knjižnico Kamnik prišlo 491 rešitev! Osrednja gosta na zaključni prireditvi sla bila Smolnikar Band (bratje Anž.c, Malic in Plimo/ Smolnikar) in Adi Smolar, ki jc znal zabavali navzoče lako, kot zna le on. Nekateri otroci so znali njegova besedila na pamet in Adi jih je za pridno učenje tudi pohvalil. Izžrebal je ludi prvona-grajenko Brigilo Naskovsko iz Kamnika. Brigiti. kakor ludi drugim nagrajencem, iskreno čestitamo! Imena nagrajencev objavljamo.
objavljena pa so tudi na videoslra-neh Impulza. Prvmiagia jenka je prejela tudi povabilo na zaključno prireditev, ki bo 5. oktobra v Ljubljani. S spremljevalcem se bo udeležila snemanja TV-oddajc, ki bo na sfvucdu 6. oktobra ob 17.30 na nacionalni televiziji. Na snemanju te oddaje bodo tudi izmed vseh rešitev izžrebali srečnega nagrajenca, ki mu bosta ZPMS in delno Bralno društvo Slovenije poklonila 7-dncvne počitnice, ki jih bo lahko preživel s svojim prijateljem. Tudi vaše rešitve bodo »romale« v boben, iz katerega bodo izžrebali glavno nagrado.
Zahvalila bi se tudi sponzorjem, brez katerih zaključna prireditev ne bi uspela. Predvsem lepa hvala Cvetličarni Lap. ki je v zadnjem trenutku priskočila na pomoč in
za Adija naredila prekrasen šopek, katerega se je zelo razveselil in povedal, da ga bo poklonil ženi.
Sponzorji prireditve pa so bili:
Knjigarna in papirnica Taja, Kemična čistilnica France Pucelj, Vi-deotiub Metulj, Trgovina Veriga, Planika restavracija Kenda, Kavarna Veronika, Slaščičarna Kava Bar Sutna. Bar Ideja, Pizzeria \apoli, Intcrshop Kameleon, Modno frizerstvo Irena Kladnik, Copatarstvo Tajč, Drogerija Mija, Svečarstvo Štele, Trgovina Valentina Šutna in Cvetličarna l^ap.
Prijatelji kviza, naslednje leto v marcu se bo začel drugi slovenski knjižni kviz France Prešeren in Gorenjska.
Vabljeni!!!
TATJANA
Adi Smolar in bratje Smtdnikar, ki so prav tako sodelovali v glasbenem delu prireditve.
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS. št. 72/ 93. 7/94. 33/94. 61/95. 70/95 in 20/98) izdaja Občinska volilna komisija Kamnik
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za glasovanje na volitvah za člane občinskega sveta in župana občine Kamnik, ki bodo v nedeljo, 22. novembra 1998.
1. VOLILNA ENOTA
Volišče št. I/01 bo v dvorani kulturnega društva Molnik /a volilec
naselij:
Molnik. Zgornji Molnik. Zajasovnik, Bela (hišne št. 10 - II. 13 - 18 in 28 - 31).
Volišče št. 1/02 bo v dvorani Kulturnega doma v Špilalicu za volilec naselil:
Spitaiič, Okrog pri Motniku. Bela (hišne št. I - 9, 12 in 19 - 27).
Volišče St. 1/0.3 bo v Kulturnem domu na la/.nli /a volilec naselij: Zgornji Tuhinj. Shira Scla. ČcSnjicc, Golice, Lipljc, Črni Vrh v Tuhinju, (ukuse. Veliki Hrib. Mali Hrib in laze v Tuhinju.
Volišče št. 1/04 bo v Kulturnem domu Šmartno za volilec naselij: Šmartno, Buč, Sidol, Stcbljevek, Kostanj. Gradišče v Tuhinju, Hruscvka, Podbrcg, Ravne pri Šmartneni in Prapročc v luhinju.
Volišče št. 1/05 bo v prostorih KS Mali Rakilovec 2 /a volilec naselij:
Pšajnovtca, Gabrovnica, Laseno, Mali Rakilovec in Veliki Rakilovec.
Volišče št. 1/06 bo v Kulturnem doma Srednja vas za volilec naselij: Srednja vas, lxikc v Tuhinju, Podliruška, Potok, Vaseno. Pirševo in Nuovik
Volišče št. 1/07 bo v gasilskem domu Sela za volilec naselij:
Sela, Znojile, Zube je vo, Bela Peč, Poljana. Trobelno, Rozično, Studenca.
Markovo in Sovinja Peč,
Volišče št. 1/08 bo v podružnični Osnovni soli Nevlje za volilec naselij: Ncvljc, Briše. OScvck. Tučna. Vrhpoljc.
Volišče št. 1/09 bo  v gostilni Zlata kaplja v Soteski z:i voiilce naselil
Hrib pri Kamniku, Vir pri Nevljah. Poreber. Soteska,
Volišče št. I/10 bo v podružnični Osnovni soli Vranja Peč za volilec
naselij:
Zgornje Palovčc, Spodnje Palovčc. Velika Uišna. Trcbclno pri Palovčah in Vranja Peč.
2. VOLILNA I NOTA
Volišče št. 2/11 bo v prostoru krajevne skupnosti Godič za volilec naselij:
Godič, Brezje nad Kamnikom, Vodne nad Kamnikom m Kriič, Volišče št. 2/12 bo v gasilskem domu na Gozdu za volilec naselja Gozd. Volišče št. 2/13 bo v podružnični Osnovni šoli Gozd za volilec naselil:
Podstudenec. Zaga. Krivcevo, Smrečje Podlom, Zavrh pri Črnivcu,
Kalise.
Volišče št. 2/14 bo v goslilni Grkman Franc v Črni 9 za volilec naselij: ( i ua pri Kamniku in Polok v ( mi
Volišče št. 2/15 bo v Osnovni šoli Stranje za volilec naselij: Bistričica. Okroglo, Klcnienčcvo. Zakal, Stahovica. Županje njive. Kamniška Bistrica, Velika planina. Spodnje Stranje, Zgornje Stranje,
Slolnik. /agonca in kicgarjevo.
Volišče št. 2/16 bo v domu Partizan Mekinje /a volilec ulic: Polčeva. Aniona Kola rja Martina. Imela Zajca. Jeranovo, Pol na Jcranovo. Cankarjeva. Cesta treh talcev. Molkova. Zduša, P<xtjeljše. I Drnovškova, Nevchska.
Volišče št. 2/17 bo v podružnični Osnovni Soli Tunjice za voiilce naselij:
Tunjice. Tunjiška mlaka. Laniše, Košiše (hišne št. od 15 do 21).
3. VOLILNA F;N0T A
Volišče št. 3/18 bo v Kulturnem domu Duplica za volilec ulic: Dobajcva. Jakopičeva, JelovSkova. Ljubljanska (hišne št. od 14 - 86). Domžalska. Jamova. Groharjeva
Volišče St. .3/19 bo v Osnovni šoli Duplica za voiilce ulic: Črnivška. Rudniška, Prvomajska. Matije Blcjca. Bakovnik (razen hišne St. I in 2). Klavčičeva. Šipkova. Slatnarjeva. Mengeška. Bazoviška. Bakovniška. Mcninska
Volišče št. 3/20 bo v Kulturnem domu Smarca za voiilce ulic: Bistriška. Drnovo. Gmajna. Gornji log, GrintovSka, Gubčeva. Ilahjanova. Jcranova. Kamniška. Kolcnčeva. Koroška. Livada. Mala pot. Mlinarska. Nova pot. NožiSka, Obrtniška. Orehova. Pibernikova. Poljska, Pol iz vasi. Primožcva. Radomeljska. Sončna. Spodnji log. Slegne, Štajerska. Trata. Trg padlih borcev. Zelena pot. Volišče St. 3/21 bo v večnamenskem domu Volčji Potok za voiilce naselij:
Volčji Potok in Rudnik pri Radomljah.
4. VOLILNA ENOTA
Volišče št. 4/22 bo v prostorih Občine Kamnik. Glavni trg 24, za voiilce ulic:
Trg lalcev. Medvedova. Žebljarska. Fužine, TunjiSka. Levstikova. Kettejeva. Pot na Poljane. Košiše (hišne SI. I - 14 in 22 - 29), Zale. Slakarjeva pot. Samostanska, Glavni trg. Trg svobode. Prešernova, Maistrova, Gregorčičeva. Tomšičeva. Japljeva, Sutna, Sadnikarjeva, Zlapricc, Pclruškova. Kolodvorska. Usnjarska. Streliška. Parmova. Muzejska, Ekslcrjeva. Raspov prehod. Frančiškanski trg. Na produ in Šolska.
Volišče št. 4/23 bo v SEŠRM Kamnik za volilec ulic:
Novi trg. Bevkova. Lobodova, Palovška. Perovo. Perkova. Na bregu. Na
jasi. Pol v Rudnik. Pol na Dobravo in Prisojna pol.
Volišče št. 4/24 bo v prostorih Gasilskega doma Kamnik za voiilce ulic: Kajuhova. Kovinarska. Tkalska pot. Ljubljanska (hišne St. 2. 3. II. 12 in 13), Stelctova. Zikova. Livarska, Podlimbarskega pot. Pot 27. julija in Bakovnik (hišni št. I m 2).
Volišče št. 4/25 bo v prostorih Prosvetnega društva Podgorje za voiilce naselja: Podgorje.
Volišče št. 4/26 bo v Osnovni šoli Toma Brejca Kamnik za voiilce ulic: Miklavčičcva. Mumova. Aškerčeva. Mlakarjeva. Zupančičeva, Kamniško-Zasavskega odreda. Vavpotičeva. Vremšakova, Ljubljanska (hišne št. l/a. l/b. 1/c 1/č. 3/a. 3/b. 3/c. 4. 5 in 6). SvetCeva pot. Podgorska pol. Ogrinčcva. Jakoba Alešovca. Pot Marije Vere. Kože 1 jeva, Parapatova, F. M. Paglovca. Kranjska. Jenkova, Rozmanova, Kersnikova. Kebctova, Čopova. Trdinova. Jurčičeva. Ljubljanska (hišne St. 7, 7/a, 8, 9 in 10). Ljudevita Stiasnvja. Bergantova. Franca Pirea. Smolnikarjcva. Zupanova. Vegova. Toma Brejca. Vilka Rožiča. Frana Albrehta.
OBČINA KAMNIK OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA številka: 00607-0001 /98 !l Dahnil 01 . 10. 1998
NINA KODRA BAI.AVI K . dipl. prav.
PHEDSEDNK A OBČINSKE VOLILNI KOMISIJE
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Na vaša vprašanja ODGOVORI IZ SKD
Mesec Sporta v podgorski telovadnici
Živimo zdravo za zabavo, so zapisali prireditelji letošnjega meseca sporta v Sloveniji v svoj lepi barvni prospekt. Se posebej se zabavajo Podgorci, ki jim je minister za šolstvo in šport naklonil osnovno šolo s telovadnico. Da pa bodo imeli vsaj eno društvo, jim je ustanovil tudi športno društvo, ki ima, kot piše v prospektu za »Gorenjsko in področje DomZal, Medvod in Kamnika«, sedet v Podgorju 35, 1240 Kamnik. To društvo bo septembra in oktobra v novi telovadnici pripravilo za krajane košarko, namizni tenis, mali nogomet in še nekaj drugih športov. No, naj Komendčani, ki se Ze toliko Časa bojujejo za svojo telovadnico, ne bodo nevoščljivi, saj se bodo Podgorci še kar naprej rekreirali na polju in v gmajni...
Pa naj bo odpuščeno ministru, ki ne more vedeti za sleherno vas, pa čeprav je Podgorje, kol pravijo, najdaljša vas v Sloveniji, saj še naši občinski možje na sejah včasih ne vedo, o čem govorijo. Tako so, kot pravi svetnik Jožko, ko so namenjali denar za adaptacijo vrtca na Sutni. mislili, da ho namenjen za ne-
kdanji vrtec, ki je bil vrnjen župnišču, občinska uprava pa pravi, da je bilo iz predlaguteljevegu dopolnila k proračunu jasno razvidno, da gre za gospodarsko poslopje pri rojstni hiši Rudolfa Maistra...
o nasi ohčinarji večkrat razmišlja jo, kje naj bi opravljali \x>ročne obrede ali naj bi bilo to na Malem gradu, na gradu V.aprice ali kje drugje, jim je direktor Zaklada narave ponudil novo možnost: poroko v gondoli nad prepadom pod Veliko planino, kjer se gondola rada ustavi. Prvi poskus z dunajskim parom pred dnevi mu je namreč uspel. l'o poroki je gondola speljala naprej. Kaj hi bilo, če bi zatajil 17 lel star krmilni mehanizem, tega v programu ni bilo. Najbrž bi morala novoporočenca svojo poročno noč s pričami, načelnikom upravne enote in matičarko prespali kar nad prepadom. To pa se kaj lahko zgodi v prihodnje, saj je direktor Zaklada narave dobil od države le tretjino za nov krmilni mehanizem potrebnega denarja in kot pravi, se bo moral zdaj zadovoljiti z nak upom starega. Menda za to ne ho kriv nekdanji direktor, ki je na visokem položaju med slovenskimi žičničar-ji...
T)om kandidiral, ne bom kandidiral, D se gredo izštevanko nekateri naši kandidati za župansko funkcijo. V resnem tisku je zapisano eno, v rumenem pa drugo. Zalo so si občinski možje na zadnji seji med vročo razpravo o predlanskem zaključnem računu pod klopmi podajali najnovejšo izdajo znanega »nepohujšljivega« Extra s podrobnimi opisi in orisi Clintonovih doživetij z Mo-niko, v katerem je namesto uvodnika blestela županova slika in »komentar« pod naslovom Zupan brez ekrana, iz katerega naj bi svetniki iz prve roke zvedeli, da ho TS znova kandidiral za župana, vendar se ho moral umakniti z malih ekranov, ker da na nacionalki menijo, da politična kampanja in novinarsko delo ne gresta skupaj. Naš župan pu sc S tem ne Strinja In se bo priložil. Ja, težka je tupansk n. včasih so dejali, in donosna. Tega se zaveda ludi županski kandidat mestni kavarnar, ki pa nič ne cincu in pravi, da bo sel do konca, kar ho, pa bo. Na zbiranju podpisov pred kavarno je namesto pečenk <■ sicer ponujal suhe krhlje in medico, menda svojih volilcev ne kani preveč razvajati, da ne bodo preveč pričakovali... KRIŠTOFOV PFPF. II.
Za občinske akte in predpise bo zahteval, da so napisani jasno in nedvoumno. Ukinil bo (udi vse lakše za reklamne napise in table. Namesto kaznovalnih lističev za napačno parkiranje bo uvedel 08-veSčanje občanov z opozorilnimi listki.
Seveda pa namerava podpreti in razgibali kulturno in športno dejavnost po vsej občini in zagotoviti tesno sodelovanje s krajevnimi skupnostmi. Krajevne skupnosti naj bodo bolj samostojne. Po njegovem ne bi smelo biti več centra in obrobja.
Temeljito bo preuredil tudi občinsko upravo, ki mora biti servis za občane. Vse potrebno v zvezi z obrazci, koleki, taksami bo občan lahko uredil na enem mestu.
Mlakar pravi, da bo kot župan na voljo občanom 3(MJ dni v letu. Pravi, da bo v predvolilni tekmi vztrajal do konca. Za svoje predvolilno geslo pa si je izbral vzklik: »Naj Kamnik spel pridobi staro slavo in veljavo!«
F. S.
/. vprašanje: V 16. številki K. O. je g. Anton Hočevar, predsednik 110 podružnice SIS Kamnik, naštel, ob vsem dobrem sodelovanju, nekaj grenkih izkušenj SIS s strankarskimi kolegi iz SKD. Po g. Hočevarju: vseh večjih dosedanjih SIS in SKD neuspehov je kriva slednja. Uspehov, npr. zmage pomladnih strank na Kamniškem leta 1994, ne omenja. Kakšen je SKD odgovor na to!
Odgovor SKD: Res je g. Hočevar nanizal nekaj osebnih pogledov, ki pa jih žal ni podkrepil s kakšnimi argumenti Šele ko bo in če bo storil
Na skupnem sestanku članov volilnih odborov in vodstva OO Slovenskih krščanskih demokratov in OO Socialdemokratske stranke Slovenije Kamnik je bilo dne 29. septembra 1998 soglasno sklenjeno, da bo skupni kandidat oz. kandidatitija obeh strank na župttnskih volitvah, ki bodo 22. II. 1998, prof. Marjeta lluiiiar. Osnova za to odločitev iz-tiaja iz sporazuma o določitvi skupnega kandidata za župana Občine Kamnik in medsebojnem sodelovanju, ki je bil podpisan 27. avgusta lelos. Ta sporazum predvideva med drugim tudi nastop obeh strank s skupnim kandidatom že v prvem krogu županskih volitev. Odločitev o tem. kdo bo skupni kandidat obeh strank, je bila težka, saj sta se v obeh strankah pojavljali imeni kar dveh kandidatov, ki sla zelo izenačena glede primernosti opravljanja županske funkcije. Po temeljitem premisleku, številnih posvetovanjih, anketah javnega mnenja pa sta obe stranki prišli do ugotovitve, da ima od vseh »pomladnih« kandidatov najboljše možnosti za zmago na županskih volitvah ga. Marjeta 11 uma r llumarjcva je sedaj podpredsednica kamniškega občinskega sveta in predsednica odbora za družbene dejavnosti. Več podatkov o sami kandidatki, njenem dosedanjem delu in zlasti njeni viziji razvoja Kamnika v prihodnjem štiriletnem obdobju bomo občanom naše občine predstavili v času predvolilne kampanje. Vsekakor pa že sama postavitev skupnega kandidata dveh »pomladnih« strank kaže odraz zaupanja in dobrega sodelovanja med SOS in SKD v naši občini, kar se je v zadnjem času Zc večkrat potrdilo na
tudi to, bomo na takšna stališča mogli dati naše argumentirane odgovore. Za zdaj pa lahko samo rečemo: vsake oči vidijo po svoje, resnica pa je vedno le samo ena.
2. vprašanje: V pismu »Jesen kamniške pomladi« v /6. It K. O. pisec K. Goluhovič ml. ugotavlja, da sedaj pomladniki z dvajsetimi od skupno 31 svetnikov v občinskem svetu nadzirajo vse kljucne pozicije v uasi občini. Kol je v politiki splošno znano, pa ima pravo oblast lisi i, ki poseduje izvršno oblast, liin;] Zupan z občinsko upravo. Občin-
nekaterih projektili. Postavitev gospe I liiniaijcve za skupno »pomladno« župansko kandidatko dokazuje, da se v naši občini poleg mladi nc tudi ženske čedalje aktivneje vključujejo v politično življenje in so pripravljene prevzemati tudi najodgovornejše politične funkcije, lako obstaja možnost, da Kamnik popelje v novo tisočletje županja. Kljub temu, da ga. I lumarjcva prihaja iz »pomladnih« vrst, pa je že s svojim dosedanjim ravnanjem dokazala, da bo kot županja delovala povezovalno med občani različnih političnih opredelitev in odločno branila interese vseh kamniških občanov. Končna odločitev o tem, ali bo novi župan Kamnika županja, pa je seveda v rokah volilcev in podpore oslalih političnih strank naši skupni kandidatki, pri čemer računamo zlasti na podporo strank, ki zastopajo »pomladno« usmeritev.
DAMJAN IIANČIČ
ski svel pa je le zakonodajno telo, zalo mi trditve g Goluboviča niso razumljive.
Odgovor SKD: Izvršna oblast ima v rokah dejansko odločilni del oblasti, to velja tako na državni kot tudi na občinski ravni. Večina v parlamentu, v našem primeru v občinskem svetu, je seveda samo »korektor« vladanja župana. - Zalo je zelo pomembno na volitvah Izvoliti za župana pravega, to je sposobnega tn poštenega človeka.
3. vprašanje: Zakaj krščanski de-mok ruti k pogovorom o skupnem kandidatu za Zupana niste povabili ludi SLS na Kamniškem, kol to navaja v pismu v K. 0. s 24. 9. g. Hočevar za UO podružnico SLS Kamnik?Ali ne hi bilo najbolje, da hi se za skupnega k mi didatu dogovorile vse tri pomladne stranke!
Odgovor SKD: Ze februarja letos so se sestali predsedniki pomladnih strank SDS, SIS in SKD iz občine Kamnik Takrat so bili enotnega mnenja, da imajo največjo možnost, da pridemo na Kamniškem do dobrega župana demokrata, le če nastopimo na volitvah s skupnim kandidatom. Ob nadaljnjih pobudah našega predsednika OO SKD voditeljem teh strank, tudi SIS, je bilo poudarjeno, da bi se skupni kandidat izbral izmed predlaganih kandidatov vseh treh strank po kriterijih med SKI), SDS in SIS dogovorjenega sporazuma. Na vse te pobude od SIS do danes v SKD še ni prispel pozitivni odgovor. Zato so se dogovori nadaljevali le še med SKD in SDS, ki sta nato tudi podpisali ustrezni sporazum. Na osnovi tega pa Je prišlo pred dnevi tudi Ze do določitve skupnega kandidata za županjo, ki bo gospa profesor Marjeta Humor.
Iz tajništva SKD
Mestni kavarnar Florjan Mlakar kandidira za župana
Na voljo 300 dni v letu
Preteklo sredo jc kamniški kavarnar Florjan Mlakar pred kavarno Veronika postavil stojnico s suhim sadjem in medico z namenom, da /bere 50 potrebnih podpisov, ki mu bodo omogočili, da se na novembrskih volitvah pojavi kot županski kandidat. I reba je reči. da je bil kar uspešen, saj je že dopoldan zbral potrebno število podpi-
Kavarnar Mlakar je zadovoljen z odzivom meščanov, med katerimi je nekaj njegovih stalnih obiskovalcev.
sov, v celem dnevu pa je zbral podporo okrog 100 občanov. Svoj županski program, ki ga je delil obiskovalcem stojnice, je strnil v 12 točk.
Na prvo mesto je postavil ureditev otroških igrišč, nato pomoč ogroženim občanom. Postaviti namerava nove gospodarske temelje, podpreti malo gospodarstvo in obrt in tako zmanjšati brezposelnost. Posebno skrb namerava nameniti tudi urejanju prostora z vidika, da je treba Sc kaj prostora pustili zanamcem. Zavzel sc bo za odprtje Šutnc za enosmerni promet in za postavitev garažne hiše. Center mesta pa naj bi postal en sam hotel.
pjj OBMOČNA OBRTNA ^LJI ZBORNICA KAMNIK
vabi vse svoje člane, da se udeležite
VOLITEV ORGANOV UPRA VLJANJA OBMOČNE OBR TNE ZBORNICE KAMNIK
v sredo, 14. oktobra, od 7. do 17. ure v prostorih na Kolodvorski 4.
K
Marjeta Humar -
skupni županski kandidat
SKD in SDS
PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA
Obvestilo avtorjem člankov!
