22
Listje in cvetje
Nekaj cvetlieja iz pesništva.
(NaTiira iii razkazuje Sfc. pl. Orlovič.)
Pokojni gosp. Mgr. Jeran, naš nepozabni mladinoljub, je vedkrat rekel: » Pesniki se pridno oglašajo, obetajo se nam boljši časi«. Po tem izreku smeuio tudi »Vrtcu« prerokovati dobrih časov, ker se v njem pridno oglašamo razai pesniki. Saj si pa tudi niti misliti ne moremo leposlovnega lista brez miloglasnih pesnic, osobito če je tak list namenjen raladini. Vsako nepopačeno, zlasti še rnladinsko srce ima ve-selje do poezije, do lepih pesnij. Le škoda, da se nekateri vse prepovršno bavijo s pesništvom ter ob tem prezrejo njega najlepše krasote.
Kaj pa je pravo za pravo to, kar nam tako zelo omiljuje lepo dovršeno pesnico? Zakaj se pač pesništvo tako ugodDO odlikuje nad prozo? Marsikaj mora tu sodelovati, česar se navadni čitatelj niti ne zaveda ne. Pesem mora imeti posebno odbrane, vzvišene misli; mora imeti poseben pesniški jezik, ki se mora klanjati strogim pesniškim zahtevatn itd. Pesniška dela radi primerjamo cvetlicam. Pravi poznavatelj cvetlic ne opazuje le površno, marveč si te ljubke božje ogleduje natanko ter ne prezre najmanjše mičnosti. Istotako zna lepoto pesni-štva prav ceniti le oni, kateri si ga ne ogleduje le površno, marveč zna razkrojiti in uvaževati posebej vsako malenkost. Da bi vsaj nekoliko pospešil tako temeljito in prekoristno opazo-vanje, namenii sem se čitaieije Ijubega nam >Vrtca« opozarjati na razne lepotije teh kra-sotic, rastočih po livadah našega pesništva. Pričnem s tako zvanimi podobami.
I. Podobe.
Podobe v pesništvu in govorništvu lahko razvrstimo v tri vrsle: primero (comparatio), prenose (trope) in like (figure.) Vprimeri postavimo poleg pravega izraza še drug izraz, ki pomeni kaj imenilnejšega, vzornejšega, da se pokaže pravi izraz v lepši luči. V prenosih (prilikah) pa se to, o čemer govorimo, niti ne imenuje, maivefi se mesto pravega izraza rabi drug slifien ali soroden izraz. V likih pa, ki se navadno imenujejo podobe (v ožjem smislu), se ne jemlje tolikanj ozir na znotranji po-men besedij, marveč na zunanje lice izrazov in stavkov, v kakem redu stoje besede in stavki, kako se med seboj vežejo, ponavljajo itd. Liki so nekako umetno igranje z besedarai in v nekem smislu bi je smeli primerjati likom v geometriji. Kaj se ve, morda imajo tudi odtod svoje ime.
Podobe so silno velikega pomena v pesni-štvu, ker so krepka podpora razumu, a še bolj domišljiji in čustvom. Ravno spretno odbrane podobe najveC pomorejo v to, da čitatelj s pesai-kom somišlja in sočustvuje.
A) Primera.
Primera pridruži pravemu izrazu že drug izraz, ki j e d n a k o deluje na domišljijo in srce, loda krepkejše. N. pr. stavek: »Naši vo-jaki so se borili junaško«, je veliko krepkejSi, ako reCem s primero: »Naši vojaki so se borili kakor  levi.c
V primeri se razlikuje vedno troje: 1. pri-merjani predmet, ki ga hočemo s pri-mero bolj pojasniti (Comparandum), v prej navedenem slavku: »Naši vojaki«; 2. pomožni predmet, s katerim priraerjamo (Compa-ratum): »lev«; 3. vezoči člea (Tertium com-parationis) ali to, v fiemer sta si oba predmeta podobna: »junaško«. Primero zasledujemo v mirno se razvijajočem pripovedovanju, lorej v epiki; v liriki jo vsprejema malo ne le elegija. Tudi v navadnem govoru se čestokrat nahaja, n. pr. nebo je jasno, kakor ribje oko; obleka je bela, kakor sneg itd. Veznikov, vezočih oba dela primere, imamo več, zlasti: »kakor, kot, ko, kakor-tako, jednači, je podoben, jednak« itd.; včasih se veznik tudi opusti.
Nekateri primeri:
Beseda sladka domovina
Ne prideš vefi tni iz spomina,
Kot iskra živa v srcu tlfS.
(A. Fraprotnik.)
Njib srce je čisto prav kakor zlato.
(.SloTenska dežela".)
Lepo ko angelji
V cvetju nedolžnosti
Sladko prepeva
Slovensko dekle.             (7irk.)
Poješ veselice, Kakor ptiC sladko.
(,9ar»fen».)
Sinček mali, rožce te-le, Bolj kot mrzli snežec bele, Imenujejo se slak.         (L. Toman.)
