LETO (AffO) XLVI (40) Štev; (No.) 30 ESLOVEN1A LIBRE BUENOS AIRES 6. avgusta 1987 o slovenskih izseljencih veljavnost slovenskega kulturnega sindroma Iz Severne Amerike smo dobili daljši dopis, z gornjim naslovom, ki je bil pozneje tudi objavljen v A-meriški domovini. Posvečen je v poročilu o Jančarjevem članku o izseljencih v Novi reviji 57. Ker smo o tem že zelo podrobno poročali, objavljamo samo zanimive pripombe priznanega poročevalca. „V številki 57 ljubljanske publikacije Nova revija, je bila priobčena tudi tehtna razprava Draga Jančarja o slovenskem izseljenstvu pod naslovom Slovenski eksil. Za slovensko razseljenstvo po svetu je pa še posebej ne le zanimiva, marveč primerna in poučna, saj se ukvarja z vprašanji, ki naravnost prizadevajo slehernega našega človeka širom sveta. Predmet sam pa se meni zdi toliko važen za naš narodni obstoj v bodočnosti, da bi kazalo o njem še kaj več razpravljati in pri tem iskati rešitve celi vrsti nerešenih vprašanj. Podpisani sem v duhovnih koreninah ameriških slovenskih izseljencev, iz katerih raste in cvete ne le versko življenje med Slovenci v A-meriki, marveč rodi tudi dovolj bogate sadove narodno-kulturnega o-hranjevanja in razvijanja verskih in kulturnih tradicij, ki še vedno o-plajajo našega človeka na tuji zemlji in mu s tem približujejo zgubljeno domovino. To pa brez ozira na politično mišljenje in pripadnost. O tem predmetu sem pred leti obširno pisal v AD v zvezi z mislijo, naj bi ustanova v Lemontu z večjim poudarkom kot doslej služila temu namenu. Lemont naj bi postal s postopnim razvojem ne le izključno verski, ampak tudi narodni kulturni center vsah Slovencev, živečih v Združenih državah in Kanadi. Saj je to več ali manj že sedaj, ko edini v Ameriki izdaja list v izključno slovenskem jeziku in piše z močnim narodnim naglasom, a postal naj bi tudi na zunaj slovensko narodno središče in žarišče. Osrednja knjižnica v Lemontu je eden izmed korakov v to smer, kar velja navdušeno pozdraviti in želeti, da bi ji sledili drugi. V takem razvoju vidim najboljše jamstvo za varno ohranjevanje slovenske- prisotnosti na tem kontinentu v daljno bodočnost, kar bo celotnemu narodu in domovini samo v prid. Z nadaljnjim posnemanjem Jančarjeve razprave o Slovenskem ek-silu v 57. številki Nove revije v Ljubljani prehajam sedaj od zelo bežne slike izseljenskih razmer v Severni Ameriki do dvojice drugih ključnih žarišč izseljenih Slovencev na tuji zemlji. Eno teh žarišč so tako imenovani zdomci, večinoma mladi ljudje v najlepših letih, ki so odšli na tuje iz komunistično podjarmljene domovine za boljšim kruhom, ki jim ga domovina ni mogla dati in se kot izrazito začasni izseljenci raztepli po deželah zapadne Evrope, največ v Nemčiji. Za narod pomenijo močan odtok najboljše slovenske krvi v tujino, ki bo dokončno zgubljena, če in v kolikor se ne vrnejo domov. Doma so jih nadomestili prihajači z juga Jugoslavije, ki predstavljajo že 10 odstotkov celotnega prebivalstva Slovenije. Položaj postaja nevaren in nevzdržen in mu ni videti zadovoljive rešitve. Vedno očitneje se namreč izkazuje dejstvo, da se prav mnogo teh ljudi z družinami ne bo nikoli vrnilo v domovino. Politična, kulturna in verska svoboda tujine jih je prevzela do take mere, da se nočejo vrniti kljub ljubezni do domačega kraja,, pod oblast marksističnega re-žipia. Po drugi strani jim pa povratek zabranjuje ugoden zaslužek, saj so se s slovensko iznajdljivostjo in pridnostjo dokopali na tujem do u-dpbnega gospodarskega stanja, in jim vrnitev v domačo ekonomsko revščino ne more dišati. Vsi ti so, z družinami vred, za slovenstvo iz- gubljeni, pa naj se še toliko briga zanje Izseljenska matica na eni, Cerkev s svojimi izseljenskimi duhovniki po Zapadni Evropi na drugi strani. Nujno bodo že v naslednji generaciji utonili v tujem morju. Kdo nosi odgovornost za to bolečo narodno zgubo? Tisti, ki so obljubljali raj na zemlji!! Tisti, ali potomci tistih, ki so polnili kraške jame s toplo krvjo dvanajst tisočev najboljših slovenskih mladcev so z ekonomsko nesposbnostjo in marksistično zagrizenostjo pognali v tujino tisoče najbolj sposobne mladine, da robuje neprijateljskemu tujcu, s prigaranimi devizami podpira diktaturo v domovini in končno njena kri napoji tujo zemljo. (Tu poročevalec široko opisuje Jančarjev prikaz slovenske argentinske enklave. — n. op.) Komunističnega nasilja bo gotovo konec in narod ga bo dočakal. Takrat — v veliki stiski — se bo narod ozrl čez meje- po pomoči. In bo našel one številne univerzitetne profesorje pa vplivnih položajih in znanstvenike ter ekonomiste, ki so v svojem umu in srcu še ostali Slovenci, in z njimi druge emigrante, ki so po zgledu argentinskih Slovencev še zvesto ohranili religiozno vero v slovenstvo. In bodo narodu in domovini priskočili na pomoč na različnih področjih mednarodnih zvez in sodelovanja. Tedaj bo izseljenstvo postalo del domovine. L. P. Zamotana George Schopflin, ki na Londonski šoli za gospodarske vede predava o vzhodno-evropski politiki, v „Timesu“ za 6. julij pod naslovom „Srbija — igla, ki nakazuje spremembo“ objavlja članek, kjer beremo: “Nedavne demonstracije pred stavbo centralnega komiteja v Beogradu in protest nekaterih članov komiteja znotraj nje so opozorili na vedno slabše odnose med večino Albancev in manjšino Srbov v kosovski pokrajini. V množici obtožb in proti-obtožb pa bi mogli spregledati važno stvar. V tem vprašanju Srbi delujejo neodvisno od partije in srbsko javno mnenje, kakor vse kaže, vleče srbsko politično vodstvo za seboj. Javno mnenje nikoli ni bilo popolnoma izključeno iz političnega procesa v Jugoslaviji, toda mera do katere politiki to mnenje zdaj poslušajo in upoštevajo, se spreminja od republike do republike. Republiške variacije so dejansko postale osrednje politično dejstvo Jugoslavije. Šest republik in dve pokrajini so praktično postale osem različnih političnih ureditev. V Sloveniji je nastalo zamotano politično razmerje med političnim vodstvom in javnim mnenjem, ki vključuje gotovo mero neformalnih posvetovanj z voditelji skupin v naporu, da se upostavi skupni odgovor na partijske iniciative. Na drugem koncu spektra pa so mi v Jugoslaviji s pritajenim glasom Bosno o-menjali kot trdnjavo nerekonstrui-ranega neostalinizma. Ostale republike se nahajajo nekako na sredini med obema skrajnostima. Srbija je najbližja odprtosti Slovenije in srbsko javno mnenje to izkorišča v poskusu, da razširi meje te odprtosti. Na prvi pogled bi morda kazalo, da je to recept za zmedo in zastoj. V resnici pa je vse to znak, da je politična elita, ki jo je vzpostavil predsednik Tito v svojem zadnjem desetletju, pod vedno večjim pritiskom, da uvede spremembe. Spremembe pa niso nujno negativne. Rezultat Titove čistke v letih 1972 do 74 je bil ta, da je na oblast Po Memorandumu skupine srbskih akademikov Srbske akademije znanosti in umetnosti, strogo zaupni Informaciji ZKJ (Zveze komunistov Jugoselavije) o meščanski levici, je prišel v javnost „Predlog o ustavnih spremembah“ v verziji DSP (Društva slovenskih pisateljev). Razprava o njem je bila že na seji DSP 24. 2. 