V rubriki Pisma, mnenja, odmevi bomo zaradi velikega števila pisem objavljali tiste prispevke, ki ne bodo daljši od ene strani in pol (pri računalniških zapisih je treba upoštevati fonte velikosti 12 in 1.5 širok razmak, pri tipkopisih pa dvojni presledek in 60 znakov v vrstici). V nasprotnem primeru bodo prispevki krajšam po uredničini presoji ali pa bodo na objavo čakali dlje časa, uredništvo pa po presoji lahko tudi zavrne objavo.
Prav tako prosimo ostale avtorje, naj svoje članke pišejo jedrnato, da bomo tako lahko zagotovili prostor čim več člankom in tako tudi vsebinsko raznovrstnost in možnost objave čim več avtorjem. Tiste avtorje, katerih članki Se čakajo na objavo, pa prosimo za razumevanje.
uredništvo
Mladi »pomladniki« znamo misliti samostojno!
Kol sopobudnik in glavni organizator srečanja vodstev občinskih odborov kamniške »pomladne« mladine dne 2. 7. 1998 moram h komentarju g. Hočevarja na to srečanje podati nekaj pojasnil. Najprej, zakaj nismo povabili predstavnikov mladih iz SIS na naš sestanek: Oh tem, ko smo na sestanku (X) MKD Kamnik 15. 6. 199H sprejeli sklep o navezavi uradnih stikov z občinskima odboroma mladih iz ostalih dveh »pomladnih« strank in čimprejšnjem organiziranju skupnega sestanka, smo postavili pogoj, da se pogovarjamo le s tistimi mladinskimi odbori, ki so formalno ustanovljeni, ker vemdostojno predstavljajo in zastopajo mnenja mladih v določeni pomladni stranki. Ker sem hit zadolžen za vzpostavitev stikov z omenjenima mladinskima odboroma, sem, ker se je čas počitnic hitro bližal, iskal informacije po neuradni poti, t. j. ne prek uradnega dopisa na sedeža občinskih odborov, ampak prek zanesljivih članov SDS in SLS, ki jih dobro poznam. 0 mladih v SIS sem od zanesljivega člana SIS in občinskega svetnika dobil informacijo, da občinski odbor mladih SIS ne obstaja, da pa so bili že poskusi ustanovitve, ki jih je vodil sin g. Hočevarja, a niso hili uspešni. Tako nadaljnjih informacij nisem iskal in smo pač imeli »pomladniki« sestanek v nekoliko okrnjeni zasedbi. Bili pa smo na sestanku vendarle predstavniki vsaj dveh tretjin »pomladne« mladine na Kamniškem in zato popolnoma brez zadrege lahko rečemo, da je bil to sestanek mladih »pomladnikov«.
Kot soavtor članka sem prizadet spričo lločevarjevega podcenjevanja politične in intelektualne zrelosti mladih. Članka nikakor nismo pisali pod diktatom starejših strankarskih kolegov ali ga celo samo podpisali, da hi »na naslovnika napravil večji vtis«. To je čista insinuacija, Kol glavni avtor vam zagotavljam, da je članek nastal kol Izraz iskrenega prepričanja, ki ga vidimo mladi krščanski in socialni demokrati Kamnika v »pomladnem« združevanju, boju proti ostankom komunizma in nadaljnji demokratizaciji 0 domnevnih nesporazumih med SI.S in SKD pa menim, da se boste morali pogovoriti z našimi starejšimi strankarskimi kolegi. Pri tem pa vsi skupaj ne smemo pozabili, da smo hili tisti, ki danes predstavljamo volilno telo SKD in SIS, v preteklem komunističnem sistemu najbolj prezimili in poniževani del državljanov, zalo nas javni prepiri med obema strankama še bolj prizadenejo. Mladi krščanski demokrati, kol sonosilci tradicije predvojne SIS, politične dediščine Janeza E. Kreka in Antona Korošca ter veliki zagovorniki združevanja naših dveh strank v enotno in močno de-sno-sredinsko stranko, iskreno upamo, da obstaja na oheh straneh pripravljenost za dialog in čim boljše sodelovanje.
Tajnik 00 MKD Kamnik: DAMJAN IIANČIČ
Pobude mladih so ravno toliko vredne kot izkušnje starejših
V Kamniku in tudi drugod po Sloveniji smo priča številnim propadajočim otroškim igriščem. Z nekaterimi igrali sc otroci na igriščih še lahko igrajo, ce so iznajdljivi in ce so starši pripravljeni tvegali otrokovo zdravje, /.uradi lega sem oh sprejemanju letošnjega občinskega proračuna vložil amandma, s katerim sem predlagal, da občina nameni 1.000.000,00 SIT za obnovo in vzdrževanje otroških igrišč, kar je v primerjavi z mestno občino Slovenj Gradec, kije namenila za obnovo otroških in športnih igrišč 25.000.000,00 STT, komaj omembe vreden znesek, cevema, da si Zeli Kamnik poslali mestna občina.
Predlog je bit izglasovan soglasno, vendar pa z ogorčenjem ugotavljam, da obema ni izpolnila svojih dolžnosti, saj otroška igrišča v Kamniku še naprej propadajo.
Župan in njegova garnitura v občini je s svojimi (nejdeja-nji razkrila ne samo prakso (tudi sicer pogostega) nespoštn-vanja odločitev občinskega sveta, temveč tudi svoj neposluh za težave mladih Kamničanov in Kamničank.
Vsi razen načelnika, zadolženega za lo področje v občini Kamnik, vemo, da je čas, v katerem živimo, izjemno in-
tenziven, starši so čedalje bolj zasedeni in vedno manj časa jim ostaja za družino in otroke, ki so pogosto prepuščeni samim sebi in ulici. Zaradi tega že ves mandat podpiram programe, ki hi mladim v mestu zagotovili več možnosti za pro-siocasne dejavnosti, saj hi kulturne in športne aktivnosti mlade odvrnile od tako zloglasnih »učinkov ulice«, med katerimi najbolj izstopajo problemi uživanja mamil in alkohola.
Prepričan sem, da hi obnova športnih in otroških igrišč, razvoj mladinskih prostočasnih programov v mladinskem klubu zapolnili prosli cas kamniške mladine. Ure/ena otroška igrišča, športna Igrišča (zamenjava košarkaških tabel...), park za tolarje in rolkarje so zgolj majhen korak v lepši vsakdan kamniških otrok in mladine, ki pa ga žal občinska uprava ni bila in ne ho sposobnu storiti, vsaj toliko časa. dokler bodo odgovorne resorje vodili neustrezni ljudje,
HRANE GOLUHOVIČ ml.
Jesen kamniške pomladi
Ne želimo sodelovali v razpravi, ki jo »poznavalci« političnih razmer na Kamniškem predstavljajo s svojih zornih kotov v zadnjih številkah Kamniškega občana. Ker pa je Hrane Goiubovtč v rubriki Pisma - odmevi - mnenja v zadnjem Kamniškem občanu v svojem razmišljanju o politični sceni v Kamniku vpletel ludi »zelene«, njemu, ostalim poznavalcem, predvsem pa občanom Kamnika naslednic pojasnilo:
lz registra političnih strank je razvidno, da je politična stranka Zeleni Slovenije ena sama. Sama po sebi ne hi pomenila nič, ce bi njeno Jedro ne sestavljali občinski odbori, ki delujejo na lokalnih območjih povsem samostojno. Se več, poudarek delovanja Zelenih Slovenije je na lokalnih območjih, torej lam. kjer ljudje Živijo in se srečujejo s problemi, ki Ogrožajo njihovo okolje, zdravje in življenje. Zeleni Slovenije - Občinski odbor Kamnik je vse od ustanovitvenega srečanja, to je 10. januarja 1990, sestavni del tega jedra. Vsa In letu ludi prepoznavno deluje v Kamniku v smislu prispevka k večji kvaliteti življenja - tako okolju, kol ljudi. Čeprav nam gre za politiku se najmanj, pa je vendarle ludi za nas življenjskega pomena, saj brez svojih, od ljudi izvoljenih predstavnikov, ne moremo sodelovali pri oblikovanju in sprejemanju odločitev, ki so pomembne za kvaliteto okolja in življenja ljudi v Kamniku. Zavedamo se svoje majhnosti, kar se lice političnih razmer tako v državi kot v občini. A zavedamo se svoje, moči, ki jo s svojim vsebinskim delovanjem delimo z občani Kamnika, ki jim kvaliteta življenja nekaj po-
meni. Za svoje delovanje smo deležni skromnih sredstev iz občinskega proračuna. A smo jih veseli in jih vrnemo tistim, ki so jih prispevali, to je. davkoplačevalcem. Konkretno samo nekaj akcij našega odbora v letošnjem letu: januarja in februarja jc potekala akcija razdeljevanja semen za ptice (razdelili smo ga prek tisoč kilogramov), v mesecu marcu smo organizirali javno razpravo o tem, kako nam bo življenje spremenila pokojninska reforma, meseca aprila so ljubitelji balkonskega cvetja in naravne pridelave hrane prisluhnili zanimivemu predavanju, samo mesec dni kasneje pa še o zdravilnih rožah in rastlinah, ki bolezni zdravijo brez nevarnih učinkov. Pomlad smo zaokrožili s čistilno akcijo v Kamniku. Javna tribuna o okoljevarslveni problematiki KIK jc bila plod večletnega Strokovnega dela in dobro obiskana. Na obe javni tribuni so se odzvali najodgovornejši strokovnjaki države Na mladih svel sloji in v želji, da bi mladi odrasli v ekološko ozaveščene ljudi, smo zanje organizirali ekoizlel v Kamniško ISisirici). Dež ni skalil njihove radovednosti in radoživosti. In na pragu jeseni obisk tunjiških sadjarjev in zakoncev Verbtč v Cerkljah, ki sla udeležencem izdala skrivnosti naravne pridelave zelenjave. Osem akcij za ljudi vseli političnih prepričanj, ali kot se rad pošali nas dolgoletni dan. da prav vsi ljudje, ne glede na politično pripadnost, dihamo islt zrak, pijemo isto vodo, skratka, si delimo življenjski prostor, kije en sam in vsem skupaj edini - mar to ni dovolj močan argument, ki daje verodostojnost (edinemu) kamniškemu odboru Zeleni Slovenije.
Spoštovani g. Goluhovič, prav Je, da svoje dileme o »pravšnjih« zelenih razčistite, vendar na pravem mestu - v občinskem svetu. Zeleni Slovenije - Občinski odbor Kamnik jc prav občinski svel Kamnik že lani pisno obvestil o lem, kdo predstavlja stališče kamniškega odboru. Pa sle nas kar prezrli. Imate pa seveda se priložnost, da vprašale, kdo zastopa stališča Zelenih Kamnika, mi smo vam to že večkrat povedali!!! loje Miha Proscu. Kot ohcin.sk i svetnik pa sodelujete tudi v različnih odborih (svetovalnih telesih) občinskega svela. Na podlagi sodelovanja z našimi člani hi si lahko izdelali svoje mnenje.
Ob naslednji priliki, ko boste spel razpravljali o politični sceni v Kamniku, pa namesto da nas razvrščale v sile taksnega uli drugačnega režima, nas razvrstite v sile režima, ki se bojuje za kvaliteto okolja in življenja ljudi.
Resnica je, da še tako zdravo drevo rodi tudi kakšno gnilo jabolko. Samo nevedne! bi takšno drevo posekal.
Zeleni Slovenije - Občinski odbor Kamnik
Kamniški OBČAN
POGLEDI
8. oktol.ra 1998 7
Za table z delovnim časom in ne z uradnimi urami
Pogovor z Rudijem MerSakom
Rudi Mcršak, občinski svetnik Zelenih, sedanji v. d. direktor občinske družbe Velika planina - Zaklad narave, predsednik odbora za varstvo okolja pri občinskem svetu, je zanimiv sogovornik. Zagotavlja, da jc Sc vedno generalni sekretar Zelenih Slovenije. Ima veliko idej in zanimivih zamisli. To je pokazal tudi na Veliki planini, vendar jc pri poskusih popestriti dogajanje na planini večkrat ostal osamljen. Pa ne samo to, tudi polen, ki so mu jih nekateri zmetali pod noge, jc kar precej. Toda pravi, da bo vztrajal, celo več, verjetno se bo odločil, da bo na naslednjih volhvah kandidiral za župana, ne vclikoplaninskega, pač pa za kamniškega.
Zato nas je zanimalo, kaj je bil razlog za njegovo odločitev, kako ocenjuje svoje dosedanje delo v občinskem svetu In kako se v primeru, da bi postal župan, namerava lotiti perečih vprašanj v pomanjšani kamniški občini
»Izvršni odbor Zelenih Slovenije jc na eni zadnjih sej, ko smo na
Rudi Meršak: Velika planina je biser, ki ga ne cenimo dovolj.
sodišču dobili pravde, ki so jih zoper nas vložili Miha Jazbinsck in posamezniki iz Kamnika (Marija Keba in ostali), obravnaval tudi
kandidiranje za župane iz stranke Zelenih Slovenije. Povem naj, da jc sodišče jasno ugotovilo, da Miha Jazbinšek ni predsednik Zelenih Slovenije, da Matija Reba od Ida 1992 ni več članica Zelenih Slovenije, ker je izstopila. Na tej seji |e bil sprejel sklep, da gremo Zeleni Slovenije s čiinvcčjim Številom kandidatov na lokalne volitve za župane. Kot generalni sekretar Zelenih Slovenije in v tem trenutku
ludi kol občinski svetnik sem v javnem življenju prisoten že od Ic ta 1992, zato bi bil tudi zaradi ohranitve prisotnosti Zelenih v javnosti dolžan sprejeti to kandidaturo, čeprav moram reči, da sc v tem trenutku še nisem dokončno odločili.
Kaj pa naj bi vplivalo na vašo dokončno odločitev?
Ena takih stvari je pogovor z ostalimi kandidati za župane, hkrati pa mc k moji kandidaturi nagovarjala Sc dve Stranki, ki bi mc podprli () tem, kateri stranki sta to, pa sedaj nc želim govoriti.
Tudi samo delo v občinskem svetu mc sili k razmišljanju, ali jc v Kamniku že prišel čas, da dobi jo svoje mesto tudi ljudje s svežimi idejami, čeprav z. malo drugačnimi pogledi na reševanje določene problematike. Mislim, da bi sc morali nehati ukvarjati samo s tem, kaj jc sosed rekel in kaj je sosed mislil. S posamezniki, ki naj bi, kolikor je doslej znano, kandidirali za župana, nioiain reči, da dovolj dobio sodelujem. Ni moj način dela, tla bi v predvolilnem drilu opozarjal na napake, ki so jih naredili drugi in česa niso naredili, pač pa želim povedati, kaj bi jaz kot župan lahko naredil,
Pa vendar, je bilo delo občinskega sveta v preteklih štirih letih uspešno in kakšen je bil vaš delež prt tem?
Če bi delo lokalne oblasli ocenjeval z najvišjo oceno do pet, potem bi mu dal oceno nekaj manj kol štiri. Nil podoben način bi lahko ocenil tudi tlelo občinskega svela in svoje delo v njem. S svojim sodelovanjem v razpravah o približno 70 odstotkov od vseh zadev, ki so bile na sejah občinskega sveta, sem v zadevah, ki jih razumem, želel opozarjati na smiselne rešitve. Moram reči, da pri določenih StVareh nisem bil uspešen, predvsem zaradi tega, ker je bila v kamniškem Občinskem svetu v ospredju združba strank, za katero večkrat nista bila bistvena vsebina in reševanje problematike, ampak zgolj interesno pokrivanje polit ič-nih želja. Tej združbi jc manjkal lider, ki bi jo lah ko vodil, da bi bila lahko dosti kvalitetna in zanimiva. Čeprav sem na začetku mandatu postavljal kol sporen mandat sedanjega načelnika upravne eno te Miha Novaka,  mi je sedaj, ko
gledam nazaj, marsikdaj žal, da Miha Novak ni več občinski svetnik.
Kako so se v občinskem svetu uresničevale predvolilne pobude In usmeritve, ki jih je zastopala stranka Zelenih?
Omeniti moram nase sodelovanje pri oblikovanju lokalne zakonodaje (odlokov), ki zadeva varstvo okolja in urejanje prostora. Lahko rečem, da smo bili tu precej uspešni. P;i nc samo zaradi tega, ker sem opozarjal na določeno problematiko, pač pa tudi zaradi tega, ker so se ostali občinski odbori in svetniki žc navzeli, da jc ekologija v slovenskem prostoru vse bolj prisotna in tudi moderna. Pri vseh odlokih s področja varstva okolja sem kot eden od svetnikov, ki se jc največkrat oglašal, dal svoj doprinos k njihovi večji kakovosti. Seveda pa me skrbi, tla izvršna oblast še ni uspela realizirati vsebine marsikaterega od teh odlokov. Iti so problemi vodnih zajetij in sploh problem pitne vode, ki sc bo ludi v naši občini v rte kaj letih zelo zaostril, problemi kanalizacije in podobno. Moram pa priznati, tki si kar nekako očitam, pa to spoznavajo ludi ostali svetniki, da mc-slo Kamnik v prostoru občine Kamnik, pa tudi širše šc ni dobilo li-slega položaja, ki si ga zasluži. Vsekakor jc slabosi ic nase lokalne oblasti; tki v Štirih letih ni uspela pridobiti Kamniku siaiusn mestne občine.
Ne bova govorila o nekih splošnih usmeritvah, pač pa lahko rečete kakšno konkretno besedo o tem, česa bi se najprej lotili, če bi poslali župan?
lakoj bi diil odstraniti vse table na občini, na kateri so napisane uradne ure. Namesto lega bi dal napisati delovni čas. V tem času, denimo od osmih do štirih, so občinski uslužbenci dolžni biti na voljo občanom. Prepričan sem namreč, tla občinska uprava vključno s funkcionarji nc more biti oblast, pač pa servis za občane. V demokratičnem svetu jc že kili nor milina stvar, da ni uradih ur, pač pa imajo delovni čas, ko ljudje lahko rešujejo svoje probleme.
Širše gledano pa bi dal največ poudarka razvoju podjetništva in turizma v občini. Čeprav imamo določene strategije narejene, v tem trenutku stvari Stojijo. Večji poudarek bo zahteval tudi razvoj
kmetijstva. Recimo, Tuhinjska dolina kot izredno bogat vodni rezervat je vsekakor zanimiva tudi za tržno kmetijsko pridelavo, seveda ne tako, kot jo v tem trenutku poznamo, pač pa tako, ki jo bo Slovenija morala sprejeti v primeru, če se bo pridružila Evropski uniji.
Precej govorimo o turizmu, vendar se nam še vedno marsikaj zatika. Kaj bi bilo treba storiti, da bi se stvari hitreje premaknile naprej?
Velika planina, Arborctum in Terme Snovik so gotovo ekonomsko zanimivi razvojni projekti, ki bodo morali prej ali slej pokriti na tak ali drugačen način tudi del socialno ogroženega prebivalstva. Recimo, od Velike planine danes na taksen ali drugačen način živi več kot sto ljudi. Zanimiv je tudi turistični trikotnik Krvavec, Velika planina in Arborctum. Znano je, da banka SKB žc izkazuje določen interes za razvoj te povezave. Ena večjih nalog bodoče lokalne samouprave bo zavarovali Tuhinjsko dolino, zlasti glede na povečan
Sredi septembra smo sc rta ustanovnem zboru članic in članov zbrali liberalni demokrati iz Komende z namenom, da v novi občini »legaliziramo« svoje delovanje in da svoje članstvo ter simpali-ž.crjc vključimo v predvolilno le-kmo za glasove na občinskih volitvah, na katerih želimo zmagali
Seveda jc povsem napačno trdili, da je Komenda močno zaledje predvsem desnih strank. Zgodovinske okoliščine so v priti trditvi, tla so bili v komendski občini vedno najsrditejši volilni boli med liberalci in klerikalci. Bo tako tudi v letošnjem letu. na izteku 20. Stoletja? Stoletje samo po sebi govori v prid liberalcem, statistični rezultati pa ne. Zadnji rezultat iz lela 1994 ni ravno pravi pokazatelj. Takrat so nam pobirali glasove kandidati iz samostojne, neodvisne liste za telovadnico In to zelo uspešno. Nam botlo letos prav tiiko pobirali glasove iz neodvisne liste, liste za rekreacijo in turizem. Upajmo da ne, kljub že pričeti propagandi v krajevnem glasilu. Listo namreč propagira donedavni predsednik SKD za Komendo, kar pomeni in sc tla s logično razlagati, da lista ni kristalno čisto neodvisna, ampak neodvisna v paralelni verziji stranke SKD.   Sedanjemu predsedniku
promet. Čeprav smo v občinskem svetu sklenili, da težek promet ne bi smel potekati po tuhinjski cesti, že sedaj, ko se gradnja avtoceste čez Trojane še ni začela, vidimo, kaj se dogaja
Zakaj ste na današnji seji občinskega sveta predlagali dodamo obdavčitev premoženja, ki pa je svetniki niso uvrstili na dnevni red?
Nc gre za dodatno obdavčitev, pač pa za obdavčitev objektov za oddih in rekreacijo (vikendov) in polovil nad X m dolžine. Moj predlog se ni nanašal na davke, ki bi posegali v stanovanjski del in kakorkoli drugega. Smiselno se mi je zdelo tudi zalo, da dam občinsko upravo in kolege svetnike na preizkušnjo, ali resno mislijo s svojim govoričenjem, kaj je potrebno in česa ni potrebno narediti. Ocenjujem, da so nedvoumno pokazali svojo dvoličnost. Jaz nisem za govoričenje, pač pa za oceno rezultata opravljenega dela in da se oblikujejo smernice za naprej.
Zakaj Velika planina nikakor ne more zaživeti, predvsem v gospodar-
SKD v Komendi, laičnemu poznavalcu zakonodaje in še zlasti ustave, se izogibajo celo njegovi bivši strankarski kolegi in zato ni čudno, da so si omislili neodvisno, desno listo za turizem in rekreacijo. Samostojne liste neodvisnih kandidatov praviloma ne dosegajo tako številčne podpore, da bi kandidati prišli v občinski svet. Njihov osnovni namen je. da prevzemajo volilec političnim Stran kam. Ozko usmerjeni programi, praviloma zanimivi kandidati, so lahko volilcem sila povSeči. Pa vendar, komu jc bolj zaupati? Tistim, ki jih poznate, ki so za kaj ze kaj vidnega postorili, ali onim drugim, veščim le porečja. In liberalci v Komendi imamo v zadnjih desetletjih pri razvoju Komende loliko pokazali, tla si upamo zmagati in občino tudi dejansko postaviti tja, kamor spada in kamor smo jo nekateri posamezniki, ki tulimo odgovornost tlo kraja, do soobčanov, vedno poslavljali
Občinski odbor LDS Komenda torej ni debatni krožek, ki si dela težave z drugače mislečimi. V tem odboru smo ljudje, ki jih boste srečali na ključnih pozicijah naše volilne liste, smo ljudje, ki smo v svojem Življenju vseskozi prevzemali odgovornost za dobro-bil soobčanov. Kol je pred nedavnim izjavil eden od krajevnih »ve-
skem smislu?
