DRUŽINSKI TEDNIK : 5.. :: Leto XII. Ljubljana, 24. oktobra 1940. štev. 43 (575) Bogu se ena sveča prižiga, hudiču pa dve. Star slovenski pregovor »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob Četrtkih. Uredništvo 1» uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. PoStui piedal It. 345. Telefon It. 83 82. — Račun poltoe hranilnice v Ljubljani St. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba prlložitf ra 8 din mamk. NAROČNINA 1U leta n din, Vt leta 40 din, v*e leto 80 din. V Iialllt na leto 40 Jir, v Franclji 70 frankov, v Ameriki **/• dolarja. Drugod »orasmerno. — Naročnino le plačati vnaprej. CENE OGLASOV ▼ tekstnem delu: enostolpčna petltna vr» sta ali njen prostor (vlftina 8 mm in Urina 55 mm) 7 din: v oglasnem deUl 4*50 din. V dvobarvnem tisku cene po dogovora. N otlce: beseda t din. Malt oglati: beseda 1 din. Oglasni davek povsod le posebej. Prt večkratnem naročilu popust. Danes: MED ATLANTIKOM IN TIHIM OCEANOM Perspektiven zemljevid (GL str. 9) miimlrs Ivo. aia Franca. HIMMLEK, vira je brzojavka iz Curiha, ita Nemčija in Italija od >končno prepustitev Alzacije Nemčiji in Nice, Džibutija Italiji. Obe diktaturi bi se la ne bosta pozneje imeli ih teritorialnih zahtev — dstranili kažipote v vse] Angliji, da otežkočijo Nemcem oriea* se jim kje posrečilo izkrcati čete ali pa vtihotapiti padalc* GOVORICE 0 MIRU... ..med Italo-Nemčijo in Anglijo in o vojni med Francijo in Anglijo V Ljubljani, 23. oktobra. Iz nekaterih nevtralnih držav, predvsem s švedskega in Portugalskega, pa tudi iz Združenih držav, prihajajo te dni nekam nejasni glasovi o dozdevni pripravljenosti obeh vojskujočih se taborov za mirovna pogajanja in za sklenitev miru. Te glasove je treba sprejeti s skrajno previdnostjo. Čeprav je res, da so v obeh taborih nekatere struje naklonjene temu gibanju — pri Angležih n. pr. Halifax, poslednji ostanek Chamberlainove monakovske orientacije v Churchillovi vladi — ni prav verjetno, da bi bila misel o poštenem in iskrenem miru dozorela tudi že pri tistih politikih, ki zagovarjajo vojno do popolnega uničenja nasprotnika. 2e zato ne, ker obe vojskujoči se stranki še zmerom upata v popolno, brezkompromisno zmago. Omenjeni glasovi se sklicujejo na okoliščino, da se oba tabora zavedata, komu bi vojna do skrajnosti v prvi vrsti koristila: trdijo namreč, da bi bil glavni zmagovalec boljševizem. Ali je kompromisen mir danes sploh mogoč? Takšen mir namreč, da bi vsaj za eno generacijo — kakor je naivno razglašal Chamberlain urbi et orbi, ko se je vrnil iz Monakovega — zagotovil človeštvu nemoteno kulturo in civilizacijsko delovanje? Bojimo se, da ni. Ne zato, ker so strasti preveč podžgane; vse mine na tem svetu in tudi strast se s časom ohladi. Temveč zato, ker je sedanji konflikt tako zelo načelnega značaja, kakor mu n? poznamo podobnega od srednjeveških verskih bojev in križarskih vojn dalje. Današnja vojna je vojna dveh svetov, vojna dveh vrst ljudi, naj jih imenujemo, kakor že hočemo: dobrih in slabih, lačnih in sitih, vernih in nevernih. Vojna dveh ideologij, ki ne poznata kompromisa. Prva svetovna vojna je bila v bistvu VOjna dveh svetovnih imperializmov, nemškega in angleškega. Resda je Wilson s svojimi 14 točkami o samo-odločanju narodov idealiziral stremljenja zaveznikov, toda to prav nič ne izpremeni dejstva, da so milijoni in milijoni ljudi umirali predvsem zato, ker sta dve velesili. Velika Britanija in Nemčija, hoteli druga drugo izpodriniti z morja, simbola svetovne nadvlade. Toda po drugi strani je prav tako res, da je ravno neizprosna ideologija ameriškega prezidenta zadala takratnemu nemškemu imperializmu poslednji udarec, ne pa želja kompro-misarjev po sporazumnem miru. Ali bi bil kompromisen mir 1 1919. za dalj časa preprečil vojno v Evropi, kakor jo je tako imenovani versajski diktat? Odgovor prepuščamo bralcem. Kdor količkaj pozna zgodovino evropskih narodov, predvsem Nemcev, vsaj izza zadnjih 150 let, bo brez pomisleka odgovoril: Ne! V trajnost kompromisnega miru moremo danes še mnogo manj verovati kakor leta 1919. Sicer pa imamo zglede, zgovornejše cd besed. Ali je danes Španije pomirjena? Na zunaj pač. In znotraj? Ali so odstranjeni vzroki, ki so Spance vseh 20 povojnih let — da ne sežemo globlje v njihovo zgodovino — gnali v bratomorno državljansko vojno? Ali je, recimo, kar se razdelitve zemlje tiče, tega. osnovnega problema vseh zaostalih poljedelskih držav, danes na španskem kaj drugače, kakor je bilo pred strmoglavljenjem monarhije? In kako si, denimo, predstavljate kompromisen mir med prebujajočo se Kitajsko in ekspanzivno Japonsko? Tudi to je problem, ki bo moral izgir niti s sveta; če naj na Daljnem vzhodu zavlada mir. Vsi pošteni ljudje, vredni tega imena, si želimo miru, te največje blaginje kulturnega človeštva. Toda če pošteno mislimo, si ga moramo želeti za trajno, ne samo do nepričakovanega preklica. Želimo si ga takšnega, da ga bodo lahko uživali vsaj še naši otroci, če že ne tudi vnuki. Kdor drugače misli, je ozkosrčen egoist, nevreden vzvišenega imena, po katerem se homo sapiens loči od živali in civill-zirancc od divjaka. .... 0--»JI*- Na desni: ANTHONY EDEN, britanski vojni minister, se že nekaj dni mudi v Egiptu. Njegov obisk spravljajo v zvezo z bližajočimi se dogodki v vzhodnem Sredozemlju, je te dni inspiciral čete v severovzhodni Italiji. SERANO SUNER, dosedanji španski notranji minister, je prevzel zunanje ministrstvo. Suner iA tast vrhovni šef nemške policije, se je odpeljal v Španijo na uraden obisk. Kakor ne verujemo v trajnost kompromisnega miru v sedanji vojni dveh načel, tako ne moremo prav verjeti niti glasovom o njem. To trditev smo zapisali že v začetku našega razglabljanja in jo tudi utemeljili. A zakaj se potem ti glasovi pojavljajo? Mislimo, da utegne biti njih izvor psihološkega značaja. Govorice o miru slabe odpor tistih narodov, ki jim takšni glasovi pridejo do ušes. Torej v prvi vrsti odpor narodov, kjer je politična cenzura bolj ali manj neznana stvar. Torej predvsem odpor Angležev in Američanov. S premislekom smo v isti sapi z Angleži imenovali tudi Američane, čeprav Združene države še niso v vojni. Severna Amerika se namreč pravkar pripravlja na drug, čeprav nekrvav boj: na boj za novega predsednika. Tudi v tem boju igra geslo o vojni ali miru veliko vlogo. Sklenitev kompromisnega miru bi zelo omajala stališče dosedanjega predsednika Roosevelta, moža, ki mu njegovi notranji nasprotniki očitajo, da žene Združene države v vojno. Resda stoji tudi njegov tekmec Wendell Willkie zunanjepolitično na isti črti kakor Roosevelt, toda njegovo ime nima v Združenih državah istega zvoka. Roosevelt Je pojem, Will-kie je pa za zdaj samo šele ime in to bi še lep čas po izvolitvi tudi ostal. Zato si zunanjepolitični nasprotnici Franklina D. Roosevelta prav tako kakor notranji žele zmage njegovega protikandidata. In v ta namen jim utegnejo govorice o pripravljajočem se kompromisnem miru pomeniti dragocen propaganden adut. ¥ V zadnjem čarni prihaja Francija spet nekam bolj v ospredje. Sirijo se govorice, da stopa politika vichyjske vlade v novo fazo. Drznejši komentatorji dogodkov v nezasedeni Franciji celo ne izključujejo možnosti, da bi vichyjska vlada sklenila mir in napovedala Angliji vojno. Težko je odtod presoditi, koliko je resnice v teh glasovih. Navezani smo zgolj na dejstva in na logiko, ki sklepa iz vzrokov na učinke in narobe. Takšno dejstvo je n. pr. ponedeljkov Churchillov radijski nagovor na Francoze. Predsednik britanske vlade je rekel Francozom, naj zaupajo Angležem in njihovi odločnosti, da se bodo borili ko končne zmage ne samo zase ampak tudi za Francoze. Pozval jih je, naj vsaj ne nasprotujejo Angležem, če se že ne mojo ali nočejo boriti na i h o~v i strani. Ta pasuš je v luči gornjih govoric iz Vichyja najznačilnejši. Iz njega bi se dalo sklepati, da te govorice niso docela brez podlage. Drugo dejstvo: V torek je prišla iz Eerlina novica, da je Hitler sprejel podpredsednika francoske vlade Lavala in da je bil pri sprejemu tudi nemški zunanji minister Ribbentrop. Našim bralcem je znano, da je •!_ Laval že od nekdaj vnet zagovornik sodelovanja med Francijo in obema njunima diktatorskima sosedama. Njegov obisk pri fiihrerju — posebno, ker ga je to pot Hitler prvič sprejel — je zato velikega pomena pri presojanju bodeče francoske politike. V zvezi s tem naj omenimo najnovejših brzojavk. Ameriška agencija Associated Press poroča, da se je Laval pred odhodom v Berlin ustavil v Parizu in se sestal z zastopniki nemških okupacijskih oblasti. Baje je bilo govora o sklenitvi dokončnega miru med Francijo in Nemčijo ter Italijo. Iz istega vira je da zahtevata " Francije c.. in Lorene in Tunizije Italiji. <____ _ obvezali, da ne bosta ] več nobenih t pod pogojem, da Francija napove Angliji vojno. Baje maršal Petain tem načrtom nasprotuje, zagovarjata jih pa podpredsednik vlade Laval in zunanji minister Baudouin. Tudi v Parizu — ve povedati ista agencija — računajo z možnostjo bližnje sklenitve miru. V pariških francoskih krogih upajo, da bi Francija dobila v odškodnino za teritorialne izgube del arigleških kolonij.. V Victiyju pa govore — spet po poročilu omenjene ameriške agencije — \ i jinkiang f\ MONGO^^A -v_,\ \ * hk'n9 f ( ) KuL "\s,nin9 * rsinanQ — - i °O0a \ °LanČou . < \ Hsikarto > ^ Z -c/ Kvatfanf l*™ r* ANGLEŠKA; Jj0nnan * Am,V& INDIJA _ fintaiO-/'!l fcSj ^ Kanton ^ Rangoon) # i . 'T!^ ^ *■ Banj Hi INDIJSKI jSlAM-^ "■'‘moo ^KINA, '^Saigon ^«p0 /Va/7/Va\ DELKlN od Ja po o c $ v z. a s e ai c/j a Zemljevid Južne Kitajske in angleške Burme z burmsko cesto, ki so Jo Angleži spet odprli za prevoz vojnega materiala na Kitajsko. da pričakujejo tamkaj že prihodnje dni nemškega zunanjega ministra Ribbentropa. Namen njegovega obiska bi bil sklenitev mini med Francijo in obema državama osi. Ameriška radijska družba National Broadcasting Co. indirektno to vest potrjuje. V torek zvečer je namreč objavila brzojavko iz Berlina, da se je Ribbentrop že odpeljal proti jugo. zahodu, ali se bo pa vsak čas. Cilj njegovega potovanja naj bi bil Vichy ali Madrid ali pa oboje. Vsa poročila iz Berlina, Pariza in Vichyja se ujemajo v tem, da je že prihodnje dni pričakovati važnih dogodkov na Francoskem. Observer Angleži so v. tacijo, če bi DRUŽINSKI TEDNIK PISMO S SEVERA V Si/cdska — atole micu na set/ecu Problemi, ki nastajajo v nevtralni Švedski, so zelo podobni problemom pri nas Beograjska »Politika« je le dni priobčila zelo zanimiv članek o življenju v nevtralni Švedski. Ker bo gotovo zanimal tudi naše bralce, smo priobčili nekaj najzanimivejših odstavkov. Nervoza zaradi morebitne nevarnosti vojne na Švedskem se je nekoliko pomirila in. umaknila smotrenim načrtom za narodno obrambo. Pri uresničenju teh načrtov sodelujejo vsi Švedi z veliko požrtvovalnostjo in narodnostno zavestjo. Vlada skuša izrabiti izkušnje, pridobljene na raznih bojiščih sedanje vojne, v prid švedskim državljanom in je izdala zato nekaj potrebnih in učinkovitih odredb. V vseh švedskih mestih in trgih grade solidna zaklonišča pred letalskimi napadi. Optimistični, vedri Švedi sicer upajo, da teh zaklonišč ne bo treba uporabljati in da jih grade samo zaradi pobijanja nezaposlenosti; vendar se hočejo pripraviti na vse: moralno in dejansko. Kakor v vseh nevtralnih državah je tudi na Švedskem dosti ljudi, ki se vesele, če lahko med svoje bližnje zanesejo nezaupanje in paniko. Pred nekaj, dnevi je imel major Erikson, znani javni delavec, velik govor, ki v njem poziva Švede, naj napovedo vojno tem škodljivim elementom v državi, ki rušijo njihov duševni mir in kvarijo njihove živce. Vojna kajpak ni prinesla izpre-membe samo na političnem, temveč predvsem na gospodarskem področju. Zima je na pragu in te zime se boje kmetje, pa tudi meščani. Letošnja žetev je bila slaba, cene pridelkom so nizke. To je slabo za kmeta; če bodo pa cene poskočile, kar je zelo verjetno, bo slabo tudi za meščana. Edino, česar imajo Švedi v izobilju, je krompir in les. Krompirja ne bodo lačni in tudi zeblo jih ne bo. Ena izmed panog, ki jih je vojna posebno prizadejala, je ribarstvo. Ribičev ne ovirajo samo minska polja in razbitine uničenih ladij; predvsem jim kvari lov pomanjkanje bencina. Mnoge velike ribarske družbe so že na robu propada. Zdaj pričakujejo, da bodo letos pozimi delali poskuse s pogonom s katranskim oljem, ki naj bi za časa vojne nadomestil bencin. Brezposelnost na Švedskem stalno narašča in ustvarja nov težak problem. Statistiki trdijo, da bo letošnjo zimo brezposelnih več ljudi kakor kdaj poprej. 2e danes vsak četrti delavec nima zaslužka ne dela. Poleg Švice lahko prav za Švedsko trdimo, da je kar najbolje založena z raznimi gospodarskimi dobrinami, z živili in drugimi življenjskimi potrebščinami. Vendar so pa že vpeljali racioniranje za nekatere predmete; med temi so: kava, sladkor, čaj, kakao. Namesto presnega masla do- biš samo še margarino, sadja je pa zelo malo, in še tisto, kar ga je, je za 50°/o dražje kakor prejšnja leta. Teh živilskih nakaznic pa niso uvedli iz potrebe, pač pa samo zato, da bi preprečili kopičenje živil, ki se je pred racioniranjem že kazalo. Posebno primanjkuje sadja, ki je zaradi vitaminov za človeško zdravje tako zelo potrebno hranilo. Oblasti se zelo trudijo, da bi ta nedostatek nadomestile; kupujejo divje sadeže, posebno jagode in robidnice, ki jih potlej konzervirajo in shranijo v velikih skladiščih, kjer čakajo, da bo potreba postala še večja. Prav tako ni dobiti bencina ne petroleja, zato si morajo na kmetih svetiti s karbidnimi svetilkami. Zdaj v motorni industriji vse bolj uporabljajo smolo in terpentin; prav tako narašča število plinskih generatorjev. Od 1. avgusta dalje vozijo po švedskih cestah samo avtomobili, s pogonom na lesni plin, na trg prihajajo pa že tudi prvi električni avtobusi in avtomobili. Kakor pri nas se morajo tudi na Švedskem ljudje dandanašnji boriti z vsemi mogočimi problemi, ki jih spominjajo na to, da v Evropi divja strašna vojna, katere zublji sicer Švedske še niso obliznili, pač j so pa nanjo vrgli pošastne sence hudih skrbi. Politični n znali: gojili so vrtičke, redili kokoši in kunce in pitali prašiče. Hvalevredno delo sicer, a nujnejše bi bilo vsekako utrjevati Arras in reko Scarpe. Neki častnik, moj prijatelj, se je predrznil to svetovati svojemu generalu. »Kaj, Scarpo naj utrjujemo?! Tako daleč ne bo sovražnik nikdar prodrl! Vi ste defetist! Molčite in storite, kadar vam drugi ukažejo!« --------- General Giraud, star, preizkušen vojak, je mislil, da Francozi ne bi mogli prej napasti kakor leta 194J- »Nezaslišano je, koliko nam manjka,« mi je rekel v pogovoru. »Predvsem letal. Veste, koliko jih premorem jaz, armadni poveljnik? Celih osem! Res je, da imamo Royal A'1 Force. Angleško letalstvo je čudovito. Toda če bi hotel dobiti katerega Angleža za ogleden polet, bi se moral obrniti do generala Georgesa, ta bi moral poklicati generala Gamelina. ta pa prositi maršala Barratta, da s® obrne do podmaršala Blounta, ki bi dal potrebni nalog. Preden se to zgodi, je pa stvar že zdavnaj zamujena. Januarja 1940. so me poslali Angleško študirat tamkajšnje razme^ re. Razkazali so mi voine ladje Bratom in sestram na meii—pomot! Na pragu letoSnje zime se spomnimo posebno našega obmejnega pre-bivalstva ob Dravi, Muri in na Kočevskem 10. november 1940 na| bo zato namenjen narodni meji zlasti pa njeni mladini z geslom: Nal položi dar — domu na alf ari Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani žave. Na vprašanje, katere so Ameriki prijateljske države, je Roosevelt naštel južnoameriške države, Kanado, Veliko Britanijo, Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Navedbo slednje je ves ameriški tisk zabeležil kot največjo senzacijo. Anglija prevzame ves petrolej v Nizozemski vzhodni Indiji. Japonska vlada je kar nenadno odpoklicala svojega trgovinskega ministra, ki se je mudil v Bataviji v svrho pogajanja za dobavo petroleja v Nizozemski vzhodni Indiji. Odpoklic je povzročil splošno presenečenje, ker je Japonski zaradi izostanka ameriškega bencina nujno potrebno nadomestilo. Zdaj se je izvedelo zakaj je japonski minister odpotoval. Angleška vlada se je namreč pogodila z nizozemskimi petrolejskimi družbami, da prevzame ves letalski bencin, kar ga izdelajo v Nizozemski vzhodni Indiji. vsak dan poročajo o uspešni podmor-niški vojni in navajajo, da so samo v dveh dneh potopih za 327.000 ton angleškega trgovinskega brodovja. Poročila govore tudi o potopitvi neke 10.000 tonske angleške pomožne križarke. Pogosti so tudi dvoboji angleškega in nemškega težkega topništva, ki strelja čez Rokavski preliv. Tudi na afriških bojiščih so letala prav delavna. Italijani so z letalskim torpedom poškodovali angleško križarko »Liverpool«, neka njihova podmornica je pa potopila angleško podmornico. Angleži pravijo, da so pri napadih na Malto doslej sestrelili 25 italijanskih letal, 20 pa poškodovali, a sami so izgubili 3 lovska letala. Italijanski bombniki za dolge polete so brez pristanka preleteli 4500 km in bombardirali angleški otok Bahrain v Perzijskem zalivu. Angleži so na ta napad o katerem pravijo, da na petrolejskih vrelcih ni povzročil nobene škode, takoj odgovorili z letalskim napadom na mesta v severni Italiji. Letalska nesreča nemško-francoske komisije. Po poročilu ameriške agencije »Associated Press« je na poletu iz Afrike v Francijo strmoglavilo v morje letalo, ki Je nosilo člane nemško-franooske komisije za premirje. Vsa posadka je utonila. Nesreča se je zgodila zaradi viharja. Churchill je govoril Francozom. Angleški ministrski predsednik je v ponedeljek zvečer po radiu govoril Francozom in jih pozval, naj čutijo z Angleži. Posvaril je Francoze pred načrti držav osi, da hcčeta Francijo razkosati, Francoze in njihovo kulturo pa zatreti. Dejal je, da Anglija še gospodari na morjih, 1. 1941. bo pa tudi v zraku. Nasprotnik je začasno spravil pod svojo oblast večji del evropskih narodov. Raztrgati hoče tudi francoski imperij, odvzeti Franciji Alzacijo, Loreno, Korziko Savojo in Nico. Na koncu je dejal, da bo Anglija sovražnika premagala in Evropo očistila. Rusija je Ameriki prijateljska. V Združenih državah so pred kratkim začeli vpisovati moške, ki so podvrženi splošni vojaški dolžnosti. Takih moških je 17 milijonov. Zaradi razgovorov o skupni obrambi obeh ameriških celin je prispel v Wa~hington šef brazilskega generalnega štaba. V zvezi s tem je dal predsednik Roosevelt vojnemu ministru 8timsonu nalog, naj ugotovi količino vojnega blaga zaradi razdelitve med prijateljske dr- Cesta Zagreb—Karlovac »e modernizira, ker zaradi svojega obupnega stanja ne ustreza več prometu. Za novo cesto je banovina Hrvatska odobrila 11 in pol milijona din kredita, pri gradnji ceste bo pa zaposlenih okrog 800 delavcev. 