LJUBEZENl ZA DENAR
(Mef) jutri je Valentinovo, nekakšen neuradni praznik zaljubljenih in zato je prav, da se imamo vsaj enkrat na leto zares radi.
Komu vse bomo namenili našo ljubezen? Da bi jo dajali tistim, ki so je že itak deležni skozi vse leto je malo brez veze, zato jo bomo naklonili tistim, ki smo jim morda naklonili premalo ljubezni. Naj jo vzamejo in uporabijo kakor vejo in znajo, le odvreči je ne bi bilo lepo, ker se daril pač ne sme odvreči.
Naša prva misel velja izolski občini. Ubogo revico nenehno vlačimo po zobeh, ji gledamo pod krilo in v predale, kričimo vsakokrat ko naredi narobe korak in ji očitamo, da je debela, stara in lena gospa, ki se obnaša, kot da bi bila sama sebi namen. Njej gre naša prva ljubezenska misel.
Konec koncev je to naša občina, poznamo njene krmarje in veslače in ji želimo, da bi končno dobila kapitana in posadko, ki jo bo zanimal kurz plovbe in ne bo vozila le tja, kamor jo usmerjajo drugi.
Naša druga misel velja občinskemu svetu in občinskim svetnikom. Ni jim lahko, ko jim nenehno trobimo, naj se vendar začnejo obnašati kot se izvoljencem spodobi, ni jim prijetno, ko nenehno pišemo o njihovem	nespoštovanju
argumentov in o slepem uboganju	strankarskih
dogovorov. Ti ljudje si zaslužijo več. Zaslužijo si priznanje za mirne živce tudi v trenutkih, ko ne morejo izglasovati sklepa o tem, da je sonce rumeno. Z ljubeznijo in dobroto v srcu so šli preko vseh medstrankarskih sporov in dosegli idilično pat pozicijo, zato jim gre tudi naša ljubezniva misel.
Naša tretja misel velja načrtovalcem izolskega razvoja.
Velikokrat smo jim očitali, da delajo zgolj po zahtevah takoimenovanih investitorjev praznih žepov, da imajo v predalih kup neplačanih računov za izdelavo zazidalnih načrtov in za uporabo stavbnih zemljišč, da vse ideje prilagajajo trenutnim interesom nekakšnega gradbenega lobija, ki doslej dokončno ni uspel razkrinkati še nihče. Pa
ga e. Pa si za
svoje delo zaslužijo tudi malo ljubezni, saj jim ni lahko živeti v kapitalističnih časih s kapitalističnimi investitorji a s socialističnimi občani in novinarji. Naša zadnja misel velja vsem nam, ki živimo v tem lepem mestu in tej lepi občini. Imejmo se malo bolj

13.	februar 1997
radi kot doslej, vendar ne tako, da bomo kar na pamet imeli radi nekoga, ki nam ljubezni ne misli vračati. Radi se imejmo tisti, ki smo pripravljeni deliti ljubezen.
Tisti, ki jo kupujejo in prodajajo za denar pa naj si izmislijo drug praznik. To bi lahko bil dan, ko bodo usklajevali občinski proračun.
splošna banka koper
ZLATARSTVO
GIOIELLERIA
VAGAJA
IZOLA, LJUBL|ANSKA 41 TEL. 066/ 67 040
PTT'S NOT DEAD
ODGOVOR NA: LAŽ...
Gospod Frane Goljevšček se je v zadnjem nadaljevanju svojega feljtona, ki redno izhaja pri pismih bralcev, oprijel kritike dela sveta KS 2, zato odgovarjamo.
Ker sam ni prebivalec KS 2, ni dobil vabila na razpravo o prošnji za lokacijsko dovoljenje za pozidavo v trikotniku med Morovo in Tomažčevo ulico, zato so njegove informacije po sistemu "so mi rekli" in spet sprejema zaključke po metodi "baje", "sigurno" in "logično je, da..."
Res je: zakon ne zahteva razprave na lokacijsko dovoljenje. Mi smo vseeno samoiniciativno sklicali interesni zbor krajanov, ki stanujejo tudi v širši okolici kot zahtevajo pravilniki za pridobitev lokacijskega dovoljenja, samo zaradi čimprejšnje in čimpopolnejše informiranosti krajanov, NE NA ŽELJO MARINVESTA, ki ni bil "dolžen" kaj pojasnjevati.
Strokovni predgovrje dala predstavnica Uprave za planiranje..., nato je na vsa vprašanja odgovarjal predstavnik investitorja.
Ko so se krajani spoznali z načrti in nameni, so dali vrsto konkretnih pripomb in želj, ki so šle v zapisnik in ga bomo posredovali investitorju in drugim.O kvaliteti razprave, ki je bila po moje dobra in izčrpna, SODIMO PRISOTNI.
Če ste vedeli za sestanek bi lahko prišli in nam ponudili vaše znanje in mnenje, ne pa da si lastite pravico kritiziranja in sumničenja sveta KS brez dokazov. Vabila so bila posredovana 48 gospodinjstvom in smo tudi sami presenečeno gotovili, da res nekateri niso dobili vabila po napaki. Zakonsko obveznim pa je Uprava že predhodno poslala obvestilo o zaprosilu za lokacijsko dovoljenje. Krajanom, ki niso dobili vabila, se vseeno opravičujemo.