Velika planina je biser v alpskem prostoru in širše. Velika planina ni noben problem. Nesprejemljiv je način, kako jo obravnavajo ljudje, ki na planini niso bili žc več let ali celo desetletje. Problem Velike planine so ljudje, ki niti niso njeni obiskovalci, ki ne poznajo turizma, ne turistov in planincev, ki jo lahko obiskujejo in so v kamniškem prostoru vsevedi in jo jemljejo kot dežurni pljuvalnik. Recimo, ob kandidiranju za letošnja državna sredstva žičnice, dobili smo samo 6 milijonov SIT namesto 17 milijonov SIT. kolikor bi potrebovali za nov krmilni sistem, sem bil prepuščen sam sebi ob manjši pomoči župana in Bogdana Jamska.
Na koncu jc Rudi Meršak še poudaril, da se bo kot župan zavzel tudi za hitrejšo gradnjo novih šolskih prostorov in pridobivanje novih športnih površin v spalnih naseljih, zlasti na Bakovniku in na Duplici.
FRA Nt SVETCU
Ijakov«. skorajda ni listine iz preteklih desetletij, da v njih ne bi bili omenjeni Komendčani. Križani in Moščani. ki prisegajo na politiko LDS. Naše vodilo niso besede, predvolilne obljube, ampak dejanja. Kdor v življenju do sedaj ni nič storil za domači kraj. kdor za sabo nima krajevnih projektov, ne more biti na naši listi, kaj šele član LDS. Vsem tistim, ki pa vsak dan pluvajo na projekte našega kraja, ki nam postavljajo polena, pri čemer pa očitno niso ravno uspeSni. pa Želimo, da so na listah desno usmerjenih strank, saj nam bodo tudi tako lahko pomagali in pripomogli k našemu uspehu.
Predvolilni spopadi se niso začeli sredi septembra 1998. Kam kdo spada in kaj je v življenju postoril, se vidi in o tem bomo še pisali. Ne da bi podcenjevali voiilce, ampak zato, da povemo svojim strankarskim nasprotnikom, česa vse niso storili, pa so imeli veliko časa, možnosti pa tudi znanja. Občina Komenda, ki je projekt LDS in Se nekaterih strank, tudi desnih, bo uspešna samo, če jo bo vodila strokovna ekipa. Zato ne velja pozabiti, kaj smo do zdaj postorili člani LDS, še zlasli pa tudi simpatizerji ter volilke in vo-lilci LDS.
STANE ZARNIK
Občinski odbor LDS tudi v Komendi
PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA
_—__;-—- ........ _ .........-1-—
Nekaj misli o prihajajočih volitvah
Z vso naglico se približuje čas volitev, ljudje pa naj bi se vprašali, kaj so izvoljeni v preteklem mandatu dobrega storili za neko skupno blaginjo. To naj hi povedala tako imenovana javnost, te pa se ni kaj dosti spraševalo, še več, vse se je omejevalo, preziralo in seji celo grozilo.
Nekateri, ki nas ni tako malo, smo pač začutili, da se z izvoljenimi nc da kaj dosti pomagati in smo se organizirali v javne tribune, s katerimi smo skušali obelodaniti probleme naših občanov in jih po svojih zmožnostih tudi reševali. Da smo pri tem naleteli na nerazumevanje in odpor pri vodilnih, nas niti ni presenetilo, predvsem pa sem bil osebno bolj razočaran nad tistimi, ki smo se v nedavni preteklosti zavzemali za vrednote, ki pomenijo nekaj več kot samo birokratski pristop. Menim, daje v bodoče nujno organizirali javnost in izvoljene predstavnike tako na občinski kol na republiški ravni spodbujati k večji zavzetosti in odgovornosti. Velika pomanjkljivost je tudi v tem, da sc premalo ali nič ne pojavljajo na terenu pri malem človeku. Mislim, da se lahko upravičeno vprašamo, ali še zaslužijo naše zaupanje, osebno sem za novo politično kvaliteto, ki naj bi bila predvsem bolj kritična oziroma samokritična.
FRANC OPRAVŠ, predsednik Nacionalne stranke dela 00 Kamnik
Še enkrat: Delavci terjajo zaslužene plače
Delavci Stola Fagus in Scdit ogorčeno protestiramo proti izjavi direktorju Stola Mirku Bogataja v članku pod gornjim naslovom v Kamniškem občanu št. 15 z dne 9. 9. /99«.
Ni res, kol trdi Bogataj, da plače zaostajajo samo za november in december lanskega lela, pac pa se je zamik štirih neizplačanih plač začel že aprila /997. Tudi regres za letni dopust smo luni dobili »izplačan« trikrat po 17.0110 Sil in sicer v obliki Kočninih bonov. 0 višini letošnjega regresa pa sploh nismo hili obveščeni. Do Stečaja obeh jim i konce letošnjega avgusta nas je bilo nekaj delavcev na čakanju, trije delavci, ki sti se delali, pa ludi niso dobili plačila za svoje delo. Se posebej prizadeli pa so bili listi delavci, ki so hili v bolniškem staležu. Med delavci, k i so sedaj na cesti, je tudi 11 invalidov Ircljc stopnje.
Moramo povedati, du nam jc pri uveljavljanju naših pravic precej poskušal pomagati line Breznik, predsednik sin-dikala SSS, ki je pripravil pogovor z direk trnjem Bogatajem, 0 katerem smo obvestili tudi RTI Slovenijo. Bili sinu pripravljeni na sporazumni dogovor 0 rešitvi naših problemov. Na
leni sestanku nam je Bogataj zatrjeval, da hotno dobili svoje, kar nam pripada. Ko pa je Tine Breznik od njega zahteval, naj podpiše zapisnik dogovora, se je začel izmikati. (Predsednik sindikata Breznik v dodatku k temu zapisu dodaja, da je iz zapisnika 2«. «. /99« razvidno, da seje glavni direk tor Mirk o Bogataj ustno obvezal izpolnili določene obveznosti do delavcev, vendar kasneje tega ni izpolnil in tudi ni hotel podpisali zapisnika, kar je nepošteno. Če ni bil gotov, kaj lahko obljubi, naj tega ne hi storil pred vsemi podpisanimi delavci!)
Gospod Bogataj seje z novinarji Radia Slovenija pogovarjal zunaj pred upravno zgradbo, zato smo tisti dan lahko po radiu slišali, da nam je ponujal delo, vendar ga nismo hoteli sprejeti. To ni res! Enajst delavcev invalidov nas je pripravljenih na ponovni pogovor z namenom, da sk upaj rešimo le težke probleme. Vendar pa odločno zahtevamo izplačilo zasluženih štirih plač, jubilejnih nagrad in regresa za letni dopust.
Vse, kar smo ustvarili in zgradili v Stolu, smo morali pustili drugim, da sedaj to premoženje prodajajo, brez naše vednosti!
opeharjeni delavci Stola Sedtt in Stola Fagus (II podpisov v uredništvu)
Odprto pismo županu
Prošnja za odgovor na naše pobude
Svel KS Mekinje je Uradu župana in ustreznim občinskim oddelkom Občine Kamnik poslal v svojem dveletnem mandalu Ze vir dopisov v zveri s problematiko gradnje nove Osnovne šole v Mekinjah in ureditve ostalih problemov, povezanih s leni (problem parkirišča, vrtca in zunanjega igrišča). V zvezi s tO problematiko smo vam nosi' predloge poslali s tremi dopisi z dne 20. 4. /997; 5. 2. /99« in 14. 4. 1998. Te dopise vam pošiljamo ludi v prilogi.
Poleg lega pa so bila že v dveh zadnjih občinskih proračunih namenjena sredstva za spremembo družbenega plana in pripravo projektne dokumentacije za novo solo. Tudi v krajevnem samoprispevku jc del sredstev namenjenih za reševanje te problematike.
Svel KS Mekinje ugotavlja, da so ta sredstva ostala neizkoriščena, ker se z realizacijo ni začelo Hkrati pa smo se znašli v neprijetnem položaju, ker se čedalje več krajanov, nezadovoljnih zaradi takšnega slanja, obruča na Svel KS Mekinje in zahteva konkreten odgovor v zvezi z gradnjo šole
Zato vas moramo vprašati, kdaj in če sploh nameravate pristopiti k reševanju omenjene problematike. Krajanom Mekinj moramo namreč cimjmj dali jasen odgovor, k ak ršenkoli pač bo. Sedanje stanje je namreč nevzdržno, ker niti sami ne vemo nič Zanesljivega v zvezi z gradnjo šole, čeprav smo že zdavnaj pozvali ustrezne občinske službe k izdelavi ustreznih korakov v zvezi s tem.
To priložnost pa izkoriščamo tudi, da izrazimo najostrej-ši protest proti nameravanemu predlogu osnutka Odloka o spremembah odloka o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov Občine Kamnik ki predvideva, da se podružnična OS Mekinje izloči Iz sestava OŠ Frana Albrehta v Kamniku in vključi v sestav OS Stranje. KS Mekinje je vendar mestna KS in povsem gravitira na mesto Kamnik. Zato nc razumemo, zakaj naj bi zdaj šola iz mestne KS spadala pod oddaljeno OŠ Stranje, do katere ni zgrajenih niti ustreznih pločnikov oh medkrajevni cesti Mekinje-Godič-Slahovica za vamopot MekinjCanov.
Prosimo vas, da Oddelku za družbene dejavnosti pošljete ta sporni predlog v ponovno presojo in popravek V nasprotnem primeru pričak ujemo izbruh nezadovoljstva pri mekinjskih krajanih, ki pa po naših predvidevanjih ne bo odmeval samo na krajevnem nivoju.
V upanju, da boste razumeli naše težave, vas lepo pozdravljamo!
Svet KS Mekinje
V Kamniku ni košarkarskega igrišča
Bila je sobota, ko seje dan jired jinaloin vse vrtelo okoli nogometa m smo ugibali, ali ho junak Ronaldo ah Zidane. Dokaj prijetno popoldne smo štirje iz Slelelove 17 nameravali preživeti bolj po slovensk o - /»«/ kosark arsk imi k osi. Mare in Robi se nista pozabila poraza, zato sla želela še pred odhodom na dopust dokazati, da v bloku igrala najboljši baskel.
Včasih smo imeli do najbližjega Igrišča pred .staro solo' Ic nekaj minul, žal pa lam stojijo Ic ie table, obroci' \o že lani odlomili Jordanovi oboževalci, k i radi njegove trik c preizkusijo tudi na domačih obročih. Skoda, dolgu so zdržali - vsaj eno generaciju, saj lili fe postavljal moj oci; kuje bil le nekoliko starejši kot jaz zdaj.
Za uro košarke smo se torej morali usesti v avlo m odpeljali du Duplice. Na Virlusit si včasih težko našel prosio lenišk o igrišče, zdaj pa se zdi, da so se vsi preselili k sosednjemu košarkarskemu igrišču, saj stu obu koša zasedena vse popoldne. Da bi nekaj let mlajše kolege ,dol vrgli', se ni
spodobUo, sicer pa - imeli srno avto in ni vrag, da ne hi v Kamniku našli še kakega (prostega) košu. Desetletje \lari tpO mini, ko smo igrali .pred invalidnim' m se potem skopali v bližnjem bazenu, so med vožnjo j>o obvoznici spel oživeli. Na bazen smo že vsi pozabili, dva koša \>a bi utegnila te >< dno hiti tam. Ze s križišča seje videlo, da je igra t (sumljivo) prazno, ko pa smo prišli dovolj blizu, smo ugotovili, da odsotnost igralcev ni posledica košarkarske neaktivnosti Novega trga, ampak, že spet, potrganih obročev. Bolje rečeno snetih, kajti tam naj bi se zbiralo preveč mladih, ki so hili mnogokrat preglasni za zraven stoječi invalidni dom. Osla lo nam je le Se eno igrišče, pri OŠ 27. julij, kjer seje -godba ponovila. Med počitnicami so sneli obroče. Morda jih je ravnatelj odnesel na morje
Tako smo zanimivo košarkarsko [/opoldne končali v bije ju. kjer sicer nismo tekmovali v praznjenju kozarcev, kot to f» najboljšem primeru) počne mladina, ki se pač nima kam .dati', smo pa ugotovili, da ima vsa kamniška občina približno toliko košarkarskih igrišč kol igrišč za golf, v vsakem prime ru pa manj od najbolj zaostalih in zakotnih vasi v Slovemp
Kamnik za razliko od Domžal še dolgo ne lio imel moti va, ki hi igralo v prvi slovenski ligi.
IOMAŽ OKORN
_.       ,    , ,
IN ZGODILA SE JE VELIKA PLANINA
V ČASOPISI), KJER DAJO NEKAJ NA POSLOVNO, NOVINARSKO IN NAZADNJE TUDI ČLOVEŠKO III KO. TAKSNEGA PISANJA, KOT JE BILO OBJAVLJENO V 16. ŠTEVILKI KAMNIŠKEGA OBČANA. NE BI OBJAVILI
KO SF AVTORICA SKRIJE ZA SPOŠTOVANJA VREDNO STRANKO. V KATERI JE NEZAŽELENA, KO V PISNEM IZRAŽANJU NI NIČESAR DRUGEGA KOI DISKREDITIRANJE IN DISKVAUIT(IR4NJE, JI TAKŠNO PISANJE MORDA ZANIMIVO KAKŠNEMU PSIHOANALITIKU, NI PA VREDNO RESNIH ODGOVOROV. RUDI MERŠAK Sporočilo!
Z odgovorom Rudiju Meršuka zal Ijučujemo poletni ko v zvezi z Veliko planino in Zelenimi, kije pred kratkim in zdaj ponovno Ze bila objavljena in tudi zaklju Cena. Vse vpletene in prizadete prosim za razumevanje { urednica
Ob tednu otroka
OTROCI IN TELEVIZOR
Nadaljevanje s I. strani
Poruši mu naraven ritem in ga oddalji od pristnega doživljanja sveta okoli sebe. Starši le s težavo izključijo televizor iz vsakdanjika, še posebej potem, ko so otroci večji. Če pa že izklopijo program, otroci preprosto več ne vedo. kaj bi počeli s svojim prostim Časom. Mnogi starši sc tega problema zavedo šele takrat, ko je otrok skoraj orgaasko prisesan na migetajocc slike na ekranu. Televizija ima močan vpliv na razvoj vre-
mnogo let. Čeprav otroci živijo v nenasilni družinski atmosferi! Seveda nasilje na TV ni edini vzrok vsesplošnega nasilja, je pa eden od značilnih soudeležencev pri tem pojavu. Kljub vsemu starši niso povsem nenioCni. Predlagamo nekaj načinov, s katerimi pomagamo otroku, da postane medijsko pismen in kritičen gledalec:
• Starši naj bodo pozorni, katere programe gledajo otroci. Nekatere naj si ogledajo skupaj z njimi.
dnol in oblikujoCo sc osebnost. Mnoge raziskave o vplivu televizije na otroke in mladostnike so ugotovile, da: ti postajajo imuni na grozote nasilja, da sprejemajo nasilje kot naCin reševanja problemov, da posnemajo televizijsko nasilje in da se identificirajo s določenimi liki iz TV oddaj - bodisi z ustraho-valcem ali pa z žrtvijo. Vpliv je opazen prav kmalu ali pa plava na površje ce/
• Omejijo naj Cas gledanja televizije.
• Poudarijo naj. da igralec v filmu ni zares mrtev ali ranjen, vendar pa takšno nasilje v resničnem življenju povzroči bolečino in smrt.
• Otrokom naj nc dovolijo gledanja preveč nasilnih oddaj in svojo odloči-tev otrokom razložijo.
• Otrokom naj povedo, da nasilje ni prava pot k rešitvi problemov.
Tudi z drugimi starši otrokovih prijateljev ali sošolcev naj se skušajo dogovoriti za podobna pravila glede omejenega časa gledanja in o oddajah, ki jih Otroci lahko gledajo.
V nadomestilo naj Otroci bolj kvalitetno preživljajo svoj prosti čas - bodisi s prijatelji bodisi z branjem. Današnjim materam in očetom je življenje res nenaklonjeno, zato jc TV mnogokrat Ic zasilna rešitev, ker nimajo dovolj Časa Zato ni treba, da TV prodamo ali vržemo proč ali sc mu povsem odpovc-mo - postane naj pozitivna družinska izkušnja. Vključimo ga Ic takrat, kadar si vnaprej izberemo določeno oddajo in ne kar tako, Ic da bi videli, kaj jc na televiziji. Pri izboru oddaj upoštevamo naše vrednote in zanimanja. Gledanje je lahko družinski dogodek, če se o leni pogovarjamo: o sami oddaji, likih, njihovih doživetjih, posebnih problemih (spolna zloraba, smrt, družinski odnosi, ločitev, odvisnost, revščina...). Starši naj sc vedno s pozitivnega stališča odzovejo na vsako nepotrebno nasilje, seksizem in razisem. Svojim otrokom naj tudi povedo, da jc glavni namen komercialnih sporočil le prodaja določenih stvari in da skušajo s tem večini ljudi vsiliti potrebo po nakupu le zato. da bi zasluzi li. S prodajo določenih izdelkov reklame vsiljujejo tudi življenjske navade in stil. Če gledale oddajo o oddaljenih krajih, lahko poiščemo v atlasu kraj, o katerem govori oddaja.
Tudi to so poti do kritičnega spremljanja televizije in samostojnega uporabnika vseh medijev.
B. P.
P. S.: Da ne bo kdo rekel, češ da jc ta članek zapisala ena preveč zagrela mama, ki hoče /. moraliziranjem preceniti prisotnost nasilja v naši družbi. Ta mama si jc ravnokar ogledala oddajo Odstiranja 0 pretepenih ženskah v Sloveniji. Menda jc tega veliko, čeprav zelo skrilo.
Napadalnost med mladimi (2)
Notranja anarhija
Ali smemo vse izreči, kar nam pride na misel'.' Ali sc smemo izražali lako, da druge prizadenc-mo? Ali smemo dati duška svojemu ncrazpoloženju in tako razpoloženje v grobi besedi prenesti na druge?
Skrajni indivicliializcm in notranja anarhija porazno odsevala v medčloveških odnosih. Človek, ki rti gospodar samega sebe, ki mu je neznana notranja disciplina, jc tudi navzven (v vedenjskih odzivih) nediscipliniran in pogoslo napadalen.
Nasilje preprečujemo, pa tudi povzročamo z. besedo, z govorjenjem. Vendar ima beseda (govorjenje) različne stopnje, ali razvojne korake prav v povezavi z napadalnostjo, kar sc izraza v treh Stopinjah; (I) v čvekanju ali bi branju, (2) v sporočanju ali nagovarjanju, (3J v znanstveni resnici in umetniški govorici.
I. Po I Icidcggerju čvekanje in brbranjc ni brez. vrednosti, čeprav mu primanjkuje avtentičnosti (pristnosti, verodostojnosti), vseeno že izrazil bivanjsko občutje in na poseben način ze ponazarja razumevanje življenja, saj ustvarja armosfero življenjskega utripa. Tudi čvekanje daje življenju tona-lilcto, neko barvitost, zato ljudje najraje čvekajo. Tudi med mladimi, zlasli med sovrstniki je tega čvekanja zelo veliko. Pri čvekanju ne izbirajo besed, nc iščejo vsebine, ampak se prepuščajo trenutnemu razpoloženju in želji po govorjenju. Večina besednih konfliktov jc prav na tej ravni, ko jc iz-
TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 061/818-119 E-mail: infocenter.kamnik-1@sioi.net
KOLEDAR PRIREDITEV
''¥' ►
Sobota. 10. 10. 1998. ob 20. uri
Cerkev Frančiškanskega samostana, Kamnik
KONCERT
Simfonični orkester Domžale-Kamnik
Dirigent: Aleksander Spasič Program: W. A. Mozart, F. Schubert. Vstop s prostovoljnimi prispevki.
bo
Petek. K 10, 1999, Qb 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Otvoritev razstave Slovenija, odprta za umetnost
Izbor del iz petih let mednarodnih likovnih kolonij Sinji Vrh. Razstava bo odprta do 30. oktobra 1998. Vstopnine ni!
Sobota. 17. 10. 1998. ob 2Q. uri Frančiškanska cerkev, Kamnik MUŠICA AETERNA
Od Verdija do sodobnosti s solističnimi in zborovskimi skladbami
Izvajalci: Ansambel slovenskih pevcev sakralne glasbe Umetniško vodstvo: Samo Vremšak. Vstop s prostovoljnimi prispevki.
bo
Petek 23 KL ob 19.30 Galerija Veronika. Kamnik Potopisno predavanje z diapozitivi
Metod Berlec: Amerika: od Vzhoda do Zahoda Vstop s prostovoljnimi prispevki.
bo
Sobota, 24, tO, 1998. ob 20, uri
Cerkev Frančiškanskega samostana, Kamnik
KONCERT
Vokalna skupina ECCE, Kamnik Vstop s prostovoljnimi prispevki.
PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK
Vsako sredo ob 14. url
Vila Čira-Čara: umetniško-ročna delavnica. Vodi Rosana Kleindienst Premk, prof.
Vsak drugi Četrtek ob 18. uri
Pravljične ure v dislocirani enoti Matične knjižnice v Šmarci: prebiranje pravljic in animacija otrok. Vodi Jana Verlinšek. Vstopnina: 200 SIT. Vsak ponedeljek ob 18, uri
Pravljične in igralne ure s knjigo (otroški oddelek Matične knjižnice Kamnik): prebiranje pravljic in animacija otrok. Vodijo: Jana Pogačar, Andreja Štorman, Lea Frleta in Milena Lampret. Vstopnina: 200 SIT.
Vsako sredo ob Ki, url
Igralne ure z BIBAMI za predšolske otroke od 3. leta dalje (otroški oddelek Matične knjižnice Kamnik). Vodi: Helena Sterle. Cena: 200 SIT
Ponedeljek IZ 10. 1998. ob 18. url
Pravljične ure na Duplici (prostori KS Duplica): prebiranje pravljic in animacija otrok Vodi: Helena Sterle. Cena: 200 SIT. Razstava ob tednu otroka od 5, do 10. 10. 1998
Razstava slik na temo jesen (na otroškem oddelku knjižnice). Ustvarjali so otroci VVE Tinkara iz skupin Miške, Ježki in Petelini s Sašo, Darjo in Karmen.
Torek. 13. 10.1998. ob 19. url
KAMNIŠKI VEČER: predstavitev Toneta Kuntnerja in njegove pesniške zbirke Cmurek. Sodelujejo Kamniški Koledniki. Vstop prost.
Pravljične ure na POTUJOČI KNJIŽNICI (Žogica Noalca);
- Sela: ponedeljek, 12. 10. 1998, ob 16. uri v prostorih OŠ Šela. Vodi: Jana PogaCar. Cena: 200 SIT. Otroci naj prinesejo s seboj copate.
- Šmartno: ponedeljek, 12 10 1998, ob 17.30 v učilnici prvega razreda OS Šmartno. Vodi: Jana Pogačar. Cena: 200 SIT Otroci naj prinesejo s seboj copate.
- Tunjice: četrtek, 15. 10. 1998, ob 18 uri v Oš Tunjice. Cena: 200 SIT. Otroci naj s seboj prinesejo copate.