900.000 dinarjev bo stalo poslopje Borze dela, ki ga bodo v kratkem začeli graditi v Kranju. Načrte in proračune, ki jili je izdelal inž. Platnar Josip, je odobril ban dr. Natlačen in bodo v najkrajSem času za stavbo razpisali licitacijo. Denar je tudi že. na razpolago in skušali bodo stavbo že do zime spraviti pod streho. Podružnica ljubljanske Borze dela bo 27 in pol metra dolga in 11 metrov Široka zgradba. V pritličju bodo čakalnice za delavce in pisarne za uradnike, v prvem nadstropju bo pa dvoje stanovanj. Načrt za to stavbo je zelo dobro zamišljen in zgradba bo tudi na zunaj ustrezala svojemu namenu. Otitanke stare potopljene rimske ladje so našli potapljači nedavno na dnu morja med otokoma Šol to in Oio-vom. Našli so veliko svinčeno sidro in druge ostanke stare trgovske ladje. Že pred leti so potapljači našli na istem mestu nekaj rimskih amfor in posod za vino. Knjig« »Besede kralja Aleksandra« je izdala in založila organizacija vojnih dobrovoljeev. Knjiga je edistveuo slovensko delo te vrste iti ima 140 slrani. Gradivo zanjo je zbral in uredil Rajko Pavlin. Stane samo 10 din in jo lahko dobite pri sreski organizaciji vojnih dobrovoljeev v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10. Za starše, vzgojitelje, prijatelje mladine! Izšla je nova knjiga >S p o 1 n o življenje«, katero vsem toplo priporočamo. Greh je ne povedati pravočasno mladini, kako je prišla na svet, ne jim zaupati skrivnosti življenja. Pisatelj pravi v uvodu: »Povejmo ljudem resnico in obvarovali jih bomo pred lažjo in zablodami k Zato naj čita knjigo »Spolno življenje« zoreča mladina in vsak odrasel človek. Knjiga obsega 22 zanimivih poglavij in stane s poštnino vred samo din 20'—. Namenjena je predvsem onim, ki si ne morejo kupiti dragih knjig o tem vprašanju. Nakažite denar na poštni čekovni račun štev. 14.675 (Hranilnica »Moj dom«, Ljubljana), ali pošljite v znamkah na naslov: J. E. Knjižna centrala, Ljubljana, Dvofakova 8 b. fiojeuri vojne akademije so v nedeljo prisegli na dvorišču akademije. Prav tako so prisegli tudi gojenci in-tendantske akademije. Tej vojaški svečanosti so prisostvovali predstavniki vojaških oblasti in starešine obeh zavodov. Mestne javne kuhinje bodo odprli v Zagrebu in jih poverili upravi Rdečega križa. Ustanovili bodo tri kuhinje, ki bodo vsak dan razdelile več ko 3 tisoč kosil med zagrebške reveže. Člani in članice Rdečega križa bodo opravljali vsa dela brezplačno, za hrano je pa dala mestna občina na razpolago 5 milijonov din. Skoraj vsi reveži bodo dobili kosilo brezplačno. 7001etnico trogirske katedrale sv. Lavrencija v Trogiru bodo ob koncu tega leta slovesno praznovali. Cerkev sama je znamenita )>o svoji zgodovinski vrednosti. Na Velebitu hoče banska oblast zgraditi meteorološko postajo, hkrati bi pa zgradili tudi velik botaničen vrt. 90 dek težek paradižnik je pridelal na vrtu Miiutin Obradovič iz vasi Leo-vica pri Ljuboviji. Zelo zanimivo je to, da je tako ogromen paradižnik zra-stel v pusti kamnitni zemlji. Zoper legar cepijo vse ljudi v Sisku na Hrvatskem. Oblast se je pričela resno boriti zoper to nevarno bolezen, ki je tu hudo razsajala. Tudi med delavci v splitski ladjedelnici se je pričel širiti legar. Do zdaj je obolelo 6 delavcev. Oblasti so uvedle preiskavo. Rok xa zamenjavo starega kovanega denarja bo potekel ta mesec, in sicer za kovance po 20 din do 31. tega meseca, seveda samo pri blagajni Narodne banke. Stari 50dinarski kovanci se pa sploh ne morejo več zamenjati. Nočni davek pobirajo v Zagrebu v vseh kavarnah in nočnih zabaviščih. Ta davek potem uporabijo za podporo zagrebškim siromakom. Spočetka so se Zagrebčani temu upirali in so ob večerih ostajali doma; zdaj se pa nočna zabavišča spet polnijo, čeprav morajo njihovi obiskovalci plačevati že nočni davek. Trgovce z dekleti je izsledila pred kratkim policija v Nišu. Glavna prodajalca sta bila kavarnar Videm Mitič in Miljutin Cvetkovič, lastnik kavarne »Tetova«. Z njima vred so zaprli še več osumljencev. Sosedovo ženo je ustrelil v prepiru posestnik Franc Strgar iz Laz v kapelski občini. Strgar se je sprl s sosedom Radanovičem in z njegovo ženo zaradi skupne poti. V hipni jezi je vzel lovsko puško z rame in pomeril na Radanovičevo ženo, še preden se je ta sploh zavedela. Zadel jo je v srce, da je bila na mestu mrtva. Potem je hotel ustreliti še Radanoviča in njegovega sina, ki sta pa pravočasno ubežala Strgarja so takoj zaprli. V Zagrebu bodo podražila mestna podjetja plin za 20 do 25'Vo, električni tok pa za 25 do 35*/*. Tudi mestni vodovod bo povišal ceno za vodo. Omenjena podjetja bodo povišala svoje cene zaradi podražitve delovnih moči in povečanja režijskih stroškov. V Beogradu grade monumeutalno pravoslavno cerkev, ki bo posvečena spominu srbskega prosvetitelja sv. Save. Cerkev bo izredno velika; stala bo 35 milijonov dinarjev. Začel jo je zidati že pokojni patrijarh Varnava. J Cerkev bodo sezidali v bizantinskem 3 slogu in bogato okrasili. Večino de-j narja so zbrali pravoslavni verniki sa- j mi. Cerkev bo največja na Balkanu, j Svojo razstavo jo odprl pred nekaj J dnevi »Klub neodvisnih slovenskih li-J kovnih umetnikov ? v Jakopičevem pa- J viljonu. Na tej razstavi bodo v razliko j od zagrebške pokazali ljudem svoja J zadnja dela. Otvoritve se je udeležijo j lepo število ljudi. Pozdravni govor je j imel predsednik »Kluba neodvisnih; j prof. Stane Kregar, ki je orisal delo j in prizadevanja mladih umetnikov, j Potem so si udeleženci ogledali raz- J stavo. SOletnieo obstoja bo praznovala go-j spodarska šola v Križevcih, v katerif ee je meseca novembra leta 1860. j ptvikrat prižel pouk. Danes je v šoli i prostora za 70 gojencev iz vseh kra- j jev naše domovine, voda jo pa rav- < natelj dr. Branko Horvat. Iz te šole, < ki ima danes več ko 500 oralov last-i nega posestva, se je pozneje razvila« gospodarska fakulteta v Zagrebu. Aspirin Osebne vesti Poročili so se: V Ljubljani: g Branislav Nedeljkovlč, artilerijski: tehnični major, in gdč. Jela Mtnafeva;; g Jože Pretnar, poročnik bojnega bro- < da. in gdč. Vida Dedkova; g Gvido < Stres in gdč. Kati Srebrctova. V M a -: r i b o r u : g. Ignacij Petrovič, odvet-; »lik, in gdč. Ana Matkova; g. Andrej' Gros sodni uradnik, in gdč. Štefka! Praznikova, zasebnica; g. Franc Flis,. železničar, in gdč. Elza Jugova; gosp. Lojze Oberžan, občinski tajnik iz Laškega in gdč. Štefka Kranjčeva iz Bočne. V VIS n j i g o r i: g. dr. Karel Faganel in gdč. Betka Verovškova. V Bohinjski Bistrici: g. Anton Sedlar, uradnik gozdne uprave, in gdč Pavla Mavričeva. V Brežicah: g Odon Vaš, uradnik okrajnega sodišča in gdč. Vera Bosteletova, uradnica ’ iz Celja V Žabjeku pri Slovenski Bistrici: g. Karel Bevc, posestniški sin, in gdč. Marija Kauklerjeva iz KoSutce. V Sv, Petru pri Mariboru: g. Anton škof in gdč. Rozalija Ribičeva. Bilo srečno! Umrli »o: V Ljubljani: Franc Sbrizaj, dijak; Nežka šuligojeva; Rozalija Železnikova; Rudolf Pete jan, detektiv v pokoju; 281etni Anton Korošec konzervatorist; Peter Žakelj; Vida škerlova, šestošolka; Terezija Kru-šičeva. V Slovenski Bistrici: 941etna Ana Sernčeva, učiteljica v po-; koju. V C-e 1 j u : 451etna Marija Grahova; 751etni Vincenc Gajšek, višji sodni oficial v pokoju; Slletna Barbara čakševa, zasebnica; 321etni Franc! Lipovšek; 751etna Rozalija Kropičeva. Na Vrhniki: Marija Jesenovčeva. V Mariboru: 151etna Ivanka Ro-binškova dijakinja; 221etna Hedvika Koroščeva, natakarica; 591etnl Anton Vračko; 85ietni Albert HoUer, strojevodja državnih železnic v pokoju. V Rogaški Slatini: Ivana Gob-, čeva V Resi pri Vidmu ob Sa-. v i; 621etni Franc Kodela, posestnik. VDragomlju: 801etni Jernej Grad posestnik, gostilničar in trgovec. V Hotiču pri Litiji: 6Uetna Frančiška Penčurjeva. V Teznem pri Mariboru: 341etni Franc šabeder. V N o m n j u : Pepca Ogrinčeva. V Puconcih: 371etna Marija Bajalo-va, poštarica- V Metliki: Marta Francova, V šmarjeti pri Celju: Anton Hanjšek, posestnik. Naše sožalje ! In vsaka Aspirin tableta nosi „Bayer'-jev križ. „Bayer"-je¥ križ je edino jamstvo, da ste res dobili Aspirin. Ne pozabite nikdar, da ni Aspirina bre£ „Bayer"*jevega križa! OftM 'H M« & »r. »HJ M >• na&iA dni Za vsak prispevek » tej rubriki plačamo 20 din Severnem morju, šole za letalce, taborišča za šolanje vojakov in tovarne za izdelovanje topov in letal. Vse, kar je bilo z mornarico v zvezi, je bilo brezhibno. Tudi letalstvo je napravilo name kar najboljši vtis, čeprav je bilo številčno preskromno. Nekega večera sem se v parlamentu srečal s takratnim vojnim ministrom Hore-Belisho. »Kaj rečete o naši novi kopenski vojski?« me je vprašal. »Imenitna je,« sem odgovoril. »Sa-ao tako mi je, ko jo gledam, kakor Olivru Twistu: hotel bi je imeti nekoliko več.« Daladier in Reynaud se nista nikoli prav razumela. Krive so tudi ženske. Reynaud ln Gamelin sta si bila takisto navzkriž. Generalisimus je od vsega začetka zagovarjal defenzivo in tezo, da je treba časa pridobiti; Reynaud je bil človek ofenzive in dejanja. »General, ki vztraja pri defenzivi, izgubi vse bitke,« je rekel. Zato je hotel Reynaud že v aprilu izsiliti odstavitev generala Gamelina; na njegovo mesto naj bi prišel general Georges. Toda Daladier je zagrozil, da bo tudi on odstopil, če pojde Gamelin. Reynaud je moral odnehati. Po britanski zmagi pri Narviku se je Reynaudova postojanka okrepila. V parlamentu je dobil vse glasove na svojo stran. To se mi je zdelo dobro znamenje. Toda neki senator, ki sem tisti večer z njim govoril, mi je s peklenskim zadovoljstvom pojasnil, da sem v zmoti. »Ne poznate parlamentarnega zakulisja,« je rekel s pomilovalnim glasom. »Mnogi Reynaudovi nasprotniki so se sami trudili, da pomnože število njegovih glasov. Zakaj soglasnost je neosebna, nacionalna, patrlot-ska,- velika večina pa pomeni oseben uspeh.« Drugi dan me je sprejel sam Rey-tiaud. V nekaj stavkih mi je orisal Položaj, ki ga je dobil pri nastopu ylade. Zgrozil sem s« »Tanki,« je rekel, »obstoje samo na papirju. Nered je bil tolikšen, da /so topovi in strojnice, ki bi jih vojska tako nujno potrebovala, brez haska obležali v tovarnah. Nemci so imeli 200 divizij, mogoče celo 240; mi smo jih imeli komaj 100. Daladier je s svojo nedelavnostjo prekrižal vse refome.« »In vendar,« sem odgovoril, »in vendar je Daladier nedvomno patriot. V radiu govori tako, da seže človeku do srca.« »Da,« je pritrdil Reynaud. »Mislim, da si želi zmage Francije. Toda še bolj si želi mojega poraza.« Ta strahotna obsodba, izgovorjena z vso resnostjo, a najbrže vendarle po krivici, razkriva vso globino prepada, ki je zijal med tema dvema človekoma. Novica o nemškem predoru pri Sedanu je bila za Parižane strahovit in docela nepričakovan udarec. Zdaj je Reynaud vendar zbral pogum za ukrep, ki ga je tako dolgo odlašal. Da se odkriža generala Gamelina, ki je bil po njegovem kriv poraza in ki ga je Daladier še zmerom zagovarjal, je sam prevzel vojno ministrstvo, Daladlerju je pa poveril zunanji resor. A kdo naj postane vrhovni poveljnik? Reynaud bi bil najrajši poklical na to mesto generala Georgesa, toda takšen razplet bi bil za Gamelina silno mučen. Moža sta si bila namreč prav tako zagrizeno v laseh kakor Reynaud in Daladier. »Njuno medsebojno vojskovanje,« je rekel neki angleški general, »jima vzame toliko časa, da ga jima manjka za vojskovanje proti Nem' cem.« Tako se je Reynaud nazadnje odločil za Weyganda, obenem je pa ponudil maršalu Pčtainu podpredsed-stvo vlade. Toda hudo se je uštel, če je videl v svojem novem ministr skem tovarišu zgolj Ime ln slavo: Reynaud si je bil sam izbral naslednika in sodnika Nesrečni boj med Reynaudom in Daladierjem se je 6. junija vendar že končal s popolno izločitvijo Dala-dierja. Mož, ki je bil še malo mesecev poprej gospodar Francije, je izginil v viharju, ki je zajel Francijo, ne da bi se bila kje slišala le besedica obžalovanja ali vsaj presenečenja, To so bili najresnejši med osebnimi konflikti, ki so tako otežkočali vojskovanje. Porekel bo kdo, da se takšna nasprotja pojavljajo v vseh časih, da sta ljubosumnost in časti-lakomnost povsod doma, da sta v vojni 1914—18 Clemenceau in Poin-carč drug drugega sovražila ln da je kljub temu Francija zmagala. Res je. Toda v prejšnji vojni sta srčna plemenitost in brezpogojni patriotizem triumfirala nad temi strastmi. Poincare ni ljubil Clemenceauja, a je vendarle lojalno z njim sodeloval. Pčtain je nesebično služil pod Fochom. Leta 1940. je bila pa Francija tako razcepljena, politično sovraštvo tako zakoreninjeno in politična morala tako na dnu, da osebno sovraštvo ni več poznalo meji. Vloga posameznih osebnosti sicer ni bila edina odgovorna za poraz. Vzrok katastrofe je bila, kakor smo prikazali, premajhna vojaška, diplomatska in vojnogospodarska pripravljenost zaveznikov. Toda razprtije med ministri in pomanjkanje vodnika, ki bi bil narodu vsilil edinost, so vojski vzele še poslednjo šanso. 10. junija zjutraj mi je telefoniral Reynaudov diplomatski tajnik Roland de Margerie, naj pošljem svojo ženo na jug. »Ali se vlada seli iz Pariza?« »Da.« »Toda prestolnico bomo vendar branili?« »Ne.« Tisti trenutek sem vedel, da je vse končano. Francija bo po Izgubi Pari- za postala trup brez glave. Vojna je bila izgubljena. Odkar se je vojna začela, si je nemška propaganda zadala cilj, zabiti klin med Francijo in Anglijo. Dan za dnem je ponavljala Francozom, da so jih Angleži pognali v vojno, da se pa Angleži sami sploh ne bore, temveč pošiljajo samo stroje, Francozi so pa za krmo topovom. Propaganda ni ostala brez uspeha, že zato ne, ker vladajo pri premno-! gih Francozih prastari predsodki. An-! glija je bila že zdavnaj prej in mno-1 go dalje kakor Nemčija za Francoze! smrtna sovražnica. Resda se je od! leta 1914. do 1918. lojalno borila na! naši strani — na nekdanjih bojiščih! severne Francije leži pokopanih 1 mi-j lijon Angležev — toda po svetovni! vojni so nastala nova nesoglasja. An-; glija se je bala, da ne bi Francija; postala premočna, in je zato nepre-; vidno pomagala pri zopetnem oboro-; že vanju Nemčije. ; »Ml Angleži,« mi je nekako leta! 1930. rekel takratni britanski pariški poslanik lord Tyrrell, »mi Angleži smo po vojni storili dve napaki. Najprej smo mislili, da so Francozi, ko so vojno dobili, čez noč postali Nemci, ln potem smo mislili, da so Nemci postali Angleži.« Toda nemška propaganda svojega cilja v aprilu 1940. še zdaleč ni dosegla. Izrazito sovraštvo do Angležev je bilo doma le v vladajočem sloju ne pa tudi med ljudstvom. Po padcu Pariz* Je Maurols dobil nalog odleteti v London in r radijskimi govori in predavanj) seznaniti angleSko javnost s katastrofalnim pololalem Francije. Vl#ec pripoveduje, kako se Je zaman boril ra izdatno pomoi! — ker Angleii saini ulso imeli dovolj vojaitv«. Rekel sem našemu londonskemu poslaniku Charlesu Corbinu: »Res čudno, da Angleži niti v desetem mesecu vojne nimajo nikakršne armade!« Nadaljevanje na 9. strani. Narodna zavest Eil sem v Gornji Radgoni in sem se kar začudil. Nekateri trdijo, da po naših obmejnih krajih ljudje radi pozabijo svoj materinski jezik. Pa ni tako! V Radgoni sploh nisem slišal nemške govorice. Pač mi je pa neki domačin zaupal, da so v trgu res trije ali štirje Nemci, pa še ti govorijo vedno slovensko, ker se zavedajo, da žive med Slovenci in jedo njihov kruh. Sicer so pa vsi tržani zelo zavedni. Na kolodvoru je starejši moški po« vpraševal nemško, kam mora k vojakom, pa ga je sivoglavi domačin prijazno poučil: »Mi znamo samo slovensko! Le po naše povejte, kaj želite/« Starikavi rezervist se je takoj opravičil in pričel govoriti slovensko. Ko sem zvečer šel počivat in sem se po--slovil od prijazne, toda trezne družbe, se je še in še glasila ubrana sloves ska pesem skozi priprto okno v jasno jesensko noč. G. Str. Košarice za odpadke Ni dolgo tega, ko sem šla po zelo : prometni ljubljanski ulici. Čeprav je !bilo vreme zelo lepo, mi je na lepem i spodrsnilo, da sem padla. Pri tem !sem si precej zvinila nogo, tako da j sem morala iskati zdravniško pomoč. | Spodrsnila sem zaradi grozdnih ja-Igod, ki jih preje nisem bila opazila. ; Mislim, da niso košarice za od-[padke zgolj za reklamo, temveč da ;so zato, da jih tudi uporabljamo. Anja. Kako je prav za prav s ceno? Na trgu med 10. in 11. je bilo. Na prostor, kjer prodajajo gobe, med semeniščem in stolnico, je neki starejši možakar pripeljal kostanj. Gospodinje so se zgrnile okoli njega. Kako tudi ne! Res je bil drobnejši od običajnega kostanja, ki se ga dobi na trgu — mož ga je najbrže nabral v okoliških gozdovih — zato je bila pa tudi cena različna. Namesto običajne po tri, štiri ali pet dinarjev, ga je prodajal po dva dinarja liter. Gospodinje, ki morajo v današnjih časih gledati na vsako paro, so seveda prodajalca naglo izvohale. S kupčijo pa ni bilo nič! Od nekod se je nenadno pojavil organ mestnega tržnega nadzorstva. Stopil je h kostanjarju, mu z naglo kretnjo vzel litersko merico in dejal: »Po dva dinarja pa kostanja tukaj ne boste prodajali!« Menda je še nekaj besedičil o nelojalni konkurenci trgovcem, kar se pa v splošnem hrušču, ki je nastal, ni dalo točno slišati. Ogorčene go- spodinje so kakor po dogovoru navalile na tržnega organa. »Kaj pa navijate cene« in pa »sramota, da se ne sme prodajati ceneje kakor drugod«, je bilo slišati od vseh strani. Tržni organ jo je naglo odkuril z merico pod suknjičem. Kostanjarjtf-se je le s silo posrečilo, da je spet : prišel v posest svoje lastnine. ; Kako je prav za prav s ceno? Ali. !je maksimirana navzgor ali navzdol? mingove jo je pa skrivaj oc mov in balzamiral l na novo bolniki v miral, da Oblekel jc v lase ji j rožo. Tafc zmanjšane filme, ki predvajajo v bolniš-zmanjšano obliko se sak film, zato lahko ' svojih posteljah celo i. Tako lahko bolnik pričani, Civa v 1 je pa k izmed pogumnih Angležin], ki so dločlle, da bodo v času preizkuš-svoje domovine nadomestovale ce v zaledju. Na sliki jo vidimo mljeno in pripravljeno za obram-Angležinje nadomeščajo moške a in po pisarnah, pa tudi v marsikateri tovarni in delavnici. takrat pr obisk. La prestrašil, dekliško i IVAN ROB fd »DRUŽINSKEM TEDNIKU« G. Ivan Rob, ki je pred tremi leti objavljal v Družinskem tedniku travestijo Desetega brata, je šel zadnja leta vase in se pripravljal za nove pesniške podvige. Te dni se je vrnil iz samote in se bo odslej pogosteje oglašal v Družinskem tedniku. Ob svojem prihodu nam je recitiral po Faustu: »Glej, Tednik, spet sem tvoji« Danes prinašamo njegove prve Sodobne vzdihe. Ivan Rob SODOBNI VZDIHI i Sovraštvo. Boj. Trpljenje. Smrt. Ves svet podrt. Človeštvo? Joj! * Razdrapan svet. Draginja. Strah. Zaloga. Klet. Bomba. Ah! Brezmesni dan. Zategnjen pas. Želodec — bas. Godba. Hrup. Ples in strast. Noč in slast. Jok. Obup. Strup. * Meso. Sladkor. Mast, Kontrola. Oblast. Skrita vreča. Ječa. Ivan Rob Dojenčki so optimisti Newyork, oktobra. Ne’iatere matere, ki so že do grla site večnega otroškega joka, trde, da se njihov mali ves dan dere. V resnici Je pa čisto drugače. Na Kolumbijski univerzi v Newyorku so ugotovili, da otrok v prvih letih svojega življenja prejoka samo dva odstotka svojega časa. Narobe se pa smeje skoro sedem odstotkov. Iz teh podatkov torej vidimo, da je človek v prvih letih svojega življenja optimist, ker se večino svojega časa smeje, malo joka, vse ostalo pa uporabi za prebavo in igranje. Mož, ki poje osem kil hrane na dan Berane, oktobra. V vasi Kalici živi 261etni delavec Osmanovič Suljo, ki na dan poj 6 nič manj ko osem kilogramov kruha, sira in krompirja. Ko je bil pred nedavnim v bolnišnici, se je zredil za 20 kil, ker je imel boljšo hrano kakor doma. Doma je pojedel na dan tri kile kruha, štiri kile krompirja in eno kilo sira. Nekega dne je Suljo pojedel hrano 12 drugih bolnikov. Ko se je tako dodobra zredil, je vesel povedal, da se bo zdaj, ko je na pogled tako zdrav, lahko poročil z najlepšim dekletom v vasi. Dve kandidatki za belo hišo Newyork> oktobra. Odkar so se v Ameriki začele priprave za novo volitev predsednika, je dobilo življenje nov videz. V tej borbi se udejstvujejo tudi ženske, čeprav jih je malo, ki bodo lahko izvoljene. Dame, ki bi mogle postati prezi-dentke Združenih držav, so tele: miss Perkinsova, sodelavka Roosevelta, znana novinarka in žena pisatelja Sin-claira Lewisa, Dorothy Thomsonova, Miriam Fergusonova, ki je že štiri leta guvernerka Texasa, miss Herimanova, članica diplomatskega zbora, in naposled »prva dama Amerike«, gospa Eli-nor Rooseveltova. Znano je, da ima Roosevelt pri teh Volitvah velikega nasprotnika Wilkia; malo ljudi pa ve, da se za ta naslov posebno borita tudi dve ženski. Ena izmed obeh se z vsemi silami bori zanj, druga pa prav nič ne upa v svoj uspeh in bojuje prav originalno borbo. Glavna boriteljica za naslov prezi-denta Združenih držav je brez dvoma gospa Anna Thomson Millbernova, hči »kralja biskvitov«. Ta dama posebno sovraži denar in ga razmetava za svojo reklamo kar na debelo. Njena nasprotnic^ je pa Grace Ethel Alla-nova, znana 351etna plavolaska, operetna in tudi filmska igralka. Največje uspehe je pa dosegla v radiu. Vse ameriške radijske postaje se kar tepejo zanjo in ji plačujejo velikanske honorarje. Nekateri trdijo, da Ethel Alla-nova sploh resno ne misli kandidirati, temveč da je njen lamen zanesti v politiko nekaj vedrine in smeha. Miss Ethel Allanova tudi često govori po radiu o politiki, o oboroževanju in drugih državnih poslih. Zmerom je nasmejana in jo imajo Američani že zato zelo radi. Na koncu navadno zapoje svojo nalašč zato zloženo pesem: »Volite Grace!