Razne vesti. 207
Razne vesti.
Leveč Anton. V visoki starosti, dovršil je pravkar 84 let, je umrl dne 15. junija t. 1. v Ljubljani dvorni svetnik v pok. Anton Leveč. Rojen je bil dne 13. junija 1852 v Radomljah, starejši brat mu je bil iz naše lepe književnosti znani Franc, študiral je v Ljubljani in na Dunaju ter je vstopil 1. 1879 v Ljubljani v sodno prakso. L. 1882 je postal sodni adjunkt v Sevnici, odkoder je bil premeščen 1. 1887 v Ljubljano. Odtod je prišel I. 1892 za okrajnega sodnika v Lož, 1. 1897 za sodnega svetnika v Novo mesto in je bil tu imenovan 1. 1908 za višjega sodnega svetnika. Že naslednjega leta je bil vpoklican v službovanje k višjemu deželnemu sodišču v Gradcu, kjer je ostal do upokojitve 31. marca 1914. Nato je izvrševal v naslednjih letih advokaturo v Kranju in Gradcu, se po prevratu ponudil takoj za službo Narodni vladi in bil prideljen okrožnemu sodišču v Mariboru. L. 1920 mu je bil podeljen naslov in značaj dvornega svetnika, s koncem meseca januarja 1922 pa je stopil vnovič v pokoj.
Za rajnega L e v c a je bilo odločilno leto 1887, ko je prišel na ljubljansko sodišče. Takrat se je pričela zbujati slovenska pravniška družba, iz katere je izšel prihodnje leto prerojeni „Slovenski Pravnik". Med takratnimi delavci najdemo tudi mladega Levca kot soustanovitelja in odbornika društva „Pravnika", v odboru je ostal vsa štiri leta, dokler ni odšel iz Ljubljane. Tedaj je izdal 1. 1889 „Zbirko obrazcev za slovensko uradovanje pri sodiščih" in sicer obrazce k občemu sodnemu redu. Po njegovi zamisli naj bi sledila tej 155 strani obsegajoči knjigi še dva zvezka, toda do tega iz neznanih vzrokov ni prišlo. Knjiga obsega 264 obrazcev ali navodil za reševanje predlogov v sodnem pravdnem postopku. Primeri za sodne odločbe so vzeti iz prakse in zadevajo postopek na prvi stopnji. Pomena tega dela ne smemo iskati toliko v tem, da bi dajalo mlajšim sodnikom predloge za kratke in smiselne odločbe, njega namen je bil v prvi vrsti, da je dajalo besedilo, kako naj se te odločbe napišejo na slovenskem jeziku. V tem pogledu .smemo trditi, da je vršila knjiga slično poslanstvo, kakor so ga imeli zlasti prvi letniki „Slovenskega Pravnika". S tem se glede rabe jezika tudi popolnoma ujema. Razen tega je bil Leveč med prvimi društvenimi predavatelji in je predaval leta 1889 „0 zakonih zoper vlačugarje" in „0 preložitvi naroka po § 13 pravdne novele". Zadnje predavanje je izšlo I. 1900 tudi v »Slovenskem Pravniku". Naslednje leto je zopet pretlaval