- Laze: ponedeljek, 26. 10 1998, ob 19.15 v Kulturnem domu Laze. Vodi: Jana Pogačar. Cena: 200 SIT.
bo
KULTURNI CENTER KAMNIK Grad Zaprjce
Razstava ŽLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI - najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Odprto: od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, nedelja od 10. do 13. ure. Informacije: 817-647.
bo
RAZSTAVE V GALERIJI VERONIKA
Avtorska razstava Tomaža Schlegla: GLEDALCI - 2. FAZA. Razstava bo odprta do 14. 10. 1998. Vstopnine ni. Petek, 16. 10. 1998. ob 20. uri: otvoritev razstave SLOVENIJA, ODPRTA ZA UMETNOST. Izbor del iz petih mednarodnih likovnih kolonij Sinji vrh. Razstava bo odprta do 30. 10. 1998. Vstopnine ni. Galerija je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldne,
bo
PRIREDITVE OB TEDNU OTROKA Petek. 9. 10. 1998. dopoldne
Preventivni pregledi koles za šolarje na igrišču OŠ Toma Brejca v Kamniku.
Petek 9. 10. 1998. ob 15. url
Spretnostna vožnja kolesarjev, rolkarjev, deskarjev in tekma na rolerjih na igrišču OŠ Toma Brejca
Sobota, 10, 10. 1998. ob tO, url
Caramr
_,aramo z listjem (v Matični knjižnici Kamnik): udeleženci potrebujejo 100 do 150 listov pravega kostanja. Sobota 10. 10. 1998. ob 16. url
Prost vstop v studio Vita-Fit v Kamniku za otroke In starše. Nedelja 11 10. 1998. dopoldan
Družinski športni dan na igrišču OŠ Toma Brejca
Prireditve ob tednu otroka organizira Mladinski center Kamnik. Vse
dodatne informacije: Helena Sterle, tel, 815-477.
bo
DRUGE PRIREDITVE
Gasilska zveza v sodelovanju z gasilskimi društvi v mesecu oktobru organizira gasilske vaje, predavanja in oglede gasilskih domov po vsej kamniški občini. Vse informacije o datumih in krajih posameznih prireditev: g. Berlec, 814-852. Sobota 17.10. 1998. ob 20. url
Gala koncert: VSI NAJBOLJŠI MUZIKANTI v Športni dvorani Kamnik. Predstavitev knjige Ivana Sivca in koncert ansamblov. Organizator: NK Flok Komenda. Informacije: g. Zamik, tel. 818-241.
Sobota in nedelja 17, in 18," 10,1998, od 8. ure dalje
20. pokal Ljubljane in memorial V. M. Komarova, mednarodno FAI tekmovanje raketnih modelarjev na mengeškem polju (ob cesti Mengeš-Kamnik). V nedeljo ob 13. uri poleti modelarskih maket pravih raket in raket »shovv« programa. Organizator: Astronavtsko raketarski klub V. M. Komarov. Informacije: g. Šijanec, tel. 168-50-60.
sobota. 24,10,1998, ob zi url
Koncert skupine ROCK'N'BAND v Športni dvorani Kamnik. Organizator: NK Flok Komenda. Informacije: g. Zamik, tel. 818-241.
govorjenih loliko nepremišljenih in zbadljivih besed (v afektu izrečenih razdraženo in brez premisleka).
2. Sporočilo in nagovor ne izražala samo razpoloženja, ampak vsebino nagovora začenjajo ljudje v medsebojen! vplivu (interakciji) osebno razumeti. To jc stopnja besede, s katero nekaj povemo, kar pomeni, da nc govorimo samo zato, da bi ustvarili neko občutje, ampak da bi povedali tudi neko sporočilo. Na lej ravni se odvija tako strokovna kot splošna govorica, ki želi človeku na vsesplošnemu nivoju podali svojti spoznanja in razumevanje (skupno vsem ljudem). S tO stopnjo povezana napadalna beseda je skrbno pretehtana, zadene v globino in »zelo boli«.
3. Izgovorjena beseda 0 človekovi globini, njegovem življenj-
skem temelju in njegovem pivi liskom odpiranju svetu pa je »pravi govor«, znanstvena resnica in umetniška beseda. Zlasti umetniška beseda omogoči človeku prisilio bivanje, ker izraza njegovo temeljno držo, ima odnosno raven ter mu pomaga, tla prisluhne čistemu daru biti. Zato umetniške besede nc sestavlja samo izgovor jena beseda, ampak prav tako pomenski molk. Umetniška beseda sc ne da ujeli v ohlapno sporočilo. S pravo besedo in umetniško govorico zaobjamemo pristno razodetje človeške biti. Za taksen izraz človeške pristnosti je potrebna izjemna izraznost, ki bo mnogo izgovorila pa ludi mnogo ohranila v svoji tišini Prava beseda, znanstvena resnica, umetniška beseda ni nikoli napadalna.
dr. ANGELCA ŽKROVNIK
Hribovske anekdote in šale
Ko v zadnjih lasih plezamo po hribih, opažamo bistveno manj alpinistov v gorskih stenah. Tako seje meti tistimi, ki se hodijo plezat v hribe, razvil razgovor.
»Stene niso nič bolj krušljive, kol so bile prej. samo mi smo premalo v njih.«:
»Kes je, saj so tudi stezice, ki vodijo pod plezalne smeri, vedno bolj zapuščene.«
»Če bo šlo tako naprej, bodo sli se klini iz smeri domov, ker ne bo nobenega plezalca, da hi jih uporabljal.«
Kaj reče plezalec, ko vidi muho na steni?
»Mejduš, kakšen dober oprimek!«
Komentar ob novem plezalnem vodniku:
»Je kar v redu, samo preveč ima teksta.«
»Seveda je za Iebe preveč teksta, ko pa prehitro plezaš!«
Alpinist in tečajnica plezata smer, ki ima tudi nekaj težjih mest. Ker je tečaj-
nica se malo šibka v rokah, ji alpinist na takšnih mestih pomaga tako, da malo močneje potegne vrv, na katero sta privezana. Ker pa pri tem ni vedno najbolj uren, začne tečajnica vpiti: »Nategni me, nategni!« Alpinist potegne vrv, vendar očitno premalo, ker tečajnica še vedno vpije: »Nategni me, nategni me, nuleeegiii'« Pa jI alpinist zakliče nazaj: »Pocukaj do večera. Iti je preveč strmo in svetlo!«
Ko pod steno Vva plezalca pregledujeta in Odmotavala plezalno vrv, kiji v žargonu rečejo tudi »štrik«, da jo ho laže zviti, pravi prvi drugemu: »Jaz ti ga bom zmetal skozi roke, da ga bos laže zvii«
»Kakšna je razlika med Južno Ameriko v preteklosti in hotelom na Ši-mtlOVCU v sedanjosti?«
»Nobene. Kakor so se v Južni Ameriki stalno menjavale vlade, tako se sedaj najemniki hotela.«
zapisal HO.IČ
friavt rtetalau yt 1/<zi avto jitdjetija
AvtO Car - Mengeš
Uradni prodajalec in serviser vozil RENAULT servis: t)6l /737-279, prodaja: 061 / 7 37-4 l 4
AKCIJA ZA VSE MODELE RENAULT
4 ZIMSKE GUME OB 100-LETNICI RENAULTA do 15. oktobra
OB NAKUPU NOVEGA MEGANA PO SISTEMU STARO ZA NOVO VAM ODOBRIMO POPUST,
000 SIT, če ima vaš rabljen avto bencinski motor .000 SIT, če ima vaš rabljen avto dieselski motor
l «120.1 \M30.
VOZILA
NA ZAl.(Xil
•
STARO
ZA NOVO
IX jODNl KREDITI
v
RI.MAUT.T
Kamniški OBČAN
MED NAMI
8. oktobra IW8
9
Pogovor z glasbenikom Rokom Sprukom
Najraje izvajam jazi in klasiko, rad pa imam tudi ročk
Kako dobro poznamo svojo občino?
Pravzaprav ni naključje, da je njegovo življenje tako močno povezano z glasbo. Pravi, da je že od zgodnjega otroštva obdan /. različnimi glasbenimi inštrumenti, hkrati pa je bilo tudi petje v njihovem domu nekaj povsem običajnega. Oba starša sla bila člana pevskega zbora Solidarnost, mama pa je še vedno aktivna v zbora upokojencev. Seveda pa ne gre prezreti glasbenega udejstvovanja dragih dražinskih članov. Bral i mil se / glasbo ukvarja profesionalno. Je namreč pozavnist v Big bandu RTV, vedno bolj pa se uveljavlja tudi kot skladatelj, (dasbenica je tudi njegova soproga Dunja, ki je solistka v ljubljanski operi. Tudi brat France se ni izognil glasbi. On je trobentač pri narodnnzabavncm ansamblu. V mlajših letih pa je glasbeno šolo obiskovala tudi sestra, ki /.daj za klavir sede le občasno. Skratka povsem razumljivo, da si vsakdanji kruh z glasbo služi tudi najmlajši 28-lctni Rok.
• Kako seje torej začela tvoja glasbena pot?
Mislim, da mi je bilo 9 let, ko sem začel obiskovali kamniško glasbeno solo. Pri prof. Rijnvcu sem se učil klarinet. Takrat sem Imel tudi Številne nastope in tekmovanja, tudi v republiškem merilu. Po končani osnovni Soli sem se odločil, da slu-dij nadaljujem na Srednji glasbeni in baletni Soli v Ljubljani in sicer na instrumenlalislični smeri. Ob koncu sem postiti instrumentalist klarinetist. Kol stranskega predmeta pa sem se v tem času učil Sc saksofona. Tudi v tem obdobju jc bilo veliko nastopov na različnih tekmovanjih, sodeloval sem v komornih skupinah in orkestrih. Po slednji šoli sem se za eno lelo odpravil v avstrijski Oraz, kjer sem dva semestra študiral na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost Zatem sem Studij nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani in še naprej ostal pri klarinetu v tem času sem si že sam služil kruh. predvsem s sodelovanjem v glasbenih skupinah. Najprej sem bil član narodnozabav-negit ansambla Krt. nato pa sem kol studijski glasbenik sodeloval s skupinami kol so Uredu, (uki, glasbenikom Magnificom in nato eno le tO honorarno sodeloval z. Big ban dom RTV. Vedno sem bil navzoč tako s klarinetom kot saksofonom Leta '94 sem diplomiral, na pobudo mojega tedanjega prof. klarineta pit sem se odločil še za podiplomski Studij, ki jc trajal dve leti. Skratka moj naziv ob zaključku šolanja jc Akademski glasbenik speci
alisi klarinetist.
• Službeno kariero pa si začel kot glasbeni pedagog!
Res jc. Najprej sem poučeval na OŠ Marim Krpan v Ljubljani, nato pa na Srednji Soli Rudolfa Maistra v Kamniku. Ker me je čakalo šc služenje Vojaškega roka. sem tO delovno mesto zamenjal za članstvo v Orkestru slovenske vojske, katerega so ravno takrat ustanavljali. Vojaški rok sem torej odslužil z igranjem v omenjenem orkestru, ker pa so mi ponudili tudi redno zaposlitev, jc to še sedaj moja služba.
• Verjetno si marsikdo težko predstavlja, kako izgleda tvoja služba, kje in kakšno je torej tvoje delovno mesto?
lako kot elrugi profesionalni glasbeniki imamo tudi mi redne vaje. ki potekajo vsak dan v dopoldanskem času in sicer v studiu Helidon v Šentvidu. Zasedba orkestra je /clo mlada, povprečno so glasbeniki moje starosti v ostalem času pa imamo seveda številne nastope, od os-
talih glasbenikov se razlikujemo lepo vojaški uniformi. Pogosto nastopamo na sprejemih raznih državnikov, pri odprtjih razstav na ministrstvu in ob številnih drugih priložnostih.
• Si tudi v prostem času glasbeno aktiven?
Najraje sicer izvajam, pa tudi poslušani jazz in klasiko. Zelo blizu pa mi je tako kol drugim mladim tudi ročk glasba. Tako smo pred časom ustanovili skupino, ki deluje prav na ročk področju s sedežem v Postojni. Delujemo pretežno kol spremljevalna skupina za druge glasbenike, kol jc denimo Deja Mu-su. trenutno pa pripravljamo material za zgoščenko pred leti popularnega Dada Topiča.
• kamnit-ani te poznamo tudi kot člana Mestne godbe!
V godbo sem sc vključil že kol osnovnošolec s klarinelom in v njej osiai aktiven do konca srednje Sole, Zaradi številnih obveznosti sc sedaj godbenikom priključim le šc občasno.
• Seveda pa včasih nastopaš tudi kol solist, kar je verjetno bolj naporno. Tudi kamniški publiki si se že predstavil s solističnim nastopom.
Vsekakor je bolj zahteven samostojni nastop, vendar na koncu da ludi precej več zadovoljstva in sa-mopolrditve. lahko rečem, da mi je ljubši samostojni nastop. Kamniški publiki sem se že nekajkrat predstavil, predvsem v okviru raznih
Rok Spi uh med svojim diplomskim koncertom pred štirimi leti i> razstavišču Veronika. Pri klavirju doc. Andrej Jarc. Ifoto: Vera MEJAC)
kulturnih prireditev, vrhunec pa jc bil zagotovo moj solistični nastop v (uohljah s komornim orkestrom Pro Artc. ki je veljal kol diplomska naloga podiplomskega Studija. Ta nastop so poslušalci izredno dobro sprejeli.
• Imaš pred nastopom tudi tremo?
Večina mojih sedanjih službenih nastopov je precej rutinskih, tako da treme ni. Seveda pa imam tudi precej zahtevnih solističnih točk. laktal pa je slanje povsem drugač-
no. Bolj ko je glasba zahtevna, hujša je trema.
• Pravzaprav hi lahko zapisala, da je tvoja dosedanja glasbena pot zares velik dosežek, katere delčke kariere pa bi sam izpostavil in na katere si še posebej ponosen?
Težko bi govoril o posameznih uspehih. Zelo veliko mi pomeni posneta plošča z Hig bandom RTV pod vodstvom svetovno znanega komponista in aranžerja v svetu jaz-za Herboltzhcimcrja. Sicer pa sem v času šolanja prejel percej nagrad na državnih tekmovanjih mladih glasbenikov, ki sc vrslijo na dve leti. Morda velja poudariti dve prvi in dve drugi nagradi.
• Na začetku sva že omenila tvoje pedagoško delo. Ali tudi sedaj svoje znanje prenašaš na druge?
Poleg vsakdanjih vaj in nastopov rad poučujem tudi blokflavto, saksofon m klarinet To seveda ne po-meni. da poučujem le otroke, ki se šele podajajo v glasbene vode. ampak vsakogar, ki bi se rad naučil katerega izmed naštetih instrumentov.
• /c nekaj let si tudi mož in oče dvema hčerkama. Bosta Sli po tvoji poti?
Žc koi najstnik, takoj po srednji Soli sem poslal oče. Starejša lm Roksana ima že 8 let, mlajša Zala pa še ni praznovala prvega rojstnega dne. Težko bi napovedoval njuni poti. res pa je. da je glasba naša spremljevalka. Roksana se je zc vključila v glasbeno solo, kjer igra blokflavto. Vcriclno je tO bolj zato, ker glasbeno šolo obiskujejo tudi njeni bratranci in sestrične.
• Se pogosto srečujete z ostalimi družinskimi člani, ki so tudi glasbeniki in morda skupaj celo zaigrate in za pojete?
Kadar se ob posebnih priložnostih srečamo, le redko skupaj zaigramo, raje zapojemo. Drugače pa je, ko se v ožjem sorodstvu poroči kakšen bratranec ali sestrična. Ta-kial zaigramo poročno koračnico.
• kako pa je s tvojim prostim časom. Ali ga je oh tvoji glasbeni karieri dovolj za početje vseh listih običajnih stvari, ki so značilne za mlade?
Živim čisto tako kot večina mojih vrstnikov. Največ časa preživim seveda /. družino, sicer pa se najde čas tudi za kakšno posedanje v lokalu, gobar jenjc. ribolov, včasih pa gremo tudi na kakšen bližnji hrib.
• In čisto za konec najinega klepeta, kakšni so tvoji cilji in želje, predvsem seveda na glasbenem področju?
Šc naprej bi rad ostal v sedanji službi, poleg lega pa si zelo zdim ustvarjati avtorsko glasbo m posneli lastno ( I > ploščo
NATAŠA JAZBINSEK
Novo leto 2000 te v Svetilniku - Kamniški Graditelj kot investitor in izvajalec na zazidalnem območju B-5 pod bencinsko Črpalko na križišču ljubljanske in Kovinarske ceste gradi osemnadstropni objekt, v katerem bo okoli 40 stanovanj In več lokalov. Predvidevajo, da bodo stanovanja, katerih cena ho približno 200.000 SIT za m1, vseljiva konec prihodnjega leta <Jš).
SPOŠTOVANI STARŠI
PREDŠOLSKIH OTROK!
———
Tudi v letošnjem letu organiziramo dodatne dejavnosti za predšolske otroke v občini Kamnik.
Tokrat vas vabimo, da jih v čim večjem številu pripeljete k telovadbi, ki jo organiziramo v enoti Rožle in sicer ob četrtkih od 17. do 18.30. Telovadba bo potekala od oktobra 1998 do konca maja 1999.
Z otroki telovadimo, se igramo, plešemo in ob lepem vremenu hodimo na izlete.
Če vas zanima, vas prosimo, da pokličete telefonsko številko 819 210, Anita Drobne, ali dvignete PRIJAVNICE NA UPRAVI VVZ!
Moj čas je tudi zate
Junijska dobrodelna prireditev Karilas v inekiiijskem samostanu je imelu zgovoren naslov. I si nastopajoči Marko Fink in gospu Vulant, Joži Kaltsnik m Tomaž Plaliutnik. mešani pevski zbor Titan. Jaka Svoljsck. vokalna skupina Ve-vije in napovedovalka Manja Zebaljec so damvali tvoj čas in svoji' talente za druge. Izkupiček je bil namenjen otrokom in materam. Hvala ludi vsem zvestim obiskovalcem, ki so prišli kljub slabemu vremenu. Od petdesetih prošenj so prireditev podprli: Velorazzi - Stranic 10.000 SIT, SKD 20.000,00 SIT, obema Kamnik 20.000,00 SIT, Marjeto lluinar t, 1.068,00 SIT. komu 10.000.00 Sil in Iskra Poloma 5,000,00 SIJ.Dohrodelno delovanje Karilas je Zc znano: delitev lirunc, obleke, šolskih potrebščin itd. Ta trenutek iščemo rabljen hladilnik, poslcljiu-no. kavbojke. supcigc.
/e drugo lelo pa smo organizirali letovanje za sedemnajst otrok v Izoli. Dan je bil prekratek. Za tO so skrbeli vzgojitelji Urša. Andreja. Anita. Samo. Motaj. Katarina in sestra Polona. Na koncu ledna pa se jim jc pridružil se Drago.
I zgojilelji so bedeli nad otroki na obali in v vodi ter doma idomov so prišli vsi kol plavalci). Sestra Polona pa je otroke pripravljala s peljem in kitaro na sv. maso
»Kuharica« trnka m pomočnica Marija sla skrbeli, da so bili zelodeki vedno polni. Niso mogli prehvalili gospe Ančke, ki ni samo odlično kuhala, ampak je ludi peklu torte, zavitke, »hulitcljnc« ildAeliko hrane pa MIO pripeljali I teboj. I sa pomoč je hilu prostovoljno - zu skupna ležišča pa smo plačali minimalno ceno.
Otroci so bili iz družin, k i same niso mogle prispevali sredslev za letovanje. Posebno pa se moram zahvalili irttklulu. Jati. Mesu Kamnik in EVI d. d., ki so nas podprli s svojimi izdelki. METKA MATI
LANEN CVET
tekstilna trgovina
Moste 74, Komenda tel.: 841-660
CM** ^
OH RJhM
U10 Jff
raneia srajce
1-tfSo srr
I JL
UHEJMD KR2N0 * « " PKDOAJI
1'rgovina je odprta vsak dan od 9h-l 9\ ob sobotah od 8h-l 3h. |
V prejšnji številki je bila objavljena slika najvišjega dela naselja HRIB. imenovanega tudi Hrib pri Kamniku (za razliko od drugih naselij s tem imenom, ki jih je v Sloveniji po Priročnem krajevnem leksikonu Slovenije II. od tega 2 samo Hrib, ostali pa so dobili še pojasnjevalno ime. da jih ne bi zamenjevali med seboj). Zaselek se je namestil na izravnavi za manjšo vzpetino v jugovzhodnih pobočjih Vovarja (940 m) oziroma južnih pobočjih Rebri (Klemenovega hriba. 843 m). S travnikov, ki so zahodno nad njim, je lep pogled proti zahodnemu delu kamniško-ljubljansko-kranjske kotline, posebno še takrat, ko se skriva pod meglenim morjem, a na sam Hrib. vsaj na njegov zgornji del (spodnji je skoraj v Soteski), pa sveti sonce. Zato je lahko prijeten izletniški cilj jeseni ali celo tudi pozimi Nagrado je žreb dodelil Francu Burji iz Podgorja 3/a, ki jo bo prejel v Kočnini knjigarni na Ljubljanski cesti l/b.
Tudi tokral nadaljujemo po »vzvišenih« predelih naše občine in sprašujemo po imenu naselja, ki so ga ljudje postavili spet v breg Za pravilen odgovor bo zadostovalo že skrajšano ime, ki ga navadno uporabljamo v vsakdanjem pogovoru Odgovore pošljite na Kamniški občan, (davni trg 24, SI-1240 KAMNIK, do srede, 14. oktobra. Nagrajenec bo prejel knjižno nagrado Kočna Kamnik.
Obnovljena Ožboltova domačija na Brezjah
G. Lojze Koncilija :• Jirumm-gu, lastnik ?Mgarjeve, po domače Ožbollove domačije na Hn'Zjah. je k ončal obnovo skoraj 200 let stare hiše sk upaj s pripadajočim gospodarskim poslopjem, bila sta že v slabem stanju. Tako je pred propadom rešil enega redkih spomenikov stare vaške urhilekltire v tem zaselku in pokazal, da tudi še dandanes obstajajo ozaveščeni posamezniki, ki se zavedajo pomena ohranjanja kultumo-arhitekturnega Izničila naših prednikov in ga skušajo z lastnimi sredstvi tudi ohraniti. Načn obnove hiše je izdelal lastnik po svoji zamisli, obnovu pa je trajala dva meseca. Pred vhodom v hlev so razstavljeni ludi lepo obnovljeni deli starega kmečkega orodja. V zgornjem delu gospodarskega poslopja pa se nahaja dobro ohranejna stara dimnica, ki odlično služi sušenju suhomesnih
izdelkov. Pri obnovi hiše so našli tudi zu-jelen sveženj starih listin, ki bodo po preučitvi vsekakor veliko pripomogle k boljšemu poznavanju zgodovine omenjene domačije in celotnega kraja. I ji oni o odprtju kmečkega turizma zdaj ne razmišlja, ker v Sloveniji žal obstajajo takšni predpisi, k i bolj omejujejo kot pospešujejo tovrstno dejavnost. Obnova omenjene domačije predstavlja vsekakor delo, vredno posnemanja tudi pri drugih podobnih propadajočih starih objektih v naši občini, čeprav se velikokrat finančno bolj izplača rušenje takšnih objektov in izgradnja novih. Drug problem pa je še vedno neustrezen odnos družbe in nekaterih organov do takšne vrste obnove, saj je % Koncilija prej kot na pomoč naletel na nerazumevanje.