« Nekateri trde, da bo ta vesela dama prav gotovo dobila veliko glasov. 50.000 funtov za kitajsko vohunko Tokio, oktobra. Japonci so pred nedavnim razpisali na glavo kitajske vohunke Yang Hui- 50.000 funtov. Tisti, ki bi to nevarno špijonko pripeljal živo ali mrtvo Japoncem, bi dobil to visoko nagrado. Yangovo Kitajci skoro po božje ča-ste in je v zadnjem času postala nekakšna moderna devica Orleanska za Kitajce, še pred vojno je bila voditeljica kitajske mladine; ko se je pa pričela vojna, si je odrezala lase in odšla na vojno pozorišče. Oblekla se je v moško obleko in vohunila za Kitajce. Tako je bila izvrstno poučena o vseh japonskih namenih in je s svojo bitroumnostjo rešila tisočem Kitajcev življenje. Ni torej čudno, če jo Kitaici obožujejo in so Japonci razpisali zanjo tako visoko nagrado. Film za bolnike Newyork, oktobra. V Newyorku so spet prišli na zanimivo zamisel. Ker se bolnišnicah navadno silno in zato še bolj lečine, so jim hoteli tako omiliti njihovo trpljenje. Omislili so si zmanjšane jih potem lahko nici. V takšno lahko predela bolniki gledajo v svojih najnovejše filme. Tako iz postelje gleda ves športni pregled in filmski tednik. Sicer so takšni filmi precej dragi. Stanejo približno dvajsetkrat toliko kakor predvajanje kino-filma, vendar ima mož, ki si je to zamislil, toliko dela, da mora delati 16 ur na dan, če hoče vse svoje na^ ročnike zadovoljiti. »Najnovejši poklicu na Angleškem London, oktobra. Zaradi vsakodnevnih zračnih napadov na angleško prestolnico nosijo vsi Londončani na vsakem koraku plinsko masko. Da jo laže nosijo, so si posebno iznajdljive Angležinje omislile usnjene torbice, v katerih lahko poleg plinskih mask nosijo svoje vsakdanje potrebščine in denar. V zadnjem času so londonski posto- pači iznašli nov svojevrsten poklic. Njihov bojni klic je: »Lov na plinske torbice«. V zvezi z njihovim sklepom je prejela mestna policija samo v zadnjih dneh kar 3000 ovadb. Spretni tatovi prerežejo jermen, na katerem visi torbica, in jo odnesejo z njeno vsebino vred. Novi posel menda prav dobro nese, ker je njegovih pristašev zmerom več. Policiji, ki ima v teh težkih časih že tako čez glavo dela, so ti nepridipravi v veliko nadlego. Poleg tatov plinskih torbic nadlegujejo že tako prizadete Londončane še druge vrste nepridipravi. Med tem, ko tulijo sirene in se zapirajo londonske trgovine, se člani londonskega podzemlja svojevrstno udejstvujejo. Takrat vlamljajo v trgovine in stanovanja bogatih Londončanov in posebno ponoči, ko mora biti popolna tema, prav lahko opravijo svoj posel. Policija se na sve pretege trudi, da bi temu nezdravemu početju napravila konec. Lukrecija Borgia je bila plavolaska? Milan, oktobra. V milanski knjižnici »Ambrosiani« že štiri stoletja hranijo pramen krasnih ženskih plavih las. Pravijo, da so to lasje nekdaj tako znane Lukrecije Hna izmed pogumnih se odločile, nje svoje moške v doma in po kateri Borgie, rimske lepotice, ki je živela v 15. in 16. stoletju (1480—1519). V to knjižnico prihaja vsako leto nešteto ljudi, ki občudujejo med drugim tudi te krasno ohranjene lase. Seveda so doslej še vsi verovali, da je njih barva naravna. Nikomur ni namreč prišlo na misel, da bi si bile ženske že pred 500 leti barvale lase. Se celo angleški pesnik lord Byron je baje nekoč po cele ure stal pred vitrino, v kateri so bili pod steklom shranjeni Lukrecijini lasje, in dejal, Angleška kraljica Elizabeta ob svojem obisku v londonski bolnišnici sv. Tomaža, ki so jo nedavno poškodovale nemške bombe. da so to najlepši plavi lasje, kar jih je kdaj videl. Takšna sentimentalnost pa znanosti ni bila dosti mar in zato so lase analizirali. Kemiki so kaj kmalu ugotovili, da barva Lukrecijinih las ni anravna, temveč da so lasje zelo spretno pobarvani, tako da tudi v teku stoletij niso prav nič izgubili svoje barve. Popolnoma jasno je torej, da je bila tudi Lukrecija kakor vsi Borgijci črnolasa, saj je bila prava Rimljanka. Seveda je lepotica s črnimi očmi in plavimi lasmi lahko osvajala moške, ker so bili posebno takrat svetli lasje v Rimu nekaj posebnega. Ko so pozneje natančno pregledali razne zgodovinske zapiske o tej znani lepotici, so našli tudi poglavje, v katerem piše, da si je Lukrecija vsakih pet dni skrbno negovala in barvala svoje lase. 70 letni zaljubljenec Newyork, oktobra. V mestu Key Westu na Floridi je policija prijela 701etnega kiparja Karla Tanzlerja zaradi prevelike ljubezni do svoje izvoljenke. Ko je pred sedmimi leti kiparju umrla njegova 221etna ljubica Ellena Hojeva, jo je navidezno pokopal in položil v pripravljeno grobnico, potem odkopal, odpeljal do-njeno telo. telo je tako dobro balza-je bila videti kakor živa. jo je v modro svileno obleko, pa vtaknil krasno umetno jo je imel zmerom doma in ves prosti čas preživel z njo, ne da bi zato kdo vedel. Sedem let je minulo in dekličini starši so bili- preda niihova hči že davno po-grobnici. Nekega dne kipar pozabil zapreti svoje sta-in je na njegovo nesrečo prav prišel neki njegov prijatelj na Lahko si mislite, kako se je ko je zagledal v sobi mrtvo Takoj je svoje odkritje naznanil policiji, ki je kiparja prijela in ga poslala na opazovalni oddelek, kjer bodo ugotovili, ali je z njegovo duševnostjo vse v redu ali ne. Bismarckova pleša Bazel, oktobra. Ko je bil nekoč nemški kancler Bismarck v Petrogradu, je doživel prav zabavno dogodivščino. Bismarck je znal veliko jezikov, med njimi tudi estonsko. Prav to mu je prišlo ob tej priložnosti izredno prav. Nekega večera je bil povabljen k nekemu estonskemu aristokratu. Seveda nihče ni slutil, da zna kancler Jutrnja vaja angleških mornarjev na eni izmed »plavajočih trdnjav« pred aleksandrijskim pristaniščem. estonsko. Ker je bil skoro popolnoma plešast, so se ženske kaj rade posmehovale njegovi goli glavi. Tako sta tudi ob tej priložnosti dve dami neusmiljeno zabavljali na njegove tri lase, ki so mu bili še ostale na glavi. Zabavale so se silno, ker so gotovo mislile, da jih poleg stoječi Bismarck sploh ne razume. Ko so ga nehale obirati, je Bismarck pristopil k tisti dami, ki ga je najbolj zasmehovala, in dejal v čisti estonščini. »Vidite, gospa, če ima človek toliko možgan kakor vi, mora imeti na glavi veliko las. če jih ima pa toliko kakor jaz, potem ima lahko po božji volji golo glavo, ker mu lasje niso potrebni.« Ribe so se prehladile Bazel, oktobra. Na Ženevskem jezeru je pred nedavnim priplavalo na površje na stotisoče mrtvih majhnih ostrižev. Sprva sl okoličani nikakor niso znali razložiti, zakaj je toliko ribic poginilo. Pozneje so pa dognali, da so poginile za »prehladom«. Po dognanjih strokovnjakov je pogin teh ribic v tesni zvezi z velikim snežnim neurjem 15. septembra. Takrat je v nekaj dneh sneg skopnel in jezero se je ohladilo za nekaj stopinj. Tega naglega preobrata majhne ribice niso prenesle. Na srečo se ti ostriži zelo hitro množe; zato se ni bati, da bi izumrli. Ker so ti ostriži zelo požrešni in pojedo mnogo drugih manjših ribic, so si druge jezerske ribe zdaj pošteno opomogle. Vsa.i za neliaj tednov so si v svesti svojega življenja. Prav tako so teh poginulih ribic prav veseli galebi, ki neprestano krožijo nad jezerom in si zalagajo svoje lačne želodce z izvrstno pečenko, ki je sicer ne dobe tako lahko. Nenavaden doživljaj novopečenega očeta Boston, oktobra. Mlademu trgovskemu pomočniku Gerhardu Tommingu so pravkar sporočili iz bolnišnice, da je njegova žena povila zdravega fantička. Mladi oče ja bil tako navdušen, da je takoj sedel v avto in se odpeljal k svojim sorodnikom in znancem, da bi jim čim prej sporočil veselo novico. Ko se je potem vrnil v bolnišnico, so mu že na stopnicah sporočili, da je med tem njegova žena rodila še drugo dete moškega spola. Srečni oče je takoj spet sedel v avto in še enkrat obvestil vse sorodnike, da se je njegova družina povečala za dva člana. Ko se je pa tretjič vrnil v bolnišnico, se je njegovo začudenje nemalo stopnjevalo. Izvedel je namreč, da je obogatel še za enega člana. Zdaj je postal previdnejši. Počakal je precej časa, da bi zanesljivo vedel, če morda ni dobil še kakšnega prirastka. Ko se mu je zdelo, da je čakanja dovolj, je še tretjič sedel v avto in zdaj končnoveljavno obvestil svoje sorodnike. Srečni oče je zadovoljen s trojčki, samo to se mu zdi nekoliko neumno, da je ta dan samo za taksi potrošil tri svoje mesečne plače. Zdravnik s padalom Bazel, oktobra. Po zgledu Avstralije so zdaj še v neprodirnih južnoruskih stepah uvedli »zdravnike s padalom«. To se sicer čudno sliši, vendar je kaj praktično. Kakor v Avstraliji so tudi v tej južnoruski pokrajini ponekod človeške naselbine daleč druga od druge, če v takšni oddaljeni naselbini kdo zboli, pride često zdravniška pomoč zaradi slabih zvez prepozno. Zato so si zdaj pomagali na drug način. Izvežbali so nešteto zdravnikov za pilote in padalce. Kakor hitro sporoče iz takšne oddaljene vasi, da potrebujejo nujno zdravniško pomoč, odleti tja posebno zdravniško letalo. Spusti se nizko nad naselje in iz njega skoči zdravnik-padalec. Letalo pa odleti na najbližje letališče. Ko zdravnik svoje delo opravi, prepeljejo do letališča, da se potem spet odpelje z letalom domov. Ta novi sistem zdravljenja oddaljenih krajev se je zelo dobro obnesel in bo brez dvoma zboljšal zdravstveno stanje. Ženska v umetnosti LJUBEZEN VELIKEGA UMETNIKA Življenjska zgodba slavnega nemškega slikarja Anselma Feuerbacha Bazel, oktobra. Slavni nemški slikar Anseim Feuerbach je imel v svoji mladosti veliko ljubeaen. Samo enkrat v svojem življenju se je zaljubil in takrat je ustvaril največje umetnine, tako da se je prav z njimi'proslavil. Ta velika ljubeaen nemškega slikarja je bila lepa Rimljanka, žena nekega rimskega čevljarja. Ko je bil nekoč slikar na študijskem popotovanju v Rimu, je zagledal pred neko izložbo krasno ženska V rokah je držala dete. Slikar nikakor ni mogel odvrniti pogleda s krasne postave in nekoliko melanholičnega izraza krasnih črnih oči. Vsa njena pojava je pričala, da je polnokrvna Rimljanka. To nenavadno srečanje je mladega slikarja prerodilo z neko novo močjo. Odšel je za žensko svojih davnih sanj in nikakor ni mogel odtrgati od nje oči. Svojemu prijatelju je pripovedoval, da je v tistem kratkem trenutku občutil vso srečo. Takoj je vedel, da Jo ta trenutek srečal svojo srečo, ta krasna ženska se mu je pa zdela kakor bitje iz davnih klasičnih dni. »Trideset let sem moral čakati, da sem končno odkril svojo veliko ljubezen.« je pisal svojemu prijatelju in mu satrjeval, da je najsrečnejši človek na svetu. Kmalu nato se je slikar po mnogih težavah približal lepi Rimljanki in dosegel, da je sapustila svojega moža in odšla s njim. Potem je sedem let ostala pri njem in ga osrečevala. Samo enkrat jo je tako močno zapekla ve;t, ker je sapustila svojega moža, da je odšla brez slikarjeve vednosti v samostan. Tam pa ni dolgo »držala in se je po štirinajstih dneh vrnila. Slikarju je bila Nana. kakor jo je sam imenoval, edini prijatelj, edini zaupnik, najvišji model in edina sreča. V tej dobi je izvršil kopico svojih najboljših del. Vse Je posvetil Nani. Ženske smejo skrivati svoja leta Newyork, oktobra. Pred nedavnim so imeli v newyor-škem sodišču zanimivo ločitveno razpravo. kt se je je udeležilo na stotine Američank. Pred leti se Je lepa Etel Hopkinsova do ušes zaljubila v bogatega tovarnarja Jima Ortinga. Ker se je tudi tovarnar zaljubil vanjo, je fcčjalu prišlo do poroke. Vendar je mlada žena zagrešila nepopravljivo napako. Prikrila je svojemu možu svojo starost. Ko se Je potočila ji je bilo 30 let, možu je Pa dejala da ji je komaj 34. Po nekaj letih srečnega zakona, je pa nekoč morala mlada žena le pokazati svoje listine in tedaj je prišla vsa resnica na dan. Ko je mož zato izvedel, je bil aelo razočaran. Bil Je silno občutljiv in je takoj zahteval ločitev zakona, češ da žena, ki se zlaže v takšni stvari, laže Bil je popolnoma srečen in je svojo ljubezen odeval v zlato in baržun. Skoda, da se o Nani niso ohranili nobeni zapiski. Zato ne moremo vedeti, kakšna so bila njena nagnjenja do mladega umetnika. Kljub neizmerni ljubezni, s katero je slikar neprestano obsipal svoj ideal, ga je vendar Nana nekega lepega dne brez povoda zapustila. Ko se je vrnil v svoj atelje, je ni več našel, dele čez nekaj dni je izvedel, da je pobegnila z nekim bogatim starcem. To je bil za umetnika najhujši udarec. Zaprl se je vase in teden dni ni z nikomer spregovoril niti besede. Sam je povedal, da se je tedaj njegovo življenje pretrgalo na dvoje. Tudi umetnin od takrat ni več ustvarjal. Toda tudi Nani njeno burno življenje ni prineslo sreče. Ze čez leto dni je zapustila svojega novega moža in zašla v bedo. Ko jo je potem nekoč Feuerbach srečal na cesti, je niti pogledati ni hotel; preveč je bil pretrpel zaradi nje. Od tedaj je nikoli več ni videl. Izvedel je, da je umrla stara 70 let v enem izmed zavetišč za naj-stromašnejše Rimljane. Nekaj let nato je tudi sam izdihnil. Kakor se je umetnikova nesreča rodila, rasla in končno umrla, tako so rasla in umirala tudi njegova dela. Ko je bil srečen, je ustvarjal najlepša dela. Iz tiste dobe so se nam ohranila njegova najlepša dela. V teh delih naaorao vidimo, da jih je posvetil svoji ljubezni, iz vseh namreč odseva Nanln obraz in milina. Ifigenija, Portret Rimljanke, Lavra v avinjonski cerkvi. Dekle s mandolino, Romeo in Julija, to so njegova najboljša dela. Posebno na sliki Paolo in Francoska se na »orno vidi Nanina osebnost. Sam Feuerbach je nekoč dejal: »Kdor bi rad vedel, kaj je v mojem življenju pomenila Nana. naj pogleda mojo sliko Paolo in France6ka«. tudi v drugih. Ko je pa njegova žena izvedela za njegovo namero, je bila hudo žalostna in se je hotela zastrupiti iz obupa. Imela je namreč svojega moža zelo rada. Na zrečo so jo kmalu rešili in ko mož niti »daj ni odnehal od svoje zahteve, Je vsa stvar prišla pred sodišče. Na sodišču je mlada žena povedala, da bi jo njen mož z njenimi 30 leti najbrže ne poročil, ona pa brez njega ne bi mogla živeti. Za ta ločitveni proces so izvedele seveda mnoge ženske in so zahtevale, da sodišče zakona ne loči, ker je ženskam v takšnem primeru dovoljeno skriti svoja leta. Sodnik je želje Američank upošteval in je na sodišču razglasil, da se zakon tovarnarja ne more ločiti, ker imajo ženske že od kar svet stoji pravico skriti svoja leta, če jim je to potrebno. Tako je rešil srečen zakon in vrnil obupani ženi moža. Poravnajte naročnino! Svet se ie ne bo podrl Newyork, oktobra. Curtley Mater, profesor geologije na newyorški univerzi, je o zemlji in njenem postanku napisal že nekaj znanstvenih člankov. Pred kratkim je ameriške pesimiste, ki mislijo, da se bo svet kmalu podrl, potolažil in jim zagotovil, da bo svet stal in bodo ljudje na njem živeli še nekoliko sto milijonov let. Ta profesor geologije je med drugim povedal, da je zemlja vse preveč solidno zgrajena, da hi se nam bilo treba bati kakšne posebne katastrofe. Nekateri se namreč boje, da bi končno soncu ne zmanjkalo toplote in bi torej moralo vse življenje na zemlji prenehati. Tudi te ljudi je geolog pomiril. Povedal je, da sonce nikdar ne bo izgubilo svojega toplotnega vpliva na zemljo, pač bodo pa na njej v teku tisočletij nastajale velike temperaturne razlike, Znano je na primer, da je bil nekoč Graniand posejan z nepro-dlrnimi gozdovi in da je v njih živelo mnogo divjih živali. Takrat je bilo na Grtinlandu toplo, danes je pa ta otok popolnoma pokrit z večnim ledom. Tudi v prihodnjih sto- in tisočletjih se bo izpreminjala zemeljska toplota. Verjetno je, da se bo mrzli pas preselil z Oronlanda na jug in zajel skoro vso severno polovico današnje Amerike: preden se bodo pa njegove napovedi uresničile, bo človeštvo že vse drugače živelo, kskor živimo danes, in si bo že znalo pomagati iz mrzlih krajev v toplejše. Iz strahu pred ženo je hotel pod tramvaj Subotica, oktobra. Ekonom Franjo Robmanji iz Novega Kneževca se je pred dnevi »pri s svojo ženo in je odšel po sporu v Subotico, da bi prodal vos čebule. Ko je prodal čebulo, je obiskal še nekaj go6tiln. Ko je tako hodil iz gostilne v gostilno, je polagoma zapravil ves svoj izkupiček za čebulo. Sele tedaj se je spomnil, da ne bo domov prinesel niti počenega groša in ga bo žena spet grdo gledala. Pod vplivom alkohola si je nesrečnež svoj prihod domov tako tragično naslikal, da je obupal nad življenjem in legel na tramvajske tračnice. Na srečo »o ga mimoidoči že čez nekaj časa našli in ga rešili gotove smrti. Rohmanji se je moral na policiji pošteno zagovarjati zaradi motnje cestnega prometa in je za svoj strah pred ženo plačal 200 dinarjev kazni. 22 let je imel v telesu kos granate Frankfurt, oktobra. Neki vojak je bil v svetovni vojni večkrat ranjen. V neki bitki leta 1918. je v njegovi bližini eksplodirala granata in precej velik kos j« priletel tudi njemu v ramo. Ko so ga pripeljali v bolnišnico, mu pa zdravniki kosa železa nikakor niso mogli izvleči in so mu ga končno kar pustili v telesu, ker ae je ranjenec vseeno kolikor toliko dobro počutil. Od tedaj je minulo že 32 kit. Pred nekaj tedni je pa mož začutil v levi rpki hude bolečine. Odšel je k zdravniku in se na moč začudil, ko je izvedel, da mu bodo po 23 letih morah Uvleči kos granate. Železo je namreč vsa ta leta popotovalo po Ukteh navzdol in iskalo izhoda. Ko je pa prišlo do zapes.tja, ni moglo več dalje in moža je začela boleti roka. Zdaj So ga operirali in mu nezaželenega gosta naposled spravili iz telesa, 25.000 beračev ima svoje avtomobile Newyork, oktobra. Ameriške oblasti so ugotovile, da ima na ozemlju Združenih držav kar 29.000 beračev svoje avtomobile. To se zdi nam Evropcem zelo čudno. Ce pa pomislite, da vsak dan puščajo bogataši na cestah stare nemoderne in obrabljene avtomobile, se vam to ne bo več zdelo čudno. Tudi za ameriške berače velja angleški rek: čas je denar! Zato si vsak berač prizadeva, da kar najhitreje dobi svoj avtomobil; potem pa potuje iz mesta v mesta Kakor torej vidite, so se v Ameriki tudi berači modernizirali in beračijo po preizkušenih pravilih. Tudi kar se bencina tiče, si berači ne belijo glave. Namesto denarja vzamejo od bogatih Američanov bencin in se spet lahko peljejo v drugo mesto. Posledice zatemnitve Milano, oktobra. V Milanu se je te dni odigrala pravcata tragikomedija dveh zaljubljenih dvojic. Vsa zgodba se je zgodila takole: Pio in Lucia sta se dogovorila, da se dobita na nekem vogalu točno ob devetih zvečer. Na nesrečo je bila prav ta večer Lucia prva in čakala Pia. Seveda je bila že popolna tema. Lucia čaka in čaka. V naslednjem trenutku zagleda v daljavi nekaj belega. Ze je mislila, da je prišel Pia in šele v zadnjem trenutku je spoznala svojo zmoto. Neznancu se je očtvidno prav tako zgodilo, mislil je, da ga čaka njegovo dekle, pa je bila Lucia. Seveda je bila vsega kriva samo nesrečna zatemnitev. Ko sta oba spoznala svojo zmoto, sta se drug drugemu nasmehnila ih se začela pogovarjati. Čakanje Je bilo tako obema krajše. Ze po nekaj minutah se je iz teme prikazala bela postava. Bilo je dekle Lucijinega spremljevalca. Komaj je pa ta zaslutila, da se njen izvoljenec lzprehaja z neko žensko, že je zavrela njena južnjaška kri. V divji jezi je skočila proti nič hudega sluteči Luciji in ji dala par gorkih zaušnic. Vse prigovarjanje nesrečnega mladeniča ni nič zaleglo; njegovo dekle mu ni hotelo prav nič verjeti Ker tudi Luciia ni mirovala, se je začel pravcati pretep. Vrh vsega je prav v tem trenutku prišel še Pio in pretep je dosegel svoj višek. Misleč, da se je Luciji kaj hudega pripetilo, je Pio divje zamahoval na levo in desno, ne da bi bil prej povprašal, kaj se je prav za prav zgodilo. Sele stražniku, ki Je slišal razburjene glasove, se Je posrečilo pomiriti * neguje zobe z zobno kremo razburjence in jih peljati s seboj v razsvetljeno stražnico, kjer so se končno spoznali. Tu se je zmota obeh dvojic kmalu pojasnila in pomirjeni so nadaljevali svojo Pot vsak na svoj konec. Med tem Je izza oblakov tuli že pnsijala luna, tako da je bilo dovolj svetlo in se slične ljubezenske spletke niao mogle ponoviti. Milijonarka je umrla od gladu Napeli, oktobra. Te dni jo v Napoliju umrla skromna SOletna telefonistka. Zdravniki s ugotovili, da je umrla od izčrpanosti Ta ženska je bila v službi ž« od leta 1915. in živela zelo skromno. Jedla je samo najpotrebnejše in »i ni privoščila niti pozimi tople obleke. Vsi, ki so jo poznali, so mislili, da živi zato tako skromna ker ima premajhno plačo. Izkazalo se j« pa drugače. Ko je te dni nenadno umrla in je policija preiskala njeno stanovanje, je ugotovila, da so na svetu še zmerom skopulje a nogavicami. Stara uradnica je imela namreč v svojem stanovanju v gotovini pet sto tisoč Ur, poleg tega so pa izvedeli, da ima v Foggi veliko hišo in posestva vredno milijon lir. Zenska je torej iz same skoposti živela v pomanjkanju in si ni privoščila niti najpotrebnejšega. Bila je tako skopuška, da vso »imo niti enkrat ni prižgala luči niti plina, samo da bi pri svoji skromni plači prihranila čim več denarja. 