P.S. Zapisnik s tega sestanka je na voljo vsem krajanom na sedežu KS.
Lucio Gobbo predsednik sveta KS 2
KAJ S STARO TOVARNO
Ali se mora staro res vedno umakniti novemu? Zakaj potem obnavljamo stara mestna jedra? Zakaj ne bi raje kar porušili starih razmajanih hiš in namesto njih postavili nove moderne konstrukcije? Zakaj ne bi sledili zadnjim modnim smernicam v arhitekturi?
Pravzaprav smo se kar navadili nanjo, na njen visok dimnik. (Edina stvar, ki je res ne pogrešamo je črn dim in saje, nerganje gospodinj, ki so morale tolikokrat znova oprati že skoraj suho perilo.) Kakšen spektakel je bil, ko so divjale nevihte in
"sekale" strele. Ko ga je zadelo, so se stresali okoliški bloki in od njegovih stelovodov se je iskrilo kot ob kakšnem ognjemetu.
Droga d.d. bo v industrijski coni v Izoli zgradila novo, moderno, času in delavcem (upajmo) prijaznejšo zgradbo. Stari Argo pa bo ostal prazen. Kakšna usoda ga bo doletela ? Ga bodo mogoče lovke izolske marine zdrobile v pozabo ? Bomo našli zanj kakšno drugo politično sprejemljivo, finančno potratno, pragmatično neuporabno in časovno nedefinirano rešitev, ki bo iz Izole in predvsem mestoljubnih Izolanov še enkrat brila norce ? Nam v poduk in v opomin tistim iz naslednjega tisočletja.
Zgodba ima svoj začetek v turizmu. Izolani se tako ali tako privadijo vsega kar jim daš. Tako kot osel, ki so mu seno zamenjali z žagovino le, da smo mi bolj trpežni, osel je namreč poginil. Najdejo se tudi drugačne rešitve, kot je kratek izlet v Koper ali še nekoliko dlje, prek meje. Turistu je pač treba nekaj ponuditi, kajti Primorski poletni festival je premalo. Pa smo tam, kje se stvari v Izoli lahko dogajajo ?
OBUTEV -CALZATURE
M.GORKI 2, IZOLA - ISOLA, tel.: 066/ 61 - 631
Velika izbira obutve za vsakogar!
ODPRTO: 830 - 12h in16h-19h, SOBOTA: od 830 do 12Mh
NOVO!
Morda ima Izola tokrat res priložnost, da si ustvari jedro. Center okoli katerega in v katerem bo življenje. V mestu nimamo nobene prave veleblagovnice, pomislimo na izgubljeni prihodek, ki bi ga lahko imeli, če bi se v neposredni bližini marine pojavil sodoben nakupovalno oskrbovalni center. Imamo dokaj neugledno in s higijenskega stališča precej vprašljivo tržnico. Ta bi lahko dobila nove pokrite prostore, kar bi bilo še posebej prikladno v zimskih mesecih in v deževnih dneh (spomnimo se na hudo burjo okoli Božiča, ko se je večina zadrževala v toplem zavetju svojih domov, le kdo bi v tistih dneh prevzel vlogo prodajalca na tržnici). Mestu rib v posmeh, ne premoremo niti poštene ribarnice. Lahko bi pridobili prostor za preselitev izolske kič ponudbe (beri tržnice Lonka). Koliko Izolanov se ne bi več vozilo v Koper ali še dlje. Nekateri obrtniki in trgovci bi se lahko preselili v za njih primernejše prostore. Na Obalo bi lahko privabili prvi Mc'Donald's ali Diary Queen. Morda bi bila za Izolo primernejša hitra prehrana fish & chips (ribe in krompirček, na čimbolj naš način). Naši bi lahko tudi prostor za ribiški muzej, ki si ga vse generacije izolskih ribičev več kot zaslužijo. Prepričan sem, da bi bilo še dovolj prostora za akvarij ( kar nekako sodi k ribičem), do katerega se piranska občina tako mačehovsko obnaša že več let.
Za zidovi tovarne bi lahko našli prostor tudi za garažno hišo v samem mestu in s tem pridobili nekaj (po mnenju večine) prepotrebnih parkirnih mest, ki jih v Izoli tako primankuje. Tudi večnamenski letni prostor bi prišel prav, za kino in koncerte, saj sedanji (letni kino ) v parku Arrigoni ni dorasel današnjim merilom kvalitete.