1987 in DSP je organiziralo javno razpravo 16. marca 1987, da se seznani slovenska javnost s „Predlogom“, ki ga je naznanil predsednik predsedstva Socialistične zveze Jugoslavije Hamdija Pozderac. Na razpravo v Cankarjevem domu so bili povabljeni tudi štirje pravniki: dr. Ciril Ribičič, dr. Peter Jambrek, dr. Matevž Krivic in dr. France Bučar, ki naj bi „Predlog“ razložili in utemeljili vsak s svojega stališča, člani DSP pa naj bi se o „Predlogu“ izrazili. Od teh štirih je Ribičič že sodeloval pri zasnovi „Predloga“. Razpravo je vodil novi predsednik DSP Rudi Šeligo in se je je udeležilo okrog 800 ljudi, predvsem kulturnikov, pisateljev, pesnikov, politikov in družbenih delavcev. Ribičičevo utemeljevanje ustavnih sprememb je bilo pravzaprav napad na Bučaija. če bi še kdo dvomil o njegovi centralistični-unitaristični u-smerjenosti, mu bo njegov referat „Zasnova ustavnih temeljev“, odprl oči. Že na seji DSP so zahtevali, da se zavrne „Predlog“ in da naj se pripravi novega za dograjevanje in izpopolnjevanje ustave. Ribičič je razmerja privedla generacijo dokaj ozkosrčnih političnih aktivistov. Odkar ta generacija odloča, je država videla prenos oblasti nä republike in izredno gospodarsko nazadovanje. Sedanja u-reditev kar kriči po reformi, toda politična elita je v veliki meri ne mara. Toda prišlo je do treh izredno važnih razvojev. Prvič, Titova smrt je odstranila stožer obstoječe ureditve. Tito je bil edini, ki je ureditvi o-mogočil funkcioniranje s tem, da preprosto ni upošteval republiških in drugih interesov. Drugič, stališča so se spremenila. Pred 15 leti je bila kritika politične ureditve omejena na maloštevilne marksistične intelektualce o-koli revije Praxis; danes se večina inteligence strinja s splošnim mnenjem, da se radikalnim spremembam ni več mogoče izogniti. In končno, javno mnenje se na splošno strinja, da morajo spremembe vključevati političo vodstvo in celotno ureditev, če naj gospodarstvo postane bolj u-činkovito. Mnogi ljudje, ki so ostali na oblasti tudi po čistkah v sedemdesetih letih, imajo rajši preproste, nedvoumne kategorije, kjer preprosta vprašanja dobijo preproste rešitve in kjer se red ne spremeni. In tu slovenski eksperiment dobi resnično pomembnost. Politični red v Sloveniji je na papirju zelo podoben ureditvam v drugih republikah. Dejstvo je, da ta lahko deluje z gotovo stopnjo odprtosti, ki dopušča kritiko, sprejema odgovornost in je voljan pritegniti javnost k sodelovanju in posvetovanju, ki pa kljub temu ne zdrsne v anarhijo in s tem dokazuje, da demokratizacija ne pomeni nujno, da se bliža konec obstoječemu redu. In tu je glavna ovira reformam: obstoječa politična elita zelo okleva spričo trditve, da mora reforma prinesti spremembo ne samo v gospodarski, ampak tudi politični uredit-. Vi: Srbske demonstracije v Beogradu :so svarilo, kaj bi se moglo zgoditi, če bi odlagali üporabo političnih zdravil.“ najprej vrgel v en koš Memorandum, Informacijo in Predlog, čeprav je skušal to potem popraviti, ker gre za tri nasprotujoče si dokumente. Medtem ko je Bučar jasno zavračal centralizem in unitarizem, se je Ribičič bolj igral s temi pojmi. Bučar mu je celo očital, da imamo besede zato, da skrijemo, kar mislimo. Njemu je šlo v bistvu za prikaz in zavračanje večjih pristojnosti federa-.ciji na škodo republik, predvsem Slovenije. Kdor je poslušal ali bral referate in razpravo, mu je moral pasti v oči strah ZK (Zveze komunistov), ko se omenja pravica do odcepitve. V slovenskem primeru so zaenkrat govorili samo o pravici do nje, ki pa se lahko spremeni v dejansko odcepitev, saj je že 40 let vidno, da se slovenski cepič ni prijel v jugoslovanski federaciji in da ga je treba — suhega — potegniti ven. Prvi so to o-pazili v DSP, ki jih igranje z besedami in mešanje pojmov ne prepriča — posebno po žalostnih izkušnjah s skupnimi vzgojnimi jedri. Pred leti je dr. Dimitrij Rupel imenoval to „slovenski kulturni sindrom“, ki obstoji v tem, da se morajo kulturniki vpreči v delo politikov, kadar in kjer ti odpovedo. Prav ker so odpovedali, se je vršila Javna tribuna o ustavnih spremembah, kakor se je vršila 1. 1985. Javna tribuna o slovenski kulturi in slovenskemu narodu. Normalno bi pri drugi pisatelji in pesniki imeli malo iskati, vendar Ruplov slovenski kulturni sindrom ostane potrjen prav z njo. Razprava je nastala med Ribičičem in Bučarjem, ker gre prvemu bolj za razredna, drugemu pa bolj za narodna načela. Oba sta govorila pri DSP, prvi kot politik in pravnik, drugi kot dolgoletni predavatelj na pravni fakulteti in kot izvedenec za ustavno pravo. Rupel je najbrž iz previdnosti zanikal tezo o „slovenskem kulturnem sindromu“ iz žalostnih izkušenj, ki jih je bil deležen pri Novi reviji, s stavkom: „Ne domišljam si, da lahko jaz ali DSP kakorkoli preusmerimo tok političnega dogajanja.“ Oče, „MLADINA“ IN „KATEDRA“ ZAPLENJENI! Prejeli smo telefonsko sporočilo, da sta bili v Ljubljani zaplenjeni štev. 26/27 revije „Mladina“ in štev. 12 revije' „Katedra“, ki je glasilo vseučiliščnikov. Za dne 3. avgusta je določena sodna razprava zoper pisce člankov in urednike. O poteku te razprave bomo poročali. Partija je torej pokazala svoje zobe! ki je zatajil svoje dete? Končni rezultat je bil prav nasproten Ruplovi trditvi: zopet so morali slovenski pisatelji opravljati delo politikov t. j. nakazovati smer bodočih dogajanj, obenem pa oza-veščati narod o danes najbolj perečem vprašanju za slovenstvo. Po Bučarju je prišlo do „Predloga“ brez sodelovanja baze, celo proti njenemu nasprotovanju, če bo prišlo do soglasja-konsenza, se to lahko zgodi samo na višji ravni, zopet brez pristanka razreda, kaj šele naroda. Smešno je torej govoriti o soglasju, ker je bilo vse zavito v višje sfere, tajno, obdano z dvomljivimi razlagami. Razprav nato ni bilo — Ribičič je bil postavljen na laž. Po Krivicu naj bi se ustava spremenila, da se-poglobi in omogoči demokracija, da se da večji pomen in težo samoupravljanju in da začne delovati e-konomski sistem. Pri tem pa pada vsa krivda na politične sile, predvsem Zvezo komunistov. Ta bi se morala odpovedati priviligiranemu statusu oblasti, zanj pa naj bi se začela boriti v okviru SZDL (Socialistične zveze delovnega ljudstva). Če vzmemo Bučrjeve trditve in jih primerjamo dejanskemu stanju, moramo razčleniti sestav SZDL; po pisanju Nove revije štev. 57 bi sklepali, da položaj ZKS osporava moč-: na skupina krščanskih socialistov —■ lahko govorimo o neomarksistizira-ni skupini, posebno ko je šlo za slovenski narodni program je bilo to opazno, nasproti starim ortodoksnim marksistom, ki so v manjšini in bi radi ohranili svoje položaje tudi na škodo narodu. Tretja alternativa, o kateri je govoril Zoran Polič, ki naj bi prevzela oblast -— katoliška Cerkev — sploh ne obstaja. Zaenkrat so seveda zelo previdno govorili o odcepitvi — oz. pravici do odcepitve. Izjema je bil prof. Boris Pahor, po katerem je nadaljnja pot Slovenije v konfederacijo, ki je nihče ni omenjal. To lahko razumemo: Če vi ne morete, jaz lahko! Jaz živim v Italiji in branim skupni slovenski kulturni prostor! Vsekakor pa leži poprek na poti narodna sprava, odtod tudi izid toliko let prepovedanega Kocbekovega zbornika. Ta je izšel s tihim pristankom partije (tudi ortodoksnih), če ji ni služil celo kot varnostni ventil. Obstaja še eno dejstvo, ki se ga doma medlo zavedajo — mi tukaj bolj — in okoli katerega so se vrteli, ki ga pa niso izrecno omenjali — niti Bučar ne — enotni jugoslovanski trg. če Jugoslavija ne bi bila zadolžena, bi 'ga lahko spregledali, tako je pa tudi to močan dejavnik proti SRS, ker upniki (Zahod) tožijo, da pri toliki razdrobljenosti (Nad. na 2. str.)' KDO JE KOMU KAJ VZEL? Ante Miletič je pisal urediku revije „Republika Hrvatska“, ki izhaja V Buenos Airesu, in mu očital, da se preveč zanima za Slovence. Med drugim pravi Miletič, da njega ne zanima, kaj bodo storili Slovenci v primeru razdelitve Jugoslavije in da So Slovenci vzeli Hrvatom mnogo več krajev kot pa Srbi. Vzeli da smo jim Prekmurje, Medžimurje, del hr-vatske Istre, Belo Krajino. Urednik je Miletiča lepo poučil, da je zanimanje revije za Slovence moralnega značaja. Vsak narod ima pravico do svojega obstoja in te pravice hrvaški narod Slovencem ne sme ogrožati, če Slovenci zahtevajo svobodno in neodvisno državo, s tem zmanjšujejo pritisk na, Hrvatsko in olajšujejo novo ureditev Jugoslavije. V hrvaškem interesu je, da tudi Slovenci zahtevajo pot narodne svobode in neodvisnosti. Toda ne varajmo se, pravi urednik. Danes so Slovenci na tej poti in morda so bliže kot mi Hrvati izhodu iz Jugo- * slavij e. Potem nadaljuje urednik in pouči Miletiča, da glede meje med Sir