NASLOV—ADDRESS: Glasilo K. S. K. Jednote f117 St. Clair Avenue Cleveland, Oklo. Trtaphanr: nEndenmn 3912 • tali? boste pridobili v sedanji kampanji saj enega novega člana ali Članico? Kranjsko KatoKka je prva in trn J štora Jim slovenska bratska pod-porna organizacija P Ameriki Posluje že 47. leto geslo kskj. je: "Vse za vero, dom In narodin Entered ss Second Claw Blatter December 12th, 1923, st the Post -----1---—---- Office st Cleveland, Ohio, Under the Act of Aagvst Mtlfc ltlZ. Accepted for Milling st Special Rate of Footafe Provided for In Section 1103, Act of October 3rd. 1SIT Aothorhed on May 22nd, Mil .,«. --------- '--1---1-f--i--------- ■ -— NO. 25 — ŠTEV. 25 CLEVELAND, O., 19. JUN1JA (JUNE), 1940 VOLUME XXVI. — LETO XXVI. t .. 1 —— KSKJ . 1 IAI ROI INI 01 IRi IMI Ml PROG RAI 9. KAMPANJSKO POROČILO OD 4. JUNIJA DO 11. JUNIJA, 11940. 1. zračna divizija Društvo At. Zavarovalnina 25 ............ $ 500 63 ............ 1,000 169 ............ 1,000 226 1,000 Skupaj .......$ 2,500 2. DIVIZIJA TANKOV Društvo št. Zavarovalnina 120 ............ $ 500 4. DIVIZIJA PODMORNIC Društvo št. Zavarovalnina 55 ............ $ 1,000 5. PROTIZRAČNA DIVIZIJA 4 ............ $ 500 101 ............ 1,000 Skupaj.......$ 1,500 6. TOPNIŠKA DIVIZIJA Društvo št. Zavarovalnina 160............ $ 500 173 ............ 500 174 ............ 500 181 ............ 1,000 203 ............ 1,000 Skupaj .......$ 4,500 7. MUNICIJSKA DIVIZIJA Društvo št. Zavarovalnina 98 ............ $ 500 190 ..............500 194 ............ 6,000 206 ............ 3,000 Skupaj.......$ 10,000 8. DIVIZIJA PLINSKIH MASK 167 ............ $ 500 Skupaj .......$ 20,500 Odračunjena zavarovalnina pri društvu štvu št. 165 ..........3,000 Skupaj.......$ 17,500 Zadnji izkaz ..... 224,750 Skupaj.......$242,250 Josip Zalar, glavni tajnik. MALO PREGLEDA O KAMPANJSKEM GIBANJU . Tudi lansko leto se je v tem času vršila velika kampanja, ko smo gradili naš novi Jednotin dom. Lansko leto je bil uspeh za prvih 10 tednov za nekaj boljši, kakor je pa letošnji, od 2. aprila do 14. junija je namreč znašala skupna pridobljena zavarovalnina $254,000, letos do 11. junija pa $242,250, torej je za $11,750 razlike. AG1LNE DIVIZIJE O prvi, drugi in tretji diviziji se moramo pohvalno izraziti, kajti vsa društva vsake teh divizij so agilna. V četrti diviziji še nismo prav nič čuli od enega društva, v šesti diviziji od 11 društev, v sedmi diviziji od 21 društev in v osmi pa od 43! društev. Vseh skupaj je z današnjim poročilom agilnih ali aktivnih 104, neaktivnih pa 79. Po najvišji sedanji zavarovalnini prvači druga divizija, na drugem mestu je prva divizija in na tretjem pa sedma divizija. BORBA MED DVEMA ŽENSKIMI DRUŠTVI Vse kaže, da bo tudi v tej kampanji baš eno žensko društvo prvo doseglo svojo kvoto. Borba je zdaj med društvom sv. Neže, št. 206, South Chicago, 111. (prva zmagovalka lanske kampanje), in med društvom Kraljica Majnika, št. 194, Strabane, Pa. Southchikažanke imajo dosedaj že S5% svoje kvote dosežene, Strabanke pa 75%. Prvim manjka samo še $1,500 zavarovalnine, drugim pa $2,500. V resnici smo radovedni, ali bo zmagala država Illinois ali pa Pennsylvanija? Kakor že obljubljeno, bomo sliko predsednice prvega zmagovalnega društva v priznanje priobčili na prvi strani. Katera bo tako srečna? NAŠ SKROMNI APEL Nedavno je naš glavni tajnik brat Zalar v lepih besedah na tem mestu apelir^L na bolj zaspana in nedelujoča društva, da bi tudi ona stopila v akcijo; temu apelu se tudi uredništvo Glasila pridružuje. Nikar nd odlašajte samo na zadnje! Delavske razmere se polagoma boljšajo, torej je več prilike za pridobivanje novega članstva; torej začnite! ZA POVEČANJE AMERIŠKE0C. L O. VODITELJ BO DE- POROČILO 0 NOVI MAŠI REV. M. ŽELEZNIKARJA V BARBERTONU, OHIO VOJSKE Washington, D. C., 17. junija.—Kongresna zbornica je danes odobrila priporočilo mor-naričnega odseka, da naj se za 23% poveča našo ameriško mornarico, oziroma da naj se zgradi 84 novih bojnih ladij raznih vrst, kar bo veljalo $1,200,000,000. Dalje se je odobrilo gradnjo 1,000 novih vojaških letal in povečanje naše stalne armade z 227,000 na 400,-000 mož. Predsednik Roosevelt je pa kongresni zbornici priporočil, naj uvede obvezno vojaško služ bovanje za dobo enega leta za mladeniče v starosti od 18 do 21 let. V svrho kritja teh stroškov bodo s 1. julijem t. 1. vsi zvezni davki za 10% zvišani. -o- Ne jutri, ampak danes se odločite za pristop v naio Jed noto! PORTIRAN Washington, D. C.—, 17. junija.—Vsled priporočila kongresnega hišnega odseka je kongresna zbornica odglasovala, da se mora Harry Bridges-a, voditelja C. I. O. na zapadnem delu naše Unije deportirati, ker je ruval proti naši vladi.; Mr. Bridges bo deportiran v Avstralijo, kjer je bil rojen. -o- VSTAJA V ETIOPIJI London.—Zdaj, ko je tudi Italija vstopila v vojno, so to priliko porabili domačini Etiopije in začeli z veliko vstajo proti italijanski nadoblasti. Nad 200,000 etiopskih vojakov se je postavilo proti italijan skim četam okupirane Etiopije z namenom, da jih preženejo, nakar bi zopet prevzel vlado cesar Haile Selassie, ki se na ha j a sedaj v Londonu. -O-i- Citajto in zasledujte društve-mm i> wrad»a poroča» v Cjujla Od časa prihoda prvih naših slovenskih misijonarjev v Združene države ameriške, že nad 100 let, je v tej deželi delovalo v vinogradu Gospodovem že na stotine slovenskih duhovnikov; nekateri izmed teh so svoje študije dovršili še v starem kraju, drugi pa šele tukaj, ko so dosegli starost 24 ali 25 let. Dne 9. junija t. 1. je bil pa to prvi slučaj, da je kak naš rojak daroval novo mašo že v starosti 45 let, kakor je to izvršil Rev. Mihael Železnikar, ko je 9. junija prvič pristopil k oltarju Gospodovem. Taki slučaji so tudi v stari domovini zelo redki. Zato moramo dati č. g. novomašniku vse priznanje za njegovo vstrajnost, težave in napore, ker je končno po tolikih letih in z božjo pomočjo dosegel svoj vzvišeni cilj. O njegovi novi maši smo že zadnji izdaji bolj na kratko poročali. Da, to je bil v resnici dan Gospodov in velik dan za vso slovensko faro v Bar-bertonu, Ohio. Ta prva sv. daritev se je vršila ob asistenci in navzočnosti sedmih duhovnikov. Slovesno pridigo je imel Rt. Rev. kanonik J. J. Oman, župnik fare sv. Lovrenca v Newburgu, angleško pa Rev. Math Butala, župnik fare sv. Jožefa, Joliet, 111. in duhovni vodja naše Jednote. Pridiga obeh gospodov je bila zelo pomenljiva. Posebno, ali nad vse krasno je bilo tudi petje na koru pod vodstvom organistinje Mrs. Angele Begove; peli so latinsko mašo W. A. Leonarda v B flatu. Vseh pevcev in pevk je okrog 24, posebno izborna je njih so-pranistinja. O tem petju se je domači župnik Rev. Dr. Medin popoldne na banketu javno izrazil, da bi ta zbor lahko nastopil tudi pri pontifikalni maši sv. očeta v Rimu, kar je resnica. Ob koncu nove maše so po blagoslovu z Najsvetejšem vsi verniki zapeli zahvalno pesem. Glede popoldanskega banketa v počast novomašniku, vrše-Čega se v dvorani društva "Domovina" omenjamo v obče in bolj na kratko sledeče: Navzočih je bilo okrog 250 oseb. Naj-prvo je č. g. novomašniku v imenu svoje fare čestital dbma-či župnik Rev. Dr. Jos. Medin, stoloravnateljetvo je pa vodil sobrat Josip Lekšan, 3. podpredsednik KSKJ. in večletni tajnik društva sv. Jožefa št. 110 KSKJ., ki je pred 27 leti delal z novomašnikom skupaj v železolivarni in je od njega pred 25 leti prevzel tajništvo društva št. 110 KSKJ. Sv. maše in banketa so se poleg številnih drugih izvanjskih gostov udeležili še sledeči gl. uradniki naše Jednote: brat no-vomašnika br. Louis Železnikar, sestra Polutnik, br. Pavla-kovich, Lokar, Dečman, Pez-dirtz in urednik Glasila; navzoč je bil tudi urednik Our Page; vsi ti so bili poklicani k besedi in so Č. g. novomašniku čestitali. Od domačinov, ali v imenu mesta Barberton, Ohio je izra-, zil svoje čestitke novomašniku | Mr. Walsh, ondotni poštar, v j imenu clevelandske slovenske ! duhovščine je govoril Rt. Rev. Msgr. Vitus Hribar, v imenu | fare sv. Lovrenca je čestital novomašniku č. g. kanonik Oman, v imenu K. S. K. Jednote in fare sv. Jožefa, Joliet, 111. je govoril Rev. M. Butala; v imenu naših katoliških lajikov v Cle-velandu Mr. Anton Grdina, v imenu lorainske naselbine Mr. Louis Balant, domačin novo-mašnika; potem so govorili še sledeči: Mrs. Marijanca Kuhar iz Clevelanda, Mr. Suhadolnik iz Akrona, Mr. Walter Lenger v imenu 6 navzočih sošolcev no-vomašnika iz Lisle, 111., potem zastopniki raznih podpornih in cerkvenik društev iz Barber-tona. Domači cerkveni pevski zbor je zapel v počast slavljencu pesem "Pozdrav" in pa krasno pesem "Ljubezen in pomlad," sestra Mary Polutnik je pa nastopila v solospevu z "Ave Maria," "Gor čez jezero," "Kje prijazne ste višave" in "Happy Days." Deklica Frances Blažič in deček Wm. Stopar sta v imenu mladine nastopila z lepo dekla-macijo v slovenščini; prva je slavljencu izročila veliko košarico lilij, deček pa je novomašniku izročil v spomin zlat kelih v imenu faranov slovenske cerkve. Ob sklepu se je g. novomaš-nik iskreno zahvalil vsem navzočim za udeležbo, tako tudi za izražene čestitke in izročene mu darove in je obljubil, da se bo vseh vedno pri sv. maši spominjal. V gornji sliki vidimo č. g. novomašnika, ki je označen s križcem v ospredju. -o- Roparja so vjeli v vrečo Te dni je prišel v neko gostilno v Los Angeles, Cal., ropar James D. Bland. ki je s samokresom prisilil natakarja, da mu je izročil $18 iz blagajne. Istočasno je pa stala kuharica restavranta poleg roparja z veliko vrečo za perilo v roki. Slučaj je nanesel, da se je ropar med rovanjem z natakarjem nagnil in padel z glavo naprej