Možnosti je veliko. Potreb po novih, primernejših prostorih še več. Študija in analiza, ki bi nam pokazali več različic, kako izkoristiti obstoječe strukture, ki so nedvomno potrebne obnovitve in rekonstrukcije, kako jih napolniti z novo vsebino, bi imela vsekakor pozitiven učinek. Saj bi utemeljeno izključevale radikalne posege v prostor. Ti so za zaključene celote velikokrat škodljivi, ker vsiljujejo okolju tuje koncepte in vsebine. Ljudje jih le s težavo sprejemajo in so mnogokrat dejavnik, ki negativno vpliva na življenjsko raven. Kvaliteto življenja si bomo morali izboriti sami, s protestom in javnim glasnim izražanjem mnenj. Nerganje med štirimi stenami ne pomaga veliko. Vodi v nezadovoljstvo, brezizraznost, apatičnost, ki niso konstruktivni. Dajejo možnost prebrisancem, da nas žejne prepeljejo prek vode. Speljejo vse svoje projekte, ker so edini dobri, saj so edini. Pri tem naletijo na nikakršen ali le minimalen odpor. Tako mala Luknja postane velika Luknja. Skratka Izolani, čas je, da iz te Luknje naredimo Naše Mesto. Mu damo neko vsebino in utrip. Sprejmimo drugačna mnenja kot mžnost in ne kot danost, ki jo je treba za vsako ceno raztrgati, če se z njim ne strinjamo. Naj bo Naše Mesto mesto iz katerega bodo ljudje odhajali z nasmehom in se s še večjim nasmehom in veseljem vračali. Ne obnašajmo se kot nepopisane knjige, v katere lahko kdorkoli piše karkoli.
Ozvaldo Ivančič, Izola
KAJ DELA SENTMAR?
V okviru Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT deluje na Obali od lanskega julija samostojna podružnica SENTMAR, v okviru katere nastajajo različne delavnice za enostavna opravila. Poleg kreativne delavnice tako deluje tudi čistilni servis, ki opravlja enostavna čiščenja, čiščenje blokov, parkov, otroških igrišč. V Ljubljani je v podobno delavnico oskrbovanja mestnih parkov vključenih že 10 oseb. Delovni projekti, ki se jih lotevajo, so prilagojeni sposobnostim posameznikov in prav omenjena delavnica, ki je namenjena čiščenju, je eden izmed takih. Zaenkrat so v ta projekt vključene 4 osebe, ki že imajo izkušnje s tega področja.
Sicer pa je v SENTMAR trenutno vključenih 15 oseb iz vseh treh obalnih občin, ki so v sedanji gospodarski situaciji v Sloveniji v slabšem položaju pri iskanju zaposlitve. Na ta način imajo mladi ljudje, ki so bili uporabniki psihiatričnih služb, možnost za redno delo, saj so v tem smislu zapostavljeni, četudi dobro delajo in so za svoje delo primerno usposobljeni.
Tisti, ki takšne vrste storitve potrebujete, se obrnite na njih. Za enako dobro opravljeno delo in konkurenčno plačilo za opravljeno storitev jim boste omogočili redno delo. Sedež društva je v Kopru, Vergerijev trg 3, telefonska številka pa 271-183, int. 212.
MANDRAČ (e tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tel / fax.:066 / 61 -139 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit.
Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola, 61-139 E-MAIL: MANDRAC @ EUNET.SI.
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: Birografika BORI, Izola
KONČNO KONEC 20. SEJE •
Občinski svet je šele v drugem nadaljevanju uspel pripeljati do konca dnevnega reda zdaj že legendarno 20. sejo. To so storili na način, ki je bil še najbolj predvidljiv.
Potem ko je še tretjič propadel poizkus glasovanja o načinu opravljanja funkcije župana so se svetniki bolj ali manj sprijaznili z dejstvom, da bodo tej problematiki morali nameniti izredno sejo občinskega sveta. Seveda so spet glasovali, tokrat le o predlogu Marina Domia (ZLSD) po katerem naj bi župan opravljal redne naloge do izvolitve novega župana, vendar so spet uspeli doseči popolno ravnovesje in z rezultatom 11:11 vse skupaj prenesli na boljše čase. Pravzaprav se z nastalo situacijo nista mogla sprijazniti dva svetnika ZLSD, Ivan Paliska in Gianfranco Siljan. Prvi je po tolmačenju občinskega tajnika, daje treba rešitev pač najti, protestno zapustil sejo, drugi pa je skušal o nevzdržnosti položaja prepričati predsedujočega, vendar zaman.
Zanimiv zaplet je nastal tudi pri sprejemanju predloga zazidalnega načrta Kredo 2. Aleksander Frantar (SKD) je iskal pojasnila na vprašanje kje je ta ZN dobil svojo samostojno oznako, saj naj bi bil del enotnega ZN za bencinski servis na obvoznici, nekateri svetniki pa so imeli pripombe, da raste še eno spalno naselje. Ker popolnih odgovorov ni bilo so predlog zavrnili do naslednje seje.
Pri sprejemanju odlokov o ustanovitvi javnih vzgojnoizobraževalnih zavodov OŠ Vojka Šmuc in OŠ Livade pa seje zataknilo pri 12. členu, ki govori o tem, daje šola devetletna. Predstavniki ZLSD so trdili, da še ni devetletna in da to ne more priti v odlok, vendar so svetniki predloga sprejeli, pripomba pa je prišla v rubriko Vprašanja in pobude.
LIVADE ZAVRNILE POGODBO
V ponedeljek seje sestal svet KS Livade in obravnaval predlog pogodbe, ki jo je na pripravila Občina Izola in s katero naj bi dogovorili odnose med občino in krajevnimi skupnostmi.
Predlog so v Livadah zavrnili, saj ne omogoča normalnega delovanja KS, med drugim tudi po finančni plati, saj predvideva, naj bi za vse svoje delo (vključujoč materialne stroške) krajevne skupnosti iz občinskega proračuna prejele le po 40.000 tolaijev mesečno.