IMMJAMIANCK
Obnovljena Ožboltova domačija na Brezjah je zasijala v svoji nekdanji lepoti
OB IZIDU VELIKE KNJIGE O RAZVOJU NARODNO ZABAVNE GLASBE vas vabimo v soboto, 20. oktobra, ob 20. url
v športno dvorano v Kamniku na veliko zabavnoglasbeno prireditev
VSI NAJBOLJŠI MUZIKANTI
Nastopajo:
ansambel LOJZETA SLAKA s FANTI S PRAPROTMA ansambel SLOVENSKI MUZIKANTJE ansambel ŠTIRJE KOVAČI ansambel FRANCA MIHELIČA ansambel bratov POUANŠEK VITEZI POLK In VALČKOV povezovalka programa: BETKA ŠUHEL avtor knjige: IVAN SIVEC Dve url glasbe In petja, zatem ples za staro in mlado! Za ples igra ansambel bratov POUANŠEK. Knjigo boste lahko kupili za 11.0O0 SIT, redna cena je 12.810 SIT. Ob 22.30 se bodo v knjigo podpisovali vodje ansamblovi Na zamudite enkratnega dogodkal
PRODAJNA MESTA
MENGEŠ:
KAMNIK:
DOMŽALE:
Hram Rožice PIZZERIJA Turistična agencija Veronika NAPREDEK trgovina
737-510, 737-240 817-000
d.d. VELE oddelek TRAFIKA 718-381
REZERVIRAJTE SI ČIMPREJ SVOJO MIZO, DA VAS NE PREHITIJO PRIJATELJI!
GENERALNI POKROVITELJ PRIREDITVE
10
8. oktobra 1998
PLANINSTVO - SPORT
Kamniški OBČAN
IZLETI V OKOLICO KAMNIKA
Do Stahovice in nazaj -1
ninski kotiček
Nekaj zanimivih izletov lahko naredimo tudi proti severu. Tu daje glavno usmeritev in mikavnost reka Kamniška Bistrica, vendar tudi njena bliZnja in ne povsem bližnja okolica.
Tok Kamniške Bistrice od Kamnika naprej lahko spremljamo po obeh bregovih, vendar ne povsod čisto od blizu. Do Zgornjih Stranj vodi cesta po desnem bregu, nekajkrat prav po brežini, nato pa vse do Kamniške Bistrice po levem. Drugače je s stezo. Ta gre do Go-diča in Stranj po levem bregu, da se nato naprej drži predvsem desnega Edino Calcitov kamnolom, kadar ni možno iti skozenj, jo za nekaj časa spravi na levi breg Vendar je to že izven teh opisov.
So pa v ta sklop opisov vključe-
ce (po desnem bregu) in opisi vrnitve iz Stahovice oziroma Stranj po vzhodni strani Bistrice (po levem bregu).
Iz Kamnika v Stahovico
Poleg v tem sklopu opisanih poti lahko v Stahovico pridemo tudi po poteh, opisanih v drugem sklopu, vendar v nasprotni smeri, kol so tam opisane in pa seveda šc marsikje drugod.
Čez Ravne
Če začnemo z Glavnega trga v Kamniku, gremo po Medvedovi ulici, nato pa po Tunjiški cesti do Kosiš do hiše s številko Tunjiška cesta 15. Še okoli 30 m naprej do križišča. Tu desno na makadamsko cesto in po njej v breg Mimo dveh kozolcev
Cerkev v Stranjah se ponaša tudi s Plečnikovim delom
ne predvsem poti, po katerih se da priti iz Kamnika do Stahovice in nazaj. So bolj ali manj oddaljene od reke in naj bi imele čim manj asfalta, kar pa precejkrat ni več možno in smotrno. Da se posamezni opisi ne bi preveč ponavljali, je snov razdeljena na dva osnovna sklopa: opisi dostopa do Stahovice oziroma pošte v Stranjah zahodno od Bistri-
in opuščene hiše na levi strani s številko 22. Na naslednjem križišču ne po širši cesti v levo. ampak naravnost po slabši cesti, mimo kozolca in hiše s številko 25, Košišc (čeprav ta zaselek še vedno imenujemo Ravne in bi zaslužil, kol še precej drugih, da tudi na hišnih številkah ohrani svoje nekdanje ime) in naslednje s št. 26. Cesta se spremeni v kolovoz, ki gre
MIZARJA
zaposlimo v redno delovno razmerje.
Zdravko Bodlaj s.p.
Gradišče 3, Laze v Tuhinju
tel.: 847-097, 847-476 in 041 730-404
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER
IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278
RAZPISUJE
• SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI:
- poslovodska šola (V. stopnja)
- trgovska šola (IV. stopnja)
- usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program
- ekonomsko komercialna šola
- strojna šola (dokvalifikacija 3+2)
- elektro šola (dokvalifikacija 3+2)
- gostinska šola (kuhar, natakar)
- agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar)
PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
• TUJI JEZIKI:
- nemščina in angleščina po programu College PANTEON
• RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- VVindovvs 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97...
• USPOSABLJANJE ZA DELO
- EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj)
- seminar: računovodstvo malih podjetij
- seminar za vodenje poslovnih knjig s.p.
- varstvo pri delu in požarno varstvo
- seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
- tečaj strojepisja
- tečaj skladiščnega poslovanja
- tečaj za voznike viličarjev
- tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
• TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV
• PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonskih številkah (061) 711-082 in (061) 712-27a
Roki za vpise v posamezne programe se iztekajo. Pohitite!
po precej ravnem hrbtu, tako da se odpirajo zanimivi razgledi tako proti hribom kot tudi proti tunjiški cerkvi. Gremo šc mimo naslednje hiše s št. 28 do gozdička. Od tu sc lahko vrnemo v Kamnik - glej opis »Čez veliki jez v Kamnik«.
Do pošte
Če pa sc šc ne želimo vrniti v Kamnik, zavijemo levo po gozdni poti, kolovozu in nato po levem robu travnika naprej do makadamske ceste in visoke ograje iz bodeče žice. Čez cesto naravnost naprej po kolovozu nekaj časa ob ograji, ki pa kmalu zapusti našo pot. Po hrbtu naprej. Odpre sc spel lep razgled.
Pot oziroma kolovoz se razcepi. Levo vodi boljši kolovoz proti Stol-niku. desno pa slabša poljska pot rahlo navzdol. Mi gremo desno in pot nas prevede na asfaltirano cesto Spodnje Stranje - Stol-nik do hiše (Spodnje Stranje 30, pred katero stoji kozolček in nekaj skalic. na katerih je narisana tudi planinska markacija kot okras.
Desno po asfaltirani cesti navzdol do prve hiše. (( e si hočemo pot podaljšali, gremo po cesti navzdol skoraj do glavne ceste Kamnik-Slahovica, do »Lepe mamice«, kjer kakšnih 100 m pred njo zavijemo ostro levo in po asfaltirani cesti pridemo do kapelice in mostička čez stranjski potok.) Tu zavijemo levo po makadamski cesti in čez. stranjski polok). Tu zavijemo levo po makadamski cesti in čez dvorišče nove hise na desni in stare hiše na levi (Spodnje Stranje 29) in okoli nove hiše (Spodnje Stranje 30) navzdol do asfaltirane ceste pri kapelici in mostička čez Stranjski potok. Levo čez moslicek in rahlo navzgor po asfaltirani cesti. Prvi odcep v levo vodi po dolini Stranjskcga potoka. Po njem gremo, če hočemo priti Stahovice čez Zakal - glej opis »Čez Za kak. Drugi odcep čez kakšnih 30 m vodi desno na glavno cesto Kamnik-Gornji Grad, mi pa gremo mimo rdečega hidranta naravnost naprej po makadamski cesti mimo hiše na levi in kozolca na desni. Cesta pripelje na rob ježe. Po tem robu naprej, malo dol in gor in naprej mimo kozolca na levi strani do križišča pri kapelici. Z desne pripelje asfaltirana cesta z glavne ceste proti SV, pridemo po približno 300 m do pošte oziroma Plečnikovega mosta čez Bistrico.
Do kapelice Marije Županjenjivskc
Če pa si želimo Se malo podaljšati pol in priti po stranskih poteh in cestah v Stahovico, pa na križišču s kapelico, kamor nas pripelje makadamska cesta iz Spodnjih Stranj, zavijemo po asfaltirani cesti levo in mimo okroglega silosa na levi strani in naprej kakšnih 60 m, kjer gremo desno na makadamsko cesto in mimo hiše Zgornje Stranje 29. Čez dvorišče in mimo garaž na gre-benček nad mrliško vežico. S kolovoza naravnost do hiše Zagorica 8 c na asfaltirano cesto. Po tej cesti naprej vse do križišča pred gnojiščem. Desno navzdol vodi cesta ob desnem bregu Bistrice. Mi pa gremo čez križišče in nato naravnost čez dvorišče hiše Zagorica 17 in mimo garaž, na levi strani na kolovoz, ki nas po kakšnih 200 m privede na cesto od Bistrice pri hiši Zagorica 12. Po tej cesti naprej do križišča in desno čez most čez Bistrico v Stahovico ali pa levo kakšnih 200 m do kapelice Marije Zupanjenjivske.
BOJAN POLLAK
Medpostajna vaja GRS
Tudi letos GRS Slovenije nadaljuje s skupnimi vajami različnih postaj. To je koristno za medsebojno poznavanje članov, utrjevanje enotnega koncepta dela in izmenjavo izkušenj.
Tako jc bila v soboto, 22. av-gusla letos, vaja v kopnem stenskem reševanju v Mali Raduhi, katere namen jc bil tudi preizkusiti dve tehniki reševanja s statično vrvjo, 35 reševalcev s postaj Celje (5), Kamnik (5), Prcvalje (organizator in nosilec vaje, 22) in Železna kapla (3), medtem ko so se Jezcrjani opravičili, sc je zbralo okoli devetih dopoldne v zavetišču GRS na Grohalu. Po uvodni razlagi so se razdelili v ekipe. Te so bile izbrane tako, da so bili v posamezni ekipi v načelu člani iz vseh postaj. Nato so kljub slabemu vremenu (dež, sodra, veler) odšli na Malo Raduho. Sledil jc spust čez skoraj 200 m visoko S steno po smeri Platke.
Zaradi varnosti niso za spust čez steno dali v gorska nosila (»mariner«) »ponesrečenca«, ampak sc jc nanja privezal samo en reševalec. Reševalca in nosilca so nato s pomočjo desonderja spustili okoli 30 m do pripravljenega sidrišča v steni. Sledil jc manever prevpenjanja, zamenjave vrvi, načina spuščanja, zamenjava spremljevalca in nato okoli 100 m spustit s pomočjo posebnega vrvnega vitla tipa »tiromont« do naslednjega sidrišča, kjer se je manever ponovil. Od tam so zadnjih 50 m spuščali spet s pomočjo desonderja. Nato so v nosila dali živega »ponesrečenca« s »hudimi telesnimi poškodbami«, ki so jih prej strokovno oskrbeli. Sledilo je še okoli 200 m transporta po mc-lišču. Na koncu je bila še skupna analiza vaje.
Iz kamniške postaje GRS so se vaje udeležili Damijan Kočar, Janez Kosec, Klemen Mali, Genadij
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA
Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.: 831-383
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
Šlupar in Primož. Trunk, torej pretežno mladi reševalci.
Izpiti za VPZS na Kokrskem sedlu
Zadnji konec ledna v avgustu (29. in 30.) je bil na Kokrskem sedlu izpit za pridobitev kategorije B (vodenje po zahtevnih in zelo zahtevnih poteh ter lahkem brezpotju) vodnikov Planinske zveze Slovenije (VPZS). To so vodniki, ki predvsem v okviru planinskih društev vodijo člane v hribe na svoje stroške ali pa zastonj.
Koča na Kokrskem sedlu je bila kot kraj izpita izbrana predvsem zato, ker ima poseben prostor, tako da drugi obiskovalci ne motijo tečajnikov. Poleg tega pa je opuščena zelo zahtevna pol na Kalško goro kot nalašč, da kandidati za vodnike pokažejo, kaj znajo in kako morajo reagirati, če v hribih naletijo na ptKlobno situacijo. In na koncu, čeprav ne najmanj pomembno, je tudi to, da prijazno osebje doma z oskrbnico Bernardo Gradišck na čelu tudi veliko pomaga, da izpit poteka lako, kot je treba.
V soboto zvečer je bil teoretični del (izpolnjevanje leslov in po potrebi šc ustno preverjanje), v nedeljo pa tura po opuščeni plezalni poli na Kalško goro in nato po brezpotju in lovski poli čez Kalca v Kamniško Bistrico.
Izpila se je udeležilo in ga tudi uspešno opravilo 19 kandidatov iz. 14 različnih planinskih društev praktično iz cele Slovenije, katerih zanje in usposobljenost jc preverjalo 5 inštruktorjev. Iz. Kamnika jc bil samo en inštruktor, medtem ko pa tečajnikov tokrat ni bilo.
Zaprtje planinskih postojank
V planinskem društvu Kamnik načrtujejo, da bodo zaprli svoji koči na Kamniškem in Kokrskem sedlu v nedeljo, II. oktobra. Pl)
Obisk gorskih reševalcev iz Trofaiacha
Zadnji konec ledna v septembru je skupina 14 gorskih reševalcev iz avslt ijsko-šlajerskc občine Trofaiach, s katero je občina Kamnik letos februarja podpisala listino o prijateljstvu, obiskala Kamniške Alpe, Kamniško sedlo. Zal so vse dni imeli slabo vreme, pa tudi obveščanje je bilo na ravni vremena, tako da je prišlo le do sini boličncga srečanja s Kamilicam. Zato sc Trofaiačaiii že pripravljajo za naslednji obisk, in upajo na lepše vreme, saj jim je bilo tisto, kar jim je uspelo videli v hribih skozi dež in meglo, zelo všeč.
Celje jc zaprlo Kocbekov doni na Korošici 27. septembra, a bo koča odprta tudi do konca tedna Sc v oktobru, vendar samo, če bo lepo vreme. Čc bo Koča na Kamniškem sedlu odprta občasno (ob lepih koncih tedna) tudi po II. oktobru, bo napisano na kozolčku ob Domu v Kamniški Bistrici.
Državno izpopolnjevanje VPZS
Zadnji konec tedna v septembru jc bilo na Vršiču redno vsakoletno izpopolnjevanje VPZS (-vodnikov Planinske zveze Slovenije). Torej tistih vodnikov, ki vodijo v hribe predvsem člane PZS in to zastonj ali na svoje stroške. Vsak VPZS sc mora takega izpopolnjevanja udeležiti najmanj enkrat na tri leta, drugače ni registriran in s tem tudi nc zavarovan za primer odgovornosti.
Iz PD Kamnik, ki ima 17 VPZS, sc tega izpopolnjevanja ni udeležil nihče kol udeleženec (ker so to storili že prej), zato pa kar Štirje kot inštruktorji (Janez Až.nian, Lojze Jerman, Darja Jenko in Bojan Pollak) in kot glavni organizator Marjan Kobav.
Bojč
Gorsko kolesarstvo
Uspešni kamniški finale slovenskega pokala v spustu s Starega gradu
Gledalcem je zastajal dih
»To jc noro«, jc bilo slistiti med gledalci, ki so si zadnjo nedeljo v septembru na pobočju Starega gradu nad Kamnikom ogledati sedmo, finalno dirko slovenskega pokala gorskih kolesarjev v spustu v organizaciji Calcit Ročk Shox tcama pod generalnim pokroviteljstvom Tesarstva l.oniov-šek-Mostc. Spolzka, tehnično zahtevna proga od obzidja na Starem gradu do športnega igrišča na Vrhpolju jc v spodnjem delu zahtevala številne padec drznih »downhillcrjcv«, ki pa so sc končali brez poškodb. Tisti, ki so kljub dežju videli spcktakcl, skoraj niso mogli verjeti svojim očem, da sc tam, kjer je bilo celo peš skoraj nemogoče priti, nekateri vozijo s kolesi. Dobesedno, saj je ilovnata drseča prst ob kamenju in koreninah dala dirki še dodatno zahtevnost, kar je še povečalo selekcijo med tekmovalci. Glavni vlogi pri doseganju najboljših časov sta odigrala tudi Kamilicami Rok Podbevšck in Sandi Sr-dar (Calcit Ročk Shox). Rok je bil šc petič letos najhitrejši med mladinci, v absolutni razvrstitvi s člani pa je dosegel celo Sesti čas. V skupnem seštevku točk slovenskega pokala pa je zmagal z maksimalnim številom točk, kar jc uspelo tudi Sandiju Srdarju med mastersi, saj jc tudi tokrat progo odpeljal fenomenalno. Andreja Černeta. najhitrejšega Slovenca na gorskem kolesu, rekord jc dosegel konec pretekle zime na snegu v Franciji, jc prehitel za skoraj dve minuti! Sundijcv čas na domači progi je bil uganka za vse. razen za Janeza Grašiča (Uni tc-ani Ljubljana), tudi državnega prvaka v tej disciplini. Lestvica najhitrejših jc tako izgledala lkole: I. Janez Gra.šič (Um) 3.44,80, 2. Sandi Srdar (Calcit Ročk Shox) 3.49,52, 3. Matevž Bizjak ©išporf) 3.5.3,57, 4. Boštjan I clc (Sloga
1902) .3.53,81 (lanski zmagovalec Starega gradu in zmagovalec slovenskega pokala med člani), 5. Mitja Som (Završnica) 4.01,29, 6. Rok Podbevšck (Calcit Ročk Shox) 4.1.3,23... Zanimivo, vsi razen Sandija Srdarja so se teden dni prej udinjali tudi na svetovnem prvenstvu v Kanadi. Po uspešnem začetku sezone poškodovani Ko-mcticlčan Aljoša Marlinjaš se je tokrat izdatneje posvečal organizacijskim kolesnicam, ki pa so iz tekme v tekmo bolj utečene. Organizacija takega tekmovanja zahteva namreč nesebično sodelovanje številnih ljubiteljev in simpa-tizerjev kolesarstva in Sporta nasploh. Uspešna prireditev, zadovoljni tekmovalci in gledalci so največja nagrada, vendar brez sponzorjev tudi tokrat ni šlo.
Zmagovalci »Juriša na Vršič« so Kamničani
Tisoč ju je gledalo v hrbet
Na domači kolesarski sceni je jesenski trend naravnan na vzpone. Hribi, planine, predvsem pa naš najvišji prelaz. Vršič so ti-
sta prizorišča, kamor sc zgrinjajo množice. In 1611 m visoki Vršič je bil že nekaj zadnjih let tudi kamniško obarvan, in nc samo zaradi fenomenalne Vide Uršič, ki tradicionalno pobira prva in druga mesta, kot je bilo tudi letos. N;i sedmo mesto je leta 1994 uspelo priti Juretu Ku-koviču, naslednje leto jc bil Sandi Srdar tretji, pred dvema letoma pa MM peti. I .etos pa so Kamničani podrli vse senzacije. 1010 udeležencev, ki je premagalo 26 serpentin, 12 km in 800 m višinske razlike, jc kot prvouvr-
Sčena na zmagovalnem odru v Kranjski Gori pozdravilo Klemena I lančića in Mitju Muhviča, kar je bila prvovrstna senzacija. In medsebojni dvoboji Klemena, ki prisega na cestno kolo, in Milja, ki sc naokoli podi z. MTB, so se nadaljevali tudi in na povsem domačem terenu na dirki iz. Tiinjic na Sv. Lenart. Mitja jc bil obakrat uspešnejši, kljub razliki v kolesu, vendar mu zmagati ni uspelo. Na Nanosu je bil premočan viceprvak v krosu Boštjan Brclih iz Idrije in na Lenartu Ljubljančan Marko Jakšič. Muhvič pa jc zmagal, če ne štejemo zmag v kategorijah, kros v Hotavljah, Klemen Hančič pa dirko na Scntjošt. Mitja je bil drugi tudi na mednarodni dirki v Scsljanu pri Trstu, kjer je bil mladinec Boštjan Les, ki na vzponih redno slopa na stopničke v svoji kategoriji, kar dvakrat tretji.
METOD MOČNIK
O
KMETIJSKI POSKUSNI CENTER JABLE
Loka, Grajska 1, 1234 MENGEŠ tel., fax: 061 721-474, 061 713-399
Nudimo vam pri nas pridelano seme ozimnih žit in trav za jesensko setev po zelo ugodnih cenah:
ozimni ječmen: REX, ALPHA ozimna pšenica: ANA, GK PINKA mnogocvclna l.julka: TITRA KLOR UM pasja trava: KOPA
Kamniški OBČAN
ŠPORT
8. okt.il.ra IWB 11
/tok in Tadej na svetovnem prvenstvu
Letošnjega svetovnega prvenstva v gorskem kolesarstvu v kanadskem CHicbceu (Ml. st. Anne) sta sc udeležila tudi Člana Calcit Kock Shox teania Rok PodbevSek in Tadej I rohevšek. In če je imel Rok, naš vodilni mladinec v spustu, odprto pot, pa jc imel Tadej verjetno najtežjo pot doslej. PO nepoštenih igricah odbora za gorsko kolesarstvo in direktorja reprezentanc, ki so pristransko omogočile potovanje svojemu tekmovalcu, bi nemera moral ostati doma. Čeprav je vso sezono in tudi na zadnji dirki pokala AIpc-Adria na Rogli v konkurenci 90 članov iz petih drŽav, kjer jc v svoji kal. do 23 let dosegel pelo mesto, dokazoval, da je dobro pripravljen, so mu očitali, da je preveč izgubil v času študijskega tedna na morju. Vendar jc ob pomoči dobrih ljudi v nekaj dneh zagotovil pot v Kanado, s 67. mestom med no nastopajočimi v kat. do 23 let ni razočaral, niti senzacionalno presenetil. »Imel sem siki slab štartni položaj, poleni sem se le za kis izognil skupinskemu padcu. Proti cilju mi je Slo vedno bolje, iako je bil od mojih reprezentančnih kolegov hitrejši le Aleš Habc, slovenski up Drnšlcr pa |c bil še za mano,« jc po vrnitvi iz. kanadskih prostranstev pripovedoval Trobcvšck. Mlajši Rok pa je med mladinci osvojil 48. mesto. Naslednje leto napoveduje skok višje, saj ostaja še v tej konkurenci.
