Laške MENJAVA v VODSTVU Na volivni seji občanske konference ZK v laški občini je bila izvršena zamenjava v vrhu občinske organizacije Zveze komunistov. Po štirih letih uspešnega dela je do- sedanji sekretar SREČKO ŠENTJURC predal svojo fun- kcijo CVETU KNEZU, dose- danjemu namestniku sekre tarja. Na seji se je za uspehe m prizadevanja dosedanjemu sekretarju zahvalil sekretar medobčinskega sveta ZK JA NEZ ZAHRASTNIK. SREČKO ŠENTJURC je v dveh mandatih na čelu občin- ske konference ZK v občini veliko storil za organiziranost ZK v občini, za njeno vsebm- sko preobrazbo in okrepitev. Odslej se bo mogel v celi ti posvetiti nelahki nalogi na- daljnje izgradnje tovarne sty- ropora. Novi sekretar CVETO KNEZ pravtako izhaja iz ru- darskega kolektiva, kjer je od pomožnega kopača na delov- nem mestu v jami dosegel vi- soko kvalifikacijo. Ves čas politično aktiven je bil Cveto Knez nekajkrat zaporedoma sekretar organizacije v rud niku, član občinskega in nek danjega okrajnega komiteja. Končal je srednjo politično šolo in bil zaposlen v občin ski upravi. Študira na Višji upravni šoli, kjer zakijučuje drugi letnik. Dve leti je bil namestnik sekretarja občin- skega komiteja ZK, pra' Lako neprofesionalno, saj je isto- časno opravljal dolžnost di- rektorja Delavske univerze SREČKO .ŠENT.IURC NOVO V SLOVENSKIH KONJICAH Izvoljeni kandidati Mmuli teden je bila v Slovenskih Konjicah kandidacij- ska konferenca, na kateri so izmed treh predlaganih kandi- datov izvolili dva, ki bosta kandidirala za mesto poslanca republiškega zbora skupščine SRS. Gre za nadomestne volitve, ker je dosedanji poslanec, Adolf Tavčar, umrl. Predlagani so bili FRANC ADAMUE, direktor Kostroja, MATEVŽ LUBEJ, direktor opekarne Loče in JAKA ZIDAN- ŠEK, direktor kmetijske zadruge. Za kandidata sta bila izvoljena Lubej in Zidanšek, ki se bosta na volitvah 5. marca potegovala za izpraznjeno poslansko mesto. Na isti dan bodo tudi nadomestne volitve za izpraz- njeno mesto odbornika konjiške skupščine, in sicer za volilno enoto, ki E>okriva Mariborsko in škalsko cesto. Izvoljeni odbori SLO KS Spričo dejstva, da so mnoge krajevne skupnosti v ko- njiški občini medsebojno precej povezane, so se tudi pri ustanavljanju odborov za splo.'^ni ljudski odpor v krajev- nih skupnostih odločili, da bodo te odbore izvolili skupaj za nekatere krajevne skupnosti. Tako bo 22 krajevnih skupnosti imelo 12 odborov, izmed katerih jih je 11 že izvoljenih. Marca bodo imeli s člani teh - odborov pose- ben seminar, in sicer ločeno za člane odborov krajevnih skupnosti in člane odborov v delovnih skupnostih, kjer bodo imeli predvidoma take odbore v treh delovnih or- ganizacijah. Sprejeta programa dela Komisija za idejno politično izobraževanje članstva pri komiteju ZK v Slovenskih Konjicah je na zadnji seji pre tekli ponedeljek po daljših pripravah sprejela konkreten program letošnjega idejno političnega usposabljanja član- stva ZK. Prav tako pa je minuli ponedeljek na svoji red- ni seji sprejela program dela tudi komisija za družbeno nkonomske odnose. Konferenca predsednikov KS Prihodnji četrtek bo v Konjicah konferenca predsed- nikov krajevnih skupnosti, ki jo je sklical predsednik skupščine Franc Tepej. Na konferenci bodo obravnavali programe dela krajevnih skupnosti v tem letu, v drugem delu konference pa še financiranje krajeviih skupnosti. V tem drugem delu konference je pričakovati zelo vročo razpravo, saj so predvideni zahtevki mnogo večji, kot