ravno v ono vrečo; to priliko je pa kuharica porabila s tem, da je vrečo zadrgnila in so imeli tako ujetega roparja v vreči, dokler ga ni policija spravila na varno za omrežje. -o- Igrače na posodo Francija se je podala Nemčiji HITLER IN MUSSOLINI DOLOČATA V M0NAK0VEM USODO FRANCIJE NEMCI OBSTRELJUJEJO ANGLEŠKO OBALO RUSKA ARMADA VKORAKALA V TRI BALTSKE DRŽAVE Francije zelo jezni in zatrjujejo, da te bodo sami, ali na lastno kožo še naprej bojevali do zmage, samo če bo res? —Dne 18. junija so nemški letalci začeli iz zraka obstreljevati iztočno angleško obalo ter je to obstreljevanje trajalo več ur tudi tekom noči; pri tem je bilo 11 civilnih oseb ubitih, 14 pa ranjenih; Angleži so med napadom pogodili 7 nemških letalcev. —S tem, da so nemške čete prebile skozi Maginot črto, zavzele jnesto Verdun in vkorakale dne 15. junija tudi v Pariz, ni kazalo Francozom drugega, kakor da se častno podajo svojemu nemškemu zmagovalcu. Dne 17. junija je novi francoski ministrski predsednik 84 letni maršal Petain ob-vestiu poveljnika nemške armade, da je Francija pri volji vdati se in da prosi Hitlerja za časten mir. Kakor znano, je v minuli svetovni vojni maršal Petain v e 1 ? k o pripomogel k zmagi zaveznikov. Ko so 15. junija nemške čete zavzele mesto Pariz, ni bilo pri tem nobenega prelivanja krvi, kajti mesto se je brezpogojno udalo sovražniku na njegovo svarilo. Iz znanega EiflFelnove-ga stolpa, mestne hiše in vseh drugih javnih poslopij vihri s»- daj nemška swastika zastava. fiitka prj gedanu ,eU 18?0 Hitler zatrjuje, da se je se-(1 gept } je prinesla Nemcem —Dne 15. junija se je 200 ruskih tankov nepričakovano pojavilo v K ovnu, glavnem mestu Litvanije, tako je rdeča ruska armada tudi vkorakala v Letsko in Estonijo. To je Rusija izvršila vsled tega, da bo imela prost prehod. BITKA PRI SEDANU L. 1870 Šolski odbor mesta Toledo, Ohio, je določil nov način v svrho razvedrila revnih otrok v starosti od 2. do 16. leta. V ta namen je mesto kupilo gotovo množino različnih igrač, dobilo jih je pa tudi mnogo že rabljenih, katere bodo delavci WPA popravljali. Te igrače se bo dajalo otrokom na posodo za dobo dveh tednov; po preteku te dobe, ko otrok vrne igračo, lahko isto zamenja za drugo. -o- Radio aparat v cerkvi daj imenitno maščeval nad Francijo, ker je tudi ona v minuli svetovni vojni mnogo škodovala Nemčiji, in pa zato, ker je bila sedaj zaveznica Anglije. Dalje omenja ,da bo v par dnevih v Zrcalni dvorani v Ver-'sailles znano versajlsko pogodbo sežgal, ki je Nemčijo pred 21 leti tako ponižala. Nemške čete prodirajo vedno bolj in bolj proti Južni Franciji ter so že v mestu Orleans. —Vsled izjave Francije, da je pri volji z Nemčijo skleniti častno premirje je kancler Hitler v Monakovo (Mupnchen) pozval še italijanskega dikta> torja Mussolinija, kjer sta imela dne 18. junija več ur trajajoče posvetovanje glede Francije. Mesto Monakovo je Hit FORDOV VNUK POSTAL KATOLIČAN New York, N. F.—Henry Ford ii. vnuk znanega avtomobilskega giagnata je zadnje dni prestopil v katoliško Cerkev; krstil ga je Msgr. Fulton J. Sheen, ravnatelj katoliške univerze. Ford ii, se bo namreč dne 13. .julija poročil s katoličanko Ann McDonnell v Southampton, L. I. 2enin je letos dovršil Yale univerzo. Ali imate io svojega otroka zavarovanega pri naši Jedaoti ? V baptistovski cerkvi na Druid Hills v Atlanti, Ga., je dal pastor L. D. Newton postaviti poleg prižnice moderen radio aparat. Ko je ob nedeljah cerkev polna vernikov, ga med svojim opravilom ali med pridigo večkrat odpre, da verniki lahko slišijo najnovejše vojne vesti iz Evrope. --o- Dobrosrčni Finci Dasiravno je Finska vsled vpada »D poraza od strani Rusije močno PWdeta, so Finci pred nekaj dnevi poslali sosedni Norveški pol milijona dolarjev v pomoč, tako tudi nekaj živeža za nesrečne begunce. odločilno zmago nad tedanjo cesarsko Francijo. Večkrat se ta zmaga imenuje tudi francoske Cannae. V bitki pri Sedanu je pruski feldmaršal Moltke popolnoma obkrožil francoskega vrhovnega poveljnika Mac-Mahona in po enodnevni bitki prisilil Francoze k predaji. MacMahon je bil ranjen že takoj zjutraj in je bitko čez dan vodil general Ducrot, ki je skušal cesarske čete rešiti ob Meu-si proti severu, a se mu ni posrečilo. Istočasno se je pojavil tudi francoski general Wimp-ffen in pokazal povelje, da je on imenovan od vojnega ministra, da prevzame poveljstvo nad četami. Oba generala sta izdajala vsak svoja povelja, ki so si nasprotovala in sta tako lerjain Mussolinija nad vse na- i sama povzročila popolno zme-vdušeno sprejelo. Vse mesto je'do med francoskimi četami. Po-v zastavah in vse tovarne so bi- sledica je bila, da so se proti le ta dan zaprte, da je ljudstvo1 večeru francoske čete znašle v lahko korakalo v paradi. t kotlin» "a ozkem prostoru, ob- Hitler omenja, da bosta Nem- streljevane od 456 nemških to-čija in Italija sestavili take mi- Vpov. — Wimpffen se je zaradi revne pogoje Franciji, kakoršni I tega ponoči vdal. Nemci so za-bodo njima po volji. Pred |jeli 104,000 mož, 558 topov ter vsem se boža Nemčijo zahteva- cesarja Napoleona, ki je bil pri v bitki iz-N^mci pa lo razoroževanje m predajo francoske oborožene sile, mornarice ,nekaj kolonij, pa tudi vojno odškodnino v denarju; Italija bo pa morda dobila otok Sardinijo in istočno ozemlje Francije ter nekaj ozemlja v Franciji. Glede francoske mornarice bo šla bolj trda, ker so Francozi večino svojih bojnih ladij že izročili angleškim častnikom, svoje zlato so pa poslali v Ameriko. '—Dasiravno se je Francija že podala, nemška armada še vedno prodira v južne dele Francije; to pa vrši vsled tega, ker se tudi v minuli svetovni vojni Francija ni hotela ozirati na ponujeno premirje Nemčije ter je od 3. do 11. novembra 1918 še vedno zasledovala nemško armado. —Anfleži «p vsled nastopa Francozi so 17,000 mož, četah gubili 9,000. Sedan je bil do leta 1875 močna trdnjava, sedaj pa je bil vključen v Daladierovo bojno črto. Reka Meuse pretaka mesto po sredi. Kraj šteje 20,000 prebivalcev in je važno železniško križišče. Pred nekaj dnevi ga je nemška armada zopet zavzela. POGON NA KOMUNISTE V KANADI Ottawa, Ont.—Najvišja sod-nija te province je nedavno prepovedala delovanje komunistične stranke v Kanadi v svrho varnosti dežele. Trije vodje te stranke so bili obsojeni na tri leta ječe in precej visoko denarno kazen, ker so delili proti-vojne letake. ter. VW tikni Vtin društva, ki nas je preko 1,400, zatedaj-iho se dollnosti, edinosti iti na. Se mofci 1 Pridite i« drugi, ki le niste včlanjeni pri naietn druStvu, boste videli, kako bratsko razpoložene se boste počti-tili med nami. Bratski pozdrav hi nasvide-nje! John Pezdirtz, tajnik. ik>lnizn ielitao Ta srebrovenec bodi Ti v poroštvo da lepšega za Te pripravlja Bog; življenje, tako polno kakor Tvoje, zasluži povračilo božjih rok. Te čestitkam se pridružuje tudi urednik Glasila. K 5MJSTNICI DRUŠTVA SV. J02EFA, ST. 2, JOUET ILL IZČRPKI IZ STARIH DRUŠTVENIH ZAPISNIKOV (Piše LOUIS MARTINC1CH, tajnik društva) društva korakati v paradi dne|li" iz enega kraja v drugega; k 15. oktobra povodom blagoslo-'sreči je kmalu prenehalo deže-ivitve naše nove cerkve sv. Jo- 'vati. žefa, drugače plača $1 kazni,' Drugi dan smo vstali bolj izjema je samo bolezen in važ- trudili kot spočiti in na zajtrk Seja 6. marca, J904 Z večino glasov potrjeno, da se bomo udeležili nove sv. maše katero bo daroval častiti gospod Alojz Kraševec na Cvetno nedeljo v naši cerkvi sv. Jožefa. Seja dne 1. maja, 1904 Čita se vabilo od Stone City bande ali godbe, ki nas vabi na piknik 15. maja, vršeč se v korist nove slovenske cerkve sv. Jožefa in prosijo za deset mož, ki bi delati na pikniku. Potrjeno, da se bomo udeležili tega piknika in sicer brez kazni. Čita se vabilo in prošnja č. g. Johna Kranjca, župnika sloven ske-hrvatske cerkve sv. Jurija v South Chicagu in se isto vzame na znanje. Seja 5. junija, 1904 Potrjeno z večino glasov, da bomo šli na blagoslovljenje slovensko-hrvatske cerkve 3V. Jurija v South Chicagu dne 19. junija, 1904. Seja 7. avgusta, 1904 Potrjeno z večino glasov, da se bomo udeležili blagoslovlje-nja vogelnega kamna nove slo-' no delo. Za maršala pri tej paradi je bil izvoljen brat George Sto-venske cerkve sv. Jožefa, ki se vrši dne 21. avgusta, 1904. | Scja dne 3 decembr0t 1905 Seja 4. septembra, 1904 ! Volitev odbornikov za leto Potrjeno z večino glasov, da 1906> izvoljeni ao. za predaed. se skliče posebna seja zaradi nika z abaoIutno večino Anton prošnje katero je stavil naš č. Fritz> za prvega tajnika John g. župnik Frank Sušteršič nam- \jerm&rit za drugega tajnika Mireč, da bi naše društvo kupilo hael Ursich> za blagajnika eno barvano okno za novo cer- Math Qrahek za delegata pa kev sv. Jožefa; to okno bi veljalo od $275 do $300. Dalje je bilo potrjeno z ve- George Stonich. Seja 1. aprila, 1906 Sledeči novi kandidati so bili še misliti ni bilo nobenemu, ker smo bili vsi brez denarja. Ko smo šli potem gledat za delom, smo ga k sreči tudi dobili, potem je bil naš želodec kmalu poln, toda ne od jela, pač pa od veselja, da lahko zopet delamo. Boss nas je vprašal, če smo premogarji. "Seveda smo, pa tudi izvežbani." Moji tovarši so rekli, da znajo delati po dva skupaj; toda smola, mi smo bili pa trije, za enega premalo in preveč. Ker pa jaz nisem bil premogar, me je začelo skrbeti, priganjajo. Pa sem se končno vendar odločil in napotil proti Home, 111., kjer sem takoj dobil delo, stanovanje in hrano pa pri neki slovenski družini, ona je bila Neža, mož pa John. Mož živi sedaj v pokoju, žena se pa nekje klati pd svetu. Pri njih je bilo malo boljše kakor v onem "hotelu," spal! smo