Kolesarski vzpon na Sv. I z-narl - PAVLE TOUR 1.
letos odprta nova asfaltirana cc
sla skozi Laniše do Sidraža je odprla tudi kolesarsko razglcdniško turo Kamnik, Tunjicc, Senlurška Goni, Cerklje. Na delu ic ceste, od Tunjic in naprej do zaselka Sv. Lenart na Rebri, jc nastopilo 107 kolesarjev vseh starosti in sposobnosti Največ naklonjenosti jc bil deležen Mtirko Jakšič (BTC Bauei I J, čas 17.37), ki je v Sprintu ugnal domačina Milja Muhviča (+0.02) »V vinisu zaradi gorskega kolesa, tekmec je tekmoval s »specialko«, nisem imel možnosti«, jc dejal Milja. Letošnjemu kralju »Vršiča« Klemenu Hančiču (oba Calcit Ročk Shox) pa jc domač teren zadostoval Ic za tretje mesto Preseneča 16-letni Tomaž Kališnik s četrtim mestom. Med deseterico je uspelo šc Igorju Kvasu in MM. Jože Lindič
p;i jc bil zmagovalec veteranske kategorije nad 45 let. Ljubljančanka Simona /ahjck < 21.09) nadaljuje zmagovalno serijo, tudi tokrat pred veteranko Vido Uršič (23.1").
KOROŠEC MERIL MARATONSKE ULICE
Vrhunski šport je neusmiljen. Zahteva prave gene, razvijanje talenta, garaško delavnost, znanje trenerjev strokovnjakov in popolno zdravje. In čc nekaj od tega manjka, je z vrhunslvom konec. Vendar vsi lisi i. ki lega nimajo v popolni meri. še vedno verjamejo v šport. Tako so na svetovnem kongresu športnikov diabetikov, ki je od I-5. septembra potekalo v Atenah, pripravili tudi tekmovanja v plavanju, teku in nekaterih mošlvenih šporlih. Slovenijo jc zastopal Boštjan Korošec (l.illy, Zalokar.tZiilok.ir.
Kruger), sicer triatlonec, ki jc bil daleč najhitrejši na 8,5, dolgem teku po atenskem predmestju Maraton, v plavanju na 50 m prosto pa jc bil drugi. »Športniki diabetiki, združeni v IDAA,  smo poslušali
koristna in zanimiva predavanja, kitko insulin vpliva na športno življenje in kako Življenje z. zdravstvenimi težavami prav na račun športa šc bolj kakovostno izboljšati. Tudi organizacija je bil perfektna. Tek so izvedli ob popolni zapori prometa in številnih gledalcih, kot da je šlo za vrhunska tekmovanja,« je o vii-sih iz, Aten, zibelke olimpijskega
Sporta, pripovedoval Boštjan Korošce i/ Podgorja.
ANDREJA MALI NAPOVEDUJE USPEŠNO SEZONO
Mednarodno tekmovanje s tekaškimi rolkami v Tržiču jc tradicionalno merjenje moči smučarskih tekačev. Kamničanka Andreja Mali je pometla s tekmicami, na čelu z. megabiatlonko Andrejo Grašič in avstrijsko šampionko Mario Thcurl. Kamničanka jc z elegantno tehniko hitela proti cilju dobre pol minute hitreje kot lizičanka in dobila tudi leteči cilj (350 DF.M), za zmago pa šc umetniško sliko, nagrado American l-xpresa in gorsko kolo Scoutt. I nega sicer že ima, z njim jc postala državna prvakinja v krosu. Zime in snega se ji torej tudi letos ni treba bati.
METOD MOČNIK
SI ŽELITE DELA Z LJUDMI
STE KOMUNIKATIVNI
ŽELITE SVOJE ZNANJE IN IZKUŠNJE POKAZATI IN ŠE DOPOLNITI V TRGOVINI S SKORAJ 10-LETNO TRADICIJO
PRIDRUŽITE SE NAM!!!
NAKUP-ovi KGPCI VAS PRIČAKUJEJO
IŠČEMO SODELAVKI: 1 prodajalko
(možna zaposlitev na novi lokaciji)
1 prodajalko
(nadomeščanje med porodniškim dopustom, možna kasnejša zaposlitev za nedoločen čas)
Prošnje s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili pošljite izključno pisno /^"^aovi^ do 31. oktobra na naslov:
Trgovina NAKUP, Šutna 48, 1240 Kamnik.
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Streh ovec
Potočnikova 15, Domžale teU 712-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h-19h torek, petek 8h-12h
Polet ekipno drugi
Septembru je bilo kamniško društvo jadralnih padalcev VOl. KI' organizator šestega letošnjega tekmovanja za slovenski pokal v točnosti pristajanja. Tekmovalci, bilo jih je 120 iz tridesetih slovenskih društev in klubov, so vzletali s pobočij nad Sv. Ambrožem, pristajali pa v vasi Grad, kjer je bil organiziran pristajalno-prircditveni prostor.
Tekmovanja v tej zvrsti jadralnega padalstva so izredno popularna, Čeprav je potrebno priznati, da po kvalileli precej zaostajajo za tekmovanji v preletih. Posebej so tak snu in podobna tek movanja in srečanja pomembna za promocijo, saj sc jadralno padalstvo na lak način predstavi tudi širšemu krogu občinstva. Tekmovanja, ki sodijo v sklop slovenskega pokala v točnosti pristajanja, so dobro obiskana, vsi tekmovalci pa morajo imeti izpit in licenco za tovrstna tekmovanja.
Ugodni pogoji na pristajalnem prostoru, to pomeni malo vetra in nit termičnih dviganj, so dovoljevali natančne pristanke, prvih deset tekmovalcev je bilo izredno izenačenih, tako da so centimetri odločali o uvrstitvah.
Zmagal je klokocovnik (Kimjlv - 0 cm), drugi je bil Valjavec Ojel - 3 cm), tretje mesto pa je osvojil Mlačnih (Cuk - 4 cm). Od domačih tekmovalen je šesto mesto osvojil Oreltek (? cm), Gradišar pa je bil deseti (14 cm). V ekipni konkurenci, ekipo sestavljajo trije najboljši tekmovalci iz vsakega kluba, je zmagal kimjlv s 15 centimetri pred Poletom, ki je imel 88 centimetrin. iret/i pa so bili tekmovalci Kanje Iz Dolenjskih Toplic s 367 centimetri prihitka.
Tekmovanje se je končalo v poznih popoldanskih urah z ekshihtciisko tekmo, v kateri so morali tekmovalci čim bolj atraktivno pristati na pristajalni sod Jim lkam. Sodelovalo je 75 tekmovalcev, zmagal pa je Roman Pte? darski iz kiiiijlvu. DO
Lokostrelstvo
v/
TK SLAZENGER KAMNIK Kamničani (spet) za las prekratki
Mladi igralci in igralke TK Sla-zenger Kamnik so se rta ekipnem prvenstvu Slovenije do 14 let sicer odlično odrezali (osvojili so končno tretje mesto), na poti do sc boljšega rezultata pa jih je zopet z najtesnejšim izidom zaustavila ekipa TK Branik iz Maribora, ki je bila na tekmovanju postavljena kol prvi nosilec, ponaša pa sc mdi z naslovom najbolj uspešnega slovenskega kluba v vseh konkurencah.
Kamničani so bili v Cetrtfinalu prepričljivo boljši od še ene mariborske ekipe, in sicer TK Galca Malcčnik. ki so jo premagali s 5/ 2- Načrl kamniške ekipe je v vsaki tekmi jasen - Fantje morajo dobili vse svoje tekme, vsaka zmaga deklet pa lahko popravi morebiten spodrsljaj ali jia že odloči tekmo pred nastopom dvojic. V dvoboju proti ekipi Galca Malcčnik se je z. zmago proti višje rangirani nasprotnici izkazala Teja Jeras in tekma je bila ob dejstvu, da
ločena: dvojice so bile le Se formalnost. Če se je račun v cetrtfinalu izšel, pa sc je zataknilo v leknii proti Braniku. Na začetku jc kazalo zelo dobro, saj sta Andrej Bučar in Uroš Mlakar prepričljivo premagala vselej neugodna Diuijii Kranjca in Tadeja Šolarja, končalo p;i se je slabše, ker je Miha Crnkovič izgubil proti Roku PelclinSku, presenečenja pri dekletih pa po pričakovanju ni bilo, saj sla Mariborčanki Spesova in Senica (6. in 7, rta jakost ni lestvici) zlahka opravili z. Vidmarje-vo in Jerasovo (27. in 44.). Brani-kovci so tako po igrah posameznikov v<xlili s tri proti dve, v igri dvojic jc bilo jasno, da nasprotniki s postavitvijo ne botlo tvegali (v primeru poraza obeh dvojic bi tekmo izgubili), zalo so v boj poslali najboljše ter si s tem zagotovili mesto v finalu. Kaniničanom pa za uteho ostaja pokal za tretje mesto in tolažba, da so kvalitetno (vsaj pri fantih) enaki najboljšim slovenskim ekipam.
so vsi fantje zmagali, s tem že od
Rezultati TK Slazenger Kamnik : TK Galea Malečnik 5/2
Uroš Mlakar Vasja Gorjup 6/2; 6/4
Andrej Bačar :   Tine Pufič 6/3; 6/2
Miha Crnkovič Scbastijan Skrabl 6/1; 6/2
Krika Vidmar Mojca Ajlnik 1/6; 2/6
Teja Jen* Tina Križman 7/5; 6/2
Cevka. Pogačar Gorjup. Pufič 6/2; 6/4
Kokalj. Jeras Ajtnik. Roj 2/6; 2/6
TK Slazenger Kamnik : TK Branik Maribor 3/4
Uroš Mlakai
Andrej Bacai Miha ( rnkovič Erika Vidmar Teja Jeras Cevka, Pogačar Jeras, Vidmar
Tadej Šolar Darij Krajne
Rok Pclelmsck Mateja Špcs Maja Senica
Šoku, Šimac
špcs, Senica
(v 3; 6/0 6/2; 6/3 4/6; 1/6 1/6; 1/6 0/6; 1/6 6/3; 4/6; 7/5 2/6; 0/6
Dve turnirski zmagi za Uroša Mlakarja
Na odprtem prvenstvu Vrhnike m Portoroža za dečke do 14 let je za blestel Uro* Mlakar, ki je prepričljivo opravil s konkurenti, saj jc v osmih nastopih izgubil le en sam niz. Turnir v Portorožu jc bil za Kamničane pravo klubsko prvenstvo, saj sc jc k.u Štirim igrak em uspelo uvrstiti v polfinnlc. peli (Cevka) pa je izgubil v čclrtfinalu prav proli Mlakarju. Tokrat jc U ros poleg tehničnega znanja pokazal tudi dobro fizično in psihično pnpniv-
REZULTAT1   OP Vrhnike Čctrtfinalc: Itacai     : Cevka 6/2, 6/1; Pnlfinalc:    Mlakar   : Menih 6 I 6 1 Finale:       Mlakar   : Lamut <>/4, 6/3;
Ijcnost. V Portorožu jc v polfi-nalni tekmi proti Pogačarju tudi tretji niz. odigral v visokem ritmu, v finalu proli Crnkoviču pa je dvakrat nadoknadil zaostanek 4/1. Miha Crnkovič jc bil kljub porazu v finalu najprijclncjšc presenečenje turnirja, saj jc premagal vrsto dobrih igralcev, med drugim ludi Bačar ja. S tema dvema uspehoma si jc Uroš žc zagotovil nastop v mastersu, kar bo verjetno uspelo tudi Andreju Bučarju.
Mlakar   : Nipič 6/4, 7/5; Bačar    : Lamul 6/4. 6/7. 4/6;
OP Portorož Ćetrtfinale: Pogačat
Nemce 7/5, 6/1;
Crnkovič: Hriidiiškjn 7 5, 6/1;
Mlakar Bačar
Cevka 6/2. 6/4; Adamič 6/0. 6/1;
Polfinalc: Mlakai finale: Mlakar
; Pogačar 6/2, 5 7. d'4. Crnkovič : Bačar 6'3, 6/2; Crnkovič 6/4, (> 4;
M. P.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SPB1). Domžale, tel. 713-660
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur)
- 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD
- 48 _ur vaj Iz strojepisja_ ^
TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur) VVINDOVVS WORD EXCEL (20 ui) ACCESS (20 url INTERNET (8 ur)
Za pogodbeno izvajanje (skupine) priznamo 10% popusta Brezposelnim, dijakom In studentom priznamo 20% popusta Delavcem, ki so zaposleni pri samostolnlh podjetnikih (S.P.), stroške izobraŽevanja delno povrne Sklad za IzobraŽevanje delavcev pri obrtnikih.
Državno prvenstvo lokostrelcev v Kamniku
Lk Kamnik ekipni prvak, Krumpestar in Makoterjeva 2.
Ob dnevih narodnih noš v Kamniku sta največ medijske športne slave požela propadla naskoka na megarekorde. vendar je nedaleč stran -na nogometnem igrišču v Mekinjah potekalo 6. državno prvenstvo posameznikov in l. prvenstvo ekip v lokostrelstvu v disciplinah olimpijskega kroga, na katerem jc nastopilo 50 najboljših lokostrelcev v organizaciji LK Kamnik, kjer že po tradiciji Kamničani igrajo pomembne vloge. Tudi tokrat je bilo tako. vendar skoraj brez gledalcev. Zal. V moškem finalu »olimpijski lok« sta sc pomerila Kamničan, olimpijce iz Allanlc, Matej Krumpestar (Mamut), ki jc s 1284 krogi vodil po sobotnih kvalifikacijah po Fita star in tako zmagal za pokal Kamnika, ter Matjaž Kamnar (LK Moste). Dvoboj jc s 106:113 dobil 19-lctin I jubljan-čan, sparing partner Samu Medvedu... »Bolje, da z. visokim rezultatom izgubim, kot da z nizkim zmagam. Prava Skoda je. ker konkurenca ni popolna. To se ne bi smelo dogajati,« jc po tekmi povedal Matej Krumpestar, edini olimpijce, ki je nastopil. Tudi trener olimpijske reprezentance Frenk Vengust je nedeljo raje izkoristil za ogled kamniškega mega dogodka. »Najboljši so tukaj, ostali so se ustrašili«, jc bilo slišati na lepo pripravljenem prizorišču. Vendar lokostrelstva, šport, v katerem vsaj 70% odloča psihološka pripravljenost, ostalo pa moć, oprema (najboljši lok in pušči-
ce stanejo do 3000 DEM), ni brez državnih prvakov iz Kamnika. Drugi kamniški Robin Hood. Mitja Burja, drugouvršce-ni po kvalifikacijah, v nedeljo pa jc med posamezniki izpadel v Cetrtfinalu. je največ pripomogel k ekipni zmagi LK Kamnik. Pomagala sta mu Primož Flerin in Jure Končan. Tudi med dekleti je odločala psiha. V finalu je psihično neobremenjena Ana Vran iz Ankarana za krog (90:91) v zadnji seriji premagala favoriti-njo Tejo Makoter (Mamut. Kamnik). Tudi ona je vodila v kvalifikacijah. »Preveč sem pričakovala, tudi 3 kroge prednosti ni bilo dovolj,« je dejala razočarana podprvakinja. Kolegica Fleri-nova iz drugega kamniškega lokostrelskega kluba je bila četrta. Ali lok proizvajalca Mins. Hoyt, PSE, ni važno. »lx>kostreki so izjeme, ne loki«, jc bilo slišali komentarje ob nastopu loko strelcev z loki s škripcem v »compoundu« (z njimi Kamničani ne nastopajo), ki sc tudi bori za vstop v olimpijsko druščino. Tudi oni so po sobotnih kvalifikacijah na 30. 50. 70, 90 m nedeljo zaključili s finali na 70 m. Rumeni center premera 12 cm jc bil spet v domeni fenomenalne-ga Dejana Sitarja, ki je v seštevku finalnih nastopov celo izboljšal svetovni rekord s 348 krogi!! Presenečenje je pripravila 15-let-na Maja Stefančič iz Ilirske Bistrice, ki je po dodatnem strelu z 10:9 premagala veteranko Bernardo Zemljak-Pcrha iz Mozirja, ki se ponaša s 4. mestom z FP. Bilo je zanimivo.
METOD MOČNIK
Odbojka
OK Titan Kamnik
v letošnji sezoni cilja višje
Po lanski »neuspešni« sezoni, ko so si kamniški odbojkarski prvoligaši šele v dodatnih kvalifikacijah izborili obltaaek v ligi najboljših slovenskih ekip v sezoni 98/99, so se v tem klubu odločili, da v to sezono štartajo z vecjimi ambicijami Tako so si za začetek v tem letu zopet pridobili zaupanje pri gospodu Jožetu Berleeu, direktorju tovarne TITAN Kamnik, in podpisali pogodbo o generalnem sponzorstvu prve moške ekipe.
Naslednji korak pa jc bila okrepitev ekipe s petimi novimi igralci.
Tako so ekipo okrepili: prvo ime jc prav gotovo Tomi Smuc
- reprezentančni podajač, ki je prestopil iz kanalskega Salonita, drugi okrepitev prihaja z Bleda
- že nekdanji igralec Kamnika Circgor Kumer. tretja okrepitev prihaja iz Izole - Luka Slabe, ki bo prav gotovo v Kamniku končno dobil priložnost za uveljavitev tudi na prvoligaški sceni, in pa mladi igralec iz Maribora Marko Turk. ki bo prva menjava Šmucu, peta okrepitev pa prihaja iz kamniških mladinskih vrst in sicer Jani Makovcc. Kamniški klub pa sc je okrepil ludi na klopi, saj jc novi trener
- prav tako nekdanji kamniški igralec - Iztok Kšcla. ki je nazadnje treniral v Ljubljani, drugi trener bo v letošnji sezoni Danijel fljnbjan. ki je v zadnji sezoni z ekipo starejših dečkov dosegel drugo mesto v drŽavi. Klub jc v tej sezoni zapustil samo dolgoletni prvi podajač prve ekipe Robi Jenčič. ki sc je odločil, da bo prenehal z aktivnim igranjem odbojke, vseeno pa bo ostal pri klubu in pomagal pri vzgoji mladih igralcev. Prav tako sc je že pred koncem sezone od aktivnega igranja poslovil Semso Mujanovič. Do konca prvega dela prvenstva pa jc pod vprašajem ludi nastop Janeza Turka, ki jc v mrtvi sezoni staknil nerodno poškodbo in bo najbrž moral na operacijo.
Od »stare« ekipe pa so (»tali še Mitja Koprivec, Jani Malovič. drugi letošnji kamniški reprezen-tant Gašper Ribič, Gregor Orel in pa Dušan Plahuta.
Kamniška ekipa je v sezono Startala v sredini meseca avgusta, seveda pa novega trenerja čaka veliko dela, saj je polovico ekipe nove in jo bo potrebno uigrati. Vseeno pa prve tekme kažejo na velik napredek kljub porazu proti odlični ekipi Bleda z 2:1, zato pa so premagali ekipo Salonita kar s 4:0 in igrali z Olun-pijo 2:2. V klubu načrtujejo še nekaj trening tekem, ki bodo žc pokazale, kaj lahko pričakuje letošnja ekipa.
Prav gotovo pa veliko več od lanskega devetega mesta, liha Zelja pa jc uvrstitev v sredino prvoligaške lestvice. Če pa bo uresničljivo še kaj več. pa Kamničani tc priložnosti ne bodo izpustili iz rok. Mogoče sc zopet obetajo časi izpred sedmih let, ko so v Kamniku izgubljale tudi največje slovenske ekipe in se je na tekmah zbiralo prek 500 gledalcev.
Se enkrat pa seveda poudarimo, da vsega tega ne bi bilo mogoče uresničiti brez generalnega sponzorja - tovarne TITAN Kamnik in ostalih sponzorjev, ki še imajo razumevanje za kamniško odbojko: CALCTF NOVA IJUB-UANSKA BANKA. SKB BANKA in ostali sponzorji, ki se jim ob tej priložnosti kamniški klub tudi zahvaljuje za zaupanje. Seveda si pri klubu želijo tudi razumevanje Športne zveze Kamnik pri rezervaciji ugodnih terminov za treninge in tekme.
Kamniški odbojkarji se morajo za razumevanje zahvaliti tudi Zupanu Tonetu Smolnikarju, ki prav tako šc ni izgubil zaupanja vanje in šport v Kamniku nasploh.
Kamničani bodo prvo tekmo 10. 10. igrali doma proti ekipi Pomgrada in žc takrat si lahko pridete ogledat novo ekipo OK Titan Kamnik.
(kol.
12      8. oktobra 1998
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
Iz upokojenskih logov
Dejavna balinarska sekcija
Balinarska sekcija DU Kamnik je trenutno najbolj aktivna sekcija pri tem društvu s približno 30 aktivnimi balinarkami in balinarji. ki se udeležujejo raznih tekmovalnih turnirjev.
Moški ekipi sta v zadnjem času dosegli /elo lepe uspehe in to: DRGO MESTO na turnirju v Vodicah, kjer |c tekmovalo 8 ekip. TRETJE MESTO na turnirju v Tu-hiniu. tudi med 8 ekipami, še eno TRETJE MESTO je bilo prtbalina-no na organiziranem turnirju v Mengšu, kjer je tudi tekmovalo 8 ekip.
Največji letošnji dosedanji uspeh pa so dosegli na MEDNARODNEM TURNIRJU BUDNI ČAR na KoliCevcm. kjer so med rekreativci igrali z dvema ekipama in dosegu' med 8 ekipami veteranov PRVO in TRETJE MESTO.
Ženske balinarske ekipe so me-
morialni turnir odigrale na balinišču na Duplici. Po končanem tekmovanju so se ekipe razvrstile takole:
I. balinarke iz Mengša, 2. bali-narke iz Podnarta, 3. prva ekipa balinark Kamnika, 4. druga ekipa balinark Kamnika.
V memorialu moških je sodelovalo šest ekip. Vse moške ekipe so tekmovale na balinišču DU Kamnik, prišle pa so iz: Prevoje-Lu-kovica, Mengeš, Budničar-Količe-vo. Vodice, Kamnik I. in II. ekipa. Prvi mesti sta osvojili obe moški ekipi Kamnika. Organizacija obeh memorialnih tekmovanj jc bila odlično izpeljana, kar so potrdile tudi gostujoče ekipe.
Končano je tudi žc najpomembnejše tekmovanje moških ekip. S celoletnih tekmovanj lig.
Iz septembrske kronike kamniške policijske postaje
Kronika
Letos prvič nastopajo tudi v Ligi veteranov in upokojencev občin Kamnik, Domžale, Mengeš. Lukovica, lu sodelujeta 1. in II. moška ekipa. Po zaključnem skupnem tekmovanju vseh petih ekip je končni vrstni red naslednji:
1. DU Kamnik I. ekipa. 2. DU Kamnik II. ekipa. 3. Budničar veterani. 4. Škarja veterani. 5. DU Mengeš.
V začetku septembra jc balinarska sekcija v okviru DU Kamnik organizirala MEMORIAI.NI IURNIR /a naša pokojna bahnai-ja ŠTEFKO SPRUK in MIHA /l-PINA.
kjer je sodelovalo 5 ekip iz ka-niniškcga-mcngeškega-domZalskega bazena, je bil uspeh za naše ba-Linarje odličen, saj sta II. in I. ekipa Kamnika osvojili PRVO in DRUGO MESTO.