Na seji so kritizirali tudi predlog ZN Industrijske cone, saj ugotavljajo, da se iz obrtno stanovanjske spreminja v stanovanjsko obrtno cono, brez vse potrebne infrastrukture za normalno življenje naselja.
r
(M)

ooutioue mira
IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225
tradicionalni
VALENTINOVI DNEVI 50% popust 1+1
vb|agu	vKRM
v času Valentinovih dnevov	TE 2-K^T
ODPRTO NON STOP
^Bodite drugačni, oblačite se pri NINII^
KMIflin . SlflSCICflRNfl <AVi
IZOLA
IZOLA
Trgovski center 1)K|a	Simonov zaliv
KrAA Vsak dan od 7.00 do 24.00 Tel.: 646-043
TORTE PO NAROČILU
in raznovrstne sladice iz lastne slaščičarske delavnice vseh okusov in oblik za vsakršno priložnost - že za 1.800 SIT/kg. Naročite danes, prevzamete pa že naslednji dani
Kavarna in slaščičarna Izola vabi na glasbene večere.
V
Torek-PIANO BAR

KAJ SEVA NAD MALO SEVO ?
Občinska svetnica Jelka Morato Vatovec je bila na zadnji seji zelo radovedna s Številnimi poslanskimi vprašanji, med temi je bilo posebej zanimivo tisto o oddajnikih na Maliji, ki se opazno bogatijo z novimi in novimi antenami Svetnica je spraševala tudi o meritvah, ki naj bi jih v zvezi Z nekakšnim novim oddajnikom opravljali pri Šaredu. Občinski svet bo seveda dobil odgovore, za prvi komentar pa smo povprašali direktorja Radia Morje, Aleksandra Kreblja.
Na drugo vprašanje oziroma pobudo spoštovane gospe Jelke Morato Vatovec, izolske občinske svetnice, žal ne morem posredovati dovolj širokega in izčrpnega pojasnila, saj z omenjeno problematiko nimam neposrednih stikov. S tem razlogom vam posredujem nekaj nepreverjenih informacij, ki sodijo v splošno obveščenost naših-radijskih krogov. V bližini vodnega rezervoarja stoji stolp, ki ga uporablja izolski Radio klub, PTT (najverjetneje Mobitel in link), Elektro Koper ter občasno Teritorjalna obramba oziroma Slovenska vojska. Ker z izolskim Radio klubom sodelujemo, si upam trditi, da njihova dejavnost nikakor ne vpliva na okoliški živelj, saj je primerljiva s skoraj vsako brezžično napravo.
V neposredni bližini znotraj ograjenega prostora vodovodnega rezervoarja se nahaja oddajni stolp, ki ga uporabljaš radio Portorož. Kolikor mi je znano je stolp postavljen z vsemi potrebnimi soglasji. Naj omenim še, da mi je župan, g.Gasparini v preteklem letu (v kolikor me spomin ne vara je bilo pred poletjem) zagotovil, da imajo za postavitev vsa potrebna soglasja (vsaj tista s strani izolske lokalne skupnosti).
Tretji projekt o katerem je že bilo veliko govora, med drugim je o njem že govorila zgoraj omenjena svetnica na eni od lanskih sej, je selitev Belokrižkega oddajnika na novo lokacijo. Ena od možnih lokacij je tudi na območju Izolske občine oziroma izolskega podeželja, točne lokacije pa ne poznam.
Naj ob koncu, v izogib nesporazumom, še enkrat ponovim, da so to le informacije, ki krožijo in zatorej nepreverjene. Vzemite jih kot popestritev vsebine vaših strani.
Lep pozdrav z MORJA! Aleksander Krebelj, dir.
IZJEMNA PLESNA PRIREDITEV
(KB)Na tekmovanju za Pokal Slovenije v akrobatskem Rock'n'Rollu in Hip hopu, ki je potekalo v rokometni dvorani je nastopilo 33 plesalk in plesalcev v Hip hopu ter 58 plesnih parov v Rock'n'Rollu iz cele Slovenije in tudi iz sosednje Hrvaške. V razredu Pionirji 2 sta Izolana Tina Pribac in Aleks Šuštar kot finalista priplesala 6. mesto, Tjaša Bedene in Niko Sardoč pa sta takoj za njima osvojila 7.mesto. Mirna Veselinovič in Boris Tonejc, ki sta bila tudi organizatorja tega tekmovanja, sta nastopila v članskem B razredu in zasedla upravičeno 4. mesto. S plesnimi točkami pa so se izkazali tudi otroci izolskih vrtcev ter OŠ.
Posebno spektakularen pa je bil večerni program ob show točkah Electric Boogieja plesalcev PK Bolero ter Mixing bluesa, kjer sta se predstavila tudi Mirna in Boris, ter navdušila tako gledalce, kot plesalce. Za konec pa sta zaplesala še svetovna prvaka Valentina	Baroni in
Massimiliano Bertoletti iz Milana.
Reportažo	z večernega
finalnega dela tekmovanja ter intervju s svetovnima prvakoma si lahko ogledate v četrtek 13.02.in 20.02. ob 20.30 na	TV KOPER
-CAPODISTR1A.