na lesenih zbitih posteljah, kar na slami s pogrnjeno rjuho za odejo. Tam sicer ni bilo nič muh, pač pa zato na milijone stenic, ki so me ponoči grizle, konca John in Anna Gregorich. Lepo je bilo videti, ko sta ta dan z vso svojo veliko družino prišla v cerkev in so med sv. mašo skupno pristopili k mizi Gospodovi in se tako Bogu zahvalili za dobrote, ki sta jih prejela od njega v 25 letih zakonskega življenja. Lep zgled dobre katoliške družine. V dru- j konskem stanu, žini je devet otrok; vse sta lepo Poleg omenjenih je bilo v vzgojila in sta lahko ponosna zadnjih par mesecih izredno ve- viti poročno mašo. Helen je bila dolgo let uslužbena v našem župnišču kot knjigovodkinja, ki je svoj posel jako vestno vršila, za kar si je pridobila spoštovanje od vseh faranov. Vso srečo in obilo božjega blagoslova želimo vsem novoporočencem, naj iih sreča vedno spreml ja v za- črno »lasov da se na posebni sprejeti y naše druitv0: Louig seji izbere člane ki bodo delali MIakar> star 20 , t na cerkvenem "fairu," vršeč se 'seph Papesh> star Jožefa n°Ve ^^ SV'.l"jen;; John/damicJ;. star 24 j imel partnerja. Menda sem se pranji jedi kuhati";' možje" ve nanje. Starejša hčerka Isabel , . , marljiva uslužbenka v glasnem I da nisem moge spati; nekatere:uradu KSKJ, druga hčerka npkdlni ? f*^0 | Mae Rose je 12. junija gradui-Uer zgradili lepo gasolinsko po- krS T I (4 rala V St Franci« bolnišnici v trebuhi in polnimi denarni-mrežena, postelje so bile kar cami neradi plače zvišujejo; ena vrh druge kakor v tretjem ! r*di vzamejo, neradi pa dajo Na tej seji sta sledeča dva razredu kakega starokopitnega nazaj. To je bilo pred 47 leti v nova člana k nam pristopila Maks Ivanich in John Možina. Seja 7. juliju, 1907 V naše društvo je pristopil Frank Bozich. Seja 4. avgusta, 1907 V naše društvo sta pristopila Anton Berdajs, star 25 let, oženjen, in Damijan Ursich, 19 let, samec. Prestopila sta k našemu društvu George Maloverh od društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., in Vencel Hrovat od društva sv. Jožefa, št. 21, Federal, Pa. Seja 3. novembra, 1907 V naše društvo sta prsitopila John Jaklich, star 19 let, samec in Peter Ancel, star 20 let, samec. (Sedaj oženjen Peter Ancel ima lepo družino, je podpredsednik našega društva). Odborniki za leto 1908: Anton Oberstar, predsednik; Mi-chael Ursich, prvi tajnik; Math Grahek, blagajnik. (Dalje sledi) PRED PETDESETIMI LETI spominske črtice iz mojega 2ivljenja Piše Josip Klemenčič, Joliet, 111. (Konec prihodnjič) -o- Jolietske novice parnika. Največ je ondi spalo Jolietu, 111. črncev ali zamorcev in Ircev, pa so navadno kar nagi spali. Lahko si mislite, kako hudo mi je bilo spati med takim narodom - in to še v veliki vročini julija) Joliet, lil.—V nedeljo, 2. ju-meseca; Slovencev med njimi nija se je vršila v naši cerkvi nas je bilo samo troje. Tudi redka slavnost zlate poroke, ki hrana je bila slaba, ker so isto sta jo doživela John in Katari-črnci pripravljali, ki ne pozna- na Prus. Trije sinovi in hčer so jo snage; največ so nam pri- s svojimi družinami spremljali pravljali kavo in "steak," in nič očeta in mater k oltarju, kjer John Gregorich je dolgoletni Bridgeporta, O., da je tam ne-tajnik največjega društva na- nadoma preminula naša prija-še Jednote v Jolietu, društva sv. 1 teljica in domačinka Uršula Frančiška Šaleškega, št. 29, ter Kovačič, po domače Mrčajeva je eden onih vrlih rojakov, da iz Stavce vasi fara Žužemberk, je vedno in povsod na delu, ka-Ker so bila naša življenska po-dar gre za korist in ugled naših!to s pokojno dolgo vrsto let v društev, naše fare in naselbine, j ozki zvezi in smo mnogo žalost-Bil je delegat že na številnih nih kakor tudi veselih dni sku-konvencija KSKJ, zato že mno- paj preživeli, je nas poročilo o gim rojakom znan tudi po dru-{njeni smrti globoko potrlo-Sfc-gih naselbinah. Srebrnim ju- gubili smo znjo zvesto prijate-bilantoma iskrene čestitke z vo- ljico in daljno sorodnico iz mla-ščili, da bi srečno nadaljevala dih let. Pokojna je bila 47 let svojo zakonsko pot do zlate po- v Ameriki ves čfts v Bridgeport, roke! 'O., in vedno vrla Slovenka, zve- Na našem farnem parku iz-!sta veri, zvesta naukom, ki jih ?leda letos že jako lepo, dreve- je prinesla seboj iz stare domo-sa bujno rastejo, da bo kmalu imovine in tako je tudi svojo veli ladna senca. Pridnih delavcev liko družino vzgojila. Ko smo faranov kar mrgoli po parku, I ustanovili društvo sv. Ane, st. zaposlenih z raznimi deli, se- 123 KSKJ, je pokojna vneto so-daj gradijo veliko dvorano iz delovala ter je bila več let po-semetnih blokov v velikosti 87 tem v odboru in do smrti po-čevljev dolga in 60 široka. Do- nosna na svoje društvo. V Spi<-gotovljena bo do 23. junija in minski knjigi je na strani 211 bo prihodnjo nedeljo slovesno slika vse njene družine, ki je še blagoslovljena in izročena svo- vedno vsa pri KSKJ. Njene jemu namenu. Ta dan bo tudi hčere so tudi jako agilne pri otvoritev parka v letošnji sezo- društvu sv. Ane, ter nekatere ni s prvim velikim farnem pik- že po več let uradnice. V nikom. Gotovo bodo vsi farani Bridgeportu, O., bo vedno ohra-z veseljem pohiteli to nedeljo njen blag spomin tej vrli pio-na naš park, da se zopet v pro- nirki in dobri slovenski materi, iti naravi prav po domače med- Počiva j v miru nepozabna *ebojno razveselijo. jateljica, na pokopališču juhe. S kako slastjo sem užival to hrano, si lahko mislite, ko mi je kuhar nesel porcijo na mizo, pa se je toliko muh nanjo usedlo, da mesa skoro nič ni bilo videti. Človek ni vedel, ali naj bi rezal meso, jedel, ali pa se muh sta ponovila obljubo zakonske (zveze, katero sta pred 50 leti storila v cerkvi sv. Lovrenca v Harrisburgu, Pa. Med slovesno sv. mašo, ki se je darovala v zahvalo Bogu za prejete dobrote skozi to dolgo dobo, je prejela vsa družina tudi sv. obhajilo, branil; pa če bi že imel kak kar Je n^^vHo jako ganljiv vtis. Oce in mati Prus so doma ribniški muhalnik, kot so bili v starem kraju. Pri jedi, dasi-ravno sem se z roko otepal muh, mi je večkrat kaka mušica z iz Belokrajine iz vasi Krmačine pri Metliki. Oče je prišel v Ameriko leta mesom vred v grlo romala; tui1888' Pa leto pozneje. Dve leti sta živela v Steelton, Pa., V nekaj letih bo postal na.Š ' Antona med številnimi Tvojimi park splošno znamenit in eden ! sorodniki in rojaki. Duša T\o-na j lepših izletniških prostorov J'a naJ se Pa Pri B°SU veseIi- v v Jolietu, kar bo v ponos in ko- blagem spominu nam ostaneš rist fare sv. Jožefa. Prva veli- do konca naših dni. Bridko pri-ka društvena prireditev se bo zadetim hčeram, sinu in vsem vršila letos v našem parku v sorodnikom izrekamo naše is-nedeljo, 30. junija, ko bo prire- kreno sožalje, vašo težko bol in dila Zveza slovenskih društev j zgubo 'Jube matere čutimo z 'Slovenski dan" z jako bogatim !vami- programom, za katerega se de- Sobrgt glavni tajnik Josip lajo obširne priprave. Ta dan ZaIar je postal zopet stari o če. bo tudi kronana kraljica naše ko so vile rojenice dne 1. juni ja naselbine, dve vrli naši mladi Prinesle hčerki Marion, poroče- Slovenki Miss G. Suhadolc in Miss J. Russ se borite za to izredno čast. Rojaki, pokažimo 100 procentno, da slovenska zavest v Jolietu in okolici še krepko živi! Slovenski dan v nedeljo, 30. junija, naj nas poživi v ni Curry, krepkega sinčka, da bo delal svoji zali sestrici družbo. Naše čestitke srečnim staršem in staremu očetu. O delavskih razmerah pa nimam kaj posebnega poročati; še vedno niso ugodne razmere Dospevši v .mesto Toluca, 111., nismo ondi nikogar naših ljudi poznali, saj se je to mesto baš pričelo razvijati. En sam hotel je bil tam, kjer si lahko spal za en dolar, če si ga imel. "Kaj bo pa jutri z mojim lačnim želodcem?" sem si mislil, pa nismo šli prenočevat v oni hotel. Ker je bilo lepo vreme, smo jo krenili precej daleč iz mesta in se nastanili v nekem zapuščenem kokošnjaku; kmalu smo zaspali vsled dolge hoje in truda. Cez noč je začelo pa deževati, kar je vsakdo izmed nas takoj začutil, ko je nas močilo vsled slabe strehe; zato smo "mufa- je veljalo geslo: Jej, ali pa po-| gini lakote! Delo pri tej kompaniji v To potem sta se pa preselila v Joliet, kjer živita še sedaj. Dolgo luca" ni^ je^bHoše" toda' žii-jvrsto let j^ilant zapo- ljenje pa v resnici od muh. Za-slen Pri gradbenih tesarskih de- služili smo $1.50 na dan, toda lih in z ™arlJlvostJ° ln, varc- za board in hrano s0 nam od>ostJ° sta vzorno vzg,ajalf 7°" jo družino ter si preskrbela lep dom, v ka.terem sedaj mirno uživata zasluženi počitek. Rodilo se jima je 10 otrok, vzeli $1, da je preostalo samo borih 50 centov. Tam smp delali nekaj tednov, da smo si prihranili par dolarjev, potem, smo pa kvitali. Eden se je na-i od katerih že omenjeni štirje potil proti Minooki, 111., drugi živi nJima v. vellko vef je" pa proti Streatorju, 111., jaz pa Prusova d r u ž 1 n a je splosno zopet nazaj v Joliet, kjer živim spoštovana v naselbin,; sinovi 1 __* 1_• ma Hvnafironom še. danes. Nazaj se nisem pripeljal v bakskarah, ker sem imel še nekaj srebrnikov v žepu. so jako agilni na društvenem polju in pri cerkvi, dva sta tudi člana cerkvenega pevskega zbo-Ko~sem še vrnil v Jofiet,*so ra. Vsi so po zgledu staršev tovarne še vedno počivale.. Kaj bo pa zdaj, ali potem, ko mi poide zadnji dolarček iz žepa? sem si mislil. K sreči so isti čas vneti katoliški Slovenci, sin Jože je tudi pismonoša v našem mestu. Naše iskrene čestitke zlatoporočencem in še naprej ravno kopali velik kanal od veselo in zadovoljno življenje. Chicaga do Lockporta. Pravili so mi, da je delo pri tem kanalu zelo težko, ker te bossi vedno Dne 8. junija sta pa praznovala 25-letnico