pa so realne možnosti občinskega proračuna. Vsi zahtevki krajevnih skupnosti skupaj znašajo toliko kot celoten občinski proračun, in sicer brez sredstev Temeljne izo- braževalne skupnosti. Programi krajevnih skupnosti so nedvomno odraz potreb E>osameznih krajev, vendar vsega naenkrat pač ni mogoče uresničiti, zato bo potrebno pro- grame uskladiti z realnimi finančnimi možnostmi. Komite občinske konference ZKS Slovenske Konjice je pripravil poseben dvodnevni seminar za člane komiteja, sekretarje aktivov in organizacij ZK ter predsednike ko- misij. Seminar bo ta petek in soboto v Rogaški Slatini. Prvi dan seminarja bodo navzoči p>oslušali idejno politič- na izhodišča go.<5podarskega razvoja občine, s katerimi jih bo seznanil predsednik SOb Franc Tepej. Njegova iz- vajanja pa bodo dopolnili še direktorji vseh delovnih organizacij, ki bodo konkretizirali problematiko z vidika svojih delovnih organizacij. Drugi dan pa se bodo seminarju pridružili še člani komiteja in sekretarji aktivov ter organizacij iz šmarske občine. Navzočim bosta spregovorila MARJAN OROŽEN, podpredsednik republiške skupščine in član nestalnega dela Zvezne konference ZKJ o II. konferenci jugoslovan- skih komunistov ter o nalogah komimistov po tem po- membnem sestanku. Po uvodnih besedah bo razprava, v kateri bodo člani seminarja lahko pK>stavljali obema predavateljema tudi konkretna vprašanja. AVGUST PINTER Avgust Pinter je eden Od tistih mok, ki so huda- jamsko knapovstvo vdi- hovali od najranejših dni življenja in se jim bo rudarska nrav pretekala po žilah do konca življen- ja. Tudi takrat, ko bodo rove rudnika v Laškem sesuli in vhode vanj za- zidali. Nikarte misliti, da je Avgust Pinter, sin ru- darja Avgusta Pinterja in prvega povojnega pred- sednika krajevnega ljud- skega odbora v Marija- gradcu tiste sorte človek, ki bi se oklepal rudarjen- ja za vsako ceno, čeravno je v rudniku zrastei v moža in kot štipendist rudnika končal šolo var- nostnega tehnika. Z ne- katerimi mlajšimi tovari- ši pri rudniku je že pred leti jasno videl, da rudar- jem bodočnost riič dobre- ga ne obeta, če pravočas- no ne poiščejo dragega kruha. Pred leti, ko je bil predsednik delavskega sveta rudnika, je avtori- tativno in na kratko pie- sekal razpravo o ten% ali je prav ali ni, da se v kolektivu skupina naj- bolj osveščenih z zagri- zenostjo loteva preusme- ritve rudarstva. Rekel je nekako takole: »če je starejšim, ki so nekaj let pred pemijo, odveč misliti in delati za preusmeritev, potem ni vseeno mlajšim, tistim, ki šele nekaj let delajo v jami, pa so že delovni invalidi zaradi nevzdržnih razmer in prinašajo do- mov borne plače, ker stroški proizvodnje v ru- dniku požrejo vsak dan več od dohodka.« V tem oziru je Avgust Pinter bil, je in ostane knap, ki naravnost brez olepšavanja in v brk pove vsakemu, kar misli. Tudi danes tako, ko je vršilec dolžnosti direktorja ru- dnika in ko je za njim nekaj let garanja in bitk za preusmeritev rudnika, tekanja po vsej državi, besednih bojev s finančni- ki, strokovnjaki in zamej- skimi partnerji v preus- meritvenem programu. Se- kretar podjetja Srečko šentjurc o njem znova trdi, da bi brez njega ko- lektiv težko spoznal, kaj je rešitev za hudajamske knape. Njemu, preproste- mu mislecu, klenih in od- kritih besed so verjeli in se niso ušteli. Avgust Pinter se je eko- nomije in politike učil vedno le iz konkretne prakse. Njegova odlika je, da je vselej z nekoliko skepticizma