venijo in Hrvaško ni danes nober ga spora in da Hrvati ne mo-zahtevati zase slovenskih kr Prekmurje ni bilo nikdar de vaške niti politično niti cefkv ti narodno in Hrvati nir Prekmurja nobene pravi Krajino je Avstrija pro Vojno krajino za obramb ki. Toda ta Vojna krf hrvaško upravno telo seljena po Slovencih. Tudi to je treba stoletja obstaja v Hrvati in Slovenc' kar priznavajo, t y ,ie-rej' a j e' A « eno 1 naj ö .ce. ® glasila o pred 1 ijina ni in je bila fi in etnologi. Hvaležni srr ke Hrvatske* snil, da Sle želimo Hr- omenil1: Istri »eja i na reki Vr* ,udi hrvaški g BueMte Air«»; 6. argosta 1967 : '■> i («3#* Stran- 2 - > -- STOP opjí AS.LO Tgyrj a Tote^Hitérit 1 S Koroške smo prejeli pesmarico, ploščo ter kaseto slovenskega skladatelja Hahzija Artača, j Rojen leta 1951 je Artač poznan kot skladatelj valčkov in polk. Leta 1977 je bil ustanovitelj ansambla Korenika. Leta 1979 je s svojim ansamblom prejei na števerjanskem festivalu narodno zabavne glasbe 1. nagrado za lastno pesem „Ob reki Dravci“. Potem je prenehal z delovanjem v ansamblu in se poglobil v študij , harmonije v Ljubljani. Istočasno je snemal na celovškem ■ radiu, nastopal na avstrijski televi-; ziji, igral pa izključno na kulturnih programih. , j Kot priznanje za njegovo delo mu je leta 1981 koroški deželni glavar podelil delovno nagrado v obliki štipendije. Artač je uglasbil predvsem bese-i dila koroških pesnikov M. Hartma-, nove, V. Polanska, A. Kokota, F. Mekača in drugih. Dva slovenska . zbora sta na povabilo slovenskega oddleka avstrijskega radia v Celovcu posnela Artačeve pesmi: Leta, 1983, mešani študentski pev-. ski zbor Kamnik pod vodstvom prof. Janeza Klobočarja. Leta 1985 pa moški oktet' „Prijatelji Koroške“, ki ga vodi prof. Samo Vremšak. V okviru Prešernove proslave leta 1985 je Artačeve pesmi na Ce-lovk,em radiu posnel basist ljubljanske opere Belamarič s klavirsko spremljavo Bojana Adamiča. Artač je bil sprejet in vpisan v leksikon avstrijskih skladateljev narodno zabavne muzike, ki je izšel leta 1987 na Dunaju. Pesmarica, ki nosi ime „Ob reki Dravci“ Šteje 25 pesmi za mešani zibor, ki obsegajo domoljubne, ljubezenske ter folklorne motive, delo koroške pesnice Milke Hartmanove. Izid sta podprli Slovepska prosvetna zveza ter Krščanska kulturna zveza. Botrovala sta skladatelju s spremno besedo prof. Samo Vremšak in prof. Pavle Zablatnik, V tem uvodniku piše prof. Vremšak: „V kompozicijsko-tehničnem pogledu se drži skladatelj povsem izhojenih in utrjenih poti. Giblje se varno v mejah preizkušene zvočnosti mešanega pevskega zbora, ki je nikjer ne preseže. Skladatelj želi nadaljevati v najboljšem pomenu besede tradicijo koroške zborovske glasbe, ki so ji pred njim postavili temelje bardi Slovenskega koroškega zborovstva.“ Mala plošča, ki smo jo prejeli, je prva Artačevih pesmi. Posnel jo je leta 1982 mešani mladinski zbor slovenske gimnazije v Celovcu, ki ga Vodi prof. Jožko Kovačič skupaj z ansamblom „Korenika“. Skladbe, ki so njej posnete, so „Ob reki Dravci“ ter „Ostanimo prijatelji“. Leta 1986 je izšla kaseta zabavne glasbe „Pozdravi“ z 12 Artačevimi skladbami, ob sodelovanju Mohorjeve v Celovcu in RTV Ljubljana. Pojeta jih slovita slovenska pevca Meri Avsenak ter Oto Pestner ob spremljavi terceta „Strune“' igrajo člani revijskega in simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Vse skladbe so v aranžmaju Bojana Adamiča. Izmed 12 skladb so najbolj uspešne j,Ob reki Dravci“, „Živeti je lepo“, „Blejsko jezero“, vse tri Zapete v duetu ter „Silvija“ v solu Oto Pestnerja. Mirko Vasle ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ VELJAVNOST. .. (Nad s 1. str.) ni možno poslovati z republiškimi e-koriomijami. Bomo spet drobiž? Kakor pri skupnih Vzgojnih jedrih, je dvignil svoj glas proti izredno slabemu jeziku „Predloga“ Janez Menart. Imenoval ga je „brezmejno nesramnost“ prav tako tudi „protiustavni predpis“ za telefonsko in telegramsko poslovanje v srbohrvaščini. Tudi Igor Torkar je zbranim v Cankarjevem domu osvežil spomin z rpnenjem gen.' Kostjo,Nadja: .da se bo čez nekaj let slovenščina zlila z drugimi jeziki in bomo imeli enoten, jugoslovanski jezik.“ Spomnil jih je tudi na „nesramno bula-tovščino“, na gonjo proti Slovencem zaradi, plakata za Dan mladosti — Titov rojstni dan — in kako je Beo- grad molčal, ko so Titov „vnebohod“ prikazovali na oblaku. V enem so bili skoraj soglasni vsi slovenski kulturniki: „Predlog“ je v škodo slovenskim interesom, izkopali so celo frazo Kardelja: „Jugoslavija ima pomen za Slovence in ostale narode v njej samo, ako so V njej zajamčeni njihova enakopravnost in zaščita njihove nacionalne neodvisnosti ter pogoji za ' njihov skupni napredek.“ Pri tem pa gre za „Čiste račune“, ki dosedaj niso bili preveč čisti in zaradi katerih je moral ostati v senci pokojni Stane Kavčič. Bučar je dejal v razpravi, da i-mámo besede zato, da skrijemo, kar mislimo. Malo je ostalo skritega s strani' kulturniške ekipe, dosti več pa s politične1! Velja, velja Ruplov slovenski sindrom! Tone Brulc , Radikali imajo smolo.. Kot že marsikdaj jim stvgri'ne: tečejo, ko-t bi želeli. Silen poskok cen mesa preteklega tedna jim še vedno ne gre v račune, A pri, tem oni nimajo krivde. Morda le to, da so pozabili, da vsako leto, ko se zima poostri, pred-no se nagne na pomlad, razsežne argentinske estancije omejijo pošiljke teličkov v klavnice, in to porine Cene mesa do novih rekordnih višin. To pomanjkanje spomina lahko postane, usodno v bližini volitev, enako tudi dejstvo znova povišanih tarif, cen nafte in dovoljenje za podražitev v mesecu avgustu v Višini 7%. Da je smola popolna, jim je sanjuanska provinca zaigrala eno tistih poskočnih, ki niso najbolj primerne za revmatizem, ki trenutno tare radikalno stranko. NIC NE POMAGA PO TOČI ZVONITI Primer San Juana je, svojevrsten, in iz njega bi morala radikalna vlada povzeti marsikateri nauk. Poglejmo. Ob povrnitvi demokracije je tam zmagala provinci) ska stranka, ki je splošno poznana kot „bloki-zem“. Iznied številnih pojavov teh „domačih“ strank, ki so že tradicija v mnogih argentinskih provincah, je bila ta, sanjuanska, še najbolje ohranjena, če izvzamemo Neu-quen in tamošnjo družino Sapag. A komaj dve leti pozneje, 1985, je na poslanskih volitvah nepričakovano zmagal radikalizem. Leopoldo Bravo, patriarh in vodja tpr politične formacije,, je tedaj odstopil kot guverner in se posvetil reorganizaciji. Leto zatem je bil izvoljen kot zvezni senator. Vsekakor so blokisti še kaj prijateljsko občevali z radikali, in v zveznem senatu so njihovi glasovi podprli marsikateri zakon radikalne vlade, ki bi sicer doživel poraz. , • Zatem je prišla v radikalih ide- , ja poznana kot Jconvergencia“, ki bi jo mggli prevesti kot „soglasje“ ali „skladnost“. Radikali so' sicer mislili na veliko ‘„tretje zgodovinsko gibanje“, v katerega bi vpletli večino argentinskega političnega polja, vključno .peroniste. .R končno jim je uspelo približati le nekaj političnih figur. (npr. Manrique) in manjših političnih formacij, med temi npr. provinci) sko stranko iz Jujuya. Snubili so tudi blokiste v San Juanu, in poroka je bila že sklenjena, pa se, je razdrla, ker so mladi kadri ra-, dikalne stranke v provinci protestirali. zaradi dejstva, da je vodstvo blokizma bilo „preveč blizu“ zadnjih vojaških režimov. Zatem je bloki-stični guverner napovedal pospešene domače volitve, ki jih niti poseg notranjega ministra ni mogel preprečiti. V San Juanu bodo' volili državne poslance 6. septembra, a domače volitve so imeli preteklo nedeljo. Razlika med blokisti, radikali in peronisti je bila izredno majhna. Nekaj tisoč glasov. A nihče ne more osporavati zmage blokizma, ki bo provinco vodii nadaljnja štiri leta. A poleg tega je poraz radikalov kaj neljub zvezni vladi, kajti psihološko kaj negativno vpliva na vso ostalo državo. 