18.000 Nemeev ima srce na desni stratii Berlin, oktobra. Pred nedavnim so v Nemčiji rOnt-geniziraii prebivalstvo po vsaj državi Pri tej prUožn06ti so zdravniki ugotovili. da ima neverjetno veliko ljudi srce na desni strani. Izračunali so. da pride na vsakih 5000 ljudi po en človek, ki ima srce na desni stiam. Po teh podatkih so ugotovili, da ima v Nemčiji med 90 milijoni prebivalcev kakih 18.000 ljudi srce na desni strani prsnega koša. ■ ■ J Novela ..Družinskega tednika** ,LKI PISAL E. IBS [ I. »Kdo je tista očarljiva dama,c je poizvedoval lord Burlev pri svojem prijatelju Tomu, ki je bil zmerom dobro poučen o lepih damah. »Znana madžarska igralka je, po imenu Ilona Budaieva,« je pojasnil Tom, »ki pa zdaj, v *»su krize nima angažmana.* Umetnica Je s večjo družbo sedela v jedilnici velikega hotela, ne daleč od lorda Burlejra. »Čudovite zlate lase ima in sanjave oči,c je pripomnil lord. »Kakor vidim, te ta dama zanima.c »Po pravici povedano, mi zelo uga- ia, toda zdi se mi, da je preveč molkih v njeni milosti.c »Moliš set Gospodje, ki so okrog nje, se resda navdušujejo zanjo, toda med njimi jo le en edini, ki ga odlikuje a svojo ljubeinijo.« »Kateri je to?< »Presenečen boš: tisti gospod z bolestno blodim obrazom, ki tako težko premika svojo levico. Bil je baje slaven piseo gledaliških iger, ki Je pa pri neki avtomobilski nesreči ohromel uu levo stran telesa. Tudi gibčnost njegove fantazije Je nemara pri tem jtpela, kajti odtlej nič več ue piše. Po nasvetu zdravnikov mora veliko Potovati in ae zabavati. Zdaj pričakuje od Deauvilla izboljšanje svojega stanja.* >In ravno to razvalino si je umetnica (zbrala?* je vprašal lord presenečen. »Denar Je rea pogosto odločujoči činltelj v ljubezni.« »Kaj je ta pisatelj tako bogat?« »Najbrše.* Lord al je prtigal cigareto. »Co samo denar odpre pot do ničnega srca...!?* Nekaj času je molčal, potloj pa »mignil z rameni in na lepem vprašal, kakor kdo, ki ue mara naduljevuti načetega pogovora: »Ali imaš kakšen dober migljaj za jutrišnjo dirko?* »Apaša, v četrtem kolu. Najboljši konj iz Porryjevih hlevov.* »Hvala U!< II. Četrt ure poznele je lord Burley iz nekega kotičlta velike dvorane opazoval plešoče pare, med katerimi je zagledal tudi igralko. Mož z bledim obrazom je sedel blizu orkestra in se naslajal ob dirigentovih šalah. Ko je godba utihnila, je lord stopil k lepi umetnici, »e ji predstavil in jo prosil za nasleduji tango Med plesom jo je vprašal: »Ali bi mi zamerili, če bi vas v prvi minuti najinega poznanstva prosil, da bi mi dovolili razgovor med štirimi očmi?* Umetnira se je začudila, potlej je pa smehljaje se vprašala: »Ali je tako nujno?c »Odpustite mi, toda zmerom ste v družbi, zato sem moral izkoristiti to priložnost.« »Predobro vem, na kaj merite s tem razgovorom med štirimi očmi,* je dejala igralka vsa zardela. »Skoda caaa.« »To ni velika izpodbuda,« je dejal lord a trpkim smehljajem, »ali kljub temu vas prosim... Naposled, urica kramljanja...* »Po plesu bom zgoraj v kazinu.* »Hvala vami* III. V veliki kazinski Igralnici so sedeli Igralkini prijatelji in igrali. Tudi mož z bledim obrazom je poskušal svojo srečo z manjšimi zneski, medtem ko je Ilona sledila njegovi igri za njegovim hrbtom. Vstopil je lord, njuna pogleda sla so srečala. Igralka se je sklonila k bledemu možu. »V bralnico grem,« je dejalu tiho. Pisatelj ji je prikimal. Bralnica je bila, kakor običajno o polnoči, prazna. »Zal moram biti nekoliko predrzen,« je začet lord, »kajti deauvill&ki lepi dnevi hitro minevajo in kdor nima dovolj poguma, ne bo nesel s seboj domov nobenega lepega spomina.« »Zdaj mi hočete reči,« mu je Iloua Budaieva segla v besedo, »da sem poželenja vredna ženska nepremagljivega čara, da ste se na prvi pogled zaljubili vame in da naj tmm jaz tisti lepi spomin, ki ga hočete odnesti iz Deauvilla.* »Hvala vam, da ste vse to povedali namesto mene,« je dejal lord in »e priklonil. V očeh mu je zažarel žarek upanja. »Zdaj čakam samo še izpod-budne besede, vašega pristanka, ki me naj osreči.* »Oareči?« je vzkliknila igralka z bolestnim nasmehom. Skozi okno je pokazala na terasa kjer je ob veselih zvokih plalo življenje. »Poglejte, koliko lepih žensk je tam, kaj hočete ravno od mene, ki sem — vezana?« »Ali ljubite svojega prijatelja?« je vprašal Burley brez prehoda. »Da.< Lord je napravil nejeveren obraz, kakor da bi hotel vprašati, kaj neki utegne človek ljubiti na takšnem možu. Ilona Je uganila njegovo neizgovorjeno vprašanje in mišice na obrazu so ji bolestno trznile. »Zmerom ni bil pohabljen,« jo dejala, »In čeprav je tak postal, vidim v njem še zmerom prejšnjega, srčno-dobrega, duhovitega moža; odličnega pisatelja, ki živi v meni po svojih delih. Gledam ga v zrcalu njegovih del in ga ljubim.* »Mar so njegova dela v resnici tako lepa?« »Da!« »Morebiti znam pisali še lepšo!... Dvomite? Dokazal vam bom. S prvo izdajo enega svojih del vam lahko že takoj postrežem.., prosim, sodite sami!« Lord je potegnil iz žepa čekovno knjižico, iztrgal list iz nje, podpisat ček in ga izročil umetnici. Ilona je hotela ček ogorčena zavrniti, toda lord jo je smehljaie se prehitel. »Brezplačnega izvoda pisatelju navadno ne odklanjamo,« Je dejal. Potlej je segel po igralkini torbici, ležeči na mizi. »Dovolite, da jo odprem!« Ni odgovorila. Po njeni glavi to se podile misli, ki so bile močnejše kakor njena ogorčenost. Ček je zdrknil v torbico. Sledila je mučna tišina, ki jo je lord pretrgal: »Drugi natisk dela prejmete, brž ko oni mol odpotuje.« Umetnice »e je na lepem polotilo silno razburjenje, toda zatajila ga je. Po kratkem premisleku je hladno odgovorila: »Jutri zjutraj bo odpotoval.« »Hvala vami* je dejal lord presrečen. »In da boste videli, da zaupam vašim besedam, vam izročam drugi natisk svojega dela — že vnaprej.« Drugi ček je zdrknil v njeno tor-birn. Lord je opazoval fine poteze v umetničinem obrazu. Ostalo so ne-spremeujeuo mirne. »Kje in kdaj se lahko snideva?« je vprašal. »Stanujem v hotelu Normandie, v sobi 82. Vprašajte jutri opoldne pri vratarju po meni.« Buriey ji je za slovo poljubil rako in dejal: »Tretji natisk mojega dela bo izboljšan natisk.« IV. Proti poldnevu naslednjega dne je lord v hotelu Noruiandie velel vratarju: »Prosim, telefonirajte igralki Iionl Budaievi v sobo št. 82, da je lord Bur-ley tu.< »Umetnica je davi odpotovala, toda zn vaše lordstvo je pustila sporočilo.« Vratar se je priklotiil iu mu izročil pismo. Burley je potlačil svojo mučno presenečenje; vrnil se je v hotelsko dvorano, da bi pismo tam prebral. >... Sama sem kriva tiste avtomobilske nesreče,« je pisala umetnica. »On je šofiral. Jaz sem pa sedela zraven njega. Moja bližina ga je premotila, moj pogled ga je zmedel iu Zaljubljeni mož je zavozil v kamen ob cesti... Bilo je strašno. Od lakrat je hudo bolan in tudi ni nič več zmožen delati. Zdravniki so mu svetovali, naj dosti potuje in se zabava, toda danes sva oba, on, nekdanji slavljeni pesnik, in jaz, dobro plačana igralka, brez premoženja. To je vzrok, zakaj sem sprejela vaša čeka. Omogočila nama bo6ta, da odpotujeva dalje. Če mi ne bi bili drugega čeka dali že vnaprej, bi se bila z drugim vlakom peljala za svojim prijateljem. Zato mi, prosim, ne umerite, da nisem tega nesrečuega moža pustila odpotovati samega in vas nisem počakala. »Gotovo me boste imeli za pustolovko, toda to nikakor nisem! Poizvedela sem celo v hotelu za vaš londonski naslov, ker upam, da vas bom lahko lepega dne presenetila s povračilom celotne vsote »Vi ste hoteli ,deauvillski spomin' rešiti z menoj na trgovski podlagi in jaz sem zadevo na trgovski podlagi — prekinila. Izročili ste mi brezplačen izvod svojega .dela' s pripombo, da brezplačnih izvodov njvadno ne odklanjamo. Pogoj, na katerega ste navezali svoj drugi natisk je bil, da oni mož odpotuje. »Vaši želji se je ustreglo. »Da sem z njim še sama odpotovala,, se je zgodilo zato, ker nisem bila voljna izpolniti pogoj vaše tretje, izboljšane izdaje...* UGANKE?] KRIŽANKA 1 23456789 8 9 *«& m Pomen besed Vodoravno: 1. kemijski znak za stroncij; orodje. 2. srednjeveški plemič; glodavec. 3. žuželka; pregovor. 4. čudež. 5. veznik; prometno sredstvo; veznik. 6. država v zvezni državi Mehiki. 7. veznik; letovišče v Hrvatskem primorju. 8. mineral; domača žival. 9. mineral; grška črka. Navpično: 1. pomnež; kemijski znak za rutenij. 2. židovski duhovnik; prabik. 3. ogenj; mediteranska rastlina. 4. moško ime. 5. predlog; del cerkve; kitajska dolžinska mera. 6. gora v Julijskih alpah. 7. svetopisemska oseba; zabava. 8. športna disciplina; vas na Gorenjskem. 9. površinska mera; obed. ČAROBNI LIK 3 8 Pomen besed, navpično in vodoravno: 1. sodarski izdelek, 2. triglavska planota, 3. vas v srezu Maribor, levi breg, 4. delo, 5. srbsko moško ime. IZPOLNJEVALKA — um — ura — mil — omar — as — ra — era — mati — elka — lep — od — han — ema — sir — lak — rod — ter — rog — lok. Vsaki besedi dodaj črko, da dobiš nove besede. Vstavljene črke dajo znan japonski pregovor. POVRŠNA V LJUBEZEN ZLOGOVNICA t. 2. 3. Pomen besed, vodoravno in navpično: 1. knjigovodstvo, 2. urad, 3. angleški dominion. ENAČBA (a—b) + (c—d) + (e—f) ■*= x a = tekmec b = oblika vode c ■* dolžinska mera d =* veznik e ■= grško božanstvo f — proga x = menica POSETNICA O. Cerk Kaj je ta oseba? Rešitve ugank iz prejšnje številke Rellte* krlianke Vodoravno po vrati: 1. pl, zaveso — 2. Um. mizar — 8. orop, nad — 4. iolo-hov, m — 6. el, *rt, po — t. c, netopir — 7. pat, kura — 8. peter, ilč — 9. Otokar, ta. Relltev ilogovnke 1. Manila, 2. Milava, a Lavater, Railtev opak Slovani, bodočnost Je nala, bodočnost Je •tovanskal Railtev rebuia Dvakrat premisli, enkrat atorll Railtev slogovnega Uka 1. Zelenika 2 polemika, 8. dominion, 4. perjanica, Zelenica. Railtev iarabnega lika 1. Kopitar, a. pater, 8. vitamin, 4. temen, g. Darinka Če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«! Vsi, ki ljubijo, zatrjujejo, da je njihova ljubezen globoka, edinstvena, večna. Dve tretjini vseh, ki so ljubili, pa se je njihova ljubezen razbila, trdijo, da je bila njihova ljubezen neumna, zanesenjaška in nesmiselna. Samo tretjina ali pa še manj razočaranih zaljubljencev molči, hoteč si ohraniti vsaj še spomin na dragocene trenutke preživljene ljubezni. Ljubezen in razsodnost navadno ne hodita z roko v roki. Kako tudi bi, ko je ljubezen pogosto tako drugačna od praktičnega življenja; kakor muha enodnevnica je, obsojena na smrt, še preden prav zaživi. Najhitreje je pa obsojena na smrt površna ljubezen. Vsak ljubi tako, kakor more, kakor mu dado njegov temperament in njegova vzgoja, pa tudi njegova samovzgoja. Prav pri ljubezni, ki je najtesnejše sožitje dveh ljudi, je prepogosto potrebno obvladanje samega sebe, da se vsi ogli izbrusijo. Najnevarnejša sovražnica ljubezni je površnost, še večja sovražnica kakor ljubosumnost. Kje se kaže površnost v ljubezni? Naj vam namesto odgovora navedem nekaj primerov. ,Ona' je lepa, mlada hči premožnega meščana, ,on' akademik pred diplomo, zrastel v težkih, tesnih razmerah. Ce bi bila njena ljubezen razumevajoča in globoka, če ne bi bila ljubezen, ki se oklepa samo zunanjosti, bi se ona pri svojih oblekah in pri svojih zahtevah nekoliko omejevala. Kako čudno učinkuje, če je ona od nog do peta elegantna, oblečena po najnovejši modi, on pa ob njej v ponošeni ; obleki — ker druge nima. Če občutijo \to razliko tuji ljudje, jo sam gotovo še bolj občuti. In čeprav ima dekle ; rad, čeprav mu je všeč, se ji na tihem '.že vnaprej odpove, boječ se, da ne ',bo mogel s svojim zaslužkom ugoditi '.vsem njenim zahtevam. In ta tiha od-'. poved, še preden jo glasno izreče, je '.že konec ljubezni. Njena površnost jo ' je ubila. Ali pa: on in ona se srečno po- I točita. Pred poroko ni bilo nobenega, • niti najmanjšega nesoglasja, kje tudi ' saj sta se poznala komaj nekaj mese-| cev/ Starši so svetovali, naj še počakata, naj se bolje spoznata, toda njihove besede so bile bob ob steno. Kmalu po poroki so se na njunem nebu pokazali prvi oblački. Mlada ženica je imela namreč silno veselje do vzgajanja. Najbrže ima vsaka ženska to strast že v krvi; toda razlika med pametnimi in nespametnimi je v tem, da nekatere to strast goje, druge jo pa v sebi zatirajo, vedoč, da jim ne more koristiti, kvečjemu škoditi. Naša znanka je bila žal med prvimi. Pričelo se je pri moževih jazvadi-cah', kakor je krstila mlada žena dolgoletne in udomačene navade svojega druga. Najprej mladi gospe ni bil všeč nered na moževi pisalni mizi. Doma, pri materi je bila vajena pikolovskega reda v sobah in zdaj je bil njen pojem o lepoti združen s predstavo o redu. Sirota ni razumela, da je pojem njenega moža o delu še iz študentovskih let zvezan s sliko o neredu. Hotela je, da bi njen mož de lal samo podnevi, da bi mu svetloba sijala z leve strani — tako so se učili v šoli — da bi bil v delovni sobi zrak čist in svež. On je bil pa vajen delati zvečer, v sobi, zakajeni od ci garetnega dima; vseeno mu je bilo, s katere strani je padala svetloba, ker je namizno svetilko premikal sem in tja glede na delo in na nered na mizi. Ona je imela prav s higienskega stališča, pozabila je pa na človeško stališče ... In ta pisalna miza je poslala prvi kamen spotike. Potlej je ta kamenček spotike sprožil cel plaz, ki se je ustavil šele na sodišču, ker sta se mlada zakonca po komaj enoletnem zakonu ločila. Njena ljubezen je bila vse prepovršna, da bi se mogla poglobiti v probleme, ki so važnejši od .higiene' in ,reda‘. Ljubezen je pa lahko poleg površnosti tudi krivična, posebno v prvem, zanesenjaškem poletu. Mlada dijaki n/a se je zaljubila v svojega ptoie-sorja, zrelega moža, očeta dveh otrok. Dekle je bilo lepo in ptoiesor ji ni bil nenaklonjen. Ko je naredila maturo, sta se jela sestajati. Oba sta mislila, da je to, kar je vzklilo med njima, ljubezen, toda ali je mogoče tako imenovati to čustvo? Zanjo je bila ta .ljubezen' prvi doživljaj zunaj šole in doma, zvezan z nekakšno romantiko in mikavno zaradi prepo vedanega sadu. Hotela je biti junakinja. Zanj je bila vrnitev v mladost, čeprav samo dozdevna, zadoščenje njegovemu moškemu samoljubju, dvig iz vsakdanjosti za vsako ceno. Enega tistih dni, ko sta se sestajala kljub prepovedi njenih staršev v neki kavarni, sem slučajno o vsem tem govorila z njo. Imenovala je svoj do življaj ljubezen in je bila prepričana, da ima do te ljubezni vso pravico: »I.oči naj se, ,ona' ga je že tako dolgo imela,« mi je dejala in prav tako je v svoji naivnosti tudi mislila. Kako površno in krivično je misli lal In kako naivnoI Morda je mogoče z zrelimi leti pričeti novo življenje, toda ne tako polovičarsko, da se staro vleče za teboj. Krivično je ženi, ki je s svojim možem ramo ob rami preživela težke in lepe ure, vzeti moža! Krivično je otrokom vzeti očeta, tako imenovani Jjubezni’ na ljubo. Ljubezen teh dveh ljudi ni bila samo površna, temveč tudi krivična; kakšno poroštvo naj bo takšna ljubezen za pravo srečo? Ce ljubite in če nočete biti razočarana, ne bodite površni; površnost je smrt še tako vroče ljubezni. Saška Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik za skromnejše razmere Četrtek: Gobova rižota, solata. Zvečer: Mlečen riž. Petek; Kislo zelje, zabeljen fižol, jabolčni zavitek. Zvečer: Triet. Sobota: Golaževa juha, kruhovi cmoki. Zvečer: Jetra v omaki. Nedelja: Goveja juha, telečja pečenka, pražen krompir, solata. Zvečer: Pečenice, krompirjeva solata. Ponedeljek: Pasta fižol. Zvečer: Pljučka s krompirjem. Torek: Goveja juha, sladka repa, krompir v kosih. Zvečer: Koruzni žganci, mleko. Sreda: Prežganka, kisla repa, krompirjev pire. Zvečer: Zelnate krpice, solata. Jedilnik za premožnejše Četrtek; Krompirjeva juha, sirovi štruklji. Zvečer: Koštrunove zarebrnice s sirom.' Petek: Fižolova juha s širokimi rezanci, češpljevi cmoki, kompot. Zvečer: Gobe z jajci.* Sobota: Goveja juha z zdrobovimi žličniki, sladka repa, krompirjev pire, kuhan kostanj. Zvečer: Pečen goveji jezik*, špageti, solata, kompot. Nedelja: Goveja juha z rižem, nadevane telečje prsi, krompirjevi cmoki, mešana solata, kompot. Zvečer: Ocvrte safalade, čaj, burginjonski biskvit« Ponedeljek; Golaževa juha z vodnimi cmočki, sirove palačinke. Zvečer: Jetra v omaki. Torek; Goveja juha z rezanci, telečji zrezki, mešana solata, kompot. Zvečer: Makaroni z mesom, solata. Sreda: Telečja obara, žlikrofi, zel-nata solata. Zvečer: Možgani z jajci, kostanj. Pojasnila: i Koštrunove zarebrnice s sirom: Vsako zarebrnico posebej zdrgnite s strokom česna, posolite in popoprajte. Potem pripravite omako iz 5 dek presnega masla, žlice moke, skodelice OKVIRJENJE SLIK velika izbira, nizke cene IVAN GAMBERGER LJUBLJANA, Kolodvorska 18 mleka in 5 dek nastrganega slanega sira, soli in popra. Vsako zarebrnico posebej pomočite najprej v omako in potem v drobtine. V njih jih pustite nekaj časa. Medtem stepite dva jajca in nastrgajte 5 dek slanega sira med drobtine. Zarebrnice pomočite v jajca in potem v drobtine s sirom; ocvri te jih na vrelem olju, da lepo zaru-mene. Ocvrte zarebrnice potresite z zelenim petršiljem. » Gobe z jajci: 20 dek gob prepražite na 5 dekah presnega masla z malo drobno sesekljanega zelenega petršilja, s^ in popra. Gobam dodajte za osebo po 2 jajca, ki jih v lončku dobro stepete. Paziti morate na to, da se jajca med praženjem ne posuše.» To jed pripravimo lahko tudi pozimi s posušenimi ali pa vloženimi gobami. » Pečen goveji jezik; Vzemite goveji jezik, slanino, 30 gramov presnega masla, skodelico juhe, glavico česna, soli, popra in limono. Jezik prevrite v slani vodi. Odstranite mu gornjo kožico, našpikajte ga s slanino in ga de-nite v posodo s presnim maslom, da lepo zarumeni. Potem dodajte juho, drobno sesekljan česen, sol in poper. Pustite, da se tri ure počasi peče. Četrt ure preden ga denete na mizo, iztisnite na jezik limono in ga pustite, da nekoliko postoji. « Burginjonskl biskvit: Vzemite 3 jajca, 15 dek sladkorne moke, 15 dek moke, prav toliko lešnikov ali mandljev in malo stolčene vanilije. Najprej umešajte sladkor z jajci, potem pridenite počasi presejane moke, dobro sesekljane lešnike ali mandlje in vanilje. Testo denite na pekačo, ki ste jo dobro namazali s presnim maslom. Testo se bo na pekači samo zravnalo. Pecite ga v enakomerno vroči pečici 35 minut. Ko je pečeno, ga zrežite na kocke ali pa na rezine. Tako pripravljen biskvit lahko hranite precej dolgo v dobro zaprti pločevinasti Škatli. Specijelno barvanje las po konkurenčnih cenah Vam nudi FRIZERSKI SALON ). Godina LJUBLJANA, SV. PETRA C. 8 Izredno aparten jesenski kostim iz volnenega blaga v velikem kockastem vzorcu. Krilo je zvončasto urezano in sešito tako, da tvorijo kocke črte, ki se spredaj strnejo v konice. Jopica je u. spoznanje krajša kakor pri klasičnih kostimih in zapeta s štirimi gumbi. Originalen in zelo mladosten je klobuček s čopom. Takšen kostim je primeren samo za visoke in vitke ženske. V UuUih^i »Moj mož je sijajen človek,« hvali gospa Močnikova svojega moža; »komaj pride iz službe, že mi pomaga v kuhinji. Včasih ml pomaga pomivati posodo, potem očisti vse čevlje in celo kuhinjo mi osnaži.