zakonskega stanu naša znanca in čislana za- našem nadaljnem skupnem de-. kakor bi bilo želeti. Upanje lu za napredek naših društev. Pač navdaja delavce, da bo mo-naše fare in cele naselbine v Jo- S°če sedaj kaj boljše, ko bo lietu in Rockdale. Rojak John Papesh iz Broadway St. se je podal za par tednov na obisk k bratu Jožetu v Garden, Mont., kjer je pred 30 leti tam delal. John je oče velike družine, 12 otrok, ki mu vsi privoščijo nekoliko oddiha na farmah v Montani, tako mu želi tudi poročevalec vesele dni na zasluženih počitnicah. Dne 14. maja se je poročil v naši cerkvi naš ugledni rojak Anton Golobich z vrlo Slovenko Genevie Benedikt. Tone je edini sin spoštovane družine Anton in Mary Golobich. Po smrti očeta vedno pridno pomaga svoji materi voditi trgovino s premogom in gasolinsko postajo, ki jo lastujejo na Jackson St. ter je jako podjeten in priljubljen med rojaki. Sem iz mrzle Minnesote je pa prišel krepek slovenski fant Anton Stefanich in si izbral za nevesto našo vsem priljubljeno Helen Želko in poroka se je vrli la dne 25. maja s slovesno le- vlada potrošila miljarde za oboroževanje, ki bo gotovo dalo ogromno dela, upajmo, da bo tudi naš Joliet deležen saj del istega. Z vljudnim pozdravom. Michael Hochevar. P. S. Naš organist Tone Rozman se je mudil zadnji teden v Clevelandu na domu svoje matere, kjer je tudi prisostvoval pri poroki njegove sestre dne 15. junija. Upamo, da se je dobro imel, med dragimi domačimi skozi ta kratek obisk. -o- Dvakrat na smrt obsojen V Pragi, ki je okupirana od Nemcev, je 47-letni krošnjiu-Josip Peph izstrgal z nekega droga letak, ki poziva Čehe, naj spravljajo in vladi izročijo staro železo. Pri tem ga je videl neki Nemec, nakar je nasfcal prepir med obema in je Nemec padel zadet od kroglje svojega češkega nasprotnika. Vojaško sodišče je izreklo dvojno smrtno kazen nad Češkim krošnjar-jem. UM SSM n v s v KMftlP ^JWWW ™ w* Ri •117 AT. clair avenue UMimillTO DV UPRAVNÏÔTVO oleveland, obio V* lokop'sl In oglasi morajo biti v I % prioWitev ▼ ttevUki tekočega Za člana na leta.. Za nefiane aa Amerika. Za inoamiaUo -.,- ,-...■-,. .90m $1.60 $8.00 OFFICIAL ORGAN OF AMD POBLBBB) BY THK GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UAA. In the Interest of the Order iwf Wednesday OFFICE: <117 GTT. CLAIR AVENUS MU CLEVELAND, OHIO For members, yearly For non members ..... Foreign Countries Terms of eobsertptton ..$0.84 .4140 $3.00 88 VELIKO ZA MALO Če greste s precej obsežno košaro pa z bolj malo denarjem v kako trgovino jestvin in zahtevate ondi, naj vam košaro na polnijo za malo denarja, se vam bo prodajalec smejal in vas opozoril na znani hrvatski pregovor, da je za malo novaca malo muzike, kar je v obče resnica. So pač izredno recftci slučaji, če vam je sreča naklonjena, da na primer pri različnih stavah lahko zadenete za malo svotico lepe tisočake ali pa pri konjskih dirkah, take izjeme so pa redke in bolj zapeljive, da ne dobite niti centa. Hvala Bogu, tudi ameriški Slovenci imamo lepo priliko svoje novce po malem nalagati, ki nam lahko donašajao večje svo-te; to so naše bratske podporne organizacije. Sicer je vsak član stokrat bolj srečen in vesel, da ne rabi kalke podpore, ali da je vedno zdrav, kakor pa da se mora obračati pri svojem društvu za pomoč. Da, baš naše bratske podporne organizacije, med katerimi je bila prva nala K. S. K. Jednota, nudijo svojemu članstvu veliko za malo. Naj nam služi samo nastopni slučaj v dokaz: 30-letni član NN. je pristopil lansko leto v juniju k naši Jednoti. Zavaroval se je v razred DD in za $1 dnevne bolniške podpore, za kar pla čuje $2.71 na mesec, torej je v enem letu plačal $32.52. Pristop je bil prost, tako tudi zdravniška preiskava, celo $4 je prejeli- , ... kot kampanjsko nagrado po pristopu. V tem Času ga je obiskala |ja'CCV ede" 1Zm6d nJ'h- °Z" bolezen, trajajoča šest mesecev, za kar je prejel $180 bolniške podpore, bil je tudi enkrat operiran na slepiču in dobil $100 vam daje pobotnice, za kar je odtegnil kot davek, in izročen denar vladi. On ni dolžan dajati pobotnice vsak teden, «11 zakon mu veleva, da mora tO atoriti vaaj enkrat na leto in vsak čas, ko zapustite službo. Te davke mora plačevati vsak delavefc in vsak delodajalec, ii jih pokriva starostni in posmrtninski zavarovalni sistem. To pomenja takorekoč vse delavce, ki so zaposleni v poslu ali industriji, vštevii mala podjetja, kakor tudi velika. Davek se mora plačevati, ako je samo eden delavec nameščen. Plačevati ga morajo delavske in nekatere druge organizacije, ki imajo uradnike ali nameščence s plačo. Ne nanaša se pa na poljedelsko ali hišno delo, niti na železnice, javno službo ali na nekatere prosvetne, verske in druge nekoristonosne organizacije. Davki se morajo plačevati ne le na mezde ali plače za polno-časno delo, marveč tudi za začasno delo in delnočasno delo. Mezde" pomenjajo gotovino, pa pomenjajo tudi hrano, stanovanje in druge načine plačevanja poleg gotovine. Na primer, v slučaju natakarja in njegovega gospodarja, vsak plačuje davek na plačo v gotovini, pa zraven na vrednost hrane, ki se mu daje, in "vrednost" pomenja primerno vrednost za časa plačila. "Mezde" vključujejo tudi provizije in pristojbine. Na "mezde" čez $3,000 na leto, se davek iztirja le za $3,000. Tudi, ako bi imeli več deloda- Romanje v Lemont roma vsi skupaj bi vam plačali več kot $3,000 na leto, le $3,000 podpore; med delom se je ponesrečil in izgubil eno oko, za kar H let° V prid zavar0; je prejel $250; končno je pa še umrl, in so dobili dediči cel tiso- Pl™*' ,K,er * 1Zm,ed čak; torej znašajo skupni prejemki tega člana $1,530 ali skoro ^ ? F? 50-krat toliko, kolikor je vplačal. To je samo en primer za ta C* i l ** T J? edeFal" slučaj, kar se lahko zgodi. na vlada na vašo zahtevo Povr" Naša Jednota izplačuje pa še za nadaljnih 11 različnih po- "Č ™ škodb, ki so označene na strani 136-137 Jednotinih pravil in še [14. « A za drugih 21 vrst operacij, omenjenih na strani 138-139. ' DW® d6"ar Imeli smo že več slučajev, ko je bil član ali članicaprimo- d^Ln^V*Z / i*?? nnfivroni cp \raA AnOPO/Tl lom 1M 4-1« • rl rt i ^ ..U< I _ . A« | uavKarijo v roKu.aveft let po ClavaUmd, O. Mnogi čakajo na tale poziv. Ko smo lansko leto romali v Lemont k praznovanju blagoslovitve vogelnega kamna frančiškanskega samostana, smo že takrat obljubili, da bomo Sli tudi takrat, ko bo samostan blagoslovljen. de marca meseca nas je povabil zastopnik, brat Akurzij in naročil, da se organiziramo za tak izlet za dan 14. julija, čas od takrat je hitro minul in sedaj je še samo nekaj tednov časa do 14. julija, ff Med tem časom smo poizvedovali radi cen po železnici in dobili odziv da se lahko udeležimo tega izleta za ceno tja in nazaj samo $6.25 do Chicaga in potem še 55c, taka cena je obljubljena in pri tem bo ostalo v kolikor se razvidi sedaj. Mogoče, da bomo imeli pri tem še druge ugodnosti namreč, da bo ista cena veljala za tri dni: Od petka do ponedeljka ali pa od sobote do torka. Natančno o tem bomo še poročali. Za danes je glavno to, da je cena omenjena in da vedo tisti, ki se želijo izleta udeležiti. O1 podobnemu izletu je že pisala tudi Mrs. Albina Novak v smislu S. ž. Zveze, kar pa ni nikakor v nobene nasprotstvu z izletoma za 14. julija. S. 2. Z. bo imela izlet teden pozneje. Izleta se lahko udeleži kakor kateremu bolj ugaja. Kdor bi se hotel priglasiti, naj to kar takoj naznani ali vsaj prej ko mogoče, da vemo kako sporočati železniški družbi. Urad za priglasitev bo pri Štefan Pir- metrov in 6,190,360 ljodi). Z Norveško sta si precej podobni, saj mejita druga ob drugo vzdoli vsega skandinavskega polotoka; 86 odstotkov švedske semlje je popolnoma nerodovitne, zato je pa 60 odstotkov fokrite z obširnimi gozdovi, vedi imajo veliko lesne in papirne industrije; znane so švedske vžigalice. % Žito pridelujejo na Švedskem tako, ki ne terja preveč udobnih tal, kakor ječmen in rž. Glavni vir švedskih dohodkov je pač rudarstvo. Švedsko železo je že od nekdaj igralo veliko vlogo v Evropi. Poleg železa pa pridobivajo tudi dosti bakra, premoga in žvepla. Od leta 1814 do 1905 je bila Švedska v uniji z Norveško, odtlej je pa samostojna. V svetovni vojni je bila nevtralna; od 1910 dalje ji vlada kralj Gustav V. Prestolica Stockholm (več ko pol milijona ljudi), ima pridevek "severnih Benetk," saj leži na treh otokih. Mesto je starodavno in slovi po nekaterih lepih spomenikih. Švedska prestolnica je pa hkrati najbolj utrjeno švedsko vojno pristanišče. -o- Nekaj zanimivosti o Danski ko je zasedla nemška vojska Dansko, je Iceland te ločila začasno od Danske in ima kot glavnega nameščenca vlade lastnega predsednika svojega parlamenta. VESTI E JUGOSLAVIJE Danska sestoji v glavnem iz polotoka Juetlanda ter kakšnih 600 otokov. Juetland sam pa je več nego dvakrat tolik kakor vsi ostali otoki skupaj. S Skagerarkom, Kattegatom in Oeresundom tvorita oba Belta, Veliki in Mali Belt, zvezo med Vzhodnim in Severnim morjem. V gospodarskem oziru Danska dežela poljedelstva in Notri grobovi: V Ljubljani je umrl Jakob Avšič, pisarniški ravnatelj banke "S lavi je" v pokoju, star 89 let. — V Kamnici pri Mariboru je umrla č. s. M. Oroslava. — Milica §adravec, šolska sestra, doma iz ugledne Sadravčeve družine v Ormožu, stara 27 let. — V Idriji je umrla Barbara Bonča, stara 72 let. —V Ljubljani je umrl Josip Petrovčič, sulužbenec državnih železnic. — Na Cesti na Dobrovo pri Celju je umrla Marija Ojsteršek. — V Ljubljani je umrli Margareta Jereb, rojena Levstik, vdova po višjem kon-trolerju državnih železnic, stara 63 let. — V ljubljanski bolnišnici je umrla Frančiška Dime, žena mlinarja iz vasi Zboganje, občina Skocjan, stara 61 let. — V Celju, na Cesti na grad je umrla Ivanka Ver-lič, zasebnica, stara 83 let. — V Mariboru je umrla Marija Ma-zi, hišna posestnica, stara 61 let. — V Ljubljani je umrla Marija Grebene, privatna učiteljica v pokoju. V Ribnici na Dolenjskem je umrl Jakob Oražem, mož redkih sposobnosti, star 81 let. — V Selnici ob Dravi je umrl Ferdinand Jagrič, trgovec in posestnik in ustanovni član ta-mošnje prostovoljne gasilske čete. — V Ljubljani je umrla ran podvreči se več operacijam in tudi, da je dobil za več poškodb določeno podporo, kar bi v tem slučaju prejemke še povečalo. Iz tega torej lahko razvidite, da se lahko dobi pri naši Jednoti VELIKO ZA MALO! Posebno lepe ugodnosti nudi naša Jednota za zavarovanje otrok. V zadnji številki Glasila smo v našem uvodniku priobčili različne zavarovalninske razrede in lestvico asesmentov Ipračilu davka. natu 6121 St. Clair Ave. (Joe živinoreje, kajti njena zemlja Grdina knjigarni) ali pa sporo- je Z(?lo pi0dovita. Nad tretjino čite podpisanemu. Več o tem bo prebivalstva živi od zemlje, še sporočano. njjv jn gozdov, v manjši meri tudi od ribolova; industrija in obrt dosežeta znatno manjšo stopnjo. Zemlja je umno obdelana in spada po tej strani med najboljše predele v Evropi. Po- Anton Grdina. -o- Nekoliko podatkov o Norveški Norveška še ni stara država; i sebno slovi dansko mlekarstvo farne novice iz jolieta, ill. Joliet, ///.