'Sedaj je jok, češ zakaj smo posliišeli rriladč kadre. A še nekaj jim Voj i po glavi.' Koma j! nekaj tednov tega, je v San Juanu nastala huda poienfiika zaradi nekih načrtov spolne Vzgoje V šolah. Hrup je bil tolikšen, da je \r provinco'pohitel državni tajnik za vzgojo' Stu-brin. NjOgoir^Ošeg nipopdlnbma pomiril ljudi," negktivno pa je pbtem vplivala tudi polemika med njim ter bUenosaife:škim hilkdim Vbij Ukom Fredijem Storanijem "pO eni strani, pa sanjuanskini nadškofom Di Stefanom po drugi Strani. Je ta polemika pred volitvami tudi vplivala na volilni, rezultat? Sedaj v vladni palači zvonijo — nekoliko prepozno. LOVCI NA ZAKLADE Nekaj nam mora biti jasno glede volitev. To je, kakšna us'oda se bo tedaj odigrala, kaj hočejo doseči eni in drugi, za kakšnim zakladom se pehajo tu in tam. Sanjuanski primer nam je kaj priličen, čeprav v ostalih provincah volijo skupno in ločenost interesov ni tako jasna, kot je bila tu. Najprej gre za domače zadeve, , guvernerje, domače zbornice, župane, itd. In Čeprav je vsaka provinca važna in se v vsaki bije oster boj, radikalizem ve, da lahko peronistom odvzame vodstvo marsikatere, a s tem še ne bo konec sveta. Vpliv radikalov s tem ne bo mnogo večji, kot se ne bo prepričljivo zmanjšal, če sami izgube kako guverna-turo. Radikalom gre zlasti za najbolj obljudene, najmočnejše, tisto,, ki pošiljajo največ posalncev v narodni ■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»''»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■i ■■■■■■■■■■»■■»■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■i kongres. Kajti $ari Juan, par tisoč glasov več’ par tisoč glasov manj, sploh ne spremeni razmerja v številu narodnih poslancev ene ali druge stranke. V Entre Rios npr. bodo volili štiri narodne poslance, iri že v naprej ves svet ve, da bosta to dva radikala in dva perohista, ehako kot MARJAN PERTOT Razvoj tiska na Primorskem Nastanek in razvoj slovenske tiskane besede na Primorskem, bi lahko razdelili na tri glavna obdobja. Prvo obdobje obsega od prve tiskane knjige na Primorskem do propada Avstro-Ogrske monarhije. Drugo obdobje obsega dobo med dvema svetovnima vojnama, ko je večji del Primorske pripadal Italiji. Tretje obdobje pa obsega džbo po drugi svetovni vojni t. j. po letu 1945. To bogato in raznoliko knjižno in periodično gradivo je v glavnem shranjena v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani in deloma tudi v tržaški Narodni in. študijski ; knjižnici. Pred nekaj leti pa smo na pobudo Slovenske prosvete v Trstu ustanovili knjižnico Dušana Černeta, ki si je zadala nalogo, da bo skušala zbrati čimveč slovenskega zamejskega in zdomskega tiska. To svoje kulturno poslanstvo knjižnica vrši in je že zbrala lepo število knjig in periodičnega tiska,, ki je izšel izven meja Slovenije oziroma Jugoslavije,; Slovenski tisk, ki je izhajal na fS. Primorskem in ki še izhaja, je bil popisan v letnih seznamih, ki jih izdaja Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljapi, kakor tudi v po-. sebnih bibliografskih popisih. Prvo obdobje in sicer od začet- kov do konca leta 1918 je zbral in sestavil Pavel Plesničar. Svoji bibliografiji je dal naslov: Narod naš dokaze hrani. Drugo obdobje je popisano v bibliografiji, ki jo je izdala Narodna in študijska knjižnica v Trstu in obsega dobo od leta 1919 do leta 1945. To bibliografijo sta sestavila Tončka Kolarič in Marjan Pertot. Tudi tretje obdobje, to je doba po letu 1945 je zelo podrobno popisana. Tončka Kolarič in Marjan Pertot sta pripravila bibliografijo slovenskega tiska v Italiji do leta 1964. To delo je izšlo v dveh knjigah v izdaji Narodne jn študijske knjižnice. Bibliografski popisi po letu 1964 sp bili objavljeni v Jadranskem koledarju in deloma tudi v Mladiki. Leta 1963 pa je knjižnica Dušana Černeta izdala .bibliografijo slovenskega periodičnega tiska v I-taliji od leta 1945, do leta 1980. To je sestavil Marjan Pertot. .Prve knjige, ki so bile tiskane na Primorskem, so y glavnem nabožne vsebine. Zanimivo pa je, da prav prva tiskana knjiga ni verske vsebine, ampak slovar. . Knjiga je izšla v Vidmu leta 1607 in jo je sestavil pater Gregorio Alasia da Somaripa z naslovom VOCABOLARIO ITALIANO E SGHIAUO. O tej knjigi je dr. Fran Kidrič napisal sledeče: „Prva katoliška slovenska knjiga in pr-1 vi tiskani poskus, da se v celoti re- ši problem, kateri teksti so bili katoliškemu duhovniku med Slovenci v narodnem jeziku neobhodno potrebni.“ čeprav knjiga ni verske vsebine ima na koncu kot dodatek natiskan Oče naš, Ave Marija, Verujem, božje zapovedi in verske pesmi. Minila je cela vrsta let, da smo dobili na Primorskem novo versko knjigo. Janez Svetokriški je izdal v Benetkah (Venezia) dve knjigi svojih pridig in sicer leta 1691 in 1695 z naslovom SACRUM PROMPTUA-RIUM. O teh knjigah je dr. Glonar napisal sledeče: „Z njegovim delom so dobili slovenski pridigarji obsežno, nujno potrebno pomagalo, brez katerega so dotlej bili; njegov vpliv sega posredno globoko v XIX. stoletje.“ Spet je moralo preteči več let, da smo dobili novo tiskano delo. Tako je,leta 1749 izšla nabožna knjiga CHRISTIANU S MORIBUN-DIS, ki jo je sestavil Joseph Cusa-ni in je bila tudi tiskana v Benetkah. V knjigi je nauk v latinščini, vaje pa v slovenščine. Po tem letu so knjižne izdaje bile žejo številne in še vedno v glavnem nabožne vsebine. Kot prvo knjigo, ki naj bi jo rabili v ljudskih šolal), zasledimo KATEKIZEM — Mali nemškorslovenski katekizem za ljudske šole na Goriškem. Knjiga je izšla v Gorici leta 1800. Zelo zanimiva je publikacija, ki jo je sestavil Vincenzo Franul de Weissenthurn SAGGIO GRAMMA-TICALE IT ALI ANO -ČR AGN OLIN O. Knjiga obsega 355 strani in ima v drugem delu ponatis Linhartove i- gre „Ta veseli dan ali Matiček se ženi“. Leto 1846 pa prinese pravi preobrat v izdaji šolskih knjig. Tega leta so izšle v Trstu naslednje šolske knjige: ABECEDNA TABLA, A-BECEDNIK za šole po mestih, BERILO za drugi klas malih šol na kmetih, KERŠANSKI KATOLIŠKI NAUK za drugo pervinskih šol, NAPELJEVANJE iz glave poštevati za prvi klas ljudskih šol, BOVESTICE za pervo začetno šolo. Kot smo že prej omenili se je v teh letih knjižna produkcija zelo razmahnila, tako, da je vsako leto izšlo več knjižnih del. Toda prvi časopis,, ki je izšel v Trstu je bil SLAVLJANSKI RODOLJUB leta 1849. Vsega skupaj je izšlo 6 številk in je bil pisan v slovenščini in hrvaščini. Leto kasneje je pričel prav tako v Trstu izhajati JADRANSKI SLAVLJAN. Izšlo je 6 Številk in je bil prav tako pisan v slovenščini in hrvaščini. Leta 1853 je pričel izhajati DEŽELNI VLADNI LIST za mesto tržaško in njegovo okolico in za Primorje. List je izhajal do leta .1859, Prvi dijaški list zasledimo leta' 1859. To je rokopisni dijaški list na tržaški gimnaziji ZORA JADRAN-SKA. Leta so minevala in tiskana beseda. se je zelo razmahnila in zajela vse sloje slovenskega prebivalstva. Čeprav ni obstajala v teh prvi letih nobena vidna založniška hiša, ki naj bi skrbela za sistematično izdajanje slovenskega tiska, so obstajale razne družbe in privatne usta- ohi, ‘ ki sedaj zapuščajo poslanska írtesta,! kajti v tfej, provinci je za vsakega poslanfca potrebno kakih 133 tisoč glasov. Nobena stranka ne moré napredovati ali nazadovati v takšnem razmerju. Kaj drugega pa je v velikih provincah, zlasti v prestolnici, ki bo sedaj poslala v‘poslansko’’zbornico 12 poslancev, v Cordobi,, ki jih bo > poslala devet, Santa Fe, kjer bodo zamenjali kar deset poslancev, in seveda v provinci Buenos Aires, kjer od Votivnega rezultata odvisi novih 35 poslancev. V prestolnici' je treba zbrati 165.000 glasov za poslanca. V provinci Buenos Aires kar 170.000 glasov. A spričo števila prebivalstva je tü nihanje možno, in po-' slanska mesta so lahko listje v vetru. Vsa ta zadeva poslancev pa je bistvena za radikalne načrte. Zadeva ustavne spremembe je tesno povezana z načrti za ohranitev oblasti. Pa naj si bo to potom dovoljenja dveh