« Gospa Božičeva samo skomizgne z rameni in pove: »Moj mož se pa niti ne dotakne dela, ko pride iz službe. Tega mu pa nikakor ne zamerim. Po mojem mnenju mož ni hišna pomočnica. Ko opravi službo, mora imeti svoj mir in po-,strežbo.« Zdaj vas pa vprašam: katera izmed teh dveh žena ima prav? Moramo priznati, da je sodba gospe Božičeve mnogo bolj zdrava kakor sodba njene prijateljice. Mož ni hišna pomočnica. V službi ima navadno dovolj posla in skrbi in Je vesel, da najde doma prijeten in miren dom, ne da bi moral najprej še pomagati pri kuhi in čiščenju. Menda je na svetu malo mož, ki M zahtevali, da jim njihove žene poleg vsega gospodinjstva še prepisujejo na stroj in pomagajo v službi. Dosti je pa na svetu gospodinj, ki pričakujejo, da jim bo njihov mož pomagal gospodinjiti. Nikakor nimamo namena, da bi posnemali ameriški ideal moškega. Ta mora biti namreč v svoji službi spreten, da prinese svoji ženi dovolj denarja; poleg tega mora biti pa tudi doma pokoren mož, ki zna umivati okna in varovati otroke, kadar gre njegova žena na izprehod. Naš ideal moškega je drugačen. Zakon mora biti zveza dveh razumevajočih se prijateljev. Možu, ki mu ni veselje do domačih poslov že prirojeno, naj žena teh nikar ne vsiljuje, ker si bo tako samo nakopala večne prepire. Ne mislimo, da mož sploh ne bi smel pomagati ženi. Narobe, če to stori iz veselja, je vse hvale vredno. Posebno če je žena bolna, mora mož pokazati razumevanje in ji prav tako kakor svoji koleginji v pisarni pomagati iz stiske. Zena, ki lenari na postelji, med tem ko njen mož gospodinji po kuhinji, je kaj malo vredna; prav tako je mož, ki se vede kakor kakšen paša in vidi v svoji ženi samo sužnjo gospodinjstva, neumen tiran.. V zakonu morata oba zakonca izvrševati svoje dolžnosti« poleg tega pa rade volje pomagati drug drugemu v stiski. Kjer je obojestransko razumevanje in sloga, je to prav lahko. V takšnih zakonih problem »Ali sme mož pomagati v g°" si>odinjstvu?« ni več problem. ELITNA KONFEKCIJA v - . A _ \f) l AA X %. /V- — m MAR/BOR PRINAŠA VEDNO NAJNOVEJŠE . ' j M* t mtiftUjtf Mmi,, fmijiU t ti t % 44ft|i4i ^ ff*jf tnjti iiUu\U\\ i**wmi ttHHfifli untstit,, ..l.t.ll.H, : In* h,(, Chlorodont | z o b n a pasta Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — pllse fino In hitro izvrSi JflaUU&HUUeš LJUBLJANA. Franliškanska ulica nasproti Uniona Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del Zdravje Je naše največje bogastvo. Z bolnimi zobmi noben j Človek ni zdrav. Nega lepote v starem Rimu V starem Rimu je bilo negovanje lepote, posebno pa še frizerska umetnost na višku. Bogate Rimljanke so imele na svojem domu posebne frizerke, ki so se po več mesecev učile te umetnosti, samo da so potem po mili volji lahko prirejale svojim gospodaricam vse mogoče pričeske. Rimska cesarica je bila poleg svojega visokega dostojanstva prva dikta-torica mode. Frizure in druge modne muhe so se silno hitro menjale, tako da so jih dame komaj dohitevale. Zato so si nekatere izmed njih pustile celo marmornate kipe v svojih stanovanjih tako pripraviti, da so jim lahko menjale pričeske. Ko je prišla nova moda, so staro pričesko snele in nadomestile z novo, ki jim jo je napravil njihov frizer. Takšnih pričesk se nam je nekaj še celo ohranilo. V starem Rimu so posebno čislali zlatorumene in rdečkaste lase. Moda teh se je uveljavila, ko so prišli v Rim prvi germanski ujetniki in ujetnice. Takrat so si začele rimske bogate dame svoje vranječrne lase z vsemi mogočimi sredstvi beliti. Takšno beljenje las je bilo seveda precej težavno in je trajalo po več ur. Navadno so lase umili z nekim posebnim lugom, potem so jih namazali z nekim milom ali kremo, ki je lase razjedala, nato so jih sušili na močnem soncu in lasje so postali svetli. Ce pa lasje po tem postopku niso osvetleli, so dame kupile lasulje iz svetlih germanskih las. Vsako jutro se je zbralo okrog bogatih Rimljank nešteto suženj. Te so svojo gospodarico nalepotičile z vsemi mogočimi sredstvi. Kreme, šminke, čopiči, pudri in vsi mogoči in nemogoči lepotni pripomočki so bili v tistih časih prav tako potrebni kakor dane 3. Tudi večerno lepotičenje so Rimljanke že poznale. Ko so legle v posteljo, so si namazale obraz s testom, namočenim v osličjem mleku. Po takšnih maskah je ostal baje obraz mladostno svež in rožnat. Sploh je veljalo osličje mleko za najboljši lepotni pripomoček rimskih žensk. Znano Je, da se je Neronova žena Popeja vsak dan kopala v mleku, če je šla na popotovanje, tedaj ji Je morala slediti cela čreda oslic, samo da Ji tega dragocenega lepotnega pripomočka nikdar ni zmanjkalo. Zjutraj so Rimljanke takšno mlečno masko zbrisale z obraza in se umile v mleku. Baje je bila potem polt mladostno sveža in brez madežev. Rimljanke so si tudi skrbno negovale obrvi in trepalnice, prav tako so si rahlo nardečlle lica in loščile nohte. Najbolj so si Rimljanke negovale lase. Skrbno so jih umivale v nadi-Savljenem olju in si jih kodrale, potem so jih pa spele z zlatimi sponkami. JESEN JE TU Jesenski dnevi so postali že kratki, sonce ni nič več tako toplo in dež nas vse pogosteje obiskuje. Zato ni prav nič čudnega, če nas zanima, kaj bomo letošnjo jesen nosile. Najodličnejši predstavnik jesenske mode je pač jesenski plašč. V zadovoljstvo mnogih, skorajda vseh, se sama linija jesenskega plašča ni skoraj nič spremenila. Kroj in oblika sta ostala ista; samo modni dodatki so se nekoliko spremenili, kakor da bi tudi moda upoštevala današnje čase, v katerih živimo. Oblika jesenske mode Je podobna poletni, samo da Je mirnejša in stvar-nejša. Najbolj sta pa poudarjeni eleganca in praktičnost. Barve so temne. Oblika ram ostane ravna in široka, pleča padajo prosto v zvončasti obliki ali pa imajo po eno ali dve gubi. Ovratnik Je širši in višji. Pas ostane le zmerom poudarjen. K plaščem, ki ■e tesno prilegajo, nosimo široke rokave. Tudi Jeseni bomo no6ile plašče a kapuco. Kapuca je zelo praktična in lepa. Takšen plašč, ki ima kapuco, zapenjamo z zadrgo in ga pošljemo a Krokimi šivi. Čez tople volnene obleke, kakršno vidite na mali levi sliki, nosimo lahko v pozno Jesen Jesenski plašč v prijetnem barvastem vzorcu. Obleka je Iz rvetloeivega volnenega Jerseya, plašč Je pa is tenke čiste volne. 22. Dh4Xh6M g7Xh6 23. g5Xh6šah Kg8—f8 24. Tgl—g8šah! Kf8Xg8 25. h6—h7 šah in h7—h8 D mat. — »■ — Rešitev problema it. 79 1. Tg4—h4 Lhl—g2 2. Tg5—15 šah Kf3—g3 3. Lgl—f2 mat . e5—e4 2. Th4—h3 šah Kf 3—14 3. Lgl—e3 mat. Rešitev problema št. 80 1. Lg3—e5 I6Xe5 2. Dg4—b4 e5—e4 3. Db4—c5 mat 1..................... Kd5Xe5 2. Kb6—c5 16—15 3. Dg4—d4 mati PLETEN damski žaket SAH na dno testa, kadar ga boste pekle, I: če jih boste najprej dobro oprale, po-;; sušile in potresle z moko. Bledi rumenjaki bodo takoj potem- . neli, če jih potresemo z nekoj zmi: I soli in jih pokrite pustimo stati deset:: Makaronov, rezancev, špagetov in vsega drugega testa za na Juho ne smemo nikdar dati v vodo, preden ne zavre. Na ta način bodo zmerom ohranili svojo lepo in okusno obliko. Mast od pečenja se lahko kuha tu-'! di v vodi. Pri tem jo Pa lahko upo- \ rabimo prav tako kakor pravo mast,;; ker voda potegne iz masti vsak ne-;; prijeten duh in okus. Za praktičen žaket, da ga lahko nosite samostojno h krilu in dobite tako prikupen komplet ali pa pozimi pod plaščem, potrebujete precej debelo volno. Količina je kajpak odvisna od debeline. Za pletenje po naših navodilih je je treba približno 5 pramenov. Lahko pa seveda pletete po istem vzorcu s tanjšo volno in tanjšimi pletilkami, a morate mere temu primemo spremeniti. Kroj velja za prsno širino 90 cm in za dolžino jopice 38 cm. Za pletenje potrebujete dve pletilki velikosti 0 in kvačko velikosti 10; 4 gumbe in dva kosa trdega platna za ramena. Vzorec je kaj preprost; na obeh straneh, to se pravi narobe in na lice, pleti same desne. Vzorec je posebno lep, če je volna debela. Za prednji del nasnuj 22 petelj. Pleti dve vrsti. Napravi gumbnico, in sicer takole: podpleti tri petlje, dve snemi in pleti do konca. V naslednji vrsti nad spuščenima dvema petljama znova nasnuj dve novi petlji. Srednji rob ostane raven prav do vratu. Vse, kar dodajaš, dodajaj na drugi strani prednjega dela. Drugo gumbnico napravi kakšne 3 do 4 cm oddaljeno od prve. Hkrati pa, ko je del visok 5 cm, dodaj eno petljo ob stranskem robu in to ponavljaj na vsake štiri vrste, dokler nimaš na pletilki 28 petelj. Zdaj pleti naravnost, ne da bi dalje dodajala, dokler prednji del ni visok 22 cm. Zdaj oblikuj rokavno odprtino. Snemi v začetku vrste in v začetku sledečih vrst 3 petlje enkrat in po eno petljo štirikrat. Potlej pleti dalje, ne da bi dodajala, dokler prednji del ni približno 36 cm visok, seveda merjeno ob srednjem ravnem robu. Oblikuj vratni izrez. Snemi v začetku naslednje in sledečih vrst 6 petelj enkrat in eno petljo enkrat. Vratni izrez je s tem končan; snemi v dveh zaporednih vrstah po 7 petelj ob rokavnem robu. Levi prednji del je prav takšen, samo pletenje je obratno. Za hrbet nasnuj 44 petelj. Pleti 5 cm visoko. V naslednji vrsti dodaj po eno petljo na vsakem koncu; to ponavljaj v vsaki 6. vrsti, dokler ni na pletilki 52 petelj. Pleti dalje, ne da bi še kaj dodajala, dokler ni hrbet tako visok, kakor prednji del do začetka rokavne odprtine. Oblikuj rokavno odprtino. Snemi po 3 petlje v začetku naslednjih dveh vrst, po eno petljo pa v vsaki vrsti, dokler jih na pletilki ne ostane samo 40. Pleti dalje, ne da bi še kaj snemala, dokler ro- Prva pomoč zastrupljencem Od prve pomoči največkrat zavisi, ali zastrupljenca lahko rešimo ali ne. Ce se zastrupimo s starim pokvarjenim mesom, se pokažejo tile znaki; bljuvanje, driska ali zaprtje, bolnik občuti telesno slabost in vrtoglavico in večkrat tudi zelo hude bolečine v želodcu. Bolniku pomagamo tako: takoj mu moramo dati ricinovo olje, da se želodec čim preje izčisti, če je potrebno, mu damo tudi kakšno sredstvo za bljuvanje. Zastrupljenje s strupenimi plini se minut. Problem št. 81 Sestavil Oskar Blumenthal (1901) (B 287 Mat v 3 potezah di, v kateri ga kuhamo, nekoliko kisa ali pa limonovega soka. Rozine vam ne bodo nikdar padle svojo lepo belo barvo, če dodamo vo- Kavni odprtini nista tako visoki kakor pri prednjih dveh delih. Za ramena snemaj po 7 petelj na vsakem koncu v naslednjih 4 vrstah, ostale pa snemi hkrati. Za rokava nasnuj 24 petelj in pleti 5 cm visoko. Dodaj po eno petljo na vsakem koncu naslednje vrste in isto ponavljaj v vsaki 7. vrsti dokler nimaš na pletilki 46 petelj. Pleti, ne da bi še kaj dodajala, dokler rokav ni dolg 45 cm ali pa toliko, kolikor imaš dolgo roko do pazduhe. Zdaj je treba oblikovati glavo rokava. Snemi 3 petlje v začetku vsake naslednjih dveh vrst, potlej pa po eno petljo v vsaki vrsti, dokler jih na pletilki ne ostane 32. Pleti dalje, ne da bi še kaj snemala, dokler glava rokava ni visoka približno 12 cm. V naslednji vrsti podpletaj po 2 petlji skupaj. Pleti naslednjo vrsto. Ponavljaj zadnji dve vrsti, dokler ti ne ostanejo na pletilki še 4 petlje, ki jih snemi hkrati. Sešij robove rokavov, ramena in stranske robove jopice in vstavi rokava. Obkvačkaj žaket z eno vrsto. Narahlo ga stisni med dve vlažni krpi in obteži. Pri tem pazi, da boš oblikovala reverje, kakor jih vidiš na sliki. Ramena podloži s trdim trakom. Nakvačkaj dve precej debeli verižici, dolgi po 5 cm, in prišij gumbe na konce teh verižic. Prva konca verižic lahko prišiješ, druga dva pa zapenjaj. Zaket je izredno praktično in prikupno oblačilo, če imate lepo krilo in svežo belo bluzo, boste v takšnem kompletu prav elegantni. Problem št. 82 Sestavil Herman Keidanski (1892) Mat v 4 potezah Nekaj o šahovski slepoti Mojster A. L. Sander« je igral nekoč z nekim amaterjem. Imel je prav lahko delo, ker je bil njegov nasprotnik udarjen s šahovsko slepoto. Le poglejte! Italijanska partija; 1. e4 e5, 2. Sf3 Sc6, 3. Lc4 Lc5, 4. Sc3 Sd4, 5. SXe5 Df6, 6. SXf7 SXc2šah, 7. DXc2 DXf2 šah, 8. Kdl d5, 9. LXd5? (Le2) Lg4 šah, 10. Se2 LXe2 mat. pokaže z vrtoglavico, krči v želodcu, zbadanjem v glavi, občutkom strahu in omedlevico. Pri takšnem zastrupljenju moramo odpreti vsa okna, bolnika pa spraviti v posteljo. Pomagati mu moramo z umetnim dihanjem. Ko je bolnik že toliko pri moči, da lahko požira, mu vlijemo v usta vrelo in zelo močno črno kavo. Pri zastrupljenju z gobami so znaki tile: želodčni in črevesni katar, bljuvanje in driska, slabost vsega telesa, razdraženost in mišični krči. Zdravi se takole: čim hitreje odstraniti gobe iz želodca z bljuvanjem. ; Kdor meni, da se kaj takega lanko ; zgodi le amaterju, Je v zmoti. Tudi ; mojstri včasih ne vidijo ničesar. A4a ; londonskem mojstrskem turnirju leta ;1851. je mojster Ldwenthal enostav-;no prezrl, da ga bo mojster Harrwitz imatiral: 1. e4 e5, 2. Sf3 f5, 3. SXe5 |Sf6, 4. Sc3 fXe, 5. Lc4 d5, 6. Sxd5 SXd5, 7. Dh5 šah g6, 8. SXg6 Sf6 9. De5 šah Le7, 10. SXh8 Sc6, 11. LXf7 Da pa bljuvanje ni preveč močno, je najbolje, če damo zastrupljencu ledene pilule. Bolnika prevzame velika slabost, zato mu moramo, pa čeprav s silo, vliti v usta kozarček ali dva dobrega konjaka in skodelico toplega ruskega ča.1*. Povsem razumljivo je, da mor?, ta-t koj po prvi pomoči priti zdravnik, ki: bolnika pregleda in mu predpiše potrebna zdravila. ; Iz knjige modrosti Včasih tisoči besed ne morejo popraviti zla, ki ga je storila ena sama nepremišljena beseda. i »Daj nam danes naš vsakdanji; kruh« — in pameti v odločilnem tre-; nutku. • Skoda nas nauči misliti, borba srčnosti, a trpljenje modrosti. Proti nevolji je edino upravičeno! čustvo usmiljenje. : Kadar si neutešen, takrat poglej • okrog sebe in poišči koga, ki bi ga! potešil. Tam, kjer nam manjka osebne simpatije, jo zamenjajmo 8 človekoljubjem. Kf8, 12. Dg5 Sg4v, 13. Dg8mat. Tudi med šahlsti se dobe samomorilci. Mojster I. Berger je kar naglo z njim pomedel. Lovski gambit: 1. e4 e5, 2. f4 eXf, 3. Lc4 g5, 4. h4 Le7? 5. Dh5 d5, 6. LXd5 Kd7, 7. DXf7 Kd6?, 8. d4 c5?, 9. hXg5 LXg5?, 10. e5 mat. Duhovita kombinacija Iz partije Spielmann—L’Hermet (Magdeburg 1927.) Riž bo v vsakem primeru ohranil Porabili nasveti |1 29. nadaljevanj« Odšla sta in se molče sprehajala po Kar najtlšjih ulicah. Bila sta zaposlena vsak s svojimi misliftii. Egon je Olvido spremil domov. Pred hišo sta za trenutek postala. Globoko je vzdihnil: »Danes je preteklost prehudo posegla v moje življenje; marsikaj mi moraš odpustiti, Olvida.« Krčevito mu je stisnila roko, »Jaz sem samo senca, nič v primeri z njo. Težko mora biti pozabiti dekle, kakršna je ona.« Trpko se je nasmehnil. »Sram me je, da tega ne morem. Ni vredna, da tako neizbrisno vztraja v mojem spominu. Zal mi je, toda kar bi ti mogel podariti ljubezni. bi bila samo miloščina.« Olvida je stisnila ustnice, od razburjenja ni mogla spregovoriti. Toda potlej je ihtljaj razprl njene ustnice. Egonu se je v srce zasmilila. Nagnil se je k njej in poljubil njena majhna usta, ki so na lepem vroče zagorela. Dve vitki roki sta se oklenili njegovega vratu in zašepetala je na njegovo uho: »Ljubim te!« V naslednji sekundi je zbežala po stopnicah majhne hiše navzgor in izginila. Trenutek je Se postal, potlej pa tudi sam odšel. Brez misli, mehansko. Čedalje redkejše so postajale svetilke. Toda pičla razsvetljava in tišina sta mu dobro deli. In potlej so ostajale hiše vse bolj daleč za njim, znašel se je v popolni temi. Daleč za njim so se lesketale mestne luči. Egona je spreletelo in razgledal se Je okrog sebe. Za njim je kakor črna, prežeča pošast ležala velika gora in pinije so se stiskale v njenem vznožju. Ali ni prihajalo vabeče šumenje in šelestenje od dreves sem? In ali ne blodi v temi koščata, utrujena moška postava, ki se je zazdela zdaj nekoliko svetlejša, ker so se mu oči privadile temi? že se je obraz neznanca izluščil iz teme in lahko ga je spoznal. Bil je mož z vrvjo. Egona Sterna je spreletelo v dno srca! Bog nebeški! Pošast ga še zmerom zasleduje. I Toda to je bila pravična kazen za i njegov greh. Ker ubogega človeka | ni zbudil in mu pomagal. Kajti prav zanesljivo si je vzel življenje, tisti mož z vrvjo. Z velikim naporom je odtrgal svoje noge od tal in se pognal v beg kakor v vročici. Oddahnil se je, ko je pred seboj zagledal prvo svetilko in si je upal prvikrat ozreti se nazaj. Mož z vrvjo je bil izginil. Egon se je zdaj s strahom izogibal temačnih ulic, hitel je proti domu kakor živčen, bolan človek. Ko je stal doma, v svoji svetli sobici, si je bil na Jasnem o tem, da mora obračunati s fiksno idejo, da ga mož z vrvjo zmerom zasleduje. Potlej je občutil žgoče hrenene-nje po Sabinini sliki, po sliki na naslovni strani ilustracije. Toda list je bil zmečkal in pustil na stolu v restavraciji, kjer sta sedela z Olvido. Dekle se bo morala pač sprijazniti s tem, da še z vsemi vezmi svojega srca visi na Babini. Pomislil je na kino. Jutri bodo spet vrteli isti program. Torej bo Sabino lahko še enkrat videl. Ni se mogel iznebiti misli na svojo sladko svetlolasko. In čeprav je zaničljivo govoril o kraljici mode, čeprav je z omalovaževanjem govoril o njej Olvidi, njegovo srce, njegovo noro srce ni vprašalo, če se je oborožil z zaničevanjem ali ne; njegovo noro srce je še dalje bilo za Sabino. XXVI. Peter Werden je v ponedeljek popoldne nekoliko pobit korakal po svoji pisarni sem in tja. Vesel je bil, da bo Sabina postala njegova žena, celo zelo vesel. Ce jo ljubi, si očitno še zdaj ni bil na Jasnem; toda vse v njem je poželelo mlado svetlolaso lepotico! Tudi mali Lotici je bil že povedal, da bo postala gospodična Tan-nova njena mama. In otrokov vrisk ob tej veseli novici mu je še zdaj zvenel v ušesih. Kljub temu Je bil slabe volje, ker ga Je čakalo Še slovo od nekega dekleta, ki najbrže ne bo tako lahko. Peter Werden se je bal slovesa od Lone Ferchertove. Bal se ga je pa zato, ker je poznal njen strastni značaj. Kljub temu si ni hotel beliti glave. Srečen je bil, da bo ljubljena Sabina postala njegova žena. Bil je lep dan. Ker je imel popoldne nekaj ur prostega časa, se je odločil, da se bo s svojim avtomobilom odpeljal na sprehod in med potjo premislil, kako bi najbolje uredil zadevo z Lono. Bil je eden tistih jesenskih jasnih dni, ko je berlinska okolica polna elegantnih avtomobilov in elegantno oblečenih ljudi. Grof Werden je premišljeval, kako lepo bi bilo, če bi se lahko pokazal s Sabino kot svojo ženo. Koliko nevoščljivih pogledov bi prestregel! Elizabetina lepota in želja njegove hčerke sta ga pripravili do tega, da jo Je prosil za roko, LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA NAPISALA AN NY PANHUYSOVA PREVEDLA K. N. ggi gfggS Pjssp 1 Na RAZPOTJ naposled se je pa še izkazalo, da bo, ne da bi poprej računal s tem, dobil bogato nevesto. Kajti njen oče je bil odločen mož in zdelo se je, da je na pravi poti k bogastvu. Najpozneje čez četrt leta se je hotel z njo poročiti. Na lepem je neznansko zahrepenel po prijetnem toplem domu z ljubeznivo mlado ženico. Doslej je bil njegov dom zmerom nekoliko pust in prazen. Mala Lotica je morala dosti ur na dan sama preživeti, ob ve-čerm je bila pa utrujena in morala zgodaj v posteljo. Njegov dom je pogrešal gr po-dinjo, ki bi imela dobroto v očeh in ljube, revajoče, skrbeče roke. Takšne misli so mu rojile po glavi, ko je njegov avto drvel po gladki, ravni tlakovani cesti. Bil je preveč zaposlen s svojimi mislimi, da bi mogel paziti na okolico. Ne-brižno Je zrl predse in premišljeval. Avto je z bliskovito hitrostjo drvel po gladki cesti. Na lepem je grof zagledal pred seboj opotekajočo se žensko postavo. Hotel se ji je izogniti. V tistem trenutku se je pa ženska vrgla pred kolesa njegovega avtomobila, očitno v samomorilnem namenu. Grof se je strahovito prestrašil. Na to še zdaleč ni bil pripravljen. V trenutku ga je dogodek vrgel iz njegovega premišljevanja. Z največjim naporom je okrenll krmilo proti levi, da ženske ne bi povozil. Zaslišal se je glasen pok kakor strel. Voz se je zaletel v kup lesa, naloženega ob cesti. Ob silovitem sunku je gumasti obroč na kolesu počil, iz naspoi odprtega hladilnika se je ulil vodni curek. Strahoviti sunek je grofa vrgel naprej, tako da se je njegova glava zarila v steklo. Hkrati je krmilo tako udarilo ob njegove prsi, da je izgubil zavest. ženska je obležala pred avtomobilom in njene oči so bile od presenečenja široko razprte in so se čudile temu, kar se je bilo pravkar zgodilo. Neki kmet, ki Je z obloženim vozom peljal za avtomobilom, je prihitel na kraj nesreče. Toda sam ni mogel ničesar ukreniti. Na srečo je pa kmalu nato zatrobil neki avto, ki ni mogel mimo po cesti. Kmet ga je ustavil. Vozač je takoj spregledal položaj. Izstopil je in dvignil grofovo glavo; kri je začela curljati po grofovem bledem obrazu. Steklo mu Je bilo razrezalo čelo in lica. Le za trenutek je vozač pogledal grofa, potlej pa dejal: »Gospoda poznam, grof Werden je. Vzel ga bom s seboj v zdravilišče Tegel. Zdravnik sem. Za zdaj ne morem drugega ugotoviti, ka- kor da je ponesrečenec nezavesten in da se bo očitno kmalu zavedel.