—V nedeljo, 16. ju nija je graduiralo 72 otrok na-Vzemimo slučaj zavarovanja otroka v razredu AA-JD, starega I še farne šole sv. Jožefa. Šolski od 11 do 13 let, zavarovanega za $1,000. V dobi enega leta bi se otroci so priredili obširen pro-vplačalo zanj $4.80 skupnega asesmenta in če bi ta otrok umrl gram/ kateri je lepo izpadel ob koncu leta, znaša njegova posmrtnina $1,000. Človek bi tega Častite šolske sestre zaslužijo kar verjeti ne mogel, pa je le res. Nobena Insurance kompani- posebno pohvalo, ki so tako iz ja bi vam toliko ne izplačala. Torej ponovni dokaz, da daje naša | vrstno izvežbale otroke za na-Jednota veliko za malo. Naj vas, dragi nam sobratje in sestre te vrstice navdušu- stop. Prihodnjo nedeljo, 23. juni- jejo, da boste bolj spoznali svojo podporno organizacijo in da ja bo zopet en lep dan za našo boste šli z večjim zanimanjem na kampanjsko delo! našim letošnjim graduantom Tako, zdaj malo le se oddahnite, končana dolga doba je učenja; zdaj knjige svoje učne odložite, življenja nova pot se vam začenja. Sicer Zemljani vedno se učimo, vsak dan nam je življenje nova šola: prevar, preskušenj bridkih se bojimo, vemo—kaj laž je in resnica gola. Naj trud učenja vam rodi sadove, naj vas dovede vse do blagostanja, saj znanje trga vseh ovir okove. Naprej, k popolnosti naj vas pozvanja! Ko boste pa prevzeli naša mesta, ko vam izročena bo dedovina: do vere, naroda imejte srca zvesta, kar čast, ugled bo vam, in našega spomina. Ivan Zupan ZAVAROVANJE ZA DELAVCE IN NJIHOVE DRUŽINE POD S0CIALN0-VARN0STNIM ZAKONOM ČLANEK 9 Vaši socijalno-varnostni davki in davčne pobotnice Pod določbami Socijalno-var-nostnega zakona o starostnem in posmrtninskem zavarovanju, delodajalci in delavci, na katere se ta sistem nanaša, skupaj plačujejo stroške zavarovanja. Vsak izmed njih plačuje davek federalni vladi, ki znaša 1 % delavčeve plače. Ta odstotek bo faro, ko bo blagoslovljena nova dvorana na našem farnem parku. Ravno sedaj, ko po Evropi tako razbijajo in podirajo vse, kar stoji, naši dobri farani pa zidajo in postavljajo poslopja, katera bodo v korist vsem faranom za dolgo dobo. Nova dvorana je zelo obsežna in bo tam dovolj prostora za bankete, za konvencije in za vsako drugo potrebo. En dober faran, ki pridno pomaga z delom na parku, se je takole izrazil: "To, kar delamo zdaj, bi bilo treba storiti že pred 20 leti. Ce bi bili imeli sami svoj prostor poprej, ne bi bilo treba društvom iskati drugod, med tujci, prostora za vse piknike in prireditve; in koliko denar j a*, so že izdali drugim, kateri bi bil lahko ostal med rojaki." Mož ima prav. Od sedaj za naprej ne bo treba našim društvom, ne faranom iskati prostora za svoje prireditve kje veljal do leta 1943. I drugje. Na svojem lastnem Vlada iztirja delavčev davek farnem parku bomo imeli vse potom njegovega delodajalca; priprave za vsak slučaj, to je vaš delodajalec ga odbija Prihodnjo nedeljo bo torej od vaše plače in ga predaje prirejen poseben program. V vladnemu davkarju skupaj z novi dvorani bo nastopila far-enakim zneskom iz lastnega že- j na godba, cerkveni pevski zbor, pa. To pomenja, na primer, če | in odlični gostje govorniki. Zve- zaslužite $25 na teden, vaš delodajalec si pridržuje 25 centov. Ako zaslužite $15 na teden, si pridržuje 15 centov. On čer bo pa ples in prosta zabava. Torej na svidenje na našem farnem parku, v nedeljo popoldne, dne 28, junija! Faran. osamosvojila se je šele leta 1905, ko se je sporazumno ločila od Švedske. Njen kralj je postal danski princ Kari, današnji Haakon VII. Norveška je gorata dežela z mnogimi visokimi gorovji. Obsega 322,681 štirijaških kilometrov in šteje 2,800,000 ljudi; 72 odstotkov zemlje je nerodovitne. Obljudena je pred vsem ob morju, kjer je podnebje zelo ugodno zaradi toplegd Zalivskega toka. Prebivalci so žilavi in odporni, pač takšni, kakršne je vzgo jila narava. Bavijo se pred vsem z ribolovom, saj so nešteti fjordi, zalivi in otoki kakor nalašč za ribarjenje. Poleg ribar stva se bavijo ljudje tudi s kmetijstvo in živinorejo, pa tudi z lovom na severne kožu-harje. Industrije je na Norveškem bolj malo. Bogato so pa izrabljene vodne sile, zato ima Norveška izredno veliko žag in lesne papirne industrije. Norveška pridobiva veliko železa, bakra in kroma. Blago izvaža čez tri velika pristanišča: prestoli-co Oslo, Trondhjem in Bergen. Oslo se je še do leta 1925 imenovalo Krištijanija, po kralju ustanovitelju. Šteje okrog četrt milijona prebivalcev. Pred vsem je važno lesno pristanišče. Trondhjem leži na zahodni norveški obali v istoimen-velikem fjordu. Veliko ribiško središče in največje in najvažnejše mesto na zahodni norveški obali je pa pristanišče Bergen s skoraj 100,000 prebivalci. Norveška v gospodarskem življenju ne igra posebno velike vloge. Pač ima pa važno mesto v svetovni književnosti (Ibsen, Bjoernson, Hamsun). Ugledno ime ima tudi norveška pisateljica Sigfrid Undsetova. NEKOLIKO PODATKOV O švedski Švedska je dokaj velika država (448,100 štirjaških kilo- s proizvodhjo masla. Nasprotno pa je Danska siromašna na zemeljskih zakladih. Premog in železna ruda ji skoro popolnoma manjkata. Tudi ribarstvo ni posebno izdatno, značilno je tudi, da mora Danska uvažati velike količine soli. Poljedelstvo in živinoreja uspevata izvrstno. Pregovor pravi, da prideta "na vsakega Danca dva prešiča," toliko je število živine v tej deželi. Imo-viti farmerji goje plemensko živino. Mlade prešiče pitajo s posnetim mlekom in skrbijo zanje kakor drugod za otroke. Svinjska mast in maslo tvorita glavni del danskega izvoza. Krave so poleg prašičev glavna živina na Danskem. Vsak kmet jih ima po deset do 15. Čudno se sliši, ampak res je, da Danci porabijo zase bore malo masla, ker se jim zdi predrago. Zadovoljujejo se z margarino, maslo rajši izvažajo. Danski kmet je zelo delaven in navada je, da delajo gospodarji težje nego njihovi hlapci. Kmetice se oblačijo po mestni noši, živijo dobro in postrežejo tujca z veliko gostoljubnostjo. Vsaka boljša kmečka hiša na Danskem pošlje svojo hčer na "visoko šolo za gospodinjstvo." S te šole se mlade kmetice vračajo z diplomami, ki jim utirajo pot v novo razdobje življenja. Na Danskem ni velikih posestev. Preko 70 odstotkov so male farme po povprečno 30 akrfv. Vlada je dosegla višek demokracije in socijalne razmere delavcev ne more prekositi nobena druga evropska država. Pod danfcko oblast so tudi aeroejevi otoki v Severnem morju in Greenland v Artič-nem. Iceland, otok v Severnem morju, pri pozna danskega kraja kot vladarja, ampak ima svojo samostojno vlado. Sedaj, je ----------. —— j- ----- in Leopoldina Rauter, učiteljica v pokoju, stara 73 let. — V Mojstrani je umrl Franc Kastelic, zvaničnik državnih železnic v pokoju in hišni posestnik. — V Ljubljani je umrla Marija Lince, rojena Debelak, žena tekstilnega tehnika v pokoju, stara 69 let. — V Celju je umrl Jurij Rebernak, preddelavec v tovarni Westen, star 40 let. — V ljubljanski bolnišnici je umrl Ivan Štalcar, delavec, iz vasi Laze, občina Koprivnik pri Kočevju. Avtomobilska nesreča Avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev, se je zgodila v petek, 17. maja okrog dveh popoldne v Radečah na najožji cesti nasproti pekarije g. Moleta in nasproti skladišča trgovca g. Černeta. Tovorni avtomobil, last g. Černeta, je pe ljal cement iz Zidanega mostu nasproti je pripeljal z luksuz nim avtomobilom g. Dane Zu pančič. Avtomobila sta tako silno trčila skupaj, da se je luk suzni avtomobil v prednjem de lu skoraj popolnoma razbil, tovorni avtomobil pa je le malo poškodovan. Na lice mesta je takoj prišlo veliko številu lju di, ki so nudili prvo pomoč, da so takoj spravili nezavestnega Daneta Zupančiča iz razbitega avtomobila. Takoj nato je prišel domači gospod župnik, ki mu je podelil sv. poslednje odje. Prišel je gospod zdravnik Dr. Matko, ki je ugotovil, da ima Zupančič razbito lobanjo. Po preteku dobrih 15 minut je umrl. Strela zanetila požar Strela je ubila kravo in zažgala hlev in gospodarsko po slopje posestniku Ivanu Mačku v Starih Beznovcih v Prekmur ju. Bila je velika nevarnost, da se ogenj preseli tudi na nekaj metrov oddaljeno hišo, vendar pa so gasilci preprečili pretečo