predsedniških Obdobij, kar je sedaj prepovedano, ali' pa ž uvedbo figure „ministrskega predsednika“ po italijanskem vzorcu, ki je radikalom tudi zelo ljuba. Da se-spravi v' tek ustavodajna skupščina, jé' treba' pOtrdilno voljo dveh ’ trétj in korvgresne zbornice: Teh pa radikali1 ne premorejo sami, in "komaj bi to dosegli s pomočjo stare sihdikalne'garde, ki trenutno nadzira v kongresu 43 'pošlarteev. Po septembrskih volitvah pa bo od teh 43 ostala'komaj kaka desetina, kajti večina bo' dokončala svoj rok,: novega dotoka pa ne bo, ker so vsi kandidati na Volivnih listah peronizma domala iz obnoviteljskega sektorja. KJE JE ISKRA UPANJA? Vsi ti problemi tarejo vlado, medtem ko dolar na črni borzi prodira kot nemški tanki v začetku druge svetovne vojne: nihče ga ne more ustaviti. Vladni ekonomisti si belijo glave, ne zaradi dolarja, marveč PRVI KORAKI ANEKDOTE IZSELJENCEV V ARGENTINI 27. Gradili smo ihišo tam v Haedo nekje: Mojstru Slavcu sem stregel kot peon (zidarski pomočnik). Saj sva se dobro in hitro v vsem porazume-la, a nekega dne nisem takoj zapo-padel njegove komande. On je bil gori, jaz spodaj, pa mi zakliče: „Cene, zdajle bom tukaj vojko potreboval,-pripravi ga!“ Šinilo mi je: Vojko Arko, a kaj ima on z našim delom. .. Potem sem se zrajtal: a seveda „ladrillo hueco“ (votla opeka). nove, ki sO skrbele za slovensko tiskano besedo. Mnogo tiskov je izšlo v samozaložbi, predvsem verskih, ki so jih izdali razni slovenski duhovniki. V Gorici se je porodila Kmetijska družba, ki je skrbela za izdajo strokovne literature s področja kmetijstva. Začela je tudi z izdajo svojega koledarja. Prav ta kmetijska družba je leta 1869 pričela izdajati GOSPODARSKI LIST za kmetijstvo, svilorejo, obrtnij'0 in druge deželne potrebe. List je izhajal dvakrat mesečno in njegova zadnja številka je izšla 30. decembra 1876. V tema čsu se pojavi tudi prvi politični list JADRANSKI ZARJA. Časopis je izhajal samo dve leti. Iz uvodnika beremo sledeče: „Jadranska zarja se bo borila pogumno i nepremakljivo vzlasti za to, da se prikaže slovenskemu narodu na A-driji svobode in enakopravnosti lepa zarja, ktere doslej pri vsem viku i kriku še nismo mogli ugledati. Bodi pravica-vsem i vsakemu povsod.“ pojavijo se tudi prvi humoristični listi kot JURI S FUŠO s podnaslovom Dolgo časen list' za lahone, nemškutarje in druge nerodne ljudi — Strela udri iz višihe izdajalca domovine! Leta 1871 je v GOrici pričel izhajati list SOČA, ki je bil glasilo političnega' društva za obrambo narodnih pravic. List je izhajal neprekinjeno do leta 1915, kto je pričela prva 'svetovna vojna. O tem časopisu je Andrej Gabršček v svdji knjigi Goriški Slovenci takole pisal: „List je staL krepko v boju za narodni in % 9ln»> Buenos Aires, fi. aygnst* }t$7. S V lÔIBp DNA SL O V EN1J A tZ SLOVENIJE ... rit»ir'9m Qfüfefîif mm LJUBLJANA — Zveza socialistične mladine Slovejvije je izvolila v predsedstvo Jconference 2SM Jugoslavije Željka Ciglerja,. ¡Ker ima Slovenija v tem obdobju pravico do predsedniškega mesta v ZSMJ, bo skoraj gotovo Cigler tudi novi .vodja te organizacije. LJUBLJANA — Seminar o metodah satelitskih teledetekcij v prid kmetijskih statistik in .njih uporabi sta organizirala FAO in slovenski zavod za sta*-tistiko. Srečanje je imelo tudi namen predstaviti ugotovitve slovenskih strokovnjakov na tem polju drugim jugoslovanskim kolegom. IjJUBIjJANA —V zbirki Aleph, ki izdaja dela mladih avtorjev, so izšle naslednje knjige: Slovar tišine (Aleš Debeljak), pesniška zbirka; Magdalena ((Lidija Gačnik), kratke proze; Zaklinjanja (Brane Mozetič), pesniška zbirka; Rošlm in Verjanko (13 avtorjev, ro- ih v letih 1907-1963), v prozi pre- Krst: Krščena sta bila Marija Belen '»»s u»«. (»- . tSTj. iSS^ s o ... .■■■•■■■■■■■■■■■■■■■B■■■■■ ••■■iHniHiiniiii jenih novljen lade. zaradi bolezni te zavožene ekonomije. Dolar je v njej kot termometer: meri vročino. Te pa ni mpgoče zbiti. Razne ukrepe si umišljajo ti strokovnjaki. Glede mesa se je celo nekdo spomnil, da bi lahko enostavno ukinili prodajo za dobo 30 dni. Drugi so segli po bolj enostavnem sredstvu: naj odstopi gospodarski minister. Ti zadnji pač ne upoštevajo, da ne kaže razbiti vladne ekipe mesec pred volitvami. Do tega bi prišlo le, če bi , predsednik zapadel volilni histeriji, kar pa je malo verjetno. Trenutno je preveč zaposlen s potovanji po državi, nad .čemer se peronisti hudujejo, ali pa se iz tega norčujejo, kar za predsednikovo osebnost ni preveč pozitivno. <5e se vrnemo h gospodarstvu^ povejmo, da so gospodarske in ‘podjetniške organizacije izvedle novo hudo kritiko na vladni program (kateri program?, bi lahko vprašali). „Dandanes sta delo ter investicija brezupna posla, in edino možnost dobička moremo iskati zunaj, daleč od dela, v finančnem, posredovanju in špekulaciji“, za zapisali indu-stjajalci. plavna delavska konfede-rapija je s,, svoje strani prav .tako napadla vlado" in objokovala „hene-hno nižanje plač“, kritizirala pokoravanje Mednarodnemu denarnemu fondu, češ da mednarodno „skopu-štvo“ srka .^kri; ,d^ayskj,, jpnožuci. Eni in drugi pa dobro vedo, da se stvari tudi, po 6. septembru ne bodo zboljšale. .Dejansko se,. bodo še poslabšale. Le nekoliko bpmo dozoreli, kar je upanje na dolg), dolgi rok. LJUBLJANA — Še eno tovorno letalo, večje, bo tedensko pristajalo na brniškem letališču. Je .to DC-8C ž zmogljivostjo 45 ton tovora družbe Lufthansa, ki pokriva progo Frankfurt-Kai-ro. V njem ima „slovenski tovor“ pravice do 16 ton. Poleg njega pa bo' še vedno vozil manjši 73 7Č, ki more'prevažati največ 15 ton tovora. NOVO MESTQ — Nova zemlja je bilo ime pevski reviji, ki jo je organizirala Pevska Zveza Dolenjske in Bele krajine. Nastopilo je osem pevskih zborov, .med katerimi je najbolj navdušil poslušalce komorni zbor iz Trebnjega. LJUBLJANA — Podobarstvo in druge umetne Obrti počasi izginjajo, so u-gotavljali pri okrogli mizi ob priliki razstave Stare umetne obrti v Kulturno informacijskem centru. Sodobni razvoj družbe je zadušil stare podobarske in rezbarske delavnice, v katerih so se učili vajenci ob strani priznanih mojstrov. Zdaj teh delavnic ni več in mora mojster biti vse: podobar, rezbar, kipar, pozlatar, če mu dajo kako delo v restavriranje. Padel je predlog, da bi ustanovili obrtno delavnico za tiste, ki jih veseli ta poklic, s tem bi pa tudi zagotovili možnost restavriranja del na domačih tleh in v domačih rokah. BOHINJ — Jezero je umazano z neprečiščenimi odplakami iz pralnice hotela.-Zlatorog. Odplake pa niso prečiščene, ker je čistilna naprava pokvarjena. Zato ima jezerska gladina 'blizu cerkvice sv. Janeza precejšnjo skorjo umazanij, ki jih je veter zbral na o-bali. Bohinjčani se bojijo, da bo s tem še bolj ogrožena že itak revna turistična dejavnost. Rešitev vidijo v čistilni napravi in kanalizacijski mreži Bohinja, kar pa bi zahtevalo, da pridejo vsaj delno tudi finančna sredstva iz skupnega republiškega žepa. LJUBLJANA — Matura bo spet kraljevala na srednjih šolah. Tako so se odločili pri Strokovnem svetu SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje. Ti,, zaključni izpiti so različni, odvisno od dolžine študija: prf dvo in triletnih smereh izobraževanja bo pisani in ustni izpit iz slovenščine in književnosti, v štiriletnih pa poleg teh še pisni in ustni izpit iz tujega jezika ali matematike, in še kaka, druga .preizkušnja iz drugih predmetov. LJUBLJANA — Novih stanovanj, ki jih bo sezidala država, naj bi bilo spitamo! i(U)EINI®f (BlDRI •<}- j. .