« Oba moža sta odnesla negibno telo v zdravnikov avto. »Zdaj Je sleherna sekunda dragocena,« je izjavil zdravnik. »Vse bom uredil, samo za vajina naslova vaju še prosim. Zadevo je treba prijaviti oblastem. Morebiti vaju bodo potrebovali za priči,« je dejal preplašeni ženski in kmetu. Zdravnik si je zabeležil oba naslova, potlej pa tako hitro, kakor je mogel, zdirjal proti mestu, V notranjosti avtomobila je ležal grof Werden. Spet je zadihal, toda težko in hropeče. Zdelo se mu je, kakor da bi mu stot težka železna plošča stiskala prsi. Ničesar se ni spomnil. Toda preden je zdravnik z avtomobilom prispel do zdravilišča, je grof znova omedlel. Zdravnik, dr. Manngold, ga je dal prenesti v svoje stanovanje, poklical je k sebi še nekega tovariša in telefonsko javil nesrečo policiji. Oba zdravnika sta kmalu z žalostjo ugotovila, da je grof Wer- V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuka itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čietj posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA den odnesel hude notranje poškodbe in da ne bo dolgo ostal živ. Ni ga bilo več mogoče prepeljati v njegovo stanovanje. Tako je ležal tam mož, ki se je še pred kratkim tako veselil življenja in koval načrte za bodočnost. Umiral je v tujem stanovanju. Po prizadevanju zdravnikov se je spet zavedel, Spomnil se je vsega, kar se je bilo z njim pripetilo. Toda o tem ni govoril; le s težavo in raztrgano je dejal: »Iz važnih razlogov vas prosim, da mi popolnoma po pravici poveste, ali bom spet ozdravel. Skrbeti mi je za svojega otroka.« »Seveda boste spet ozdraveli,« ga je tolažil dr. Manngold, »toda kar nameravate storiti za svojega otroka, nikakor ne smete opustiti.« Grof Werden je glasno zastokal. »Razumem, gospod doktor, torej bom kmalu umrl. To tudi čutim, ne da bi mi povedali.« šibko je zamahnil z roko. »Prosim, nobenega usmiljenja in sočutja ne potrebujem. S pobožnimi lažmi mi ne koristite. Ne morem več dalje tratiti časa. Zdaj pa prosim, poslušajte mojo prošnjo, če moram umreti, poskrbite zato, da mi ostane vsaj še toliko časa, da se poročim. Rad bi, preden se poslovim od tega sveta, svojemu otroku priskrbel mater. Vdovec sem in sem se včeraj zaročil.« Dr. Manngold je prikimal. »Neki duhovnik, moj prijatelj, stanuje nedaleč od tukaj in bo rad opravil obred. Zdaj mi, prosim, samo še povejte, kam naj to sporočim vaši zaročenki?« »Telefonirajte v modni atelje Weilert in prosite, naj gospodična Tannova takoj sem pride,« je le z največjo težavo izpregovoril grof Werden, kajti čezdalje teže je govoril. Neznanski pritisk na njegove prsi je bil hujši in hujši, branil mu je dihati. »Ležite čisto mirno, gospod grof,« je poprosil dr. Manngold in obljubil: »Kar najhitreje se bo zgodilo vse po vaši želji,« Grof je zaprl oči. Da bo tako hitro, tako presenetljivo hitro Sabina Tannova njegova žena, tega si še misliti ni mogel. Skoda je le, velika škoda, da Sabine ne bo mogel nikoli objeti kot svojo ženo. Nikoli ne bo mogel poljubljati njenih zaželenih sočnih ustnic, ki jih je šele prejšnji dan prvič okusil. Ko se je Sabina v ponedeljek vračala v Berlin, je globoko zamišljena sedela v kotu svojega oddelka in premišljevala, kako hitro je vse to prišlo, da je postala zaročenka grofa Werdna. Zdaj je morala vse misli na Egona Sterna odpoditi in misliti samo še na moža, ki se je hotela z njim poročiti. In vendar ni nikoli bolj živo mislila na Egona kakor danes. Tako lahko ni bilo pozabiti. Ko je prišla v atelje gospe Wel-lertove, Ji je Ema prva prišla naproti. Sabina ji je povedala, da se je zaročila z grofom Werdnom. Ema je bila od vzhičenja vsa iz sebe, Prasnila je v smeh. »Joj, naša .stara' po dobila bož-jast od razburjenja, ko bo zvedela, da ne boš do konca leta manekenka, ali ne?« Sabina je nekoliko zamišljena dejala: »Ne vem, ali me bo hotela rešiti te dolžnosti, če se poročim.« »Oh, to bo pač morala storiti,« Je povzela Ema, »in najbolje je, če ji takoj sporočiš to novico. Potlej ti bo že povedala, kako misli,« I HUMOR in ANEKDOTE I Z brakami je križ »Rada bi kupila svojemu možu za god kakšno primemo darilo,« pravi kupovalka prodajalcu. »Morda tole moderno kravato, gospa?« ponudi vljudno prodajalec. »Oh, hvala, moj mož nosi brado.« »Hm, potlej pa morda tole vzorčasto volneno jopico?« »Hvala, saj sem vam že povedala, da ima mož dolgo, gosto brado.« »Hm, hm, potlej bi prišle pa v poštev kvečjemu tele copate...« Tako! Tako! Pisatelj: »Tako ne gre več dalje, ljuba moja; saj ne zaslužim niti za peresa!« Zena: »Nekoliko pa vendar pretiravaš, dragi!« Pisatelj: »Mislim namreč peresa na tvojih klobukih!« Poslednja želja Mož: »Ko bom umrl, me daj sežgati. To je moja poslednja želja.« Zena: »čisto tebi podobno. Kratko in malo gre in pusti za sabo pepel!« SbodožeUnež Pred neko vasjo povozi Zgaga bolje oblečenega gospoda. Takoj skoči Zgaga is avtomobila in se jamo truditi okrog ponesrečenca. Neki kmet v bližini ga ravnodušno opazuje, ne da bi se zganil. »Nikar ne sijaj kakor teslo,« se razhudi Zgaga, »rajši teci po zdravnika v vas!« »To pa ne bo šlo,« se nasmeji kmetič, »ravnokar ste ga povozili.« Naivno »Zadnji čas zmerom tako megleno sanjam,« reče kratkovidni gospod Žužek svoji ženi, »nocoj sl bom pa nataknil naočnike...« Isti simptomi »Kaj slišim, prijatelj, ti ne piješ več?« »Veš, tako, tako, moram se krotiti; če pijem, pričnem krvaveti iz nosa.« »Da, da, tudi moji kroki se navadno končajo s tepežem...« Zanesljivo zavarovanje »Ali mi lahko priporočite kakšno zanesljivo zavarovalnico?« »O, seveda. Pred petindvajsetimi leti sem se dal zavarovati za nezgode, pa se nisem od tistega časa nikoli ponesrečil.« če ima šena besedo »Danes ponoči si že spet v sanjah govoril!« »Seveda, ko podnevi ne pridem do besede!« Dvomljivo »Gospodična, vaše najbolj skrite misli berem!« »Oh, upam, da niste preobčutljivi!« Trik »Kaj je pa že spet?« vpraša gostilničar plačilnega. »Gostje so pred vrati, pa ni nobene proste mize.« »Recite dirigentu, naj zaigrajo kaj poakočnejšega, da bodo ljudje hitreje žvečili!« NAJNOVEJ8I ŠKOTSKI Bogato darilo Neki Škot igra s svojo hčerjo golf. »Maggie,« jo vpraša, »ali ni danes tvoj rojstni dan? Well, potlej ti pa podarim tole luknjo.« Razlika med Škotom in Angležem če postane Anglež plešast, si kupi lasno vodo za poživitev lasnih korenin. če postane Škot plešast, proda glavnik In ščetko. Zena zagovorila sultana Egiptski sultan Saladln je dejal neki ženi, ki ga je prišla prosit razsodbe, da ne utegne tisti dan soditi, naj se oglasi drugič. »če ne utegneš deliti pravico, čemu si pa potem vladar?« ga je pogumno vprašala žena. Sultan je pomislil, prikimal in dejal: »Resnico govoriš, ženska, čuvanje pravice je najvišja in prva naloga vsakega vladarja. Povej mi, kaj imaš na srcu!« Važnost drobnega ločila Italijanskemu kralju Humbertu je poslal neki mož, obsojen na mnogoletno ječo, prošnjo za pomilostitev. Na rob prošnje je bil napisal pravosodni minister opazko; »Pomlloščenje nemogoče, pustiti v zaporu.« Kralj je pazljivo prebral prošnjo, potlej pa ob pripisku pravosodnega ministra vejico premaknil za eno besedo nazaj, tako da si bral: »Pomlloščenje, nemogoče pustiti v zaporu.« In potlej šele je podpisal kralj prošnjo za pomilostitev.., Nevarno vprašanje za ženske i Francoski moralist Jean de la Bruyčre je slovel po svoji galantnosti do lepega spola. Znano je bilo, da slavni učenjak nikoli ni hotel nobene ženske vprašati, koliko let ima. Nekoč ga je neki prijatelj vprašal, zakaj tako previdno ravna z ženskami. DelaBruyčre je odgovoril: »Rajši vprašam starca, kdaj bo umrl, kakor pa zrelo žensko, kdaj se je rodila... Verjemi mi, da je izmed teh dveh vprašanj drugo vse bolj nevarno...« Posebno pazite kaj bolnik pije! Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane! Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci P'sspakte in vsa poiretma navodila gošlje gratis ln z veseljem Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI Gospa Weilertova se je zelo začudila, ko je izvedela o zaroki, in. je zmajala z glavo. »Vsekako ste podpisali, da boste najmanj leto dni ostali pri meni in obljubili, da se dotlej ne boste poročili.« »Res, to sem podpisala?« je začudena vprašala Sabina. Takrat pogodbe niti dobro prebrala ni. Brž je pa pristavila: »Grof bi se vsekako kmalu po božiču rad poročil.« »Trgovina je trgovina,« je menila gospa Weilertova. »Vsekako bom še pred poroko razveljavila pogodbo, če boste dotlej, kakor ste doslej, izvrševali svojo dolžnost in storili vse, da s svojo osebo kot kraljica mode napravite reklamo za moje podjetje. Do svoje poroke se morate slej ko prej oblačiti V nove toalete za opero, za druga gledališča in koncerte in z menoj jesti v odličnih restavracijah. Želela bi tudi, da bi se čim več vozili z avtomobilom, saj boste te dni položili šoferski izpit. Rada bi po vas lansirala nove športne kostume.« Sabina se je z vsem strinjala in bila še vesela, da gospa Weilertova ni preveč vztrajala na določilih pogodbe. Tisto popoldne je bila v salonu gospe Weilertove velika modna revija in vsa petična berlinska družba, posebno pa ženski svet, se je zbrala v dvorani, da bi si ogledala nove modele. Gospa Weilertova je pozdravljala na vse strani in pri sleherni priložnosti povedala, kako strahovito žal ji je, da se bo kraljica mode poročila. Tako je kmalu vsa dvorana izvedela za novico, ki jo je'Sabina zaupala samo Emi in svoji šefinji. Najprej so pokazala svoje modele vse druge manekenke gospe Weilertove in šele nazadnje, za višek, je nastopila Sabina. Oblečena je bila v elegantno črno obleko z ohlapno črno jopico. Oblačilo je bilo obilno pošito z dragocenim krznom. Neznansko odlično je njena vitka postava učinkovala v tem temnem kostimu. Vse oči so bile uprte v Sabino. »Kraljica mode!« je završalo po dvorani. Takrat se je ravnateljica približala gospe wellertovi. »Zelo važen telefonski razgovor, gospa Weilertova,« ji je tiho sporočila. »Enkrat boste pa menda vendar sami opravili s telefonom,« je nejevoljna odgovorila gospa Weiler-tova. Ravnateljica je požrla zbadljivko in kar moči tiho dejala: »Neki zdravnik iz Tegla sporoča, da se je grof Werden v bližini mesta ponesrečil z avtomobilom in da takoj pričakuje gospodično Tannovo. Gre baje za poslednjo željo umirajočega.« Gospa Weilertova se je neopazno izmuznila iz dvorane. Tekla je k telefonu in odgovorila, da bo Sabina takoj na mestu. Počakala Je> da je Sabina prišla iz dvorane, potlej ji pa sporočila, kaj se je bilo zgodilo. Pet minut pozneje so Sabina, gospa Weilertova in Ema sedele v taksiju ln dirjale proti Teglu. Sabina je bila od strahu še vsa otrpla. Nikakor ni mogla razumeti, da mož, s katerim se je bila včeraj zaročila, danes leži na •smrtni postelji- Ničesar ni slišala, ničesar videla okrog sebe, mislila je samo na Petra werdna in konca vožnje nikakor ni mogla pričakati. Naposled se je avto ustavil, in brž ko so iz* •stopile, že je stal pred njimi gospod, ki se jim je predstavil: »Dr. Manngold!« Dodal je: »P°* trebna je kar naj večja naglica. Duhovnik je že tu, prosim pojdit® z menoj.« »Ali je v resnici tako nevarno, gospod doktor? Jaz sem Sabina Tannova,« Zdravnik je prikimal, . »H koncu gre. Grof bi vam raa pustil še svoje ime in s tem skrb za svojega otroka.« Dalje prihodnjiD Ormanl Qo/ip0/y Kum-Kale & Ay*T*A ' * *vy ,,?,*♦ ***”♦***«,. ;> ' 0 S«#* K A 'V .Ml.Trnovo VQ . t>ODRIN Čatald (fflpjjkutari 3^y^Canlak ^Ofiergas KaLe-iultanifi Abutonia ntas 100 Krn VZROKI POLOMA FRANCIJE NADALJEVANJE Z 2. IN 3. STRANJ DARDANELE - TURŠKI GIRRALTAR »Res je,« mi je pritrdil Corbin, »toda biti moramo pravični. Angleži so do poslednje črke izpolnili pogodbe, ki smo jih z njimi sklenili. Napaka je bila na naši strani, ker nismo zahtevali prav toliko divizij kakor leta 1914. Dejstvo je: tega nismo nikdar zahtevali. Pravljica o moči naše obrambe in naše Maginotove črte je zaslepila naš generalni štab in naše ministre.« Po sklenitvi premirja je Corbin podal ostavko, češ da ne more zastopali politike, ki bije v obraz smernicam, katere je tako dolgo zagovarjal na svojem diplomatskem mestu. Njegov naslednik Roger Cambon je sledil njegovemu zgledu in tudi odstopil. V poslednjem trenutku je bil Churchill sprožil misel, da naj bi se oba imperija strnila v enega pod vodstvom ene same vlade, in tej vladi naj bi načeloval Francoz. Predlog, ki bi bil morda čudeže rodil — če bi bil prišel nekaj tednov poprej. Takrat je bila pa Francija izčrpana in si ni ničesar drugega želela kakor takojšnje pomoči — pomoči, ki ji je Anglija ni mogla dati. Tedaj je Anglija začela misliti izključno samo na organizacijo lastne obrambe. V maju ni imela dovolj opremljenih divizij, da bi jih poslala na Francosko: v juliju je pa premogla že več ko l milijon mož, zadostno pripravljenih za obrambo otočja pred invazijo. Povsod je zavladal nov duh odločnosti in obupnega poguma. Nepričakovano spoznanje, da mogočna francoska vojska ni nepremagljiva in da je otoška država zdaj sama v nevarnosti, je na Anglijo učinkovalo kakor strela z jasnega neba. 'Toda britansko ljudstvo ni obupalo. Kakor v sleherni resni krizi njegove tisočletne zgodovine mu je zavest nevarnosti vlila novih moči. • 2. julija me je francoska vojaška misija odvezala moje funkcije. Ker so bili stiki med Anglijo in Francijo pretrgani, po drugi strani sem se bil Pa obvezal za venec predavanj na Harvardovem vseučilišču, sem se sklenil odpeljati v Ameriko. Parnik, na katerem sem se vozil, je bil eden izmed tistih, ki je selil angleške otroke v Kanado. Na palubi se je Igralo tisoč otrok v soncu okoli topov, ki naj bi jih varovali pred so- vražnikom. Bojna križarka Revenge in dva rušilca so nas spremljali. Na tej ladji sem iz poročila, nabitega v podpalubju, izvedel strašno novico o pomorski bitki pri Oranu. V vsej nesreči, ki sem jo doživel zadnje tedne, mi je bila ta novica najhujša. V prvi vrsti sem Francoz, a zadnjih dvajset let sem bil hkrati tudi prijatelj Anglije; tako sem se samemu sebi zdel otrok iz ločenega zakona. Srce mi je velelo: »Domovina mi je domovina, naj je že prav ravnala ali ne.« Pamet je pa objokovala prelom med dvema narodoma, ki drug drugega tako potrebujeta. Naslonjen na ladijsko ograjo, sem dolgo strmel v peneče se morje In v mogočno vojno ladjo, ki je mirno plula kraj nas. Moji angleški sopotniki so v spoštovanju pred mojo boljo nemo hodili mimo mene. Zdajci sem se spomnil besed, ki mi jih je rekel veliki angleški kritik Desmond MacCarthy v slovo: »Kar koli bi se zgodilo, nikoli ne bomo pozabili, da so naši prijatelji isti, kakor so bili.« Visoko gori na stolpu Revengea se je utrnil ognjen znak — v svetlih pikah in črticah je šla nam nerazumljiva poslanica v svet. Po mestecu Dardanu, ki je že davno zakopano pod stoletnim prahom, so današnje Dardanele dobile svoje ime. To je tista vodna cesta, ki drži z Ju-trovega na zahod in veže Črno morje z Egejskim. Ta vodna pot je v turških rokah in je bila zmerom vele-važen činitelj zunanjepolitičnih prizadevanj evropskih velesil in balkanskih držav. Zdaj je vnovič v ospredju svetovnopolitičnih dogodkov. Zemljepisni položaj Dardanel je izrednega strategičnega pomena, danes prav tako kakor za Perikleja in Soli-mana, ker predstavljajo ključ v orient. Ožina ne deli samo Turčije na dva dela, ampak približuje tudi dve celini na razdaljo streljaja, obenem je pa tudi glavna žila dveh velikih celinskih morij. V starem veku so Dardanele imenovali Helespont, Turki sami jim pa pravijo Čanak Kale. Morska ožina, ki veže Marmarsko in Egejsko morje, je dolga 65 km in široka 5 do 6 km, na najožjem mestu pa samo 1900 m. Struga je skoraj povsod najmanj 50 m globoka. Znano je, da morska voda v Črnem morju in v Egejskem morju nima iste teže. Kjer se dve morji prelivata drugo v drugo, nastanejo morski tokovi. Tako je tudi tukaj. Skozi ožino tečeta dva toka. Gornji, ob severnem obrežju, torej ob polotoku Galipoliju, je globok 18 do 27 m in teče s hitrostjo 2,8 km na uro od vzhoda proti zahodu. *• V zgodovini so Dardanele zmerom imele veliko vlogo. Tu je perzijski kralj Kserkses zgradil mostove in prav tu je Aleksander Veliki vdrl v Azijo. Leta 1356. so Turki prekoračili ožino. Za časa sultanov so ob obeh obalah nastale pravljične palače in gradovi, ki stoje še danes. Gradove so pozneje izpremenili v mogočne utrdbe, ki so docela obvladovale ožino. Prvi je skušal prodreti skozi ožino angleški admiral Elphinstone, ki je bil v ruski službi. Poskus se je izjalovil. Velika Britanija ni želela, da bi Dardanele postale torišče bojev. Zato se je 1809. leta sporazumela s Turčijo, da se prehod za vse neturške vojne ladje prepove. Nekaj desetletij pozneje so to potrdili s tako imenovano Dardanelsko pogodbo, ki jo je podpisalo pet velesil. Skozi ožino so smele le one tuje vojne ladje, ki jim je Turčija dovolila prehod. Tudi trgovinske ladje niso smele ponoči pluti skozi najožja mesta Dardanel. Na pobudo Velike Britanije so leta 1864. začeli utrdbe obnavljati in do 1. 