Po nekaj letih so balinarji nabavili nov komplet krogel, ki so nujno potrebne /a ta tekmovanja. Z vsemi temi novicami nas seznama sedanji tehnični vodja balinarske sekcije DU Kamnik g. PETER F1SCHER. Želimo mu uspešno delo in dobre rezultate!
MARINKA IIRIBOVŠEK
Nosečnost ni bolezen
Iz zapisov starih Egipčanov je znano, da so Judinje rojevale hitreje in bolj žilave otroke kot pa Egipčanke. Judinje so bile namreč sužnje in so delale do konca nosečnosti.
Pozitivni učinki telesne vadbe so že dolgo raziskani in tudi dobro znani. Vendar so bodoče mamice v dvomih, ko se odločajo za telesno vadbo v nosečnosti Se do nedavnega je veljalo prepričanje, da je treba v nosečnosti atko-vati. Nosečnost so obravnavali kot stanje bolezni.
V zadnjem času se vedno bolj razpoznava nosečnost kot drugačno stanje zdravja in nekaj povsem naravnega. Nosečnost, porod in rojstvo morajo biti srečen čas za žensko in njenega partnerja. Današnja generacija žensk želi tudi med nosečnostjo ohraniti pridobljeno kondicijo in nosečnost preživeti čimbolj naravno, seveda v mejah fizioloških adaptacij telesa na nosečnost ter
brez tveganja za otroka. V nosečnosti se Žensko telo spremeni, tla hi se ustvarili optimalni pogoji za rast in razvoj ploda. Prve zaznavne spremembe so hormonske in se kažejo kot slabosti in bruhanje v prvem trimestni. Pod vplivom hormonov se ludi poveča razteglji-vost ligamentov. Do konca nosečnosti se telesna teža poveča za približno 25%; maternica se poveča kar za 5- do 6-krav, količina krvi se poveča od 35 do 50% (od 1,5 do 21); zvišala se tudi srčna frekvenca in krvni pritisk in za 20% te poveča potreba po kisiku. Spremeni se drža kol posledica premika centra gravitacije telesu holj navzgor in naprej. Vse te spremembe lahko povzročijo vrsto težav Inpr. bolečine v križu, nogah in rehrih, zatekanje nog in rok...).
Izkazalo seje, da z redno telesno vadbo v nosečnosti te težave lahko omilimo ali celo preprečimo. Nekateri izsledki raziskav kažejo, da vadba v no-
SIL
EST
POSLOVNE STORITVE prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin ljubljanska 45, 1241 Kamnik (poslovna stavba STOL) tel.: 061 813 397, faks: 061 813 397
- posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji in najemu hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, zemljišč...
- izdelava etažnih elaboratov in vpis stanovanj (v večstanovanjskih zgradbah) v Zemljiško knjigo
- druge poslovne storitve Informacije vsak dan od 9. do 12. ure.
September, prvi jesenski mesec, je za prometno varnost šc posebej občutljiv. Po končanih počitnicah se spet napolnijo mestne ulice in ceste. Prvošolci sc podajo na prvo pot v šole. Zato nas je šc posebej zanimalo, kakšen odmev je imela promet novarn ost na akcija kamniških policistov, ki so jo s sodelovanjem ZŠAM, gasilcev, komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu in drugih izvedli v začetku meseca in sicer so poskrbeli za okrepljen nadzor prometa, šc posebej v okolici šol in na poteh, ki vodijo proti šolam. Policisti ugotavljajo, da prometnih nesreč z udeležbo otrok ni bilo, pa tudi cestnoprometnih kršitev ne. To jc vsekakor spodbudno.
Sicer pa jc bilo na območju občine septembra 55 prometnih nesreč, od tega pretežno (51) z materialno škodo in 3 s telesnimi poškodbami. Zal pa jc 5. septembra na Lazah prišlo tudi do smrtne nesreče, v kateri je umrl 48-lctni Nasovčan. ki jc z. osebnim avtom v ovinku zapeljal na levo stran ceste in trčil v tovornjak.
Med kršitvami javnega reda in miru, ki jih je bilo 34, so policisti morali 21-krat posredovali na javnih mestih, 9-krat v zasebnih prostorih in 4-krat v gostinskih lokalih.
Tudi kaznivih dejanj so letošnjega septembra v primerjavi z. lanskim policisti zabeležili nekoliko manj. Posredovali so morali v 44 primerih. Največ je bilo tatvin koles in koles z motorjem (12), ostalih tatvin pa so našteli 10. Sledi 9 vlomov v avtomobile, 8 poškodovanj tujih stvari, dva vloma v hiše in druge prostore. Zabeležili pa so tudi dva napada na ljudi.
Na področju prometa je bila poleg že omenjene nesreče huda prometna nesreča 6. septembra v Spitaliču. v kateri je 19-letni G. B. iz Kamnika s svojim vozilom zapeljal s ceste in se hudo poškodoval, lažje pa tudi njegov sopotnik.
21. 9. popoldne jc takrat šc neznani kolesar na cesti Moste Vodice trčil v 79-lctno peško, ki je hodila po robu vozišča, in poleni.
ko jo jc hudo poškodoval, pobegnil. Kolesarja so kmalu izsledili policisti iz Medvod.
26. 9. je 64-lelni voznik traktorja v Zakolu na ovinku padci s prevrnjenega tovornjaka pod kolesa prikolice in sc laže poškodoval. Med dogodki s področja kaznivih dejanj naj omenimo dogodek med Dnevi narodnih noš, ko jc 12. 9. v zgodnjih jutranjih urah OS. iz Most na Stitni poskušal policistoma preprečili, da bi posredovala zaradi pretepi med več kršitelji. Potem ko sta se ga policista otresla, jc zbežal. Policisti so ga zaradi napada ovadili državnemu tožilstvu.
3. 9. so bili policisti obveščeni o vlomih v avtomobile na Prvomajski ulici, ulici Toma Brejca, Stvasnijcvi, na Ljubljanski cesti in v Šmarci. Storilec je iz avtomobilov kradel dokumente, denar in druge vrednejše predmete. Ker jc storilec deloval na širšem ljubljanskem območju, so ga 24. 9. prijeli pri takem podvigu v Domžalah in ugotovili, da gre za zasvojenca z mamili iz, Ljubljane.
4. 9. je bil pred Srednjo šolo v Kamniku ukraden zaklenjen nov skuter Piaggio NRG MC2^ 50. kovinsko sivo-zelene barve s štev. okvirja ZAPO 1X0000 (00252Z. Storilca šc niso izsledili.
21. 9. pa so podoben skttlcr Piaggio Ivphoon 50, rumene barve s štev. okvirja 0278243 ukradli v Kajuhovi ulici.
17. 9. so bili policisti obveščeni o eksploziji na Cankarjevi cesti v Mekinjah. Ugotovili so, da je neznanec verjetno iz avtomobila vrgel ročno bombo, ki jc k sreči povzročila Ic materialno Škodo na cesti in na bližnjih objektih,
27. 9. jc zaskrbljena mali z. Ok-roga pri Moiniku obvestila policiste, da hoče pijani sin z buldožerjem porušiti hišo. Ugotovili so, da jc 20-lctni sin J. B. v bližino hiše pripeljal buldožer in grozil, da jo bo porušil. Ker ga ludi policist i niso mogli umirili, so ga pridržali do iztreznitve.
(fs)
sečnosli vpliva na izboljšanje samaza-upanja in razpoloženja in s tem zmanjša fizične nelagodnosti med nosečnostjo, omili porodne komplikacije (krajši porod, večja toleranca bolečine...) in skrajša okrevanje po porodu, m
nosečnici telesno kol tudi psihično sprostitev. Vsebovali moru elemente, kol so ogrevanje - raztezanje mišic, proste vaje, vaje za moč, vaje v pospešenem ritmu (aerobne vaje) in za zaključek zopel raztezanje in spnisčanje. Pri vad-
Telesna vadba v nosečnosti
Vedno holj se nosečnice zavedajo prednosti vadbe in začenjajo z vadbenim programom, čeprav pred nosečnostjo niso bile telesno aktivne. Vendar K moramo zavedali, da nosečnost ni čas za začetek novih aktivnosti in pridobivanje kondicije, pač pa je kondicijo potrebno vzdrževati in krepili mišice, ki imajo pomembno vlogo pred, med in po porodu. Predvsem moramo znati prisluhnili svojemu telesu, se naučili krčili in sproščati posamezne mišične skupine ter se naučiti pravilnega dihanja.
Da bodo bodoče mamice kar najbolj
naravno preživete obdobje nosečnosti in
da bodo pripravljene na porod, jim ino-raiiui zagotoviti njun primerno telesno aktivnost jtod vodstvom vaditeljev, kise morajo zavedali vseh anatomskih, fizioloških m psiholoških sprememb v nosečnosti.
Nosečnica se mora o vadbi pogovoriti s svojim ginekologom, ki stalno spremlja nosečnost in stanje nosečnice najboljep<c.na. Pravilna vadba zagotovi
bi mora nosečnica posvetili posebno pozornost dihanju. Pravilno dihanje je izredno pomembno zanjo kol tudi za otroka. Zadrževanje dihanja med vadbo lahko povzroči pomanjk anje kisika. Pri vajah se lahko Uporabljajo razni pripomočki, kol so zoge, uteži, gumice, kar vadbo popestri in naredi zanimivo, iako kol kisik, potrebuje telo ludi veliko tekočine, zalo mora nosečnica tudi med vadbo uživati tekočino - vitaminski napitek, sok ali navadno vodo.
Posebno pomembno poglavje priprav na porod je učenje dihanja, ki ga mora porodnica obvladovali pri pomdu. S pravilnim načinom dihanja lajša in pospešuje porod.
Pri pripravah na poroti naj bi sodelovali tudi družinski dani. saj porod ni samo stvar nosečnice, ampak je lo pomemben dogodek za vso družino.
Rojstvo naj ho srečen dogodek, ki za vedno zaznamuje otrokovo osebnost. Zato je o tem vredno razmišljali in smotrno izkoristili cas pričakovanja.
SAŠA & ALENKA
V septembru so se poročili'
- PITKOVSEK Boštjan, elektromonter, Križ 44D, in ZORMAN Anamarija, šivilja. Komenda, Glavarjeva c. 100
- VRHOVNIK Janez, monter, Kamnik, Ul. Toma Brejca 6, in GORJUP Reheka, adminislralorka, Šmarca, Stegne 16
- KARNAR Marko, ekeklrikar, Kamnik, Rudniška ul. 7, in MARCIUŠ Daniela, prodajalka, Kamnik, Klavčičeva ul. 10
- POI..IANSEK Roman, nezaposlen, Markovo 2B, in M Aid Irena, živilja, Snovik 1A
- CAUŠEVIC Jasmin, zidar, Kamnik, Klavčičeva ul. 4, in ĆATIĆ Merima, nezaposlena, G. Lučka bb, Cazin
- VRENKO Andraž, inženir, Ljubljana, Trg mlad. delovnih brigad 12, in SIMIĆOGOREVCMilena, sam. svetovalka, ljubljana, Ul. Pohorskega bataljona 69
- POD.IEV Valentin, viličarist, Lanlie I, in CERNEVŠEK Jožica, šivilja, Podhreg 3
ZA ATA POROKA:
VRI10VEC Ivan in Vladislava, roj. KLOPClČ, iz Ljubljane, Šlularjeva ul. 14 -poroka II. 9. 1998 v parku Arhoretum v galeriji Boljka.
V septembru so umrlL
- PEČEK Pavla, roj. Steiner, upok., Kamnik, Medvedova ul. 7, stara 93 let
- PIRNAT Marija, roj. Večko, upok., ljubljana, Eabianijevu ul. 35, stara 82 let
- PRAŠNIČKI Zvonko, strojevodja, Nasovče 4, slar 48 let
- JEZ Janez, upok., Kamnik, Jakopičeva ul. IX, star 67 let
- MlllELlC Jožefa, roj. Krebs, upok., Kamnik, Pol na Poljane 9, stara H.< Id
- 0CEPEK Katarina, upok., Kamnik, Šulna 16, stara 86 let
- GORNIK Roza, roj. Kozina, upok., Ribnica, Kot pri Ribnici 35, slara 71 lel
- NARTNIK Jakob, Domžale. Šttidljanska c. 57, star 55 lel
- PETEK Franc, upok., Križ 5, slar 71 lel
- ZOBAVNIK Jožef upok., Tunjiška Mlaka 2, slar H7 let
- OGRIN Štefanija, gosp., Kotite 2X, stara 62 let
- NADVESNIK Avguštin, upok.. Mozirje, Tirosek 3. star 64 let
- BABIC llinka, iijuik.. Kamnik, Klavčičeva ul. 6, slara 70 lel
- ZORE Stanislav, upok.. Znojile 6, slar 68 let
Energetski kotiček
Regulator vleka
Kotel, gorilnik in dimnik morajo bili med seboj usklajeni, čc želimo ekonomično obratovanje centralnega sistema. Pri prehodu od starejšega načina ogrevanja s premogom ali drvmi na ogrevanje z oljem ali plinom sc zaradi bolj prilagojenega kotla in boljšega izgorevanja zmanjša količina dimnih plinov. Zaradi boljšega izkoristka je temperatura dimnih plinov na vstopu v dimnik nižja. Kolii so po svojih zmogljivostih vedno manjši, zelo pogosto pa imajo dimne tuljave večje prereze. Jako jih skoraj ne moremo uskladili, saj jc vlek premočan. Kakšen je vpliv premočnega vleka na delovanje kotla?
Čc je vlek v dimniku premočen, prehaja skozi razne odprtine v kotel nepravilni zrak. ki ne zgoreva in zmanjša količino CO„ Na gorilniku zato zmanjšamo dovod zraka, da dobimo večjo količino CO, Zato porabimo tudi več kurilnega olja, kot jc potrebno. Judi plamen je ohlajen, kar povzroči nizke temperature v kotlu, vendar narašča temperatura dimnih plinov.
Naštete pomanjkljivosti odpravimo z regulatorjem vleka. Regulator vleka ima nihalno loputo. Vgradimo ga v dimno cev ali dimnično tuljavo. / vijakom nastavimo ležišče lopulc lako. da se lahko odpre pri močnejšem ali šibkejšem vlekli v dimniku. Če je npr. vlek premočan, se lopula odpre in v dimnik prihaja tudi zrak iz kotlarne. S tem nastane v kotlu potreben vlek, ki ga določimo glede na pogoje obratovanja in je največkrat manjši od 0,2 mbar.
Z namenom, da bi dosegli višje hitrosti v dimniku, manjšo relativno vlažnost dimnih plinov v dimniku in pravilen vlek skozi kotel, lahko v skladu s predpisi DIN 4795 na dimnično tuljavo vgradimo regulator vleka.
Regulator vleka ima se naslednje prednosti:
- vlek v dimniku jc enakomeren,
- vlek skozi kolel je stalen, dosežemo enakomerno in pravilno zgorevanje,
- zmanjšamo onesnaževanje dimnika, ker se zniža temperatura kondenzacije plinov.
- poveča hitrost dimnih plinov oz. plini se manj ohladijo.
Pri izbiri regulatorja vleka jc ireba upoštevali višino dimnika, presek di-mnične tuljave in izvedbo dimnika.
r AGROPROM^^ ~ ~ 1
Ul. 4. okt. 10, Cerklje
tel.: (064) 421-283, (064) 421-294
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine I tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo
- umetna gnojila
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in 1 kg bele piščance za dopitanje
- MOKA tip 500: 25 kg - 59 SIT/kg, SLADKOR 50 kg - 125 SIT/kg
I   Cene za krmila so tovarniške.
MONTAŽA IN SERVIS OLJNIH GORILCEV
ZASTOPANJE FIRME THYSSEN
18 mesecev garancije.
Zdenko Mihorič Zagorica 12/b, Stahovica tel.: 825-278
Kamniški OBČAN
OD TU IN TAM
I. oktobra 1998 13
Kamnik bogatejši za dve igrišči za odbojko na mivki
Neugnana vidra kamniških skavtov.
Skavti smo odkrivali...
Kamniški skavti, skupina rover-jcv in popotnic (starost skavtov v
tej veji je od 17 do 21 let), smo svoj letošnji potovalni taboi zaceli v Veržeju. Po sedmih dneh smo obhodili velik del Prekmurja. Skavtskih dogodivščin je na poti vedno veliko, zato smo jih bili dele/ni tudi mi.
V vasici Grad stoji največji grad v Prekmurju s 365 sobami. Za nekaj časa smo si ga »prilaslili«. NaSa voditelja sta nas poslala po patih
raziskoval in povpraševal vasča-III-, kaj vedo o tem gradu Zgodbe in legende smo morali povedati grajski gospe in njeni sklžinca-di. Prelevili smo sc v knegmje in kneze in tako dobili plemiška imena. Maj jih nekaj od teh naštejem: Lovrencu Barvomenjajoci Jezični, Ricardo Mlečnorižasti Na-glavorutonosi, Antiohjja NanOvo-imenovana I .evjesrčna, I li/.abeth Vsefirbčnoša Lepogledajoča. Ta imena vsebujejo naše last nosi i in so nas  zaznamovala Za ves tabor.
Skavtski tabor je v eeloli uspel.
Dolgo pot s težkimi nahrbtniki
smo vsi uspešno prehodili. Vsak izmed nas je v sebi odkril čudovite darove in sposobnosti. Potovanje ni bilo Zgolj odkrivanje novih krajev in spoznavanje navad in običajev, temeljilo jc na poglabljanju prijateljskih vezi in duhovnih dobrin. Pickmiirjc nas je pre-
senetilo s svojimi izredno gostoljubnimi prebivalci, ljudje so dobesedno tekli za (lami in nas vabili na sok in počitek Njihova nesebična pripravljenost nam daje zgled, naj tudi mi tako ravnamo. Vsem sc zahvaljujemo, da so s svojo udeležbo popestrili dragocene trenutke našega skupnega druženja Naj bo skavtstvo naš način življenja!
Sladkosnedih polh in Vztrajni bizon, Katja Vrhovnik in Rok Flisar
Kamnik sc jc tc dni pridružil v elitni klub mest. ki Irenutno premorejo igrišča za odbojko na mivki. Čeprav je bil Kamnik V rahli zamudi, planirali so jih že nekaj časa, so sc letošnjo pomlad odločili za izgradnjo le teh in jih naredili v rekordnih dveh mesecih.
To pa šc ni vse, po veliki zaslugi podjetja Žurbi tcam so na nekdanjih peščenih igriščih zrasla prav gotovo najsodobnejša igrišča za odbojko ha mivki. F.vropskc mere, najboljša mivka, dobra lega so prav gotovo porok za to, da se bo tu igrala vrhunska odbojka. Seveda pa sc morajo poleg podjetju Žurbi tcam kamniški odbojkarji zahvaliti tudi ostalim podjetjem, ki so v veliki meri pripomogla k izgradnji teh igrišč: SKB in Nova Ljubljanska banka, Calcit. SCT, Graditelj, Termit Moravče, Pax, Framat, TV Impulz, CPL, lile, AS Domžale in šc mnogo drugih, brez. katerih projekt, vreden prek K) milijonov SIT, nc bi bil mogoč, (lani OK Kamnik, ki so v ta projekt vložili seveda ogromno prostovoljnih ur, sc zahvaljujejo ludi glavnemu projektantu g. Robi-ču.
Seveda pa moramo omeniti ludi kamniškega župana Toneta Smolnikarja, ki je vseskozi spodbujal in tudi v veliki meri pripo-
mogel pri izgradnji leh igrišč.
S starih igrišč jc bilo potrebno odpeljati prek 1500 kubičnih metrov materiala, ki ni prepuščal vode, in ga nadomestili z novim, tako da so sedaj igrišča zares na najvišjem nivoju. Seveda pa to ni vse. saj bo poleg teh dveh igrišč v prihodnji sezoni zrastlo še eno peščeno igrišče, ki jc bilo prej pri Kamničanih zelo priljubljeno. Ko bo tudi to narejeno, sc bo šelc pokazalo, da so ta igrišča trenutno prav gotovo najboljša v Sloveniji.
Sicer pa jc na dan odprtja potekal na novih igriščih Ze 32. tradicionalni turnir trojk, ki se ga jc udeležilo osem ekip. Na koncu so zmago slavili igralci Scbastijan Skorc, Matjaž Hafner in Peter Možic, pred ekipo v postavi Gregor Hribar. Iztok Kšcla in Dragutin fiallič.
Povejmo še to, da jc igrišča pred velikim številom ljubiteljev odbojke odprl pred finalnimi dvoboji kamniški župan Tone Smolnikar.
Seveda morajo sedaj kamniški odbojkarji skrbeh za to, da bodo igrišča vseskozi v dobrem stanju, saj bodo le tako lahko privabljali vse, ki sc želijo preizkusiti na pravih igriščih za odbojko na mivki.
Cico 1.
V Šmarci tri mesece brez trgovine
Žc vrsto lel krajani Šmarce obiskujemo živilsko trgovino, kjer kupujemo osnovne življenjske potrebščine. Distnik in upravljalcc trgovine je Kočna d. d., ki se. vseskozi trudi, da krajani zadovoljni zapuščamo lokal, ki stoji sredi kraja.
Zelo smo bili veseli, ko sc je začelo govorili o obnovi trgovine, ki jo je zob časa že pošteno načel 12, X. I')')X so bile govorice o obnovi potrjene, saj smo imeli predstavniki sveta KS in Kocnc sestanek, na katerem smo izvedeli iz prve roke. da sc I. septembra trgovina zapira, da bo obnova predvidoma I rajala tri mesece in da želijo v našem kulturnem domu odpreti začasno
trgovino. Načrt izvedbe projekta.
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, d.o.o. Tesovnikova 27a, Ljubljana-Ježica
NAROČILA PO TELEFONU: 16 83 700
vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Nujni primeri ob vikendih in praznikih -tel.: 0609-634-945.
RADOVAN ZAJC, dr. vet med     mag. I. TRSTENJAK, dr. vet med.
ki nam jc bil predstavljen, jc bil povsem v skladu z. interesi krajanov, zato smo ga v celoti podprli.
(lani svela KS smo bili še posebej zadovoljni, da želijo najeti dvorano za okrnjeno, vendar nemoteno oskrbo občanov tudi med adaptacijo in da se krajanom Šmarce nc bi bilo treba voziti v druge trgovine v okolici. Poleg lega jc naša kulturna dvorana potrebna obnove, za kar imamo ze projekte, zato bi bila najemnina neke vrsie sodelovanje pri obnovi.
Glede najemnine smo vseskozi poudarjali, da jc to stvar dogovora in da nc sme bili razlog za zaprtje trgovine v Šmarci.
Po ogledu prostorov jc bilo jasno, da bodo določeni posegi potrebni, zato smo sc dogovorili, da bo strokovna služba Kočnc, d. d..
izdelala projekt za najnujnejšo adaptacijo, ki jo zahtevajo sanitarno tehnični predpisi za trgovino m preselitev opreme
Do tu vse lepo in prav, od lu dalje pa šivati niso tekle, kot smo sc dogovorili. Vodstvo delniške družbe Kočna se je enostransko odločilo, da trgovino preprosto zapre in nc nadaljuje z začasno prodajo v kulturnem domu, nc da bi navedlo razloge za lako odločitev. Strinjamo se, da imajo pravico narediti tako, kot sami hočejo, da je to z ekonomskega stališča zanje najbolje, pripominjamo pa, da poslovni odnos lako do svela KS kol predvsem dO krajanov ni na nivoju lijMivske delniške družbe, katere načelo mora biti, da je kupec KKAU. Svet KS Smarca
RUDI VERSNIK
d.o.o.