nevarnost. Prsni koš mu je predrlo Pongrac Bovha, star 63 let iz Zibike pri Šmarju pri Jelšah je pomagal pri posestniku Faj-su pri vožnji z volovsko vprego. Na nekem klancu je popustila zavora, Bovha je skočil pred vole, da bi preprečil nesrečo, pri čemer mu je oje voza predrlo prsni koš. Smrtna kosa Češnjice pri Blagovici. Tu je umrl vojni invalid Alojzij Je-ras, posestnik v Gabrovnici, oče devetih otrok V vojni pred 25 leti je bil ranjen v levo nogo, rana se ni hotela zaceliti, tako da so mu pred dvema letoma morali nogo odrezati nad kolenom. Zadnje pol leta je mož trpel grozovite bolečine, pa jih je junaško s potrpljenjem prenašal. Povišano invalidno je imel od sodišča že dolgo nakazano, prejel je pa še ni, dasi bi jo nujno rabil. Tako ni dočakal niti tega veselja, ki mu ga je nova invalidska uredba obljubila. S sinčkom šla pod vlak. Blizu postaje v Laškem in sicer tik ob železniškem mostu preko Savinje in nad podvozom je 6. maja skočila pod popoldanski brzovlak, ki prihaja v smeri od Zidanega mosta, mlada, še ne 30 let stara delavčeva žena Marija Doberškova, s seboj v smrt je vzela svojega štiri-letnega sinčka. Pasanti z banovinske ceste so gledali, kako ga je potegnila seboj na železnico in kako sta se skupno vrgla oba pod brzovlak, ki jV prihrumel po mostu. \ . L- Vlak je obe trupli razpolovil preko pasu iniite trupli tik drugo ob drugem obležali na tiru odnosno ob tiru, ne da bi ju bila lokomotiva vlekla s seboj ali kako drugače razmesarila. Na kraj sam se je takoj podala komisija, ki je ugotovila samomor, trupli pa so prepeljali v mrtvašnico na pokopališče, ki je v neposredni bližini. Kmalu po strašnem dogodku je prišel iz rečice drugi pokojničin sin, ki hodi v prvi razred ljudske šole. Pravil je, da gre iskat svojo mater. Ljudje pripovedujejo, da je Doberškova šla pod vlak iz obupa, ker je bil njen mož premeščen od rudnika Hude jame k rudniku v Rajhenburgu, kjer pa mu ni bilo obstanka. I-kal je službe in jo je našel v neki tovarni v Mariboru. Ali medtem je Dobrškova marsikaj pretrpela in je slednjič obupala. Sadja bo malo Kakor poročajo iz Maribora, so sadni strokovnjaki mnenja, da bo letos na Štajerskem malo sadja. Temu je veliko škodoval mraz. Cvetje je sicer lepo nastavilo, vendar mu je deževno vreme močno škodovalo. Mnogo škode je napravila tudi megla, da je začelo cvetje rjaveti in je odpadlo. Brezmesni dnevi Kot poročajo iz Ljubljane, je bila prve dni letošnjega meseca maja izdana uredba, po kateri se bosta uvedla v Jugoslaviji dva brezmesna dneva in sicer torek in petek. Ta dva dneva je v Jugoslaviji prepovedano prodajati sveže telečje meso, goveje in svinjsko meso. Kdor se pregreši proti odredbi te uvedbe, bo kaznovan z denarno svo-to do 50,000 dinarjev in z zaporom do 30 dni. ZBIRKA PONAREJENIH VIN Budimpeštanski kemik Ma-rosi ima edinstveno zbirko na svetu: zbirko ponarejenih vin. Ta ogrski kemik je živel 12 let v inozemstvu. Vselej se je močno jezil, kadar je v dragih hotelih moral še dražje plačati vino, ki je bilo samo na jedilnem listu označeno kot "originalno," v resnici je bilo pa po-tvorjeno. Zato mu je prišlo na misel, da začne zbirati ponarejena vina. In napravil je kar veliko zbirko. Ima namreč že preko 500 raznih ponarejenih vin. Na vsaki steklenici je razen etikete prilepljena tudi kemična analiza dotične tekočine. Najbolj dragocen predmet te zbirke je vino, ki je označeno kot svetovno znano ogrsko to-kajsko vino. To vino je . naročil v nekem razkošnem lokalu Parizu. Ko je vino-kemično analiziral, je preiskava pokaza-a, da v celi steklenici ni niti capljice vina. I. S. L 4 ; ..................''*l*IIH*lllâHIIIHi|illiiimn| cert. it. 10570, izplačano $35.00. " ~*ttm Društvu sv. Roka it. 113, Denver, Co- IMATA vHlpvlll ▼ JoUeto. JOUHT. ILL ! Ustanovljena t Jolietu, DL, dns i. aprila, 1884. nt "M™** N O t> 2 E t/3 « O Mesto lorsdo, za Agnes Kukovich, cert. it. 34308, izplačano «£00. Druitvu sv. Lovrenca it 63, Cleveland, Q., zs Frank Glavic, cert. it. 22815, izplačano $15.00. 44 Druitvu Marij« Pomagaj it. 78, Chicago, IU., za Olfo Kerzich, cert. it. C2813, izplačano $15.00. Druitvu Marije Pomagaj it. 184, Eveleth, Minn., za Maiy Steblay, cert. it. C2208, izplsčsno $50.00. 46 Druitvu sv. Joiefa it. 56, Leadville, Colo., za John Zeleznikar, cert. it. 25452, izplsčsno $15.00. 47 Društvu sv. Joiefa it. 58, Leadville, Colo., za Joe Bozig, cert. it. 25748, izplačano $15.00. Druitvu sv. Barbare it. J28, Etna, Pa., as Anno Domltrovlc, cert. it. 5704, izplsčsno $10.00. Druitvu M*riie ^Vnebovzete it. 181, Stealton, Ps., za Katherine Mesaric, cart- it. D4677, izplačano $10.0a 50 Druitvu av. Jožefa it. 103, West Al lis, Wis., zs Louis Klemencic, cert. it. PU5, izplačano $10.00. 51 Druitvu av. Joiefa it. 103, West Al-lis, Wis., za John Muren, cert. it. 12678, izplačano $10.00. IZPLAČANA STAROSTNA PODPORA 5 Martin Rokavec, cert. St. 7382, član druitva Vnebovzetje Marije it. 77, Forest City, Pa., izplačana starostna podpora v znesku $375.24. JO0IP ZALAR, glavni tajnik. IZ URADA PREDS. POROTNEGA ODBORA 74 Josephine Tomec 75 Anna Grobic 76 Anna Oven 77 Anna Koncilija 78 Helen Verbiscar 79 John Radish 80 Justina Stanisa 81 Mary Zeleznik 82 Ignatius Marolt 83 Anton Zupančič 84 Matthew Curl 85 Thomas Koludrovicj 86 Frank Dolenc ( 87 Angela Ursich 88 Josephine Fortun j 89 Ursula Kovacic 90 George Matesic 1843 16564 ¡12757 127178 I 17369 12077, 15067 i 15186 12883 114 91 92 Thom. Trumbetas Frances Yakich 93 Mary Ganser 94 i Gertr. Tomazevic ! 95 Rud. Blazic 96 97 Math Brunsky Jerry Pire 98 Konrad Kusold 99 Joseph Laurich 100, Mary Markoya 9208 $1,000! 4-23-'40 46 2707 1,000 4-27-'40 54 500 4-30-'40 78 1,000 4-16-'40 53 500 5- 3-'40 52 1,000 1-31 -'40 58 1,000! 4-24-'40 50 250 5- 7-'40 51 1,000 4-29-'40 49 1,000 4-26-'40 54 500 4-19-'40' 66 1,000 5- 8-'40 77 4242 1,000; 5-14-'40 65 14085 1,000; 5-12-'40 44 745 1,000 5-15-'40 71 932 5001 5-12-'40 69 4527; 1,000 4-17-'40¡ 80 18348 1,000t 4-29-'40 62 D3964 1,000 5-17-'40 19 j I 2995| 500 5- 5-'40 71 4937 1,000 5-12-'40 73 34349 500 5-15-'40 24 2 1,000 5-11-'40 77 13459 1,000 5-29-'40 71 25733 1,000 4-30-'40 51 D4705, 1,000 5-21-'40 70 12708 500 5-30-'40 45 15 Pittsburgh, Pa. 85 Lorain, O. 8 Joliet, 111. 2 Cleveland, O. 2 Joliet, 111. 55 Crested Butte, Colo. 208 Butte, Mont. 29 |Joliet, III. Forest City, Pa. Forest City, Pa. Brooklyn, N. Y. 53 2 81 123 41 77 2 I Joliet, 111. Waukegan, 111. ;egan Joliet, 111. Pittsburgh, Pa. Bridgeport, O. Pittsburgh, Pa. Forest City, Pa. 29 ¡Joliet, 111. 105 New York, N. Y. 105 New York, N. Y. 44 So. Chicago, 111. 1 I Chicago, 111. 2 Joliet, 111. 14 Butte, Mont. 25 Cleveland, O. 170 |Chicago, 111. Naznanilo o operiranih in poškodovanih CL as N Ime U 3 ë c "a m._. b . 1! « m m ~ • S Z 2 ■U Mesto 201 Joseph Ruzic 202 Josephine Putzel 203 Francis Ochis 204 John Udovicn 205 Josephine Haffner 206 Mary Lenarsic 207 Joseph Schmidberger 208 Mary Saje 209 Mary Primozich 210 Theresa Ivan 211 Elmer Lokar 212 George Bolf 213 Mary Retel 214 Vincent Discripino 215; Justine Chesnik 216 Anna Kollar 217 Anna Peterlin 218 Matt J. Vertnik 219 Genevieve Repensek 220 Mary Golich 221 Irene Koscak 222 Angela Ursich 223 Anna Trbusich 224 Catherine Valicevic 225 Martin Baronich 226 Amalia Cendon 227 George Gasparac 228 Johanna Thibault 229 Joseph Glavan 230 Josephine Zagar 231 John Intihar 232 Mary Stampahar 233 Angela Mencin 234 Stephen Bohte 235 Frances Supan 236 Mary Fabjancic 237 Mary Mihelich 238 Kathryn Fink 239 Rose Koritnik 240 Thomas Trumbetas 241 John Beber 242 Mary Zalokar 243 Michael Berus 244 Martin Matekovic 245 Piiul J. Miller 246 Alvin Droll 247 Mildred Monarichio 248 Anna Terskan 249 Mary Slapnik 250 Louise Derdich 251 Joseph Laurich 252 Helen Hellico 253 John .Tanko 254 Fannie Puntar 255 Eva Vukadinovich 256 Angela Ark 31030 4-19-'40 $100.00 72 Ely, Minn. 32726 4-22-'40 D5141 j 4-18-'40 D4971 4-11-'40 50.00! 131 ¡Aurora, Minn. 50.00 135 Gilbert, Minn. 50.001 144 Sheboygan, Wis. 8803 4-11-'40 100.00 162 I Cleveland, O. 10743 11-29-'39 100.00 162 Cleveland, O. 19028 4- 8-'40 50.00 29 ¡Joliet, 111. 2890 4-17-'40 100.00 29 Joliet, 111. C3433 4-20-'40¡ 100.00 113 Denver, Colo. __ n ¡AurorJU ]IL 9110 4-15-'40| 100.00! |C1073 4-29-40 lOO.OOj 11 ¡Aurora, 111. 34802 4- 9-'40 100.00 64 ! Etna, Pa. 14751 5- 3-'40 100.00 1 Chicago, 111. CC809 4-23-'40 50,00 75 ,La Salle, 111. D3649 4-18-'40 100.00 153 iStrabane, Pa. 14043 4- l-'40 50.00 168 ¡Bethlehem, Pa. 15497 4-27-'40 50.00¡ 225 So. Chicago, 111 D3099 3-26-'40 100.00 72 ¡Ely, Minn. D3368 5- 2-'40 100.00 157 13583 5- 6-'40; 50.00| 172 Sheboygan, Wis. Cleveland, O. D4443 4-15-'40 100.00 166 So. Chicago, 111. 14085 5- 3-'40 100.00, 2 14347 4-26-'40 100.00 50 C2895 4-27-'40 100.00| 61 9158 4-17-'40 50.00 77 9580 5-10-'40 lOO.OOi 134 30138 4-29-'40 100.00 175 Summit, 111. 14675 4-20-'40 lOO.OOj 196 Gilbert, Minn. C3472 5- 8-'40 75.00 2 16379 5- 7-'40 100.00 25 I 13587 5-15-'40 50.001 :C379l| 4-10-'40! 100.00 17018 4-18-'40 100.00 104 Pueblo, Colo. 25645 5- 6-'40 100.00 113 Denver, Colo. 12405 4-20-'40 100.00 150 Cleveland, O. 13680 5- 3-'40j lOO.OOj 150 Cleveland, O. D1105 4-11-'40 100.00! 203 ¡Ely, Minn. G21 4- 9-'40| 100.00 218 Calumet, Mich D18311 8-'40j 75.00 15 18348 4-25-'40 100.00, 77 D5356 5-11-'40 100.00 2 6336 4-l2-'40 100.00! 