1877. je nastal nezavzeten trdnjavski pas, ki je še v svetovni vojni pokazal svojo vrednost. Združeno angleško in francosko brodovje je po vsaki ceni hotelo dobiti zvezo s svojo zaveznico Rusijo. Pod vrhovnim poveljstvom angleškega podadmirala Cardena so sredi februarja 1915. napadli zunanje utrdbe, ki so zapirale dohod v ožino. Boja se je udeležilo (Nadaljevanje na 12. strani) Med Atlantikom in Tihim oceanom Perspektiven zemljevid Evrope in Azije, severne Afrike, Avstralije in skrajnega zahodnega dela Severne Amerike, kakor bi videl te celine človek, ki bi se dvignil zahodno od britanskega otočja 30 km visoko nad morsko gladino. Zemljevid posebno nazorno kaže morsko pot iz Anglije mimo Gibral-f* in Malte skozi Sueški prekop in mimo Adena v Indijo ter mimo Singapora na Daljni vzh^d. Zaradi perspektive so daljne dežele na zemljevidu zelo stisnjene; prav zato pride n. pr. neizmerna prostranost Rusije toliko bolj do izraza. Skrivnost japonskega vohuna RAZKRITJA ITALIJANSKEGA ČASNIKARJA AMLETA VESPE IZ ANGLEŠČINE PREVEDEL VLADIMIR PAVŠIČ 14. nadaljevanje »Navzlic tem težavam smo mogli pripraviti zasebne sestanke z gospodarstveniki, bankirji, doktorji, policisti, trgovci in drugimi, poleg javnih razgovorov z uradniki Mandžukua, japonskimi konzuli in častniki. Dobili smo vei ko 1500 pismenih poročil, nekatera osebno, druga po pošti. Sprejeli smo več delegacij, ki so zastopale razne javne korporacijej navadno so nam izročile pismena poročila. Večino odposlanstev so nam predstavili Japonci ali oblasti Mandžukua, zato smo imeli dovolj razloga domnevati, da so bili njihova poročila odobrili Japonci. In res, v nekaterih primerih so nam osebe, ki so nam izročile poročila, pozneje izdale, da so ta poročila sestavili Japonci sami in da jih ne smemo jemati kot izraz njihovega resničnega čustvovanja. Ti dokumenti so bili značilni, ker so se hotč vzdrževali slehernega ugodnega ali drugačnega komentarja o japonski soudeležbi pri ustanovitvi in vodstvu uprave Mandžukua. V splošnem so bila ta poročila preobložena z obtožbami prejšnje kitajske uprave in so izražala upanje in zaupanje v bodočnost nove driave »Pisma poslana po pošti, so prihajala od kmetov, trgovcev, mestnih de'avcev in študentov ter so pričevala o čustvovanju in izkušnjah svojih piscev. Ko se je komisija junija meseca vrnila v Peiping, je vso to korespondenco pregledal, prevedel in preučil odbor izvedencev, izbran nalašč v ta namen. Vseh teh 1500 pisem, razen dveh, te zavzemalo zagrizeno sovražno stališče do nove vlade Mandžukua in do Japoncev. Zdi se, da so ta pisma iskren in spontan izraz jav-nega mnenja »Višji kitajski uradniki Mandžukua so ostali na svojih mestih tudi pod sedanjo vlado iz različnih razlogov. Mnogo jih je bilo nekoč v službi prejšnjega režima. Ostali so na svojih mestih, ker so jih bili kako pregovorili ali ostrašili. Mnogi med njimi so nam izročili poslanice, v katerih so izjavljali, da so jih primorali, ostati v službi, da je vsa oblast v japonskih rokah, da so lojalni do Kitajske in da naj ne verjamemo, kar so povedali komisiji vpričo Japoncev. »Kitajski gospodarstveniki in bankirji, s katerimi smo se razgovarjali, so bili sovražni Mandžukuu. Japonce so mrzili. Bali so se za svoje življenje in svoje imetje in vedno iznova poudarjali: Nočemo takšne usode, kakršna je doletela Korejce ..' Ljudje višjih poklicev in vsi izobraženci so sovražni Mandžukuu. Zatrjevali so, da so jih zastrašili in da stalno vohunijo za njimi. Vmešavanje v vzgojo, zapiranje univerz in drugih šol, popravljanje tekstov v šolskih knjigah, vsa* to je še podžigalo njihovo sovraštvo. Zgražajo se nad cenzuro tiska, pošte in javnega mnenja, težko pa tudi občutijo prepoved uvoza časopisov s Kitajskega v Mandžukuo... Mnogo pisem smo prejeli od študentov in mladine in vsa ta pisma so bila sovražna Mandžukuu. »Voditelji vlade Mandžukua in pokrajinskih uprav so sami čisti Kitajci. Japonci sede na svojih mestih kot .svetovalci'. Vendar je vsa organizacija taka, da ne daje tem uradnikom in .svetovalcem' samo priložnosti za tehnično pomoč, ampak jim omogoča dejansko nadzorstvo in vodstvo celotne uprave. »Skrbno smo preučili dejstva, ki so nam jih razkrili javni in zasebni razgovori, pisma in pismena poročila, ter prišli do spoznanja, da vlada Mandžukuo nima prav nikakršne zaslombe med Kitajci, ki vidijo v njej samo orodje japonske politike « Lyttonova preiskovalna komisija, ki jo je poslala v Mandžurijo Zveza narodov, ni nikoli izvedela, da so v času njenega štirinajstdnevnega bivanja v Harbinu Japonci aretirali in ustrelili pet Kitajcev in dva Rusa zato, ker so poskusili komisiji izročiti protestna pisma. Lyttonova komisija ni nikoli izvedela, da so 13. maja 1932. o poli desetih zvečer, v drugem nadstropju Modernega hotela, kjer je stanovalo nekaj članov komisije, ubili Japonci nekega ruskega študenta politehnične šole samo zato, ker je poskušal izročiti lordu Lyttonu pismo, v katerem je protestiral proti temu, da so zaprli šolo, na kateri je hotel nadaljevati svoje študije. Več ko 150 Kitajcev in 50 Rusov so aretirali zgolj zato, ker so jih zalotili v bližini Modernega hotela. Starši, ki so jim grozili z zaporom, so morali poslati svoje otroke na cesto k demonstracijam in paradam, kjer so morali navdušeno kričati in vihteti v rokah zastavice Mandžukua. Vsak Kitajec, vladni uslužbenec, vsakdo, kdor je imel delo v pisarni ali tovarni, vsakdo, kdor se je mogel Potlej je zdirjal-pes s princeso nazaj Ko se je pa zdanilo... ... in ko sta prišla kralj in kraljica k princesi, je hči dejala; »Ponoči se mi je zelo čudno sanjalo o nekem vojaku in nekem psu,« »Sedela sem na psu in vojak me je nato poljubil.« »No, to bi bila lepa reč,* je dejala kraljica. Dogovorili so se, da bo drugo noč bedela pri prlnoeskini postelji ena izmed starih in zanesljivih dvomih dam. Ta stara dama bo že ugotovila, ali se je princeski o vojaku samo sanjalo ali je bilo resnica. i i 11'ijBP'1 mini Vojaku je bilo tisti večer silno dolgčas in zelo Je hrepenel po svidenju s pričesko. In tako je spet ponoči prišel pes, Ugrabil princesko in tekel z njo, FOTO- n GRAFIRAJTE G toda dvorna dama je oblekla škornje in tekla prav tako hitro za njim. za »Družinski tednik! I K R I M I N A L E N R O M A N~~ | m mm = SHS BT m mm m mm ^ mo SES 4 S jg SPISAL EDGAR WALLACE * PREVEDEL Z. P. | 9. nadaljevanje Pošteno začudeno ga je pogledala. »Eno samo?« je vprašala. Prikimal je. »Samo eno! Na borzi ne notira-jo. Spočetka so bile vredne en funt. Današnji dan pa dam za eno samo delnico milijon funtov.« Vsa osupla je stresla z glavo. »Pri tej kupčiji vam prav gotovo ne bom mogla kaj prida pomoči, edino...« Tedaj ji je šinila v glavo dobra misel. »Edino, ako hočete takšno delnico kupiti od Mr. Nar-tha.« Prisrčno se ji je zasmejal v obraz. »Draga Miss Brayeva, vaš sorodnik ni zapustil Mr. Narthu prav nobene ustanovne delnice. Pokojni Mr. Bray je imel nazadnje le še navadne delnice, ki so naprodaj na vseh borzah. Edini človek na svetu, ki bi lahko od njega kupil ustanovno delnico, je vaš zaročenec, Mr. Clifford Lynne. Priskrbite mi eno samo takšno delnico, pa dobite pri priči milijon funtov. Po-tlej se vam ne bo več treba možiti s človekom, ki vam ga je vsilil vaš neizobraženi stric. Premislite! Milijon funtov vam cvete! Miss Bra-yeva, tolikšna vsota ni od muh. S tolikšnim denarjem ste prosti ko ptička na veji. Rešeni bi bili vezi, ki vas priklepajo na Nartha in zaradi niega na Clifforda Lynna. Premislite si! Še na umu mi ni, da bi vas silil zastran odločitve. Upoš+evajte zlasti to, da boste s tem prav gotovo storili dejanje, ki bi ga. ko bi ne bil že mrtev, odobraval tudi moj najboljši prijatelj Joe Bray, mož, ki mi je bil več ko oče. Tako! Zdaj pa zdravstvujte!« Stopil je k vratom in jih z elegantnim gibom odprl. Videti je bilo, /ia je pogovor končan. »Premislite si stvar; prosim vas Pa za uslugo: vse, kar sva v tej sobi govorila, naj ostane Zaupno med nama. Nikar ne pozabite, da vam bom takoj' ko mi boste prinesli želeno delnico, izročil ček za milijon funtov, ifci ga boste lahko pet minut kaakeje vnovčili pri angleški narodni hahki. Mislim, da sva se .razumela?« , Jo?.n ga Je pogledala z mirnim očesom. , »Nikar se ne trudite več,« je hladnokrvno dejala. »Bodite prepričani, da vam te delnice nikoli prinesla ne bom. Če je za vas vredna milijon funtov, tudi Cliffordu Lynnu ne bo manj.« Nepredirljiv nasmešek je šinil okoli njegovih ustnic. »Cek bo pripravljen... Zapomnite si, da pomeni to za vas mnogo; premoženje in prostost, Miss Bra-yeva,« je zategnjeno rekel. Joan je stekla, kolikor so jo noge nesle, do avtomobila. Ko je sedela na mehki blazini, je s slehernim obratom kolesa naraščal njen srd. 15. poglavje Mr. Stephen Narth očitno ni bil dobre volje. »Upam, da ti ni bilo neprijetno, Joan,« je povael, ko je opazil njen srditi obraz. »Temu človeku moram biti zelo hvaležen. Trdovratno je vztrajal pri tem, da se hoče zaradi kupčije sam s teboj pogovoriti. Nisem mogel drugače. Sam Bog si ga vedi, zakaj je tako obseden na to edino delnico. Saj še piškavega oreha ni vredna.« Stričeva izjava jo je osupila. Pošteno se je čudila, da je tako nepoučen. »Da bi ne bila nič vredna?« je zategnila. »Nič, prav nič. Se prebitega penija ne!« je zatrdil Narth. »No, morda malo pretiravam. Po nomi-nali ima lastnik pravico do dveh in pol odstotka. To se pravi, da je kupna vrednost ene delnice kvečjemu osem šilingov. Nikoli niso te delnice notirale na svobodnem trgu in tudi nikoli ne bodo. Zdi se mi celo verjetno, da jih ni imel niti stari Joe Bray. Sicer bom pa povprašal.« Pozvonil je. Ko je vstopil Per-kins, mu je ukazal: »Prinesite mi pravila yiinnanske družbe,« čez nekaj minut se je tajnik vr-pil s sinje oplatničenlm zvezkom, ga je položil na mizo. Mr. Narth Je odprl ovitek. Ko je “ral prvo stran, mu je zdajci zastal dih. ,»Ta reč je pa čudna!« je vzklik-»še vedel nisem, da je Lynne ravnatelj.« Nagubal je čelo. »Toda uPajmo, da ima samo takšen našlo v,« ]e zagodrnjal, listaje po pravilih. Pet minut je bilo vse tiho; le šelest papirja je zdaj pa zdaj pretrgal tišino. »Strela z jasnega!« je zahropel Narth. »Le poslušaj: Vodstvo družbe in pravico do razpolaganja z rezervnim skladom ima nadzorni odbor. Le-ta odloča o tem na tajnih sejah. Udeležba je dovoljena zgolj lastnikom ustanovnih delnic. Ne glede na kakršna koli siceršnja določila v prejšnjih in poznejših členih velja nadzorni odbor kot pooblaščenec večine.« Ves osupel je lovil sapo. »To se pravi, da navadni delničarji še ust ne smejo odpreti.« Zbegano je gledal okoli sebe in hropel. »Niti ziniti ne smejo,« je spet nadaljeval, »kadar gre za vodstvo družbe. In če prav vem, ima Fing-Su od teh devet in štirideset delnic kar štiri in dvajset v svoji blagajni.« Zdajci je pogledal zbegani in začudeni Joani v oči. »Danes sem izvedel, da je rezervni sklad yiinnanske družbe osem. milijonov težak,« je menil. »To vsoto so vrgli rudniki in zlati rudorovi, povrh pa še vloge, ki so jih zaupali bogataši po ruski revoluciji tej družbi...« Govoril je malce nepovezano. »In večina je v rokah Clifforda Lynna,« je počasi dejal. Tedaj se je šele zavedel, kako grozen in neusmiljen boj se bije za ta veliki sklad. Dvignil je roko k drhtečim ustnicam. »Bog mi je priča, da bi bil srečen, ce bi ne imel s to stvarjo opravka!« je hripavo zamomljal — in drobec njegovega strahu se je vselil tudi dekletu v srce. Odpeljala se je v Narthovem avtomobilu nazaj v Sunningdale. Spotoma jo je prehitel preprost iz-vošček. Slučajno je pogledala v mimo drveči avtomobil — in spoznala Clifforda Lynna. Pomahal ji je in ji pomignil, naj ustavi svoje vozilo. Clifford Lynne je izstopil iz iz-voščka. Ne da bi bil vprašal za dovoljenje, je odprl vrata njenega avtomobila in sedel poleg nje. »Do svoje ceste bi se rad peljal z vami,« je dejal. »Moj izvošček je otovorjen z vso mogočo šaro, da je človeku kar neprijetno sedeti poleg tolikšnih zavitkov. Selim se namreč v svoje novo stanovanje.« Ostro ji je pogledal v oči. »V mestu ste bili? Nu, ker še nisva poročena, pač še nimam pravice, da bi vas vprašal, zakaj se vozite v tolikanj elegantnem avtomobilu. Mislim si pa, da ste bili na obisku pri najinem prijatelju Narthu?« je malce hudomušno menil. Zdajci je pa kar odsekano vprašal: »Ali ste videli Fing-Suja?« Prikimala je. »Da, bila sem povabljena na razgovor k njemu,« je odkritosrčno priznala.a »Strela z jasnega! Kaj ste storili?« % Kadar ga je popadel bes; ni skrival razburjenja. »In kaj vam je ta nebogljeni otrok narave natvezel?« je zafrkljivo vprašal. »Naj me rogatec pri priči vzame, če ni bilo nekaj na moč predrznega. Vsi Kitajci, ki so ološčeni z evropsko kulturo, si domišljajo, da so neznansko prebrisani diplomat jel« Ali naj mu pove? Zakaj ne! Saj ni Fing Suju ničesar obljubila; le on jo je bil prosil, naj ostane njun pogovor zaupen... Opazil je, da se je obotavljala. S strah zbujajočo ostrovidnostjo je Lynne izpregledal, kaj se je dogodilo. »Ali se mu mar sline cede po ustanovnih delnicah »yiinnanske družbe?« Ko je zardela, se je tlesknil po kolenu in se neobrzdano in dolgo grohotai. »Ubogi neznatni Macchiavelli!« je naposled vzkliknil in si obrisal solze iz oči. »Saj... pri moji veri... nisem nikoli pričakoval, da bo zadovoljen s svojo desetino!« »Z desetino?« Clifford Lynne je prikimal. »Da, da. Fing-Su ima namreč desetino vseh delnic. Ali tega še niste vedeli? Tudi Joe Bray je imel svojo desetino.« »Kdo pa ima ostale delnice, za pet božjih ran?« je vsa začudena vprašala. »Vaš bodoči... mož!Najin kitajski prijatelj je več ko milijonar, pa mu še ni dovolj. Nekoč, ko je starega Joeja obsedla blaznost, je dal nekaj teh papirjev Fing-Sujevemu očetu, vrhu tega je pa pozneje podaril večino svojih delnic samemu Fing-Suju! Joe Bray, čast, komur čast... bojim se le, da ni mož nikoli imel kaj prida pameti. Toda naj-večjega kozla, ki ga je kdaj ustrelil...« Po teh besedah je obmolknil. Zdajci je pa spet povzel. »Morda pa te oslarije vendarle ni storil... Povoda za sum imam sicer več ko dovolj... No, drevi bom zadevo že še do dna spoznal!« Ni ga vprašala, kakšen sum ga mori; zato je čez nekaj sekund nadaljeval: »Do tistih dob, ko sem vrgel svoje premoženje na isti kup z Joe-jevim, še ni bilo organizirane yiin-nanske družbe. Nekje v hribih je bil Joe prav takrat nakopal malo premoga, koncesijo za to mu je pa bil priskrbel Fing-Sujev — zdaj že pokojni — oče. Toda stari norec je sklenil pogodbo tako nerodno, da je dobival Kitajec desetino čistega dobička. Meni se o tem še sanjalo ni; šele takrat sem izpregledal, ko sem podjetju priključil obsežne in £2^ Za zajtrk, popoldne in zvečer pijte mesto ruskega čaja naš osvežujoči » EMONA « cvetlični čaj aromatičnega okusa in pomirjevalnega vpliva Zahtevajte samo originalne pakete. V vseh trgovinah. Proizvaja: Lekarna Mr. Bahovet — Ljubljana donosne premogovnike. Zato se je potlej pletlo toliko pravnih prepirov, da na koncu procesa vsa stvar ni bila več počenega groša vredna. Hotel sem namreč izključiti Fing-Sujevega očeta. Naposled sem z večjo glavnico ustanovil novo podjetje. Ali razumete?« Odkimala je. »Samo tako megleno razumem; pošteno megleno!« je dejala. »Razumela bi pa rada prav do jedra.« Spet jo je zvedavo pogledal od strani. »Takrat se mi je posrečilo, da sem uveljavil določila zastran ustanovnih delnic, da bi tako starega dobrega Joeja enkrat za vselej rešil nepremišljenih pustolovščin zoper njegove lastne interese. Vaš spoštovani sorodnik ni bil ravno inteligenten, v prsih mu je pa utripalo najboljše srce, kar jih svet pozna. Ustanovne delnice zanj niso imele ne cene ne vrednosti, ko je ugotovil, da ne vržejo obresti. Od vpisanih devet in štirideset delnic je Joe podaril Fing-Sujevemu očetu devet takihle papirjev. Joe je bil celo ponosen na svojo radodarnost. Joe in jaz sva si delila ostanek: vsak po dvajset delnic!« »Kaj pa prav za prav pomeni rezervni sklad?« je vprašala. Trenutek jo je gledal nezaupljivo. Naposled je pa izpregovoril: »Velike rezerve imamo, toda dobršen del ni naš. Vidite, imeli smo velikanske kupčije v Mandžuriji; tudi z bančnimi zadevami smo se ukvarjali. Ko je počila revolucija, so shranili pri nas velikanska premoženja, mi smo jih pa prenesli na varno v Šanghaj. Mnogo naših ubogih strank je umrlo in kakor nalašč so imeli le-ti največje vloge. Spričo sedanie zmede je nemogoče najti vse njihove sorodnike in dediče. Torej ta mrtvi denar, to je rezervni sklad. In sicer rezervni sklad B, In te ogromne vsote bi si Fing-Su rad prisvojil!« Ko je opazil njeno osuplost, je nadaljeval: »Pred nekaj meseci sem izvedel, da je Joe podaril temu jeguljastemu kitajskemu psu več ko polovico svojih ustanovnih delnic. Bil bi mu dal vse, da ni bil petih slučajno nekam založil. Na vso srečo sera jih jaz iztaknil in sem jih lepo spravil v svoj žep. Ker imam s temi delnicami večino, ne more Fing-Su do tolikanj zaželenega rezervnega sklada, Ce bi pa imel še eno samo tako delnico, bi mu vsa sodišča na Kitajskem ne mogla preprečiti, da bi zapravil denar tujih e IZ FILMSKEGrA SVETA^ Naslovi filmov Pii nas je v navadi, da lastniki kinov samovoljno spreminjajo naslove ilimom.' Ta navada ima svojo dobro, prej bi pa rekla, svojo slabo stran. Res je včasih naslov kakšnega filma premalo živahen, vendar ga ne gre kar tako tjavdan izpreminjati, da novi naslov s prvotnim nima nobene notranje zveze. V takšnih primerih bi bilo dobro, da bi pod novim naslovom v reklamah brali v oklepaju tudi originalni nasiov Ulma. Ljubitelji filmov pogosto bero Ulmske kritike po Ulmskih revijah ali pa v tujih listih, še preden kakšen film priroma k nam; v takšnih kritikah so vsi filmi imenovani z originalnimi naslovi; ko bereš reklame za filme po naših listih ali na lepakih, se pa pri najboljši volji ne moreš orientirati, kateri Ulm vrte v tem ali onem kinu. To je škodljivo tudi za lastnika podjetja, ker marsikdo ne ve, da Igrajo v kinu film, ki je o njem nekje bral zelo povoljno kritiko, in sicer zato ne, ker je naslov filma tako spačen, da ga ni spoznati. Zelo čuden vtis dobi človek tudi, če bere v časopisu ali na lepaku naslov kakšnega Ulma, potlej gre pa v kino, kjer ta film vrte, pa je na platnu naslov čisto drugačen. Bila sem že soma priča, ko so se ljudje spogledovali in vpraševali, ali so sploh prišli k pravemu filmu, takšna razlika je bila med originalnim in novim naslovom Kakšno škodo utegne imeti tudi lastnik podjetja, če slabo spremeni našlov dobrega filma, sem videla pri angleškem filmu ,The Ghost golš Wesl', v režiji slavnega režiserja Reneja Claira. Glavno vlogo je igral znani angleški karakterni igralec Robert Do-nat. Film se je izvrstno režiral in igral, bil je prava umetnina. Občinstvo, kajpak po naslovu sodeč, vsega tega ni moglo vedeti, ker je naslov ,Strah na gradu' zbujal v človeku predstavo o plažastem predmestnem filmu. Dvorana, ki bi morala in mogla biti nabito polna, je bila zaradi slabo izbranega naslova — skoraj prazna. Najmanj pa, kar lahko zahtevamo od dobrega naslova, je, da je napisan v pravilni slovenščini. Tudi v tem pogledu vsi filmski naslovi ne ustrezajo. Ni dolgo tega, kar so v nekem ljubljanskem kinu vrteli film ,Brezupni slučaj', ki naj bi bil vsaj kot ,Brezupni primer’ slučajno zgled dobrega naslova. K. N. Novice z vseh vetrov Michčle Morganova, znana francoska filmska igralka, je sklenila filmsko pogodbo z neko ameriško filmsko družbo. Te dni se bo odpeljala z ,Yankee clipperom‘v Ameriko, kjer bo v Hollywoodu igrala najprej v poskusnem filmu, pozneje se bo pa za dva meseca vrnila na Francosko. Morganova živi v Cannesu in tisti, ki so jo videli, pravijo, da je lepša ko kdaj prej. V Benetkah se je tudi letos vršil mednarodni Ulmski teden, ki sta se ga pa udeležili samo Italija in Nem- čija. Veliko priznanje je žel novi nemški film ,Jud Siiss', veliko zanimanje pa zbudil prvi italijanski film, ki so ga vrteli v Albaniji in čigar naslov je »Ropar iz Kruje«. Erlch von Stroheim je odpotoval v Ameriko, kjer bo igral glavno vlogo v kriminalnem filmu Gregorja Rattof-fa: »I was an Adventurer«. (.Bil sem pustolovec'.) Bette Dawisova, slavna ameriška filmska zvezda, je imela velik uspeh v filmu .Jezebelu', enem najglobjih in najlepših filmov, kar jih je sploh prišlo iz Hollywooda. Film ,Jezebel‘ je režiral William Wyler, nadarjen režiser. Bette Dawisova je zahtevala izrečno tega režiserja za svoj novi film ,The Letter' (,Pismo'). Filmi z divjega zapada bodo spet prišli v modo. Tako je film ,Destry Rides Again' (,Destry jezdi nazaj') z Marleno Dietrichovo in Jamesom Stewartom v glavnih vlogah imel izreden uspeh. Zdaj so se hollywood-ske filmske družbe odločile, da bodo spet vsako leto izdelale po nekaj takšnih velikih pustolovskih filmov. Francoski filmski igralci so postali iz potrebe vneti kolesarji. Mnogi izmed njih živijo v okolici Cannesa in se vozijo v Cannes in Vichy s kolesi: tako prihajajo na kolesih v Vichy Jean Pierre Aumont, ki se je živ in zdrav vrnil z juga, Danielle Darri-euxova in njen mož Decoin, Michžle Morganova, Maurice Chevalier, Pre-jean, Michelin Prellova, Viviane Ro-manceova. ljudi. O, Joe, ti si odgovoren za vse te norije!« Toda zdaj ga je dekle oštela: »Mr. Lynne-Clifford, nesramna bi bila, ako bi molčala... Kako le morete o svojem pokojnem prijatelju tako grdo govoriti?« Na to ji ni naravnost odgovoril. Ko je spet izpregovoril, se je delal, ko da ni bil slišal njenega ukora. »Ta svet je prekrasen! Pravi užitek za nas, ki smemo na njem živeti!« je hudomušno menil. »Misel, da bi moral dati slovo posvetni rabi, mi je na vso moč zoprna. Rečem pa, da bom prihodnje dni nekoč zavil Fing-Suju vrat!