		
		
		
		Pil
		
		■Lfffj
		
		h?r
		■■M
TRIJE OBČINSKI REFERENDUMI?
Občinski svet je pred dobrim mesecem prejel pobude za tri referendume, ki jih predlagajo krajani Jagodja. Gre za tri med seboj zelo različna referendumska vprašanja, vendar jim je skupno predvsem to, da jih zastavljajo isti ljudje in da na nobenega od predlogov doslej še niso dobili nobenega odgovora, čeprav zakonodaja govori malo drugače.
Ker prebivalci drugih krajevnih skupnosti bolj malo vedo o tem, za kakšna referendumska vprašanja sploh gre je prav, da jih na kratko predstavimo.
POBUDA ZA SPREMEMBO LOKACIJE PASJI POLIGON V JAGODJU
Vprašanje se glasi: Ali ste za to, da se lokacija pasjega poligona prestavi na primernejšo lokacijo (izven urbanega naselja )
OBRAZLOŽITEV: Krajani se ne strinjamo s lokacijo pasjega poligona saj je preblizu urbanega naselja. Poligon se sedaj nahaja ob poti koder hodijo otroci v šolo in so posredno ogroženi. Prav tako se pred postavitvijo poligona ni nihče upošteval mnenja in zahtev neposredno ogroženih krajanov, kar je za današnji čas popolnoma nesprejemljivo. Ker na vse naše pritožbe ni ustreznega odgovora smo se odločili za referendumsko odločanje o tej zadevi na nivoju občine Izola.
POBUDA ZA ZAVRNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA "BENCINSKI SERVIS JAGODJE ■ SEVER"
Vprašanje se glasi: Ali ste za to, da se lokacija Bencinski servis Jagodje -sever prestavi na primernejšo lokacijo (Industrijska cona) OBRAZLOŽITEV: Krajani se ne strinjamo s lokacijo novega bencinskega servisa v Jagodju na lokaciji kot jo predvideva ZN "Bencinski servis Jagodje - sever". Smatramo, da je ta lokacija zaradi škodljivega vpliva na okolje - plini kateri se bodo ob neugodnih vremenskih razmerah spuščali v naselje in nas s tem neposredno ogrožali ter možnost izlitja v naselje Jagodje nesprejemljiva za krajane. Primernejša bi bila lokacija na območju Industrijske cone v Izoli. Ker ta pripomba ob javni razpravi ni bila upoštevana smo se krajani odločili za referendumsko odločanje o tej zadevi na nivoju občine Izola.
POBUDA ZA SPREMEMBO ZAZIDALNEGA NAČRTA DREVORED I.MAJA ■ PREŠERNOVA CESTA"
Vprašanje se glasi: Ali ste za to, da se lokacija novega avtobusnega postajališča prestavi iz območja Drevored 1. maja - Reševalna postaja na primernejšo lokacijo ( obrtna cona ali Prešernova cesta) OBRAZLOŽITEV:	Krajani se ne strinjamo s lokacijo
avtobusnega postajališča kot predvideva ZN " Drevored l.maja -Prešernova " sprejetim s sklepom št.: 352-1/94 z datumom 7/6-1994 in sicer z III. poglavjem 4. členom točko C1 ter 5. členom točko C z prvim, drugim in tretjim odstavkom kjer je predvideno avtobusno postajališče. Smatramo, da je omenjena lokacija neprimerna zaradi tega, ker se bo ves avtobusni promet odvijal skozi mesto namest mimo mesta ( po Prešernovi cesti). Prav tako se uniči park kateri predstavlja simbol Izole saj je ta znana po zelenih površinah katere bi morale dolgoročno ostati nedotaknjene. Prav tako je ta lokacija Pr!™eme-^a za osta^e dejavnosti ( gostinske, uslužnostne) glede na bližino bodoče Marine ter turističnega življenja v Izoli. Lokacija med Livadami in Izolo na območju Prešernove ceste bi povezala Livade in Izolo, uredila prometni dostop v naselje Livade, kateri je sedaj neustrezen. Zaradi novega križišča, bi se zmanjšale hitrosti po Prešernovi cesti kar bi povečalo prometno varnost. Ves avtobusni promet bi potekal mimo strogega centra mesta Izole. S te lokacije je do predvidene le 2. minuti hoje. Zaradi navedenih vzrokov dajemo pobudo za referendumsko odločanje o tej zadevi na nivoju občine Izola.
Priloga: - seznam in podpisi volivcev in volivk, ki podpirajo pobudo, (3.odst. 13. člena zakona o referendumu in ljudski inicativi Url RS 15/94)
Prejeli smo:
OBČINA, ZAKONI IN IGNORANCA
Spoštovana občinska uprava in občinski svet občine Izola V imenu odbora krajanov Jagodja ter občanov in občank Izole sem 18.12.1996 vložil zahtevo za razpis treh referendumov. Zahtevam so bili priloženi podpisi in sicer za pobudo za spremebo lokacije avtobusne postaje 286 podpisov, za spremembo lokacije BS 257 podpisov ter za trajno rešitev pasjega poligona 239 podpisov.