poudarjal, da verjame in je pomirjen šele takrat, ko kolektiv drži v rokah namesto ob- ljub dovršena dejstva. Trmoglavo vztraja, da je družba rudarjem dolžna pomagati, kot so oni pre- garali nedelje in praznike v letih, ko je bil premog kri gospodarstva. To, kar daje družba, ni nič podar- jenega, saj bodo morali investicijske kredite vrni- ti, ostane pa še vedno dolg za minulo delo. Tako neposreden, včasih za koga tudi neprijetno direkten, je Avgust Pinter tudi kot odbornik občin- ske skupščine, kot pred- sednik sveta Za zdravstvo in socialno varstvo. Da bi le ostal tak! J. KRAŠOVEC VEMO, KJE SO NALOGE Naš intervju smo tokrat prenesli v Šoštanj in *za be- sedo oziroma za odgovore na nekatera vprašanja prosili di- rektorja tovarne usnja v Šoš- tanju, dipl. inž. Franja Klju- na. Izbrali smo ga tudi za- to, ker se je z njegovim pri- hodom na najodgovornejše mesto v tovarni nekaj pre- maknilo. Očitne so namreč težnje kolektiva oziroma nje- govega vodstva, da se v tej sredini nekaj premakne in to na bolje. VPRAŠANJE: V šaleški do- lini se je v letih po vojni marsikaj spremenilo. Dolina je postala močno indu.strlj- sko središče. Kako v tem ok- viru ocenjujete razvoj tovar- ne usnja? ODGOVOR: Tovarna usnja bo drugo leto praznovala 185 let obstoja. Ima torej veliko tradicijo v proizvodnji usnja in je znana ter čislana v po- slovnih krogih. Nekaj let po vojni je dajala družbi več, kot je bilo družbeno obvezno. Povsem razumljivo. Bila je ena redkih tovarn v tistih časih, potreb pa je bilo ve- liko. V tem času nd imela sred- stev za vlaganje v lastno pro- izvodnjo, v modernizacijo. Nastal je razkorak med do- sežki usnjarstva v svetu pa tudi pri nas in med tehnolo- gijo v tovarni, ki še danes ni odpravljen. Tu pa so bile še druge okolnosti, ki so povzročale, da tovarna ni hi- treje napredovala. Povejmo le to, da je tovarna plačeva- la surove kože in pomoižni ma- terial skoraj vedno po tržnih oziroma svetovnih cenah, da pa nikoli ni mogla prodajati usnja po takih cenah, razen seveda v izvoz. Kmalu po vojni se je začel hiter vzpon velenjskega rud- nika, šoštanjske termoelek- trarne in pozneje Gorenja. Možnosti za zaposlitev so se hitro večale. Delavci, priuče- ni, kvalificirani aü pa fakul- tetno izobraženi, so se zapo- slovali tam, kjer so videli lepšo perspektivo. Tovarna usnja pa takih vidikov po 1960. letu ni nakazovala z no- vimi rajovojnimi možnostmi, dolgoročnimi programi itd. Ti dno sem prepričan, da mo- rajo kak rž ni koli programi vznikniti v srfedini, ki ga že- li uresničiti. Ta sredina se mora zanj tudi boriti. Te moči pa tovarna v tem času ni imela, ker je veliko spo- sobnih kadrov odhajalo, novi pa so se raje zaposlovah drugje. Oo<*inskc gospodarstvo je povsem- razumljivo podpiralo tiste, ki so imeli načrte. S tem pa nočem reči, da ni ni- koli ukrepalo v zvezi z našo tovarno. Tudi v naši tovarni se je v zadnjih dveh, treh le- tih piece j zgradilo, predvsem na [X)budo občinskega gospo- darstva. Na kratko povedano: občin- sko gospodarstvo bi vedno z odprtimi rokami sprejelo vsak dobei program naše to varne. Ta pa ni bil nikoli iz- delan, kljub željam na obeh straneh. Zlasti prizadevanja v tovarni 5C bila premajhna. VPRA.