¡¡p ; SJLOGA IMA NOVE PROSTORE Slovenska finančna ustanova SLOGA je že daljšo vrsto let imela svoje poslovne prostore v prvem nad- do leta 2000 približno 180.000. V to niso všteta, stanovanja, ki bi jih sezidali privatniki. Računajo, da bo pomanjkanje stanovanj odpravljeno v letih 1990-95; zato bi takrat začeli posvečati večjo pozornost prenovi starih stanovanj. LJUBLJANA — V Križankah so odprli že 35. mednarodni poletni festival, ki bo trajal vse do konca avgusta. Na njem je kot prvi nastopil Veliki kanadski balet, sledili pa bodo vsakovrstni domači in tuji nastopajoči. UMRLI SO OD 15. do 19. junija 1987: LJUBLJANA — Marija Furlan roj. Miroševič; Màrija "Stèle roj. Kregar, 78; Marija Hočevar; Marija Jeriha roj. iSagmeister; Marija TarZicijä - Jožica Pavlovčič (sestre Notre Dame); Marija, Tegeltija Korelc roj. Ulčakar; Marjan Mihevc; Aha Turel; 92; Anica Baretič roj. Slapar; Julijana Troha roj. Šebal; Julka Marinko; Jure Strmčnik; Savka Šubic, 75; Tomaž Strle; Vili Vrhovec; Avgusta šošterič; . Amalija Polc.roj. Kocijančič; Ivan Turkalj, '58; Angela Agnič roj. Vozel, 92; Alojz Artač, 85; dipl. prav. Boris Bukovič; Dragica Slabe roj. Kuštrin; Adolf Turk; Terezija Japelj roj. Redek, 89; Danica, Juvan; Frančiška Čop roj. Bau, 82; Ida Skrlovnik roj. Česen, 81; Nives Paš roj. Novy; Jože Merhar; Olga Kožuh roj. Vole; Bojan Novak; Janez Podboj. RAZNI KRAJI — Plonca Resnik, Mateja Bučar, Janez Planinc, Ivan Lu-bi st. in Marija Žabkar roj. Radešček, 47,- Krško; Ernestina Guštin in Kristina Pribac, Piran; 'Franc Klemenčič, 'Čatež; inž. agr, Mira Arh roj. Ke-šelj, 02, Mostar; Franc Mušič, Izola; Nikolaja Kavšek roj. Aubreht, Stična; Josip Kotnik, Verd; Olga Jenko, Celje; Stanislav šom, Dob; Dragica Fras-Kneževič, Šentjur pri Celju; Franc Gradišek, 77, Šmartno pri Litiji; Justina in Ivan Rezec, 83, Dobje pri Planini; Jože Turk, Kočevje; Ivanka Ljubešek, Mengeš; Slavko Trajko-ski, Logatec; Marija Kraljič-Podobnik (Petelinova Mica), 81, Stara Oseliea; Hinko Bratuša, Kostrivnica; Francka Moskon roj. Flere, Brestanica; Franc Zupančič, Sostro; Francka Langhs roj. Papier, 70, Ljubno; Jože Vukčevič, Kostanjevica na Krki; Julija Tomšič, Knežak; Karel An-žlocar, Grosuplje; Slavko Mazriik, Vi-rovitica; Zvonko Resman, Lipica pri škfjii Loki. stropju lepe hiše v centru Ramos Mejijfe Pred kratkim je 'kupili še spodnji del hiše, tako da je, sedaj edini njen lastnik.'Takoj šo zičeli spodnji del preurejevati v prijetne lokale, saj je hiša na prometnem Vogalu v trgovskem Centru mesta. Dela je vodil arh. Jure Vbmbergar, •tehnično izvedbo pa so večinoma prevzeli slovenski mojstri. Tako je lahko dne 4. julija zadruga SLOGA odprla svoje nove prostore v pritličju. Zvečer se je ¿bralo precej odbornikov ‘ter povabljenih rojakov, da prisostvujejo novi pridobitvi slovenski podjetnosti. V enem od petih lokalov, ki si 'ga je SLOGA pridržala zase, je sprejemal goste upravnik SLOGE Marjan Loboda, tudi slovesnost pričel in prosil krajevnega župnika Jožeta Škerb-ca, da v imenu zadržanega delegata dr. Starca blagoslovi nove prostore, kar je opravil ob primerni molitvi. 1 Sledil je govor predsednika MUTUAL A SLOGE lic. Marjana Schiffrerja, ki je omenil probleme odločitve za nakup in koristi, ki jih bo od tega imela SLOGA oziroma njeni člani Slovenci. Zadruga ima namen lokale oddajati za primerne trgovske dejavnosti — enega je že oddala — zase pa tudi misli'pridržati enega za svojo upravno delo o-ziroma usluge članom. Po tej otvoritvi se je razvil prijeten pogovor ob prijazni postrežbi, kjer so gostje lahko ogledali prostore in dobili še nadaljnja pojasnila. Gotovo je ta nova pridobitev koristila Slovencem, kakor tudi k napredku osrednjega trgovskega dela predmestja Ramos Mejia, kjer živi veliko število naših rojakov. SAN MARTIN MLADINSKI DAN 18. Mladinski dan v San Martinu je bil 19. julija. Začel je s sv. mašo, ki. jo je daroval g. Franci Cukjati v cerkvi Srca Jezusovega. Nato je bilo dviganje zastav s petjem argentinske in slovenske himne. Začela so se tekmovanja v odbojki, Do večera so se vrstile tekme deklet in fantov. Na finalu fantov sta se spopadli moštvi Hladnikovega in Slomškovega doma; pokal so odnesli fantje iz Hladnikovega doma. V dekliškem odseku so pa pokal dobila ramoška dekleta. Kulturni program je bil pod geslom „Na mladih raste svet“'. Predsednik okrajnega doma Janez Fili- pič in predsednica centralnega odbora Pavlinka Korošec sta pozdravila $ vse'«navzoč«! z lepim nagovorom. Kot prvo točko so „mehikanski marjaČi“ zapeli podoknico „Dna“ in „Aj, Maliska“, obe prestavljeni v poljudno slovenščino. Prikaz so izvedli v mehikanskih oblekah in po drugi pesmi so poželi odobravajoči aplavz. ‘ ' - Potem je bil ples „čarleston“ dveh sanmartinskih deklet. Kot tretja točka je sledil folklorni „Ples trakov slovenske zastave“; Vsi fantje in dekleta šo plesali v narodnih nošah in prav raznolikost v nošah je pripomogla k pestrosti programa. Nato je predsednik Doma povabil mladega gosta prof. Kravosa; naj bi še on kaj povedal v imenu tržaških gostov. Z veseljem se je odzval in s svojim pripovedovanjem vzbudil smeh in dobro voljo. Ob koncu smo zapeli mladinsko himno in tudi razdelili pokale. Sceno je pripravila predsednica sanmartinske SDO Sonja Zorko. 1 , Po končanem kulturnem programu je sledila prosta zabava. A, G. P. SREČANJE S TRŽAŠKIMI ROJAKI Pristavo so obiskali v nedeljo, 18. julija trije rojaki iz zamejske Slovenije in sicer iz Trsta. Marjan Per-tot, prof. Tomaž Simčič in prof. Marjan Kravos so po nedeljski maši prikazali v hitri sliki življenje na Primorskem. Najprej jih je pozdravil predsednik Društva Slovenska pristava dr. Julij Savelli, jim izrekel dobrodošlico, nato pa se je vsak izmed njih kar sam predstavil in povedal s čim se ukvarja. Globalno podobo življenja Slovencev v Italiji, predvsem na Tržaškem in Goriškem, je podal Tomaž Simčič. Marjan Kravos se je omejil na opis mladine, nje udejstvovanje in skrb zanjo, Marjan Pertot nas je seznanil s slovenskimi časopisi in revijami v tem zamejskem delu Slovenije. Kratki uvodi sp potem dali povod in priliko udeležencem srečanja, da so spraševali, goste o vsemogočih temah, ki so včasih tudi del našega življenja. Vsi trije so zanimivo odgovarjali in nam osvetlili ne preveč znane situacije dela našega naroda, ki živi ob slovensko-italij anski meji. Ob koncu se jim je dr.. Savelli zahvalil tako za obisk kot za besede in jih naprosil, naj ob povratku tudi druge navdušijo za obisk argentinskih Slovencev. GB gospodarski procvit proti laško-ži-dovskim mogotcem, ki so odrekali goriškim Slovencem vse še tako primitivne pravice v goriškem občinskem svetu in deloma tudi v goriškem deželnem zboru.“ V Trstu je leta 1876 začel izhajati list EDINOST — glasilo slovenskega političnega društva tržaške o-kolice. Najprej je list izhajal dvakrat mesečno, nato tedensko, od leta 1882 dvakrat na teden, nato trikrat tedensko, od leta 1898 pa je postal dnevnik z jutranjo in večerno izdajo. Od leta 1900 pa samo z enodnevno izdajo in sicer jutranjo. Prvi urednik Edinosti je bil pesnik Fran Cegnar, ki je v prvi številki lista objavil sledeč program: „List bod neodvisen, svobodoljuben, miroljuben in naroden;, budil bo slovenske rodoljube, učil, dramil in jačil prosto, naše ljudstvo; z verskimi zadevami pa se ne bo pečal.“ List je pričel izhajati v 500 izvodih in je ob svoji 50-letnici leta 1926 dosegel naklado 15.000 izvodov. List so nasilno ukinile fašistične oblasti letaj •1928. Leta 1880 so slovenski učitelji o-■ snovali svoje glasilo /ŠOLA, glasilo goriških učiteljev. List je izhajal 4 leta. Profesor bogoslovja v goriškem. semenišču je leta 1889 pričel izdajati dvomesečnik RIMSKI KATOLIK. List je izhajal 6 let in o njem je Andrej Gabršček takole pisal: „Rimski katolik je bil strašen v tisti dobi. Vse, kar je narodno, je Mahnič razmesaril: Gregorčiča, A-škerca, Vošnjaka, posebno je imel Sokola na piki. Narodnost je prišla na indeks. Neka nervoznost se je polastila javnih delavcev.