« 16. poglavje. Joan Brayeva je stanovala v veliki zgornji sobi, ki je postala s časom najprijetnejši prostor v hiši. Ko so ji jo pred leti po milosti prepustili, je bila še prav preprosto urejena. Posli v Sunny-Lodgeu so pa oboževali Joano, zato je na skrivnostne načine priromala v njeno sobo marsikatera redka in okusna stvar. Soba je gledala z velikimi okni v daljavo. Joani je bila ta njena domača soba zdaj še toliko ljubša, ker je odtod prav natanko videla štirioglati dimnik Slaters-Cottagea. To jo je navdajalo z nedoločnim občutkom skupnosti s tem čudnim možem, ki je zdaj lastnik tega posestva. Domačih deklet ni bilo doma, ko je bila prišla. Odšla je po stopnicah v svojo sobo, zaklenila vrata za seboj in sedla na starinsko zofo. Potlej si je podprla glavo in skušala 'ukrotiti svoje razburjenje. Že koj spočetka je slutila, da Clifford Lvnne ni bil samo nameščenec njenega sorodnika. Zdaj je vedela, da ima neizmerna bogastva, da je nemara še bogatejši, kakor je bil Joe sam. Kai bi le k temu rekel Stephen Narth, če bi vedel? Da ni prišel Clifford Lynne vSunny-Lodge kot divjak z vihrajočo brado in oblečen ko klatež, temveč kot gosposko našopirjen gentle-man in ne kot poslovodja, temveč kot solastnik Joeja Braya, bi prav gotovo ne bilo zdal tako, kakor je. In vendar io je težila zavest, da je Clifford tolikanj bogat. Reči bi pa ne mogla, zakaj. Tistega usodnega dne je bila ugnala svoje čute in privolila v poroko s tem neznanim In strašnim možem — toda kar je bilo takrat zanjo velika žrtev, se je zdaj izprevrglo v neizmerno srečo. Stresla je z glavo. Ni se hotela sama varati, že koj soočetka ni bila privolitev v to poroko žrtev, saj jo je bil tujec v prvem hipu zamikal! Bil je osebnost, ki ni bila hvala Bogu prav nič podobna vsakdanjim gizdalinom... Joana je začela gledati na življenje s popolnoma drugačnega vidika. Bilo ji je jasno, kolikšen preobrat bo povzročila ta poroka v njenem življenju. In Letty (ali je bila morda Mabel?) je imela popolnoma prav: kaj le ve dekle o svojem fantu, ki mu ponudi roko v zakon? Toda ona je zdaj že marsikaj vedela in je poznala Cliffor-dovo nrav bolje ko večina deklet iz vrst njenih znank svoje ženine. Stopila je k oknu in se vsa zatopila v opazovanje Slaters-Cottagea. Po pravici povedano: gledala je štirioglati dimnik, saj drugega ni bilo videti. Spomnila se je. da je imel Clifford Lynne ves avtomobil poln jestvin, in trla jo le poštena radovednost, ali se bo kot kuhar tudi znal tako imenitno obračati kakor sicer v življenju. Iz njegovega dimnika se je namreč valil gost dim. Videla je, kako so drvarji podirali drevje okoli Cliffordove hiše. Visoka smreka se je pravkar nagnila in zdelo se ji je, da sliši pra-ščanje lomečih se vej, ko je drevo treščilo na tla. Jutri, da, jutri bo hišo že lahko videla! Obrnila se je, ker je zaslišala stopinje pred svojimi vrati. »Jaz sem, Letty!« je kriknil vreščeč glas. Ko je Joan brž odklenila, je Let-ty očitajoče vprašala: »Zakaj se pa zaklepaš, Joan?« Letty že dolgo ni bila pri Joani, zato se je kar začudeno razgledovala po sobi. Dalje prihodnji! ŠPORTNI TEDNIK Ljubljana ima nov stadion V slovenski ligi so v nedeljo že zadeli s prvim porm. danfkim h.o.u».u. ■ c-jih presenečenj sicer ni bilo, a nekateri izidi utegnejo odločilno vplivati na končiio stanje. V prvi vrsti velja to za tekmo v Kranju. Marsikdo je računal da bo Kranju uspelo ponoviti podvig nasproti Ljubljani in odvzeti - Železničarju obe točki. To se pa ni zgodilo. Z obema točkama si je Železničar ustvaril najboljše nade, da si osvoji naslov prvaka. Pri tem se ima zahvaliti tudi svojemu mariborskemu tekmecu, ki j« Ljubljani odvzel važno točko. Malce je presenetil neodločeni izid med Marsom in Bratstvom, ker je večina računala z zmago Ljubljančanov. Amater je po pričakovanju zmagal in se tako vrstni red na lestvici ni izpremenil. Trboveljčani imajo še zmerom dve točki naskoka pred Ljubljano in Železničarjem, ki ima zdaj z Ljubljano enako število točk. Ljubljansko srečanje med Marsom in Bratstvom je nudilo dober šport V prvi polovici so imeli Jeseničani boljši start, po menjanju strani so pa prevladovali domači, številke tega ne pokažejo. Prva polovica se je namreč končala 2:1 za Mars, druga pa 0:1 za Bratstvo. Ljubljančani so Igrali slabše kakor nasproti Amaterju. V Trbovljah sta seveda domačim pripadli obvezni točki. Gledalci pa niso bili nič kaj zadovoljni s svojim moštvom ki je nudilo izredno slabo igro. Pred odmorom se Je Amater zasidral pred nasprotnim golom, zaradi neodločnosti in slabega streljanja pa ni prišla premoč do pravega izraza. V drugi polovici je prevladoval Olimp in je zmanjšal razliko za gol. Končno stanje 4:2 za Amaterja. V Kranju je bila huda borba. Kranjska enajstorica je bila borbena in požrtvovalna do skrajnosti, a ni znala izkoristiti lepih priložnosti. Železničar je bil tehnično boljši. Prva polovica je bila brez rezultata. Kmalu po odmoru so Mariborčani dosegli vodstvo in ga obdržali do kraja. Največ zaslug za zmago ima odlični mariborski vratar. V Mariboru je Ljubljana naletela na razigranega nasprotnika. Obe enajsto-rici sta se potrudili in tako je bila igra ves čas napeta. Občinstvo je nekajkrat protestiralo proti sodniku ki se je le z begom rešil pred dejanskim napadom ogorčenih fanatikov. Igra se je končala neodločeno 2:2. V prvem razredu je Jadran težko premagal Svobodo s 5:4 Korotan in Disk sta si pa z 2:2 razdelila točki. V srbski ligi sta se obe beograjski tekmi končali z zmagama domačih. Bask je premagal Bat'o 1:0, Jedinstvo pa sarajevsko Slavijo 4:1. V Novem Sadu je Vojvodina izsilila nasproti BSK neodločen izid '2:2. Jugoslavija je odšla iz Subotice poražena. Zak je zmagal s 3:1. V Pančevu je Jugoslavija iz Jabuke premagala Gradjan-skega iz Skoplja s 3:2. V hrvatski ligi sta bili dve tekmi, obe v Zagrebu. Gradjanski je katastrofalno odpravil Bačko s 7:0. V temperamentni igri je Concordia premagala Hajduka z 2:1. V soboto in nedeljo je imela Ljubljana pomemben praznik. ZSK Hermes je odprl svoj novi stadion, izredno lepo napravo, ki dela Ljubljani čast. To je prekrasen športni prostor z idealnim nogometnim igriščem, dolgim 116 in širokim 76 m s 450 m dolgim in 6 m širokim tekališčem in z dvignjenim dirkališčem, dolgim 620 m in širokim 16 m. Na južni strani so lahkoatletske naprave, na severni bodo pa zgradili še teniški prostor, ki ga bodo pozimi izpremenili v drsališče. Prostor za gledalce je razdeljen vzorno in bo lahko 20.000 ljudi dobro sledilo dogodkom v areni. Z novim stadionom ima Ljubljana dva velika športna prostora, spodobna za na j večje mednarodne prireditve. Sobotni spored je obsegal lahkoatletske točke. Udeležba je bila obilna; rezultati v tekih pa zaradi še premehkega tekališča niso bili prida. Ns J-boljši rezultat tega dne je dosegel dri.avni reprezentant Mavsar, ki je vrgel kopje 61.40 m. Nedeljski rezultati so bili boljši. Mav ar je za 6 cm iz-boišal svoj državni rekord, ki ga je postavil v Carigradu. Kopje je odletelo IMSOiu daleč, bržčas pa rekorda ne bsdo priznali, ker je pihal rahel veter v smeri meta. Postavil se je tudi inž. Stepišnik, ki sicer ni izboljšal svojega rekorda, a je vrgel kladivo nekaj manj ko 53 m, kar je izvrsten rezultat. ' Nedeljski spored se je začel z nogometno tekmo med Hermesom in beograjskim Železničarjem. Po obojestransko slabi igri je Hermes zmagal s 4:3. Do začetka glavnih prireditev se je nabralo na stadionu okoli 6000 gledalcev. Na (prej so nastopili kolesarji. Po mnogih predtekmovanjih so sledili finali. Pri juniorjih je zmagal Mažera (Železničar Maribor) pred Kosijem in Berličem (oba Edinstvo). Seniorji so prav tako vozili 3 kroge. V dramatičnem firiišu so skbftj obenem zdirjali skozi cilj trije — razlika je bila komaj vidna. Sodniški zbor je določil vrstni red: 1. Davidovič (Jugoslavija Beograd), 2. Podmiljščak (Edinstvo), 3. Peterneli (Hermes). V glavni handi-capski dirki na 10 krogov se je ponovila Ista slika z istim vrstnim redom. Veliko zanimanje je vladalo za nastop motociklistov, zlasti za srečanje med najboljšim Slovencem Staričem in najboljšim Hrvatom Babičem. Oba mojstra na motorju sta po enkrat zmagala. Najboljši čas dneva je zabeležil Babič. V posameznih kategorijah so zmagali: pri novincih Komelj (Avtoklub Maribor), pri turnih motorjih do 125 ccm Fantini (X. Gorenjski MK), pri turnih do 200 ccffl Bečarid (HMK Zagreb), pn turnih do 350ccm Puhar (Hermes), pri turnih do 1200 ccm Cerlč (Avtoklub Maribor), pri športnih do 350 ccm Trampuš (Hermes), pri športnih do 500 ccm Starič (Hermes), pri športnih do 1000 ccm Babič (Moto-fclub Zagreb). V Ljubljani je bil v nedeljo table-teniški turnir za prvenstvo dravske banovine. Tekmovanje je prineslo velik uspeh Zagrebčanov. Prvenstvo moštev si je priboril zagrebški Hašk, ju-niorski prvak je Prohaska, damska prvakinja Pečnikova, prvenstvo seniorjev se pa ni končalo in se bo nadaljevalo v Zagrebu. C IZPIT. J Projekt je sieer star, a izpeljava je nova. V Newyorku so ga preizkusili. Tam je odslej prepovedano vsem slaboumnim oeebam, da se porode. Zato mora vsak poročni par na izpit pred posebno izpitno komisijo. Prvi izpit je potekel takole: Komisija je štela tri člane, predsednika ter po enega strogega in dobrohotnega člana. Pred komisijo sta bila poklicana Jim Kilpatrick in Suzana Pennyworth. Ženin je bil vidno v zadregi in boječ, dodim je bila nevesta neskrbna in energična. Predsednik: »Torej, gospod Kilpatrick, imate šolska spričevala pri sebi?« Ženin: »Nisem nikoli nobene šole obiskoval.« Strogi član: »Zahtevam odklonitev.« Nevesta: »On laže, gospodje! To je le nesramen, zahrbten namen!« Dobrohotni dlan: »Saj vendar šola ni bistveno; Edison tudi ni obiskoval skoraj nobenih šol.« Predsednik: »Torej izprašujmo. Štejte, gospod ženin!« Ženin: »Ena, dve.« — Gleda obupano okrog sebe. Strogi član: »Zahtevam odklonitev!« Nevesta: »Pretvarja se, gospodje. Zadnjič, ko so mu izrezali slepič, je pri narkozi štel do dve sto.« Dobrohotni član: »Saj ni ravno potrebno, da zna šteti. Najsposobnejši možje ne znajo včasih v zakonu šteti do tri.« Predsednik: »Povejte nam vso abecedo.« Ženin: »A—a—.« Strogi član: »Saj-vendar nismo tu v otroškem vrtcu. Zahtevam odklonitev.« Predsednik: »To je vsekako dvomljivo. Kdor se hoče poročiti, mora ne samo »a« ampak tudi še najmanje »b« reči.« Dobrohotni član: »Meni se to ne zdi tako hudo. Adam gotovo tudi ni znal abecede. No, pa se je vendarle poročil. In njegovi potomci v resnici niso tako neinteligentni.« Strogi član: »Ce bi pogledali vas...« Predsednik: »Nikar, gospodje! Ne pričkajte se vendar! Saj se ne mislite poročiti vi, nego gospoda tukajle.« Nevesta: »On samo glumi. Preden je bilo govora o poroki, je celo pesem zložil na mene.« Strogi član: »Pesem je zložil? Zahtevam odklonitev zaradi dokazanega idiotizma.« Ženin: »Saj je sploh nisem sam zložil. Prepisal sem jo!« Predsednik: »No, tedaj vendar znate čitati in pisati.« Dobrohoten član: »Ljudje, ki pesmi prepisujejo, so veliko bolj zviti ko tisti, ki jih zlagajo. Zahtevam dovoljenje za poroko.« Predsednik: »Se strinjam! Zdaj pa poglejmo, kako je z gospodično Suzano Penny\vorth.< Ženin: >Kad bi vas opozoril na to, da trpi na neozdravljivi maloumnosti. Namreč zalo, ker se hoče na vsak način poročiti z menoj.« Nevesta: »Ničvredne! nesramni!« — Mu hode izpraskati oči. Predsednik: »Mir! Še nista poročena!« Strogi član: »Zahtevam odklonitev neveste. Njen napad na ženina dokazuje, da za boleznijo ,demautia nre-cox‘, tisto obliko slaboumnosti, pri kateri se pokažejo kot edini znaki duševnega življenja nemotivirani afekti jeze.« Dobrohotni član: »Neumnost! Energija, s katero si od svojega bodočeca moža ne dopusti žalitve, dokazuje celo visoko inteligenco. Zahtevam poročno dovoljenje!« Strogi čjan: »Protestiram. Nevesti bom stavil še neko vprašanje. Kdaj je vladal Nebukadnezar?« Nevesta: »Nebukadhezar, po babilonsko Nabukudurrusur, sin Nabopo-lassarja, je vladal od leta 604. do 562. pr. Kr. in jo bil najbolj znan kralj tega iinena in kot kak drugi. Premagal je egipčanskega kralja Necha pri Karhemichu...« Predsednik in dobrohotni član: »Saprament!« Ženin: »To ne drži, gospodje. Pripravljala se je. Cele noči je prečula pri knjigah.« A njegovega protesta niso niti poslušali. Poročno dovoljenje je dobila tudi nevesta, ki je zmagoslavno odvedla svojega ženina. Strogi dlan se je godrnjaje odstranil, ker jo imel še neki sestanek v »klubu nepoboljšljivih samcev«. Predsednik pa je vprašal dobrohotnega člana: »Ali imate tudi vi deset neporočenih hčera, gospod tovariš?« »Štirinajst, štirinajst, gospod tova-ri8,< je le-ta vzdihnil. Nemški spisal Robinson 1. 1912. Dardanele - turški Gibraltar Nadaljevanje z 9. strani mogočno brodovje: 13 angleških oklep-nic, 1 težka oklepna križarka, 4 francoske oklepnice in še veliko število križark, rušilcev in torpedovk. Posrečilo se jim je razbiti tri zunanje utrdbe, ki so jih Turki morali izprazniti. Marca so poskusili napad na notranje utrdbe. Doživeli so hud poraz. Trdnjavski topovski streli so potopili angleški oklepnici »Irresistible« in »Ocean« ter francosko oklepnico »Bouvet«, oklepnica »Gaulois« je nasedla, angleška težka križarka »In-fleiible« in francoska oklepnica »Suf-fren« sta bili pa hudo poškodovani. Zavezniki nato niso tvegali nobenega napada več. Na kraju aprila 1915. so se zavezniki poskusili izkrcati. In res se jim je to posrečilo na severni obali Gali-polija na jugu in severu. Nadaljnje prodiranje se jim pa ni posrečilo. Več mesecev so napadali, a utrdbe so kljubovale. Sredi decembra so zavezniki opustili načrt in se umaknili. Turki so Dardanele obdržali tudi po končani vojni. Prevelika nasprotstva med prizadetimi velesilami niso dovoljevala, da bi katera izmed njih imela to važno ožino pod svojim nadzorstvom. Turki so sicer morali utrdbe porušiti, a so jih pred nekaj leti vnovič zgradili po najsodobnejših načelih trdnjavske tehnike. Največje svetovne avtoritete so si edine, da je ni sile na svetu, ki bi bila kos dar-danelskim utrdbam. Zato imenujejo Dardanele tudi turški Gibraltar. Koliko časa človek drži brez spanja? Washington, oktobra. V ameriškem mestu Cambridgeu v državici Massachusettsu je pred kratkim delal profesor univerze Turner poskuse s svojimi učenci, da bi dognal, koliko časa lahko človek zdrži brez spanja. Prijavilo se je dvajset učencev in tekmovanje se je začelo, čeprav so si učenci pomagali z vsema mogočimi sredstvi, s kavo. glasbo in drugim, so vendar nekateri že po nekaj nočeh omagali in trdno zaspali. Najdalj je zdržal dijak medicine 0’Connor, ki ni zaspal 121 ur in 40 sekund. Zadnje ure svoje nespečnosti je dijak preživel že v nekaki omotici. Premikal se je samo še komaj vidno in je komaj še odgovarjal na stavljena vprašanja. Vendar je zdržal ved ko 121 ur. Potem ga pa z nobenim pripomočkom niso več mogli zdramiti. Zanimivo je; da je ena izmed štirih dijakinj, ki so se tudi prijavile za to tekmovanje, zaspala komaj tri ure pred medicincem 0’Connorjem. Torej je bila velika nevarnost, da bi ženska najdalj zdržala brez spanja. Kadio Ljubljana od 24. X. Jo 50. X. 1940. ČETRTEK 24. OKTOBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Harmoniko igra g. Rudolf Pilih 14.00: Poročila 18.00: Radijski orkester 18.40: Slovenščina za Slo-■vence 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nac. ura 19.50: Deset minut zabave 20.00: Domači kvartet 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. PETEK 25. OKTOBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 14.10: Turistični pregled 18.00: Šege in običaji Slovencev ob smrti (gdč. Francka Gruden) 18.20: Plošče 18.40: 40-letnica ljublj. gluhonemnice (g. Zdravko Omerza) 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nac. ura 19.50: Za planince: Turistovska oprema (g. dr. Anton Mrak) 20.00: Plošče 20.30: Godalni kvartet (Orni-kova, Marin, Ivančič, Šedlbauer 21.15: Plošče 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. SOBOTA 26. OKTOBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Malo za šalo, malo za res, malo za petje in malo za ples! 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Malo za šalo, malo za res, malo za petje in malo za ples! 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.30: Plošče 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Sueški prekop (g. Viktor Pirnat) 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nac. ura 19.40: Plošče 20.00: Zunanjepolitični pregled 20.30: »Pod drobnogledom«. Spisal Jože Vombergar 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. NEDELJA 27. OKTOBRA 8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Ru6ki sekstet 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz (ranč. cerkve 10.15: Verski govor 10.30: Plošče PUHASTE 00EJE • specialno delo. svilene in klot odeje iz vate, perje vseh ■ vrst, kupite najsolidneje v trgovini SEVER, Marijin trg 2 One naših malih oglasov so zmerne in času primerne! PROTI MALOKRVNOSTI. bledici splošni slabosti slabemu teku za regeneracijo Krvi po porodu, za rekonca-lescenco je »Ferrodovim« preizkušeno in zanesiuvo zdravilo Cena za 1 steklenico 40 din s poštnino 45 din 3 steklenice 120 dir. franko PiOizva a: Mr. ph. A. Mrkušič. lekarnar v Mostarju (banovina Hrvat-ska) Dobiva se v lekarnah Reg S Br 6682-32 KES* FR. P. ZAJEC IZPUAsAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Stritarle-v« ul. *> pri irančlškanskera mostu vsakovrstna otaa, taijnog^di, .opiomcri, oarometr., vqrom«lri, itd. Ven»a utira ur. m srebrnine. Samo kviililelna opilka Cenile tinrplaCno RESMAN L0I7E - Ljubllana Cesta 29. oktobra 'Rimska) 5t. 21 ie!e!on 14-90 Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največji izberi, naicenele Presker Ljubljana, Sv.Pelra c. 14 Posteljno perje „Luna“, Maribor, kemično člščeno po din 12'—, 25"— 35’—, 55‘—, gosje perje, sivi In beli puh, po konkurenčnih cenah, dobite pri Glavni trg 24. — Vzorci brezplačnol USODA LJUDI! Znameniti grafolog F. T. KARMAH, se Je odločil IzdeiaU Vara horoskop. Njegova priznana sposobnost videti pri- Uvijeniu drugih, ne glede na razdaljo meji na čudovitost. Grafolog K. T. Karmah Vam pove po resnici ato usodo, kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije Itd. Njegov popis minulih, sedanjih in bodočih dogodkov vabudl hoduost čudovito vso Vato usodo, k< du ljubezni, trgovin« ih, sedanjih in bodočih dogot Vale začudenle in presenečenje. Ne bodite otožni, ne jadikujte, kalti vse se o pravem času obrne na bolje. Sporočite mi VaS naslov in povem Vam o Vail bodočnosti, sedanjosti In preteklosti več nego bi smatrali za motno. Kupci knjige »Na* iivot ln okultne tajne" dobijo vse gori omenleno brezplačno. Poiljite »e danes natančni naslov In rojstne podatke ter v naprej din 30-— za knjigo ,Na5 iivot In okultne tajne“ na čekovni račun 17.455, na točno in stalno adreso: F. T. Karmah« Žalec m 11.00: Radijski orkester 12.30: Objave 13.00: Napovedi 13.02: Pevski zbor »Ljubljanski Zvon« 13.50: Plošče 17.00: Kmet. ura 17.30: Pozdrav deže-lanom! Domač spored Radijskega orkestra s pevci: ga. Dragica Sokova, gdč. Poldka Rupnikova, g. Anton Sla-doljev, g. Antoa Petrovčič 19.00: Napovedi, poročila, objave 19.30: Akademski pevski kvintet 20.15: Trio Flavta, viola in kitara (gg. Filip Bernard, Avgust Ivančič, Stanko Prek) 21.00: Radijski jazz 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 28. OKTOBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj) 18.20: Plošče 18.40: Geološka zgradba slov. ozemlja (g. dr. Ivan Rakovec) 19.00: Napovedi, poročila, objave 19.25: Nac. ura 19.50: Hudomušnosti (g. Fr. Lipah) 20.00: Rezervirano za prenos 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. TOREK 29. OKTOBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 14.15: šolska ura 18.00: Plošče 18.40: Prvi ruski vladar (g. Fr. Terseglav) 19.00: Napovedi, poročila, objave 19.25: Nac. ura 19.50: Vzgojna posvetovalnica (ga. Vida Peršuh) 20.00: Plošče 20.30: Koncert. Sodeluje koncertna pevka gdč. Elza Buchalova in Radijski orkester. Dirig. D. M. Ši-janec 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Citraški trio »Vesna«. Konec ob 23. uri. SREDA 30. OKTOBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Šramel »Škrjanček« 14.00: Poročila 18.00: Dijaška ura 18.40: Vzgoja in nauk o značaju (g. dr. Stanko Gogala) 19.00: Napovedi, poročila, objave 19.25: Nac. ura 19.40: Plošče 20.00: Rezervirano za prenos 21.15: Slovenski vokalni kvintet 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. MALI OGLASI ELEGANTNO IN SOLIDNO hočem biti obut, to Je želja vsakogar. OblSČIte tvrdko Brankovič, Ljubljana. IgjiSka 3, kjer boste strokovno in solidno postreženi. Grafoloika pisarna Globočnik Feliks, grafolog Ljubljana, Pražakova 11 Izdeluje psihoanalize, expertl