105 22622 4-20-'40i 50-00[ 169 5744 8-12-'39 200.00 61 C917 4-25-'40 100.00 63 29738 5-17-'40 100.00; 144 D2309 5-18-'40 100.00 152 16026 5-14-'40 100.00 165 ■ DDI373 4-18-'40 100.00» 169 |Cleveland, O, 8432 5-14-'40 100.00 191 I Cleveland, O. D4705 5-l2-'40 125.00 25 ¡Cleveland, O. 13054 4-23-'40 75.00 50 ¡Pittsburgh, Pa. 8751' 5-15-'40' lOO.OOj 59 | Eveleth, Minn. 8319 5-18-'40 100.001 120 | Forest City, Pa. 11644 5-25-'40 100.00 156 ¡Chisholm, Minn. 3493 5- 6-'40, lOO.OOj 169 ICleveland, O. Joliet, 111. Pittsburgh, Pa. Youngstown, O. Forest City, Pa. Indianapolis, Ind. Joliet, 111. Cleveland, O. 25 ICleveland, O. 81 ¡Pittsburgh, Pa. Pittsburgh, Pa. Forest City, Pa. Joliet, 111. New York, N. Y. Cleveland, O. Youngstown, O. Lorain, O. Sheboygan, Wis. So. Chicago, 111. West Allis, Wis. IZPLAČANA IZREDNA PODPORA Zaporedna št. 30^ ^ ^ plačanC)-sl5.oo. Društvu sv. Štefana št. 1, Chicago, t Tz- Društvu sv. Petra m Etna. Pa., za Frank Frankov.c, cert. st. 21606, izplačano S15.UU. N 40 111., za Joseph Zagar, cert. št. D598, 41 Društvu sv. Antona Radovanskega št. 72, Ely, Minn., za Matt Znidarsich, Ko pregledujem pravila K. S. K. Jednote, sprejeta na zadnji konvenciji v Evelethu. pronajdem napako, nanašajočo se na poziv v slučaju obravnave kakega zatoženega člana ali članice. Člen 19 slovenskih pravil ali ravno isti člen angleških točk na strani 132 točka "44" se glasi: "Zaslišanje se vrši ne kasneje kot 15 dni po izdaji poziva"—kar ni pravilno, glasiti se mora: "Zaslišanje se vrši ne PREJE kot 15 dni po izdaji poziva." Prosim torej uradnike naših društev, posebno predsednike, da to točko vpoštevate tako, kakor se glasi v angleškem besedilu, nam reč, da ne boste zvali zaslišanja prej kakor 15. dan po izdaji poziva. V slučaju morebitnih obravnav po društvenem porotnem odboru je to jako pomembno, da se ravnamo po pravilih, car je v slučaju morebitnih tožb na sodiščih absolutno važno in potrebno, ker ako je pozivnica izdana v neredu, je tožba potem napram društvu ali Jednoti lahko izgubljena. Prosim torej, da to vpoštevate. Druga jako pomembna stvar, katera pride večkrat pred porotni odbor, je suspendacija glede plačevanja asesmentov. Resnica je, da. pravila pravijo, da ako član ali članica ne plača svojega asesmenta, se sam suspenfluje, toda v tej nesrečni de presiji, so naši tajniki jako milo postopali s članstvom, ako ti niso mogli v redu plačevati svojih mesečnih doneskov. V raz-ičnih slučajih je prišlo že tako, da so člani dolgovali po tri, štiri ali še več mesecev in potem so zopet morebiti plačali za en ali dva meseca in zopet zaostali; tajnik jih je prosil in svaril, toda v nekaterih slučajih to ni nič pomagalo, in gotovo—kaj je mo ral storiti drugega kakor jih suspendovati. Taki člani so se nekako privadili plačevanja asesmenta in po njih misli je bilo to popolnoma v redu. Lahko bi se tako pripetilo, da član, ko je tako zaaemarjal plačevanje svojih prispevkov in tajnik ni mogel drugega starosti kakor naznaniti ga suspendovanega. Tak član pa lahko zboli ali celo umrje, potem pa nastane vprašanje: zakaj je bil dotični suspendovan. Gotovo, da sorodniki in dediči nimajo nikake pravice do posmrtnine v slučaju smrti suspendovanega člana vsled neplačanega asesmenta, toda lahko se vsled tega zapeljemo v sitnosti in morebitne nepotrebne stroške. Prosim radi tega tajnike društev, da so jako pazljivi glede tistih članov, kateri so na dolgu pri društvu, prejino take člane su-spendajo ali črtajo, da jim dajo popolnoma jasno svarilo in točno naznanilo, da bodo črtani s tem ali tem dnem, ako ne poravnajo svojega zaostalega dolga, ali pa naj se popolnoma pogodijo p/ tajnikom glede plačevanja dolga in tudi tisto pogodbo natančno spolnujejo. Članstvo pa naj skuša po svojih močeh pomagati društvenim uradnikom v takih slučajih; današnje razmere so jako težke, to vsi pripoznamo in radi tega moramo biti jako previdni, da se pravice članstvu ne kratijo tako tudi ne Jednoti; bodimo pravični sami s seboj. Nikaka sramota ni biti ubog! Naš slovenski narod, brez malih izjem, je bil narod delavcev-trpinov in tako vedno podvržen trpljenju in siromaštvu. Malo naših rojakov je tako srečnih, da bi lahko rekli, "kaj mene briga društvo, jaz imam dosti!" Teh vrstic nisem napisal radi nikakega posebnega slučaja ampak v splošnost, in upam, da jih boste tudi tako vzeli. Ja2 pišem v dobrem namenu, da se morebiti izognemo nepotrebnim prilikam. Jaz sem popolnoma prepričan, da plačevanje ases menta ali drugih mesečnih doneskov bo vedno šlo še tako naprej, in mi moramo biti pripravljeni, in smo tudi voljni še v nadalje pomagati našemu članstvu, toda bodimo pravični sami s seboj Ako ne moremo plačati redno, bodimo vsaj tako vestni, da naznanimo društvenemu tajniku, da želimo biti član in da bomo plačali naše doneske kakor hitro mogoče. Sedaj pa še par besed glede naše Jednotine kampanje: Bratje in sestre! Prepričani smo, da nobena zavarovalna družba nam ne more dati več za asesment, kakor nam nudi naša Jednota, ravno tako nobena zavarovalna družba nam ne more dati drugih podpor kakor naša Jednota za isto svoto, razen tega je pa še ena dobrota, katere sploh n"e najdemo pri Insurance kompanijah in to je "bratstvo," skupna zveza, katera veže brate in sestre naših organizacij. V slučaju bolezni, smrti in drugih nezgod vidimo, kako je lepo, ko ti pride brat ali sestra na pomoč in v tolažbo ali za drugo podporo. Kako lepo je na žalostni dan pogreba kakega tvojega dragega sorodnika, ko vidiš svoje društvene brate in sestre, ki so okoli tebe pripravljeni ti pomagati in te tolažiti, to vpliva nekako blagodejno na tvoje občutke n človek nekako ložje prenaša vso bol, katera teži dušo in srca. Stopimo torej vsi na noge in na delo, da pridobimo ^so našo mlading v eno ali drugo društvo naše matere Jednote. K. S. K. Jednota stoji danes kot prva izmed vseh naših slovenskih organizacij, glede svoje velike solventnosti in ostala bo tudi vedno taka, ako bomo mi gledali, da ji pridobimo vedno novih moči in novih delavcev, kateri bodo nesli naprej zastavo bratoljubja med slovenski katoliški narod v naši domovini po začrtani poti, katero so pokazali naši začetniki po geslu naših pijonirjev: "Vse za vero, dom in narod 1" John A. Dečman, predsednik porotnega odbora KSKJ. -—-—o-- ŠKOFJA LOKA V 1000 LETIH Škofjeloški fculturni delavci v preteklosti in razvoj umetne obrti: stavbarstva, kiparstva in slikarstva Najbolj zaslužen pa je goto-1 je stoječo cerkev v Stari Loki v vo bil dr. Anrej Globočnik pl.,) baziliko. Iz istega časa je tudi romarska cerkev sv. Primoža in Felicijana na Gabrški gori ter farna cerkev v Bukovščici, ki je posvečena sv. Miklavžu. Vse tri cerkev so preprosto, a zelo zanimivo zidane, ker imajo skoro kvadratasto ladjo. llz dobe gotike se je ohranilo pri nas toliko stavb, kot zlepa ne kje. Ob koncu 15. stoletja je bila dozidana cerkev v Crrigro-bu, katere početki segajo še par stoletij nazaj. Iz istega časa je tudi mogočna in odlična gotska zgradba farne cerkve sv. Jakoba. Obe ti dve stavbi, kakor tudi vse mesto pa je potres leta 1511 močno poškodoval. Škof Filip pa, ki je bil član bavarske vladarske hiše, mlad in energičen, je po tem potresu ob cerkvi, grad, žitnico in skoraj vse ostalo mesto znova pozidal. Tudi Homanova hiša izvira iz tistega časa, namreč z leta 1514 V začetku 16. stoletja je Lo-čan mojster Jurko dokončal prezbiterij v Crngrobu. Prez-biterij v cerkvi sv. Jakoba pa Leta }890, ko še «i bilo linotype tiskarskega stroja v rabi, je bilo v Ameriki zaposlenih 30,000 črkostavcev, leta 1930 je bilo pa pri teh strojih zaposlenih 134,000 stavcev. Leta 1870, ko še ni bilo v rabi pisalnega stroja, je delalo v pisarnah v Ameriki samo 2,100 oseb na en milijon prebivalstva, dandanes pa 33,000 na en milijon. ki je igral veliko vlogo v politiki leta 1848. Saj je prav on kot tedanji akademik na Duna ju in tajnik društva "Slovenija" izdal proglas za združeno Slovenijo on je bil tisti, ki je določil slovensko narodno zastavo. Bil je zastopnik Slovencev na praškem slovanskem zboru leta 1848. Spisal je zgodovino Železnikov, bil je tudi predsednik Muzejskega društva. Njegov sin Vladimir je bil sekcijski načelnik v ministrstvu na Dunaju in je uredil avstrijski davčni kataster. Omeniti moramo tudi Janeza Groharja, slikarja in Grošlja, kiparja. Nadalje še dr. Dermo-to Antona (1876), ki je bil eden glavnih Masarykovih učencev in steber slovenske demokratske stranke. Od sedaj živečih naj omenimo še graščaka dr. Jerneja Demšarja, zdravnika; dr.Lo-triča Leona, inženirja; dr. Bon-celna, profesorja tehnične fakultete na ljubljanski univerzi in pa profesorja Franc Koblar, pisatelja in urednika, ki je bil gotovo najboljši književni in gledališki kritik sedanjega časa. Končno naj še omenimo Žumrovo družino, od katere je Srečko predsednik JSZ., Lojze upravitelj škofijskih posestev, Matija pa je asistent na univerzi. Iz Žumrove rodbine je tudi župan v Železnikih. Iz Zalega loga je bil Jurij Miklavčič (1756), pridigar, stolni vikar v Ljubljani ter pesnik (latinski). Iz Sorice pa je bil doma eden največjih slovenskih umetnikov1 Ivan Grohar (1867), ustanovitelj slovenskega slikarskega impresionizma, ki je ponesel slavo slovenskega imena preko meja na Dunaj, London, Benetke, Sofijo, Beograd itd., kjer ga je odlikoval kralj Peter I. osvoboditelj. Grohar od svoje visoke umetnosti materielnih koristi ni užival. Njegova najboljša dela so: Sejalec pod Kamnitni-kom, Kamnitnik, Gorajte, Stara Loka, Škofja Loka v snegu itd. Pokopan je v Ljubljani. | Grohar je poleg Šubicev, dr. Tavčarja in dr. Kreka najznamenitejša osebnost škofjeloškega okraja. Tako smo na kratko omenili nekaj onih mož, ki so na en ali drugi način orali kulturno ledino našega naroda in ki jim je tekla zibelka v Loki ali njenem okraju. Za zaključek naj omenimo še Sopotničana profesorja Ivana Dolenca, ki ga je leta 1938 ves okraj kot en mož izvolil narodnega poslanca. Umetna obrt Ker zlepa