Ko nebesa večne slave Te cvetlice Cisto plave Lepe so plavičice; Kakor zvezda neba cesti Moraš biti vedno zvesd, Vredni sin Slovenije.     (L. Toman.)
Ko spred pene pena zgine,
Ura uri se ugane.       (Fr. Sretueii.)
Rad bi tamo bil,
Kjer po dragah bistra reka
Kakor živo Brebro teka. (v. Orožen.)
Ko v tihotni noči kr.itka Sanja umakae se od nas, Zbežala je doba sladka, Let otročjih mili čas.        (j. Biiec.)
   23    
In votlo, kot grom Iz dalje grmi, Srdito in bridko Juaak govori.
(Gregorčič.)
Oj drago oljkovo drevo, Pozdravljam te srčno, srčno! Kot travnat otok v puščavi, Prijazno tukaj zeleniS. Vojak ponosen se mi zdiš, Stoječ po bitvi na planavi.
(Gregorčič.)
V tem primeru opazimo tudi >katahrezo«, t. j. kopičenje primer za isti predmet. Starejši estetiki so jo imeli za napako, a novejši jo dovoljujejo, ako se ne trga celota podobe.
Primera dobi fiasi obliko vprašanja. Pesnik vpraža oljko, zakaj ji je prizanesla smrt, ali mar zato,
»Da živ nagroben sporaenik Iz mrtvih tal štrliS navpik?«
(Gregorčič.)
Posebno umetna je priraera, kjer ni po-možni del satnostojno izražen in ločen, marvefi tvori del primerjanega:
Za. hrib krvavo solnce pada, Ravan pokriva črni mrak; >Le teci, teci, krvca mlada<, Umirajoč ječi junak.
Pesnik pripoveduje dogodek innarava sama navede primero, ne da bi bilo to posebej na-značeno.
Antitetidno (nasprotno) udinkuje primera nepodobnega:
Saj ptičji rod se vrača zdaj Domov, glasno žgoleč; Mi sveta tla domača zdaj
Pustili smo  trpe<S.           (Gregorčič.)
Navadno pojasnuje primera ie jedno pred-stavo; včasih pa se primerja v vefi točkah, zlasti večstransko razvijajoče se dejanje. Taka sostavna primera se imenuje (Se posebej) pri-lika:
Ladija meni domovje, Polje neskonfino morje, Klasi rumeni valovje, Kedar je žarki zlate.    (A.Umek.)
Ogibati se je pesniku t e m n i h primer, kjer sliCnost obeh predmetov ni lahko razvidna, neprikladnih, ki niso v pravi zvezi z glavno inislijo, nepotrebnih, ako se da Brez primere ravno tako jasno povedati.
^^ Iz mojega spisovnika.
(Priobčil Ant. Haier.)
8. Pravljica o povodnem možu.
Bilo je 1. t 547., na prvo nedeljo meseca julija. Ob vodnjaku na Starem trgu v Ljub-ljani, kjer je stala košata lipa, zbrali so se
sosedje, kakor je bilo to že davna navada. Tukaj so ob prijetni godbi jedli, pili in plesali. Ko je bilo že vse jako veselo, pri-stopi mladenič in poda vsakomur posamič roko. Vsem pa je bilo kaj čudno pri srcu, zakaj tujčeva roka je bila popolnoma mrzla in mehka. Izbral si je za plesalko lahko-miselno deklico. Ko se nekolikokrat ž njo zavrti, pripleSeta od lipe do Ljubljanice. Ondu pa skoči plesalec z deklico vred v vodo in oba izgineta. Ta mladenič ni bil nihče drug nego povodni mož.
Uganite, kaj vam želi g. urednik!
Sostavite teh-Ie triinlrideset zlogov: bet, blod, bor, bres, bu, če, dra, du, e, ho, hr, kev, kiju, kro, 1, lo, mo, nač, no, no, 0, o, pu, sa, šča, te, va, ya, vel, ven, vi, vre, žnik — v besede spodaj podobe stoječcga potnena ter jih napišite v vodoravne vrste. Dijagonalni, s križi zaznamovani vrsti povesta, kaj vam posebno želi in vošči g. urednik.
1.  hrvaško mesto,
2.  kuhinjska oprava.
3.  sadno drevo,
8.  obleka.
9.  zver kunjega ple-mena,
4. pust in nerodoviten    10. sorodnik,
svet,
5.  ptica,
6.  dvoparkljar.
7.  mož svetega stanu,
11.  soglasnik,
12.  očak,
13.  del telesa,
14.  del kolovrata.
(Odgonetka in imena rešilcev v prihodnjem listn.)
   24   
Uganka.
(Priobčil Srailjan SmiljaaiiS.)
Jaz poznam okrogel grad. Nima oken, nima vrat. V njem zaprt je vitez mlad. Lastna mati čuva zide, Da iz ječe ne uide.
Ali vitez je junak, On bi rad na jasni zrak, In uprž se v steno jak. Stena se razpoči mi, Vitez ven poskoči mi. Deca, saj poznate ga, Viteza možatega?
(Odgonetlta nganke v priliodnjem listu.)