208 Razne vesti.
in priobčil v društvenem glasilu „K razlagi § 51 zemljiškoknjižnega zakona". Vnovič se je nato oglasil kot pravniški pisatelj, ko je bil premeščen iz Loža v Novo mesto. Ko so bili uzakonjeni novi civilnopro-cesni zakoni, je nameraval izdati Leveč podobno knjigo kakor v prejšnjem desetletju k občemu sodnemu redu. „Slovenski Pravnik" je v 1. 1897 prinesel že primere te knjige in v poslednjem leiu na/nanil že izdajo „Civilnopravdnega reda v praktični obliki", vendar ni izšla, dasi je bila v rokopisu že pripravljena. Po objavljenih primerih sodeč, bi pomenila knjiga velik napredek nasproti Zbirki obrazcev i/, 1. 1889. priobčeni primeri so bili opremljeni vseskozi z opazkami iz zakonodaje in literature, kakor smo danes vajeni pri takih delih. Ko je prišel Leveč v Novo mesto, se je oglasil zopet s krajšimi sestavki, in je priobčil v „Slovenskem Pravniku" leta 1900 članka „lma li po civ. pr. r. (§ 183) predsednik senata diskrecijonarno oblast glede provedbe dokazov?" in „Povabilo radi obnovitve pretrganega postopanja". V daljših razdobjih so sledili še članki „Malo komentarja" (1914), „0 pravni kvalifikaciji bistva in pravnih opravil funkcionarjev hranilnic" (1923) in „Ali veljajo skrajšani roki § 575 c. pr. r. tudi za tožbe radi sporov iz zakupnih in najemnih pogodb?" (1925). V vseh teh člankih obravnava Leveč sicer na kratko, vendar vsestransko in na zadovoljiv način stavljeno vprašanje. Samo zaradi popolnosti naj omenimo še, da je izdal fj e v e c 1. 1910 tudi zbirko pesmi iz mlajeUh let m da je prirejal tako v Sevnici kakor v Novem mestu z diletanti gledališke igre; /a le odre jih je napisal in prevedel tudi sam nekaj.
Kakor omenjeno, nam je L e v c a dal preporod ali bolje rečeno nastanek slovenskega zavestnega pravniškega stanu. V tej luči ga je presojati in reči moramo, da stoji med možmi one dobe med tistimi, ki so v prvi vrsti. Ob preporodu ..Slovenskega Pravnika" ni stal ob strani, ampak prijel krepko in čvrsto za delo. Ne dvomimo, da je vplivala „Zbirka Obrazcev" povoljno na jezik v sodnih spisih, s predavanji in članki je dal pobudo drugim. Njegovo delo, ki je bilo posvečeno v prvi vrsti civilnopravnim vprašanjem, bi postalo gotovo obširnejše in raz-sežnejše, ako bi bil ostal v Ljubljani. Pa tudi tako nam bo ostal v spominu kot eden naših prvih resnih pravniških delavcev!
Osebne vesti. Na ljubljanskem vseučilišču je postavljen za izrednega profesorja pravne filozofije in enciklopedije dr. F u r 1 a n Boris. — Postavljeni so: za sodnika apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Ju-V a n c Maks, za okrožna sodnika v Ljubljani dr. Grobelnik Aleksander in dr. Bizjak Ivan, za sekretarja pri stolu sedmerice odd. B K o k a 1 j Josip, za starešino sreskega sodišča v Trebnjem P f e i f e r Josip, premeščen je sodnik Gruden Ludovik v Šmarje pri Jelšah. — Pri finančni direkciji v Ljubljani sta postavljena za finančnega svetnika dr. Podobnik Aleksander, za višjega finančnega sekretarja dr. H a d ž i o m a n Ibrahim. — Odvetniško pisarno sta otvorila dr. Zupančič Tone v Ljubljani in Jelene Bogomir v Mariboru. Preselil se je odvetnik dr. Š k e t Ivan v Šmarje pri Jelšah, odpovedal se je izvrševanju odvetništva dr. Furlan Boris. — Umrli so: odvetnik dr. R u p n i k Srečko, dvorni svetnik v pok. Leveč Anton, odvetnik dr. Korče Adolf, sreski načelnik Levičnik Franc.
Kolkovanje v izvršilnih stvareh. Rekurz je v smislu t. 1 a tar. post. 176 taksnega zakona s 25 Din zadostno kolkovan. Izvršba gre namreč za znesek izpod 5000 Din in je izvršilni postopek subsumirati pod civilni sporni postopek (odlok fin. direkcije v Ljubljani z dne 16. julija 1935 št. 15617/1 — V ex 1935).