ŠANJE: Kakšen .je položaj vašega delo\nega čl»)- veka? Kako .je z osebnimi dohodki, družbenim standar- dom? ODCiOVOR: To vprašanje je zelo važno, pravzaprav naj- bolj. V januarju bomo imeli povprečne osebne dohodke okrog 1.400 din. Podatki za občino Velenje so precej vi- šji. V naši tovarni še nimamo urejene prehrane niti toplih maUc. V občinskem merilu prispevamo svoj skromni de- lež za razvoj družbenega stan- darda. Doslej smo zgradiU tudi nekaj stanovanj, vendar še vedno premalo. Stanje je zelo pereče. Skratka, veliko bomo morali storiti, da bo- mo dohiteli druge delovne organizacije na našem ob- močju. Možnosti so. S sode- lovanjem občinskega gospo darstva, zlasti s sodelova- njem Gorenja, vidimo velike možnosti in perspektivo. Mo- ramo se čimprej sodobno or- ganizirati, pridobiti nove so- delavce vseh strok, izdelati razvojne programe in se bori- ti za realizacijo gospodarsko utemeljenih načrtov. Tako bomo najhitreje urejevali vse naloge. To je naš osnovni cilj za bodočnost. Pri tem pa je pomembno, da tudi celo- ten kolektiv tovarne stremi za tem ciljem in ga hoče do- seči. Zaman je vsako tarna- nje za izgubljenim ali zamu- jenim v preteklos-i. To je za vedno izgubljeno. VPRAŠAN.IE: Kako ocenju- jete delo občinske skupščine v Velenju? ODGOVOR: Naše področje je že dlje časa eno najbolj dinamičnih v Sloveniji. To velja tako za gospodarstvo kot negospodarstvo. Dosegli smo precej visok družbeni in osebni standard. Razumljivo je, da to ni prišlo samo po sebi. To je rezultat skrbnega in smotrnega gospodarjenja, načrtovanja, uresničevanja načrtov in sodelovanja vseh dejavnikov v občini. In ko- lektiv občine je bil vedno v sredini teh dogajanj in po- budnik marsikatere nalo.ge in akcije. VPRAŠANJE: Katerega pro- blema bi se v Šoštanju naj- prej lotili in ga skušali re- šiti? ODGOVOR: Menim, da je največji problem Šoštanja urbanistični načrt oziroma program, ki bi nakazal mož- nosti sodobnega in zdravega bivanja, življenja v mestu in razvoja industrije. Ta pro- gram bi morali sprejeti čim- prej, da nam zanamci ne bi očitali, da zanje nismo niče- sar napravili. Nekateri pre- deli Šoštanja so že zdaj ne- primerni za zdravo bivanje^ Tu mislim na vplive naše to- varne, termoelektrarne in na obronke rušne cone velenj- skega rudnika. Z obratova- njem tretje faze termoelek- trarne se bo ta negativni vpli^ močno povečal. Prepričan sem, da je W največji problem Šoštanj»; zato bi ga morali pričeti takoj reševati in ga tudi rešiti. M. BOZl^ Žalec NOVE ORGANIZACIJE IN AKTIVI ZK Na nedavni seji Zrveze ko- munistov v Žalcu- so sprejeli tudi izredno obsežen in bo- gat program dela posameznih komisij. Naj omenimo neka- tere važnejše naloge. Komisija za organiziranost ki razvoj ZK bo naredila analizo raja\oja Tsveze komu- nistov v občind. Poskrbela bo za formiranje organizacije v Minervi ter proučila mož- nosti za us'Änovitev aktivov med študenti, v društvih, v A'v^.lo^pl^e^foe^u Šempeter tin INDE Vransko. Komisija za mednarodna vprašanja bo med drugim organizirala predavanja iz mednarodne politične situaci- je. Več oddelkov politične šoJe, seminarja aa mlade komuni- ste in sekretarje organizacij ter aktivo\- je dei nalog ko- misije za idejna vprašanja prosvete, znanosti 'er kul- ture. Najobsežnejši je program dela komisije ta družbeno ekonomske odnose in eko- nomsko politiko. Tako bodo najprej izdelali očesno samo- upravnih odnosov s posebnim poudarkom na uresničevanji: sprejjeitih ustavnih amand- majev ter sklepov 23. seje CK ZKS. Obravnavali bodo akcijske in s'^abiüzacijske programe deloivnth organiza- cij. Nalog je veliko in glede na resnost, s katero so si jih zastavili žalski komundsti, lahko pričakujemo, da bodo tudi uresničene.