“ Leta 1890 se v Gorici pojavi nov založnik, in lastnik Goriške tiskarne Andrej Gabršček. Gabrščka lahko štejemo za največjega in najpomembnejšega založnika na Primorskem. Pričel je z izdajanjem lista GORICA, sledil je PRIMOREC. Začel je z izdajo knjižnih zbirk: Venec slovanskih povesti (9 knjig), Slovanska knjižnica (191 snopičev), Knjižnica z mladino (31 snopičev), Salonska knjižnica (13 knjig), Svetovna knjižnica (11 knjig), Talija' — zbirka gledaliških iger (27 snopičev). Poleg tega je izdal še celo vrsto koledarjev, kažipotov, razna izvestja, posamezne knjige itd. V svoji bibliografiji je Plesničar popisal 782 bibliografskih enot (to je knjig in periodičnega tiska). Z gotovostjo lahko, trdim, da je to delo, kljub pmanjkljivosti, temeljno za zgodovino književnosti in narodne bitnosti na Primorskem. Naša dolžnost bi bila, da bi ponovno izšlo s izpopolnjenimi podatki ter z novimi .knjižnimi enotami, ki so v tem cjelu izostali in šo prišli na dan kasneje. Kot smo že omenili drugo obdobje obsega dobo, ko je pretežen del Primorske bil. priključen Italiji in sicer od leta 19l8 do 30. aprila 1945, ko je bila zaključena II. svetovna vojna. To obdobje je popisana v Bibliografiji, lii sta jo sestavila Tončka Kolarič in Marjan Pertot in jo je izdala Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Ta bibliografija zaje-1 ma ves slovenski tisk, ki je izšel kjerkoli v Italiji, kolikor ga je bilo mogoče ugotoviti. Največjo zbirko tega tiska poseduje župnijska knjižnica v Tomaju in Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. To obdobje je bilo za slovensko narodnostno skupnost v Italiji zelo težko, saj / je s prihodom na oblast fašistične diktature bilo skoraj popolnoma onemogočeno vsakršno koli kulturno, prosvetno, gospodarsko, športno in politično udejstvovanje. Fašistične oblasti so ukinile slovenske Sole, slovenske učitelje premeščali v notranjost Italije, požigale slovenske domove med njimi je kot prvi zgorel Narodni dom v Trstu, kjer se je vršilo bogato kulturno in gospodarsko življenje. Požigale slovenske knjige, prepovedale izdajanje slovenskih časopisov, ukinjale slovenska društva in preganjala zavedne slovenske fante in dekleta. Zaradi svojega protiitalijanskega delovanja- so bili obsojeni na smrt in u-streljeni v Bazovici štirje slovenski fantje — Bidovec, Marušič, Valenčič, Vadnal. , Slovencem in Hrvatom je bilo za-branjeno kakršno koli kulturno u-dejstvoyanje, slovenščina je bila izrinjena iz javnega življenja in po uradih, trgovinah, gostilnah, javnih prevoznih sredstvih je visel napis „Tukaj se govori samo italijansko“. Slovenščina je ostala samo v cerkvah, kjer so zavedni slovenski duhovniki učili otroke- krščanski nauk v materinem jeziku, širili knjige Mohorjeve družbe, pridigali v slovenščini in iz kora je še vedno od- mevala slovenska pesem. Toda tudi to so hoteli fašisti ukiniti in pritiskali na tržaškega škofa in gori-škega nadškofa. Goriški in tržaški cerkveni poglavar, Sedej in Fogar sta bila zagovornika in podpornika trpečega slovenskega prebivalstva. Pod pritiskom fašističnih oblasti sta se morala oba škofa odpovedati svojemu mestu. Tako je že leta 1931 goriški nadškof Sedej podal ostavko in na njegovo mesto je prišel Sirotti, ki je bil znan po svojem sovraštvu do Slovanov. Leta 1938 pa je pod hudim pritiskom tudi tržaški škof Fogar odstopil in na njegovo mesto prišel Santin, tudi zelo nenaklonjen do Slovencev in Hrvatov. Ko smo si tako prav na kratko ogledali položaj v katerem so živeli Slovenci v Italiji, bi radi prikazali položaj slovenske tiskane besede v tistem času. Takoj prva leta po prihodu Italije se je knjižna žetev zelo razbohotila in tiskanih je bilo veliko slovenskih leposlovnih, mladinskih, verskih in znanstvenih knjižnih izdaj. Tudi periodični tisk se je raz--bohotil: Izhajal je dnevnik EDINOST. tednik GORIŠKA STRAŽA, GORIŠKI SLOVENEC,* DELO, MALI LIST; NOVICE; NOVI LIST, mesečniki in kulturne, revije NJIVA, MLADIKA. UČITELJSKI LIST, NEDELJA. JADRANKA, NOVI ROD, GOSPODARSKI LIST, SLOVENKA, SVIT. GOSPODARSKI VESTNIK, NAS ČOLNIČ, ŽENSKI SVET, NAS GLAS. NOVA POTA. Našteli smo vam le nekaj najvažnejših časopisov in revij, ki so takrat izhajale pri nas. Toda fašizem je sčasoma vse ukinil, tako, da smo ostali skoraj brez tiskane besede. Zaman so bili napori vodstva slovenske narodnostne skupnosti, da bi dosegli boljše, življenjske pogoje. Leta 1928 sta poslanca Vilfan in Besednjak poslala ministrskemu predsedniku Mussoliniju dokument v tem smislu s prošnjo, da bi ju sprejel, toda čakala sta zaman. Toda kljub pritiskom, zaporom, konfinacijam slovenski človek ni hotel popustiti. Z velikimi žrtvami in naporom so zavedni slovenski duhovniki ustanovili Goriško Mohorjevo družbo, ki je v tistih hudih letih poslala med slovensko ljudstvo na stoti,soče izvodov slovenskih knjig. Poleg vsakoletnega koledarja je družba natisnila še vrsto leposlovnih in- poljudnih knjig. Liberalni del slovenske inteligence pa, je ustanovil knjižno založbo Goriška matica, ki je prav tako vsako leto izdala svoj koledar in bogato knjižno bero. Nastale so tudi druge založbe tako v Trstu kot v Gorici. Naj navedemo le najvažnejše;. Katoliška knjigama v Gorici, Katoliško tiskovno društvo, v Gorici,-Narodna knjigarna v Gorici, Naša založba v Trstu, Socialna matica v Trstu, Politično društvo Edinost, Knjigarna Štoka v Trstu, poleg tega naj omenimo, da je zelo veliko knjig izšlo v samozaložbi. Takoj po vojni je bilo tiskanih precej šnj-e število šolskih knjig, ki pa so bili v glavnem prevodi italijanskih. (Se nadaljuje) MALI OGLASI OBVCSTILQ SNEMANJE Presnemanje kaset vseh yrst. Izbira o-troški-h povestic in drugih kaset. Mirko Vasle — Pje. Allende 386 -Ramo s Mejia - T. E. 657-6288. SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656. SOBOTA, 8. avgusta: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 19.15 sv. maša za pokojne urednike in sodelavce Svobodne Slovenije. Kulturno-družabna prireditev SVOBODNE SLOVENIJE v Slovenski hiši ob 20. uri. Visokošolski tečaj ob 15.30 uri v Slovenski hiši. ZA DOM Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - automatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 110, San Miguel, T. E. 664-1656. Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure. ADVOKATI dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20. ARHITEKTI arh. Jure Vombergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T. E. 659-1413. TRGOVINA Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers). Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za vaš dom - L. Vemet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021. SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan). SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9,30 do 11,30 (gdč. Julka Moder). Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127. NEDELJA, 9. tavgusta: 4, obletnica ustoličenja brezjanske Marije v Rosariu. Mladinski dan v Slomškovem domu. V- Slomškovem domu po ma-i pogovor s prof. Marjanom Kravosom in prof. Tomažem Simčičem. ČETRTEK, 13. avgusta: Redni sestanek Zveze slov. mater in žena v Slovenski hiši ob 17. uri. SOBOTA, 15. avgusta: Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. 18. pevsko-glasbeni večer SDO-SFZ, mladine Velikega Buenos Airesa v Slovenski hiši ob 20.30. NEDELJA, 16. avgusta: Romanje v Lourdes. SOBOTA, 12. avgusta: Kulturni večer pri SKA; predava dr. A. Štraus iz Švice. NEDELJA, 23. avgusta: Mladinski dan v Carapachayu. SOBOTA, 29. avgusta: Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. V Slovenski hiši oh 16 nadaljevanje filozofskega ciklusa pod vodstvom univ. prof. dr. Milana Komarja. NEDELJA, 30. avgusta: V Rozmanovem domu 17. obletnica s sv. mašo in kosilom. SOBOTA, 5. septembra: Dan Zveze slovenskih mater in žena ob 19. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 6. septembra- Spominska počastitev generala Leona Rupnika, upravnika dr. Lovra Hacina in njihovih sodelavcev v Slovenski hiši. KULTURNO DRUŽABNA PRIREDITEV Avdiovizual žrebanje Večerja Sobota, 8. avgusta - , ob 20 SLOVENIJA Slovenska hiša ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4156 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj MLAJŠO OSEBO, ki je izučena v pripravljanju in rezanju krojev in ima v tem oziru že izkušnje, išče konfekcijska delavnica v Ba-riločah. — Ponudbe na SNEG-SRIL, Gtiemes 822, 8400 SC de Ba-riloche. Prosimo, ne odlašajte s poravnavo naročnine! « ^ H FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 o a-g TARIFA REDUCIDA < o Concesión N O Z nudi svojim članom nove usluge: Posredovanje in sprejemanje informacij; Svetovalnica v pravnih in gospodarskih zadevah; Informacije o turizmu v Argentini; Posredovalnica dela; Oblikovanje propagandnih oglasov podjetnikom in članom; Sprejemanje naročnin, članarin in raznih naročil; Prodaja knjig, revij in časopisov slovenskih založb. VSE V NOVI POSLOVNI PISARNI METITALA SLOGE v Ramos Mejia Moreno 129 - Moreno 129) (v isti stavbi kot SLOGA, spodaj — vhod z ulice TELEFON: 654-6438 658-6574 Uradne ure od 16—20 t Dne 4. avgusta 1987 je minilo mesec dni, odkar nas je ob hitri smrti zapustila in odšla po večno plačilo k Bogu naša draga žena, mama, sestra, gospa Terezija Novah roj. Com Ob tej priliki se zahvaljujemo najprej dr. Juretu Rodetu za skrbno pomoč v zadnjih urah tega življenja, za sveto mašo, vodstvo pogreba in vdane besede, ki so nas vse potolažile v težkih trenutkih, ki smo jih preživeli. Obenem se zahvalimo sosedom za cvetje in rojakom, ki so pokojno s svojo udeležbo in molitvijo spremljali na njeni zadnji poti na zemlji. Žalujejo: v Argentini: mož Polde, sin Jože, hčerki: Marija in Ana, brat Andrej z družino; v Sloveniji: brata: Stane in Janez, sestri: Slavka in Pavla; v Venezueli: sestri: Minka in Cilka, ter vnuki: Fabian, Friderik, Pavel, Matjaž in Danijel; snaha Lilijana, zeta: Miguel in Tone. Argentina, Slovenija, Venezuela. ■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■"■a ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■»«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■«'«■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■m Marko Kremžar (D Slovenci pred ustavnimi spremembami Debata v Cankarjevem domu Kot znano, je 11. februarja letos „Zvezni zbor Skupščine Jugoslavije“ podprl predlog Predsedstva SF RJ, „da se prične postopek za spremembo jugoslovanske ustave“. Društvo slovenskih pisateljev je priredilo dne 16. marca v Cankarjevem domu javno debato o omenjenem predlogu. Dva dni kasneje pa je skupščina SRS že sprejela pričetek predlaganega postopka. Ker gre za problematiko, ki zadeva osnove slovenskega narodnega obstoja, bomo skušali v zgoščeni o-bliki prikazati vsebino razprav in debat, ki so potekale na „Javni tribuni društva slovenskih pisateljev“. Razpravljalcev je bilo 28. od teh 4 povabljeni pravniki (Ciril Ribičič, Peter Jambrek, Matevž Krivic in France Bučar), potem pa prijavljeni člani društva in nekaj neprijavljenih diskutantov. Skušali bomo podati glavne misli vseh, ker je le tako mogoče presoditi resnost vprašanja, ki se skriva ne le v predlaganih smernicah za novo ustavo, temveč tudi v zadržanju vodilnih slovenskih partijcev. Besedila so vzeta iz knjižice „O ustavnih spremembah“, ki jo je DSP izdalo v 1000 izvodih. Rudi Šeligo Iz uvodnih besed predsednika Društva slovenskih pisateljev: „Organiziranje javnih razprav o temah, ki so vitalnega pomena za narod in družbo, ni nič nenavadnega in samo enkratnega. Najbrž lahko rečemo tudi za naprej, da se bomo takšnim temam še posvečali, kar pa je odvisno tako od aktualizacije tem in zanimanja zanje kot tudi od vendarle skopih sredstev, s katerimi DSP razpolaga.“ V teh uvodnih besedah predsednik DSP vzbuja pozornost Slovenca v zdomstvu, da je javno razpravljanje o vprašanjih, ki so za narod „vitalnega pomena“, odvisno od razpoložljivih „sredstev“. Znamenje časa? Naša preteklost in zdomska sedanjost nas učita drugače. Ko nato Šeligo utemeljuje razpravljanje o ustavnih spremembah, pravi, naj bi „celotna razprava morala izhajati iz dostojanstvene, svobodne in suverene drže govorcev, ki jim gre za razjasnitev predlaganih sprememb, razčlembo in refleksijo, da bi skoznjo zmogli avtonomno od- ločitev za skupne zadeve, kar pomeni, da razprava... ni usmerjena proti nikomur niti ni polemika z drugačnim videnjem ali celo napad na drugače misleče.“ Po tem pa poudari, da je pisatelj „občutljiv predvsem za tisto, kar je individualno, enkratno... zato je samoumevno, da je njegova skrb usmerjena k vprašanjem, ki zadevajo samobitnost, avtonomnost in državnost njegovega lastnega naroda...“ „Ista zaskrbljenost, posebno še, ker naj bi slovenska skupščina že pojutrišnjem sprejela predloge sprememb kot izhodišče za javno razpravo, je tudi narekovala današnjo prireditev,“ zaključi predsednik DSP svojo utemeljitev. Nato pa predstavi povabljene pravnike, ki bodo s svojimi referati pripravili navzoče za nadaljnjo debato. Prvi naj bi spregovoril Ciril Ribičič, „ki je pri formulaciji predlogov sprememb sodeloval od zaeet-ka..., da pojasni svoj pogled na vprašanja, kaj je Predsedstvo SFRJ glede bodočih ustavnih spremsmb resnično reklo.“ Ciril Ribičič Zasnova ustavnih sprememb Ribičič je nastopil kot zagovornik ustavnih sprememb, človek bi pričakoval, da bo prvi govornik snov predstavil stvarno in sistematično in nakazal v enem samem zajemu vzroke in razloge, ki jih ima vlada za svoj predlog o spremembi ustave. Pa ni bilo tako. Že z drugim stavkom se je takole sipustil v polemiko: „Strinjam se s tistimi,... ki so se zavzeli za umirjeno, poglobljeno in strpno razpravo o spornih vprašanjih... Ko sem prebral avtorizirano razpravo v Društvu slovenskih pisateljev, ki je potekala pod taktirko dr. Franceta Bučarja in predstavlja pripravo za današnjo tribuno o zasnovi ustavnih sprememb, sem lahko ugotovil, da v njej ni zaslediti takega pristopa. Namesto avtentičnega branja in tolmačenja“ naj bi „dr. Bučar postregel s subjektivističnimi konstrukcijami, močno pretiranimi ocenami in skrajnimi predlogi...“ Nato Ribičič pojasnjuje, da bo „skušal najprej opozoriti na... pretiravanja, ki ne morejo biti ustvarjalna podlaga za razpravo,“ in šele nato pojasniti svoj pogled na to, kaj je Predsedstvo glede ustavnih sprememb resnično reklo. V naslednjem odstavku pa obrne pozornost k Dimitriju Ruiplu; očita mu, da „meče v isti koš Predlog Predsedstva SFRJ, Memorandum skupine akademikov Srbske akademije in Informacijo o meščanski desnici.“ Zatrjuje, da je „odveč Ruplov strah, da bodo ustavne spremembe vzpostavile vladavino avtorjev Memoranduma in Informacije“. Pravi, da ni mogoče na podlagi enega odstavka sklepati na “vsebinsko sorodnost Predloga... in Memoranduma”. Taki logiki bi “Rupel prvi nasprotoval..., če bi šlo za dokazo- vanje skladnosti kakšnega besedila, na primer v Novi reviji s posameznim stavkom iz besedil Jugoslaviji sovražne politične emigracije.“ Kdo bi mogel oporekati takim dokazilom! Sicer pa je Ribičič „zagovorni! temeljnega pristopa Predsedstva S? RJ,“ med tem ko je Memorandum označil kot „napad preganjavice srbskega nacionalizma“, ob Informaciji pa zastopal stališče, da ne gre pretirano trositi sil v spopadanju z „meščansko desnico“... Po tem Ribičičevem stavku sodeč je v Jugosla viji ob vsej politični uniformirane sti le težko govoriti o enotnosti. Vendar predavatelj le prizna Rtf plu neko „racionalno jedro“, ko t opozarja na posamezne točke ustav nih sprememb, „ki jih je mogoč različno brati in razumeti in ki tu» pri drugih... ustvarjajo strah, pc rajajo dvome in vzbujajo nezaup* nje.“ Takega dobrohotnega tolmačenj pa ni deležen dr. Bučar. Ta je natf reč „pisateljem... prepričljivo raz' del in s primeri dokazoval, da z asova ustavnih sprememb ne pomeni n: manj kot zaokret, ki pomeni vrač' nje na stari koncept unitarne Jul1' slavij e. Ali je takšna kvalifikacij lahko dobronamerno prizadel nje...?“ se sprašuje Ribičič ne * bi pojasnil, zakaj dvomi nad Buči jevo dobronamernostjo. Predavanje, ki naj bi bilo uvod splošno razpravljanje, dobiva na način vedno bolj polemičen prizv«