Za uvedbo postopka za referendum v Statutu občine niti v poslovniku občinskega sveta ni določeno, kako morajo biti zbrani podpisi ( overjeni - neoverjeni). Zato smatramo, daje potrebno upoštevanje 48. Člena statuta, kjer je navedeno, daje glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statu, veljajo določbe zakona. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi ( Ur.l. 15/94 ) pa določa da je potrebno po 13. Členu, da mora predsednik državnega zbora (po analogiji predsednik občinskega sveta) obvestiti o dani pobudi najkasneje v treh dneh ministrstvo pristojno za vodenje volivne evidence (po analogiji občinsko volilno komisijo) ter določiti rok v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. O tem roku obvesti tudi pobudnika zahteve. Volivec, da svojo podporo zahtevi na obrazcu, ki ga določi ministrstvo oziroma analogno občinska volilna komisija.
Smatramo, da je glede na zgoraj navedeno ignoranca občinske uprave popolna, saj kljub temu, da je od vložitve preteklo že skoraj dva meseca (predvideni rok je tri dni), nismo s strani občinske uprave prejel nobenega odgovora.
Znano nam je, da se v zadnjem času občinska uprava in občinski svet ukvarjata v večini le s samim seboj, saj še do danes ni znan status župana. Svetnikom in večnim politikom v Izolski občini pa bi le moralo biti jasno, da kljub temu, da se prepirajo okoli župana, življenje teče dalje. Občina mora pač določene postopke in aktivnosti voditi ne glede na to ali imamo župana ali ne.
Upamo, da bomo kmalu dobili ustreznega župana kateri bo profesinalno opravljal funkcijo v Občini Izola. Če sedanji župan ne želi delati samo v Izoli in želi biti poslanec, smatramo za potrebo, da si Izolani volimo drugega župana čimprej.
Upamo, da bo novi župan prevetril občinsko upravo, saj je, glede na razmere v Izoli ( ulice v slabem stanju, nezaposlenost, nobene vizije v razvoju turizma ) skrajni čas, da se v Izoli nekaj spremeni.
Alojz Padar
ŽUPAN ODGOVARJAL OBČANOM
Izolski Župan, dr. Mario Gasparinije bil v sredo 12. 2. 1997 gost posebne oddaje Radia Koper, kjer je ob pomoči novinarke in Izolanke Nataše Benčič odgovarjal na vprašanja občanov. Naj omenimo le nekatere zanimive odgovore.
-	Vprašanje poimenovanja Nožeda bo na dnevnem redu marčevske seje občinskega sveta, tako da bo ta zaselek še to pomlad spet dobil svoje staro ime.
-	Avtobusna vozovnica od Izole do Bolnišnice stane 150, od Kopra do bolnišnice pa 70 tolarjev zaradi nenavadne kategorizacije prog pri podjetju I&I. Z novim šolskim letom bomo morda dobili novega prevoznika in z njim se bomo dogovorili drugače.
-	Staro Jagodje bo imelo svoje ulice takrat, ko bodo urejeni vsi potrebni akti, med drugim tudi PUP, ki je ravnokar v obravnavi.
-	Nekaterih cest ne vzdržujemo zato, ker so na tistem območju predvideni posegi v kanalizacijo in drugo infrastrukturo in ne bi radi dvakrat delali istega dela.
OTROCI BREZ OTROŠTVA
KAJ SE KADI IZ DIMNIKA ?
(KB)Pred nedavnim je v naših krajih odjeknila vest o dečku in deklici, ki sta ju starša zapustila v hotelu Delfin. Gre za dogodek, kakršnih na srečo ni veliko in je skrajni primer ravnanja staršev, ki se znajdejo v izredno hudi socialni, duševni in materialni stiski, kar jih lahko privede do takšnih in podobnih dejanj.
v
Ce se o takih ekstremnih primerih ponavadi govori, pa ostajajo marsikdaj v senci vsi tisti, ne ravno redki primeri otrok, ki rastejo v socialnih pogojih, ki jim ne omogočajo otroštva, vrednega te besede. Alkohol, brezposelnost, denarna stiska, osebnostne krize, nesoglasja med partnerjema, ločitve in še bi lahko naštevali. Takšni ali drugačni vzroki za probleme v družini imajo vse prevečkrat resne posledice, ki se odražajo v motnjah v socialnem in psihičnem razvoju otrok.
A dokler otrokove težave ne postanejo močneje izražene, najhitreje se pokažejo kot težave v šoli, so tudi institucije, kot je Center za socialno delo, velikokrat nemočne. Kot pravi Bojana Gobbo, psihologinja na izolskem Centru za socialno delo, se največkrat zaplete, ker nekdo, ki za problem v družini ve, naprimer sosedje, morda res o tem obvesti pristojne službe, a kasneje v postopku ni pripravljen sodelovati, pričati ali se na podoben način izpostaviti. Ko gre za katero od oblik zanemarjanja otrok, je namreč to potrebno dokazati, podobno kot na sodišču, predem se začne postopek. Neredko se zgodi, da starši, ki jih povabijo zgolj na razgovor na Center to jemljenje kot vmešavanje v njihovo zasebnost, kar je po svoje tudi razumljivo.