ne najdemo kraja v Sloveniji, ki bi bil tako bogat na raznih umetninah, kot je Škofja Loka, je prav, da tudi teh ne zgrešimo v našem sestavku. Razumljivo je, da je Škofja Loka in ves njen okraj tako bogat na umetninah, ker so škofjeloški oskrbniki in njihovi gospodje freisinški škofje z vso vnemo pospeševali umetnostno obrt. V teh nekaj vrsticah bomo skušali našteti umetnine po njihovih strokah in času njihovega nastanka. Stavbarstvo Stavbarstvo v današnjem smislu se je pričelo pravzaprav šele z začetkom loškega gospod-stva, to je z letom 973. Freisinški škofje so kmalu zgradili utrjen grad, pod njim pa mesto. Zgradili so nato tudi nekaj manjših gradoy v okolici. Kot najstarejšo stavbo pa moramo vsekakor omeniti kapucinski most, ki je bil zgrajen letp 1551 in je še danes, po skoraj 600 letih, v prav izvrstnem stanju. Grajen je iz rezanega kamna. Leta 1393 je bila zgrajena nunska cerkev, katero je posvetil škof Bertold. Ravno takrat je isti škof posvetil tudi že pre- mestna last. Najlepša baročna zapuščina pa je gotovo "Ajma- nov grad" pri Sv. Duhu. Zgrajen je bil v drugi polovici 1?. stoletja. Sedaj je last prima-rija g. Demšarja. Leta 1669 je bila zgrajena sedanja nunska cerkev. Iz te dobe je tudi veličastna cerkev sv. Volbenka v Poljanski dolini. Leta 1710 je bila dograjena kapucinska cerkev. Iz tega časa je tudi cerkev na Hribcu, ki so jo leta 1738 povečali. V tej dobi sta bili tudi zgrajeni župna cerkev v Selcih in cerkev sv. Frančiška v Železnikih. Tudi večina podružnic v Selški in Poljanski dolini je iz tega časa. Devetnajsto stoletje je prineslo nove cerkve v Stari Loki, Železniških in Suhi. V tem času moramo omeniti stavbenika Molinara, ki je sezidal cerkveno lopo v Crngrobu, cerkev pa pri sv. Valentinu v javorniški fari. Ta mojster je tako doumel gotski slog, da bi njegova dela skoro zamenjali s pravo gotiko. Tudi najnovejša doba je prinesla nekaj prav odličnih del. Krasna je nova šola, katero je gradil stavbenik Tomažič, novi most preko Selščice na Spodnjem trgu, krasen nov že zgradil Jernej Kunaver leta most preko Poljanščice med 1532, kakor priča napis na zvo- mestom in Puštalom, enak most niku. Po okraju pa imamo vse polno cerkvic vrh hribov, ki izvirajo iz te dobe ali nekaj desetletij preje in so jih povečini gradili domačini, med katerimi naj omenimo le stavbenika Andreja iz Loke. Iz baročne dobe moramo omeniti zlasti krasna stebrišča na dvorišču raznih patricijskih hiš med njimi hiši št. 14 in 16 na Mestnem trgu, katerih zadnja je rotovž, obe sta pa sedaj na Praprotnem in v Gorenji vasi. Prekrasna je tudi ureditev trga pred Kapucini. Ta dela pa datirajo prav iz zadnjega časa. (Dalje prihodnjič) -o- V Iztočni Boliviji živi neko pleme v velikih duplih ali žlam- borjih starih dreves « Letna plača šolskega nadzornika v New Yorku znaša $20,000. ; Spominčice NA GROB NEPOZABNE SOPROGE IN PREDRAGE MATERE GOSPE MARIJE ZALAR povodom 15-letnice njene smrti. Preminula 20. junija, 1925. Cvetk na vrtu smo nabrali spet na ta prežalni dan, da jih bomo Tebi dali, grob okrasili nam znan. Šopek glej spominčic nežnih naj v poklon, dokaz Ti bo, da po letih naglo bežnih vsi še na Te mislimo. Šopek ta naj grob Tvoj krasi smrti Tvoje v spomin.— O, le enkrat se oglasi, lajšaj dan nam bolečin! Dan nezabni, ki nam rane srčne seka vedno le, drage žene, ljube mame, ker med nami ni več Te. Vse prekmalo angel smrti Te poljubil je, objel; od tedaj smo vsi potrti, nihče nas ni več vesel. Spavaj mirno nam predraga, iz raja se na nas ozri! Reci nam: "Saj tukaj zbrani, enkrat bomo zopet vsi!" Žalujoči ostali: JOSIP ZALAR, soprog. JOSIP, HUBERT, RICHARD, sinovi. MARION, VIDA, DOLORES, hčere. Joliet, 111., 19. junija, 1940 "Ne. Pusti me!" "Tako te ne pustim. Saj veš, da ne. Mleka ti zavrem." Tedaj se je Drejc vzdignil na klopi in divje zasršel v ženo. "Pojdi!" je zakričal. Agata se ga je zbala in pobegnila v vežo. 24. , Jernej in Marula sta uživala medene tedne. Vendar se je Jerneju kdaj pa kdaj v. skrbi pomračilo čelo. Vdal se je za trenutek trpkemu razmišljanju, nato je zganil z rameni in zamahnil z roko. Kdo bi mislil le na bodočnost. Tudi Marula ni uživala čistega veselja. Misel ji je pogosto splavala na dom. Domotožje je bila že prebolela, a mučila jo je skrb za mater in strah pred očetom. Kaj bi bila dala, da bi bila mogla le za trenutek pogledati v domačo izbo. Kadar koli je pes zalajal, se je vsa zlecnila. Ali ne prihaja oče? Ni ga bilo. Toda pomračila se je, tegoba ji je legla v zenice, ti je?" jo je se. "Kaj Jernej. "Nič. Le zamislila sem Pa se je zasmejala. Drug pred drugim sta skrivala senco, ki jima je kdaj pa kdaj vstala iz duš. Zdaj sta bila sama na tisti samoti. Beta ni vzdržala pri njima, vedno se je držala nekam napeto. Nista ji branila, ko je rekla, da pojde na dnino Saj se vrne, ko Jernej odide na pot. Noči so bile tako tihe; zdelo se jima je, da živita sama na svetu. Vsako jutro, ko sta vstala, je sonce že sijalo v nasprotnem bregu. Kdaj pa kdaj — ob jasnih dneh — je bilo tako žarko, da je jemalo vid. Osojno pobočje pa je bilo zeleno in bujno, da je ob pogledu nanj igralo srce. Kadar je sonce slednjič posijalo skozi drevje, so ležali na tleh sami cekini Ves dan se je pomikalo na zahod, slednjič zagorelo skozi drevje na daljnem hribu. Vsa pokrajina je bila oblita z bajno lučjo Ječman je bil pozno usejan, zato je tudi pozno dozorel. Marula ga je žela. Jernej je stal nekaj časa ob njivici in jo gledal s tihim zadovoljstvom na obrazu. Šel je, naklestil jese-novih vej in jih položil kozi, ki jo je kupil od Zerjuna. Vzel je rovnico in kopal novino na drugi strani ozke drage Jeklo je zvenelo, upogibal se je, pobiral kamenje in ga metal proč. Celo se mu je nabralo v •gube, kakor da mu ga venomer orjejo misli. Kdaj pa kdaj se je zravnal in pogledal na njivo. Tudi Marula se je s svojim zardelim obrazom pod belo *ruto pogosto ozrla proti njemu. "Hoj! Ali si žejna?" "Malo. In ti?" "Tudi. Čakaj, prinesem de." "Saj lahko sama grem _ j. » njo. Jernej je prinesel vode v novem putrhu. Pila sta, da je klokotalo, in se smejala. Jernej se ni več vrnil k rovnici, pobiral je snope in jih postavljal v kopice, da bi se osušili. Potem je Marula dela srp v predpasnik in vzela putrh. "Kam?" "Domov, da skuham kosilo. Saj je že pozno.'' Res, sonce se je bilo že nagnilo čez poldan. Tiste čase sta živela tjavdan, ne da bi bila pazila natančno na obede. Jernej se je tiho nasmihal pod brki in zdaj pa zdaj pogledal proti koči. Iz veže se je že kadilo. Prikazala se je Marula in šla po vodo, nato je znova izginila v kočo. Ropotala je posoda. Jernej je na- penjal možgane, da bi si izmislil kako porednost. Bila je tudi Marula vsa otročja in ga je včasih nedolžno nalagala. Potem pa smehu ni bilo konca. Postavil je zadnji snop, odšel proti koči in z resnim obrazom stopil v vežo. "Marula! Oče prihaja!" Marula se je naglo obrnila od ognjišča, pobledela ko stena, oči so ji prestrašeno zastr-mele v moža. Jernej se je zasmejal. Ženi to pot ni bilo do smeha. Saj bi se to, česar se je vse dni tiho bala, lahko zgodilo. Solze so ji stopile v oči, užaljena je odšla v izbo. Jernej je prepaden obstal na mestu. Šele tedaj se je zavedel, da taka šala ni bila prav primerna. Marulo je našel, da je z glavo slonela na mizi in jokala. "Marula!" je proseče vzkliknil. "Kaj ti je? Ali ne razumeš šale?" "To ni nobena šala!" mu je pokazala objokani obraz. "Vse vprašai dni se tega tako bojim ... ti se pa šališ. To ni lepo!" "Saj vem, da ni bilo lepo," je Jernej sedel k nji in ji roko o-vil okrog pasu. "Pa človek vsega ne.pomisli. Saj mi odpustiš?" Žena si je brisala solze. "Marula! Ali mi odpustiš?" "Seveda ti," se je nasmehnila pol iz sramu, a pol iz notranjega olajšanja. "Poglej me!" "Počakaj malo! Zdaj me je sram!" "No, vidiš!" je Jerneju iz hvaležnosti zapel glas, še tesneje jo je objel. "Saj res ni bilo za nikamor. Prihodnjič bom bolj pazil, mačica," je podrgnil obraz ob njene lase. "Še ti me objemi!" Marula mu je položila roko okoli vratu. Tedaj je zunaj zalajal pes, nekaj je zaropotalo v veži. Preden so se jima razklenile roke, je vstopil Damijan. "Aha! Danes s tačicami, jutri s krempeljčki!" Jernej je bil nejevoljen, da ga je brat tako našel. Zapekle so ga besede. Jezen in osramočen je stopil po izbi. "Zakaj pa s krempeljčflci?" je vprašal. "Vsi smo krvavi pod kožo in mokri pod jezikom," je rekel Damijan, nato je zamahnil z roko; ni mu bilo do tega, da bi se bratu že v prvi sapi zameril. "Mar mi je! Imam polno glavo drugih skrbi. Človeka obiskujejo same smrti." Jernej je Damijana pozorneje pogledal v obraz. "Kaj se je zgodilo?" "Stric je umrl." "Bog se usmili njegove duše!" se je pokrižal Jernej. "Pa tako naglo?" "Naglo, naglo," se je Damijan počehljal po neobriti bradi. "Legel je, češ da ne more več, tresla ga je vročica pa je izdihnil. Toliko da smo mu u-tegnili pripeljati gospoda." Marula je odšla v vežo, Jer- Folino Bobnar ter Ne pridem in ne pridem iz sti-jčevar in Ka^o; ske." , 'sorodnikov. Bil je član in sou- Damijan ni lagal. Vsa letaj two to be , d by agreement on the part of on the home fieldg of each both. Otherwise the rule stands . ..___. , ¡team, if it shall require a fifth as is. Managers may agree to (Continued on page t) GLAátlO g, S. K. fMHàlt, JùttE 19, 1940 BRIDE FOR GOD, HOME j| ANDCOUNTRY I OUR PAGE COOKING SCHOOL By FATHER KAPISTRAN The Catholic press this week is a gem. Not only has the European war situation "been clearly reported, but the morality of the multiple issues of the war are openly and solidly discussed. FRATERNALISM OUTDOOR SPORTS KEEP ALIVE MANY JUNIOR LODGES Softball Rules