■nnar
STAHOVICA
UROŠ URANIČ
Kranjska cesta 2 1241 KAMNIK tel.: (061) 813-685 041-631-148
SERVIS   IN PRODAJA RADIO - TV - HIR - VIDEO
POOBLAŠČENI SERVISER IN PRODAJALEC APARATOV SAMSUNG
PRODAJA IN MONTAŽA SATELITSKIH ANTEN
d.o.o.
Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE TEL, N.C.: 06V72O-020 TRGOVINA: 06V720-560 FAKS: 061/713-288 e-mail: dom@samsl http://www.sam.si
Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD
TEL: 063/702-250, 702-253 FAKS: 063/702-251 e-mail: lvt«'sam.si
Trgovina z gradbenim materialom Zg Stranje 1A. STAHOVICA TEL: 061/827-030, 827-035 FAKS: 061/827-045 e-mail. st(«>samsl
Fran&zing: Siporen-SAM SAK, d.o.o.. KIS0VEC TEL: 0601/71-182 FAKS: 0601/72-071
AKCIJSKA PRODAJA V MESECU OKTOBRU
•APNO
• OPEKO MODULARNI lil/)K ' EASADE DEMTT
• GRADBENA LEPILA
> IZJEMNO UGODNO:
• STREŠNIK BRAMAC
• GIPS PLOŠČE
NUDIMO VAM AKCIJSKE POPUSTE DO 10% ZA:
• TERMO- in IIIDROIZ.OI.AUI.KKE MATERIALE 'SlP0REX
• KOMBI PIjOSČE
• OKNA LESNA Radlje
• PE EOUJO
• TESNILNE MASE
• MEŠALCE in SAMOKOLNKI.
• ARMATURNE MREŽE
> NOVO: opaž za stebre MONOTUB 1)1)
V trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do /.?. ure.
Obiščite nas na sejmu DOMOFIN v Celju od 21. do 25. oktobra 1998. Vljudno Vas vabimo na naš razstavni prostor št 30 v hali D.
Zadnjo septembrsko nedeljo sta se Zvone HulC in vnuk Jan odpravila na Stari grad, da hi nabrala kostanj in morda kakšno užitno gobo. Kljub skromnim željam sta domov poleg dežnikarie prinesla kar i,68 kg težkega ajdovčka, katerega klobuk je imel 114 cm obsega in 43 cm premera. »Goban velikan« je bil še povsem »zdrav«, najbolj zanimivo pa je to, da ga je Zvone našel v gozdu le 5 metrov od ceste. Torej, ni potrebno hoditi daleč po gobe.
SAŠA MIJAC
Gusar Berto navdušil skavte
»Dragi prijatelji! Zapluli ste v moje vode in pozivam vas, da se mi pridružite. Oblecite gusarska oblačila, naredile gusarska ladjo in mi služite. Od danes se imenujete GUSARJI!«
Tako sc jc glasilo pismo, ki ga jc Zvito Prebrisani Stari Kljukasti Kralj poslal svojim podanikom - volčičem in volkuljicani. Ti so sc odločili, da bodo teden dni preživeli kot pravi gusarji. Njihova ladja je bila zasidrana v Pregari - majhni vasici v slovenski Istri. Vse dni tabora so skavli nosili gusarska oblačila in sc ravnali po kraljevih ukazih, lepo so si uredili tudi gnsarsko postojanko, kjer so bivali in budno noč in dan opazovali, ali je na vidiku kaka sovražnikova ladja. Kraljestvo so uspešno ubranili pred pirali, ki so ponoči napadli njihovo ladjo. Seveda so se
jim pirati zasmilili in so jih izpustili, a ne cisto zastonj. V zameno so morali pirati pustiti zaklad. In ker je bil kralj zelo zadovoljen z opravljenim delom, jim je priredil veliko slavje. In na tem slavju ni manjkalo glasbe, prepevanja in seveda gusar-skega ognja, na katerem so si gusarji sami spekli čisto pravo pico in kruh. Da pa bi del tega, kar so doživeli v tednu dni. pokazali tudi svojim staršem, so jim zadnji dan tabora zaigrali igrico o Lukcu, ki se je s prijatelji srečal s čisto pravimi gusarji-
Polni prijetnih dožj vetij smo se vsi skupaj vrnili domov, gusarskih pustolovščin pa Se dolgo ne bomo pozabili.
BKNJAMiN BI /I K
\ftmivbndihv
Mengeš, Prešernova 35 tel.: 737-311
V največji drevesnici v Sloveniji vam
nudimo sadike za pogozdovanje, okrasne sadike iglavcev in listavcev, trajnice, vrtnice, sadike sadja in največjo izbiro sadik za žive meje.
Delovni čas: vsak delavnik od 7. do 17. ure, v soboto od 7. do 14. ure.
DO 20% GOTOVINSKI POPUSTI!
Izven vseh okvirov.
Audi A3 - nova ekstravaganca.
AS
1 DOMŽALE
informacije 061 715-05H
k^čna
MODNA HIŠA, Medvedova 1/a
• OTROŠKE BUNDE -NEPREMOČLJIVE Z ODSEVNIKI
• ŽENSKE BUNDE - BRUŠENO BLAGO
• MOŠKE BUNDE
OD 4.368,00 SIT DALJE OD 6.622,00 SIT DALJE OD 4.928,00 SIT DALJE
SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO!
'MBA
inženiring PVC okna - vrata - senčila
ZAMENJAVA STARIH OKEN -NOVOGRADNJA
UGODNI KREDITI T+0%
061/168-28-13 mobitel: 0609/643-293 064/863-370 mobitel: 0609/621-085
Trgovina
Odprto: 9.-19. ure sobota: 8.-13. ure
Moste 80/H Komenda .. -C/ tel.:841-757
PISANA IZBIRA OTROČKIH OBLAČIL ZA VSAKO PRILOŽNOST hlače majice 0-16 let
V
bičiće vompleti t»V>
,. i,fjt»»l      * , ,,|. Itn1" . -q9 Si'        kombinezoni bunde
. .iti ,0-
jo?« °*
*4
P0 4VA?£ TRGOVINI JE KUUB POPRAVILU CESTE NEMOTENI
GOZD
LJUBLJANA LASTNIKE GOZDOV OBVEŠČAMO
PO KONKURENČNIH CENAH ODKUPUJEMO
les na kamionskih cestah in na panju
Zagotavljamo plačilo lesa v naslednjih rokih: hlodovina iglavcev in listavcev: 30 dni celulozni les iglavcev in drva: 60 dni
Po dogovoru plačamo hlodovino tudi v roku enega tedna Točnost In kvaliteta odpreme zagotovljeni.
Informacije: GOZD LJUBLJANA, d.d. Tržaška c. 2, tel.: 125-31-30, telefaks: 210-729
Kontaktna oseba: vodja odkupa Miro Škrjanc Novi trg 34, Kamnik, mobitel: 0609/632-261
Lokalni odkupovalec: Dare Klančnik, Loke 8a, Laze v Tuhinju Telefon: 832-046, mobitel: 0609/631-044
ŽENSKE ELASTIČNE HLAČE IZ IZVOZA
dobite
v trgovini obutev ><^*vvfiX<r*v Kopitarna Sevnica
PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 812-250
ODPRTO OD 9.-13. IN OD 16.-19., OB SOBOTAH OD 9.-13.
PEUGEOT RQt>1 X
Servis - prodaja
Rova 3/a, Radomlje
tel. prodaja: 727-798 servis: 727-010
PEUGEOT 206 že za 1,546.000 SIT
Sprejemamo vplačila.
PKUCJKOI 106 ot> 1,330.000 SIT
POSEBNO UGODNE CENE ZA MODELE NA ZALOGI!
PEUGEOT 306 OD 2,031.000 SIT
PEUGEOT BOXER N;| /a'°S' Peugeotovi skuterji od
OD 2.402.000 sir (s 5% i'D) 310.000 SIT in kolesa od 51.960 SIT
UGODNI KREDITI TOM + 2,5%
Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje.
NIZKOGRADNJA
Asfaltiranje in tlakovanje
dvorišč, dovoznih poti in parkirišč.
Polaganje robnikov in pralnih plošč.
Tel.: 061/813-642,817-624 041/680-751
IZDELUJEMO:
- cvetlična korita
- kamine, fontane
- ograjne elemente
- tlakovce, plošče, robnike
- tople grede, kompostnike
- škarpne elemente
- vinogradniške stebre
tel.: 061/735-408, od 8.-17. ure
Vrba 7 1225 Lukovica
KAKŠNA IZBIRA!
ASTRA
ic m 2.J94.718 srr
VECTRA ic -a 2.606.610 SIT
Sedaj jc pravi Cas. da sc odloČite za nakup vozita Opel. Ponujamo vam izredno ugodne cene in kreditne pogoje T+4% ter prodajo vozil staro za novo.
V mesecu OKTOBRU vam pri nakupu OPEL CORSE podarimo šliri zimske gume, pri nakupu OPEI VECTRE pa prtljažnik s kovčkom za smuči THUU*. OBIŠČITE NAS!
avtotehna
in KOSEC Ć.O.O., Kamniška 19, Domžale, Salon: tel. 061/716-092, Servis tel. 061/715-333 OPH.^
GRVNT
Trgovino, ki zna svetovati Kamnik, Fužine 9
Tel.: 832-711, 831-011, int 340
Bliža se I. november, čas, ko se Se posebej spominjamo svojih dragih, ki smo jih imeli radi, a jih ni več med nami.
Pri nas dobite vse za UREDITEV GROBOV:
* marmorni pesek in zemljo za grobove
* nagrobne sveče in vaze
* sadike mačeh, res in lončnih krizantem
* gobe in posode za ikebane
* okrasne čebulice
* zaščitne košare proti voluharju
V mesecu novembru pripravljamo veliko akcijo prodaje sadik sadnega drevja in vrtnic.
MAČEHE 70 SIT!
OBIŠČITE NAS!
/ZDtlAfT v Kamniku, Fužine 9 (stara smodnišnica)
17■% C/IV ff     ODPRTO: DELAVNIKI 8h-19h, SOBOTA 8h-13h
Kamniški OBČAN
8. oklohra Vm
15
gorenje
Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203
DO 15% GOTOVINSKI POPUST ALI PLAČILO NA 10 ENAKIH OBROKOV BREZ OBRESTI.
Na zalogi celoten program Gorenja.
Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Mali oglasi:
Zazidljivo parcelo v Kamniku ali okolici kupim. Tel.: 712-149.
Nerabljen kotel za centralno kurjavo z bojlerjem Feroterm, 35 kW, prodam 25% ceneje. Tel.: 825-016.
Varujem otroke na svojem domu. TeL: 831-840.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157.
ČISTIMO LAMELNE IN DRUGE ZAVESE -
z montažo in popravilom. Tel.: 714-011, 041/734-704
TRGOVI NA S TE KSTI LOM
AAIBA (pod Malim gradom)
* pestra izbira ženskih kostimov, tudi za močnejše * ženske hlače od 3.390 SIT * moške polo majice od l .990 SIT * otroške trenirke od l .990 SIT * spodnji deli trenirk * otroške žabice...
Odprto od 9. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure!
FOTO GRO
f
rAR
KAMNIK, SUTNA 72 tel.: 813-896
Odprto: pon.-petek 730-1900 sobota 730-12"°
FOTOGRAFIRANJE POROK, ROJSTNIH DNEVOV KATALOGI, PROSPEKTI
POSEBEJ UGODNO FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE
VELIKA IZBIRA FOTOAPARATOV
OKVIRJI ZA SLIKE od 4x7 do 70x100 cm
ALBUMI (otroški, poročni, klasični)
VSE VRSTE FILMOV, BATERIJE
AUDIO, VIDEO KASETE
iSamOPavličlpi
^) uji
*l*C>
0609 626 061 ^
VSE O DIMNIKI
\'jt,   .-I?! "M,   %, £i   £\ 'iflfr <Š\   ttt   %    1^1 d
ZASTOPANJE, MONTAŽAČSttffof ©^&TdimNIKOV. NOVOGRADNJA, SANACIJA DIMNIKOV IN TUDI SAMO SVETOVANJEI VRTANJE DIMNIKOV IN VSTAVLJANJE TUUAV IZ NERJAVEČE PLOČEVINE.
Ljubil vi /w»//c, družina in dom, prekmalu odzvonil ti vaški je zvon.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 72. letu življenja zapustil nas mož, oce, ata, brat in stric
FRANC PETEK
s križa
Iskreno sc zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in našim sodelavcem /a izrečena sožaJja, podarjeno cvetje, svece, za mase in spremstvo našega ata na zadnji poli. Hvala gospodu Župniku za opravljen pogrebni obred in (il) Kri/ za ganljivo slovo.
Žalujoči vsi njegovi
_Kriz. Vrhpoljc. Kamnik, september 1998_
Življenje nate Je kot knjiga,
za listam lisi,
ZO dnevom dan . ..
Nihče ne ve, kdaj bo roman,
kdaj bo končana zadnja stran.
ZAHVALA
V 91. lettl starosti nas je zapustila naša ljuba, dobra mama, babica, prababica, sestra in teta
MINKA BEVC
gostilnii-arka v pokoju
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam pisno in ustno Izrazili sožalje, naši mami podarili cvetje, sveč« in Za mase tei jo Številno pospremili na zadnjo pot. Iskrena zahvala sestram in negovalkam Doma starejših občanov Kamnik, ki sle skrbeli za našo mamo in jo imeli radi. Hvala g. Mcrčimu za besede slovesa, g. /upniku Za opravljen obred in neveljskim pevcem za /apele žalostinke. Vsem, prav vsem, še enkral srčna hvala
Žalujoči vsi njeni
Kamnik, oktober 1998
STEKLARSTVO
HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717
Delovni čas:
pon., tor., čet. in pet. od 7" do 15h sreda od T do 17h
Velika izbira barvnih etekei in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan etekla, za&teklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno eteklo...
VRTNARSTVO GAŠPERUN
Moste 99,121S Komenda telefon: 061/641-471
UGODNA JESENSKA PONUDBA
- raznobarvne maćehe - sadike jagod - enoletna in trajna resa - lončne krizanteme različnih velikosti in barv v drugi polovici oktobra krizanteme, v skledah, aranžirane kot ikebane
Odprte od 8. do 18. ar«, ob sobotah od 8. do 13. aro
Odprto vsak delavnik od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure
tl.oo
SVECARNA ŠTELE
Glavni trg 16, 1240 Kamnik, tel.: 832-339
UGODNE CENE - DODATNI POPUSTI!
dolgogoreče sveče PAX navadne pokrite sveče
žalni paketi sveč razni svečniki
ŠIROK PROGRAM OSTALIH SVEC IN ARTIKLOV!
Ni smrt listo, kur ilus loti m rivljeiije ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Urez pomena zanje su razdalje, k raj m ens.
ZAHVALA
V 84. letu jc svojo življenjsko pot zaključila
HILDA ŠTRUKELJ
iz Bakovnika
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki stenam v težkih trenutkih izrekli sozalja. našo llildo pospremili na zadnji poti in ji darovali cvetje in sveče. Gospodu Župniku in pevcem Solidarnosti hvala za lep pogrebni obred Iskrena hvala tudi osebju
Doma Starejših občanov Kamnik za poinoc in nego
Žalujoči vsi njeni
September 1998
Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, še vedno si med nami ti.
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustil naš dragi oče. stari ata. praded in stric
MAKS NOGRAŠEK
iz kosiš
Najlepša hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in našim sodelavcem za izrečena soZalja. podarjeno cvetje in sveče ter vsem. ki ste našega ata pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g Župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete Žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino.
Žalujoči vsi njegovi
Oktober 1998
Jaz še živim v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih
(Ada Skerl)
ZAHVALA
/
V X8. letu življenja nas je zapustil nas dragi
JOŽE ZOBAVNIK
p.d. Bevšekov Jože iz Tunjic
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sozalja. podarjeno cvetje, sveče in dar za svete maše. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred. Tunjiškcmu oktetu za zapele pesmi in Valenlinu Zabavniku za ganljive besede slovesa. Vsem še enkral hvala.
Vsi njegovi
September 1998
Eno je veliko: Večni mir. Sanjam ga vsa jutra, vsak večer, sanjam na I objemu božjem tisoč let. Ne dosunjam, ker neskončen moj je svet.
ZAHVALA
V 69. letu nas je zapustil mož, ata. stari ata. brat. tast in stric
STANISLAV ZORE
i/ Znojil
Iskrena zahvala sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za pomoč, izrečena ustna in pisna soZalja. podarjeno cvetje in sveče, dar za sv. maše in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. nadškofu Francu Rodctu za lepo pogrebno daritev ob številnem spremstvu duhovnikov, patrov frančiškanov in šolskih sester. Hvala pevcem za lepo in ganljivo pelje, govorniku SKD. praporščaku DU ter GD Sela. Hvala vsem za sočutje in pomoč. Žalujoči vsi njegovi Znojile. Kamnik. Ljubljana, Celje, Lin z, scpicmbci 1991
Zaman so bili dnevi upanja, trpljenja, je smrt bila moenejsa od življenju.
ZAHVALA
Po hudi bolezni je mirno zaspala naša draga žena, mali. sestra in sesliiCna
ŠTEFKA OGRIN
roj. Klemene iz kosiš
Iskrenu se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem lile in Alprema in bivšim sošolcem i/ 4. F SCRM. ki so naši mami darovali cvetje, sveče in jo pospremili na zadnjo pot. Toplo sc zahvaljujemo zdravnici dr Logarjevi in patronažni sestri lani Prezelj, ki
sla naši mami nudili nesebično humano pomoć, Hvala gospodu /upniku Irancu Šuštarju za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Tunjiškcga okteta za zapele žalostinke
Žalujoči vsi njeni
Košiše. Hrib pri Kamniku, Domžale, septembei 1998
ZAHVALA
V 77. letu življenja nas jc zapustil naš mož. oče. stari ata. bral in stric
FRANCE DROLEC
iz Komende
Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem iz Elektro Ljubljana, prijateljem. KS Komenda in vsem društvom, ki ste Francetu darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku, pevcem in govornikoma, ki sta se v imenu gasilcev in borcev poslovila od našega oCeta.
Žalujoči vsi njegovi
September 1998
MAKilET 11
Pif<IiD_£j\
NAPREDEK
DOMŽALE
Steletova 25, Kamnik tel.: 061/812 -544
Delovni čas: vsak dan od 7.30 do 22.00, razen nedelje
■=> velika ponudba domačega in uvoženega, živilskega in neživilskega blaga
^> vsak dan svež kruh
■=> sveže meso ter sadje in zelenjava
>=> konkurenčne cene
m
m
v Kovinotehni
OPREMA in TEHNIKA Mengeš
od 13. 10. do 24. 10'98
S Kartico Kovinotehna
$ ° i % gotovinski-J^*^ .^gg popust!
Sesalnik CORONA Optimo A
■ moč: 1300 W
mkro;5=14.460 sit
supercena
Glasbeni stolp 6 PHILIPS
FVV326
(2x50W, _. kasetofon, CD...)
supercena
(2V5ow.ovojni 44.990 sit
Električni bojler 5 I, POD TIKI
supercena
11.490 sit
Petrolejska peč SENSTONE SKM 232
mofc: 2700 W ogrevanje od 25 do 35 m' poraba goriva 0,27 l/h
supercena
33.400 sit
Še več izdelkov po Supercenah boste našli v našem novem Superceniku, ki ga dobite po poŠti in na vseh prodajnih mestih Kovinotehne.
Nemogoče je mogoče
kovinOtehna
KAMNIK
Pred nami je jesen, ko spet zadišijo pečenice in krvavice.
Vabimo vas v naso prodajalno na Usnjarski I, kjer so vam na voljo vedno sveže pečenice, krvavice, meso, drobovina in mesni izdelki. Vedno je na
zalogi tudi vse, kar potrebujete za izdelavo krvavic.
Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
MIKAVNO IN DOBRO!
v Metalki
do 24.10.1998 SIT*
pralno sušilni stroj ELEKTR0LUX
EW 1247W -gratis parni likalnik in 3 kg pralnega praška 142.900.-
kuhinjska napa BURJA 905,60cm 6.900.-
zamrzovalna skrinja GORENJE FH13 39.900.-kotel za centralno ogrevanje SUPER TEDA,
olje ali plin, 4 - 33 KW 64.900.-
oljni gorilnik BALTUR SPARK
3-SP, 17-35 KW 59.900.-
kopalniški blok SAVINI - ARBA 49.990.-vrtainik SKIL 6443 HB,
v kovčku s priborom 12.990.-
verižna žaga BLACK & DECKER
GK 440,2 dodano kromirano verigo 24.700.-
medeninasta kljuka COTTALIALICE 1.499.-
METALKA TRGOVINA
BLAGOVNICA METALKA KAMNIK
Kamnik, Šutna 37, tel: 061/811 555
METALKA TRGOVINA
Sloven%ka trgovina s tradidjo
AHAČIČ SERVIS TRGOVINA
Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107
prodajalna izdelkov gorenje
SUPER PONUDBA
- barvni televi/or Gorenje, 37 TTX 32.842,00
- barvni televizor Gorenje, 51 TTX 42.532,00
- zamrzovalna omara, 210 I 66.495,00
- kombinirani hladilnik (višina 177 cm) 70.020,00
- pomivalni stroji od 69.478,00 naprej
- sesalnik Siemens, 1300 W 20.279,00
/■J
Bogata izbira bele tehnike:
- pralni stroji, siKik i perila, pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzo valne omare in skrinje
- mali K<>s|x)dinjski aparati
- kuhinjske nape in pomivalna korita
- originalni rezervni deli GORENJE
GOTOVINSKI POPUSTI!
Možnost nakupa tudi na več obrokov.    Brezplačna dostava.
Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
UASLOV ZA NAKUP /vp,0
fJ^MBROl aaaa
IMfZM7g[ID(g[EK]Tr®
i
Modeli na zalogi: 900 S 1,179.000 SIT
900 SX 1,269.000 SIT
1100 SUITE 1,449.000 SIT 1100 SPORTING 1,399.000 SIT
TESTNE VOŽNJE SPREJEMAMO REZERVACIJE
• ŠIROKA IZBIRA VSEH MODELOV FIAT IN LANCIA
• STALNA PONUDBA KOMERCIALNIH IN TESTNIH VOZIL
• BRAVO, BRAVA, MAREA - BONUS 100.000 SIT
• RABLJENA VOZILA
5o/ PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!
I
ODAJA VOZIL: Lahovie 2, tel.: 064/421 119, tel./faks: 064/421 141 SERVIS VOZIL: Lahovče 40, tcl.: 064/421 193, tel./faks: 064/421 021