Po besedah Gobbove pa skušajo primere, ki jih obravnavajo, najprej reševati s pogovori in drugimi oblikami pomoči, ki jih izvajajo, kar je tudi v skladu s sodobnimi spoznanji stroke. K skrajnim ukrepom, kot je npr. odvzem otroka, dom ali rejništvo, se dokaj poredko zatekajo, le takrat, ko ni več videti druge rešitve problema. Tako so sedaj v vzgojnih domovih le trije mladoletniki iz naše občine. Spodbudno je, daje že na ravni Centra možno rešiti marsikateri problem, a vendarle gre za področje, kije izredno občutljivo in žal ljudje, ki sicer težave v neki družini zaznajo, vse prevečkrat ostanejo pri: "Ubogi otrok, kakšni starši...".
(KB)Občinska svetnica Jelka Morato Vatovec je na dvajseti seji občinskega sveta med drugim zastavila vprašanje o domnevnem sežiganju strupenih snovi v izolski industrijski coni. Pravi, da med ljudmi krožijo govorice, da v bivši Mali opremi (sedaj Interier), med žagovino sežigajo strupene snovi, strupeni plini iz tega dimnika pa kontaminirajo bližnja kmetijska zemljišča in stanovanjski okoliš.
O tem smo kar sami povprašali na zgoraj omenjeno podjetje, kjer nam je direkor Iztok Uršič zagotovil, da se kaj takega pri njih ne dogaja. V kotlu, ki ima opravljene vse potrebne meritve in ateste kurijo le lesne odpadke. Tehnologija kotla je namreč
takšna, daje primeren le kurjenje lesnih saj bi v primeru, da bi v njem kurili razne strupene kot so laki in podobno, kotel lahko celo eksplodiral. Odpadne lake, ki so resda okolju nevaren odpadek, pa shranjujejo v posebne zabojnike in jih vračajo proizvajalcu, tovarni Helios v Domžale. Sicer pa Uršič priznava, da je v zadnjem času res prišlo do tega, da je iz dimnika uhajal bolj sajast in temnejši dim, kar je bila posledica okvare na ventilatorju, ki pa je sedaj že odpravljena. Ni izključeno, da je ob tem manjša količina saj padla na okoliška zemljišča.
Inšpektor za okolje, ki opravlja redni nadzor, pri njih doslej ni ugotovil nobenih nepravilnosti. O tem smo želeli povprašati tudi omenjenega inšpektorja, a je žal v teh dneh na dopustu. Zato pa nam je vodja zdravstvene inšpekcije v Kopru zatrdil, da niso nikoli dobili nobene prijave v zvezi z omenjenim primerom. Občinska svetnica Jelka Morato Vatovec, je namreč v sklopu zastavljenega vprašanja prosila za statistične podatke o večletni obolevnosti za rakastimi obolenji in za alergijami v izolski občini. Navaja slednje: "Zanima me tudi, čemu lokalne strokovne zdravstvene službe pripisujejo povečano število rakastih obolenj in izredno povečanje primerov alergij. Čedalje več otrok in odraslih ima namreč težave z dihanjem in razne kožne alergije."
Po besedah direktorja Zdravstvenega doma Izola, dr. Marina Ferfolje, se podatki o rakastih obolenjih zbirajo v posebnem republiškem registru v Ljubljani, kamor jih tudi sami redno pošiljajo. S strani republiških služb pa zaenkrat niso bili opozorjeni na kakršnekoli odmike od pričakovanega statističnega odstopanja v zvezi s številom rakastih obolenj v Izoli. Glede alergij pa je potrebno povedati,da se posebnih evidenc o tem ne vodi.
Sicer pa bo občinski svet to vprašanje naslovil tako omenjenim zdravstvenim kot inšpekcijskim službam, ki bodo prav gotovo podale ustrezna pojasnila oziroma odgovore na svetniško vprašanje. Do takrat pa ostajamo pri odgovorih, ki smo jih uspeli zbrati sami.
Pogovor o turizmu:
IZOLA POTREBUJE PROSPEKT, PLAKAT, NAČRT IN ŠE KAJ
Pust je mimo ter do sonca in poletja ne manjka več dosti. Kmalu bodo velikonočni prazniki in z njimi prvi resnejši preizkus pripravljenosti turističnih delavcev. O idejah, novostih, premikih v izolskem turizmu smo se pogovarjali z direktorjem Hotelov Simonov zaliv in predsednikom UO TGZ GIS, gospodom Ivanom Renerjem.
Zaključni računi verjetno še niso Izdelani, pa vendar lahko poveste končno oceno minulega leta.
Minulo leto je bilo za turizem neugodno. Prvi negoden dejavnik je vsekakor bilo vreme , ki je bilo v lanskem letu izrazito nestalno. Mislim, da že desetletja nismo imeli tako slabe (vremensko) sezone. Drugi neugoden dejavnik je seveda dejstvo, da so se odprla nova turistična tržišča v bližini, predvsem imam v mislih Hrvaško, kjer je lani letovalo že mnogo Slovencev. Kljub naštetim motečim elementom, pa moramo biti v Izoli veseli, saj nam je v Izoli uspelo obdržati enak obisk kot leto poprej. V Portorožu so npr. zabeležili padec števila gostov. Zato smo lahko z doseženim v Izoli zadovoljni, kar pa ne pomeni, da bomo zaspali na osvojenih lovorikah.
Kakšno Je trenutno stanje v Izolskem turizmu ?
V	vlogi nekega turističnega koordinatorja se pojavljalo kar tri institucije; Turistično društvo, Občina in od lani še takoimenovani GIZ; gospodarsko interesno združenje za turizem. Kdo naj bi bil po vašem najbolj primeren, za prevzem vloge glavnega turističnega povezovalca in generatorja.
Najprej dve besedi o takolmenovanem "GIZ-u".
Glavni ponudniki turističnih zmogljivosti smo bili včasih vključeni v takratno regijsko turistično skupnost, ki je skrbela za promocijo celotne obalno kraške regije. Vendar nismo nikoli imeli povsem enakovrednega statusa. Vedno je bil v ospredju Portorož, Izola pa je bila nekako zapostavljena. Zato smo se glavni turistični ponudniki odločili, da sami zasnujemo nekakšno interesno združenje, ki bi profesionalno skrbelo za promocijo in razvoj turizma v Izoli. Tako je nastal t.i. giz. Člani smo se v delu zelo dobro ujeli, predvsem na področju trženja, kar mogoče ni bilo opazno navzven, so pa rezultati nesporni.
V	Izoli je turizem postal pomembna gospodarska dejavnost z določeno težo, zato se moramo s turizmom ukvarjati profesionalno. Za to je po mojem najbolj primerno gospodarsko intersno združenje za turizem. Seveda pa to ne pomeni, da Turistično društvo ni potrebno, le novo vlogo bo seveda moralo še najti.
Občina se v turistični dejavnosti ne pojavlja kot koordinator ali organizator. Naloga občinske uprave je ta da ustvari ugodne pogoje za razvoj turizma. V Izoli, ko turizem še išče svoje mesto, predvsem pa obliko, je bilo v zadnjih letih nekako premalo razumevanja za turizem. Občina včasih, namesto da bi vzpodbudno delovala, s svojimi ukrepi zavira razvoj turizma.
Bližnji načrti združenja ?
V	združenju si že na začetku leta porazdelimo aktivnosti in naloge. Letos smo začeli s ponatisom starega kataloga oziroma prospekta mesta Izole, ki smo ga ponatisnili v 1 3.000 izvodih. Polega tega je v pripravi popolnoma nov prospekt, ki bo izšel v kratkem. V načrtu pa imamo še plakat Izole, načrt mesta, vodnik po mestu - brošura, poslovna mapa in cenik hotelskih storitev, zasebnih sob, apartmajev, kampingov...in sploh vseh zadev, ki se v Izoli ponujajo na področju turizma. Imamo tudi predvideno izboljšavo infrastrukture v mestu, predvsem usmerjevalne signalizacije, npr. sprehajalnih poti in podobno.
Poleg vsega naštetega pa imamo mi še svoj program borz in sejmov katerih se udeležujemo; od sejmov doma pa do Belgije, Anglije Nemčije, Švedske... To je v glavnem dejavnost združenja, prireditveno dejavnost smo dogovorno prepustili turističnemu društvu, ki pa ne zaživi kot bi moralo. Po izselitvi piranskega Turist biroja iz pisarne v Izoli, pa računamo, da bi skupaj z društvom dobili prostore. Tu bi tudi organizirali turistično informacijski center, kjer bi se stekale vse turistične informacije.
Kje v "glz-u" še vidite možnosti za nadaljnl razvoj turizma v Izoli 1
V kolikor bomo v Izoli želeli pravilno zastaviti neko širšo razvojno politiko, bomo morali opredeliti prostor, namenjen turizmu. Če so znane površine in znane kapacitete ni težko razvijati dejavnosti. Oblika seveda ne sme biti preveč toga, saj je turizem izredno spremenljiva panoga oziroma bo jutrišnje povpraševanje na trgu povsem različno od današnjega. Glede oblike pa tudi mislim, da bomo morali dati investitorjem proste roke, če bomo želeli, da bo v Izolo prišel svež kapital, ki bo omogočil nadaljni razvoj.
Tomaž Ferluga
CARMEN JE NOVA
V prostore bivše trgovine s tekstilom na izolski avtobusni postaji se je pred nedavnim preselila trgovina Carmen, ki je že dobro znana tistim, ki se ukvarjajo z risanjem, slikanjem, pa tudi drugimi kreativnimi	ročnimi
spretnostmi. Poleg vsakovrstnega umetniškega materiala imajo tudi pester izbor iz takoimenovanega hobby programa.
Tisti, ki bodo potrebovali "konfete", ki so nepogrešljivi ob porokah, birmah in podobnih priložnostih, bodo, kot že doslej, v trgovini Carmen našli zares okusno oblikovane in ročno izdelane aranžmaje, ki jih izdeluje sama lastnica trgovine Karmen Markuža. Tej ponudbi pa je dodala še
darilni program in bonboniere. Prostorna in prijetno urejena trgovina je prav zares popestrila trgovsko ponudbo na območju avtobusne postaje.
IKO JE ODŠEL
S precej zamude smo izvedeli, da nas je ob koncu januarja zapustil naš prijatelj in vsakokratni sodelavec, mojster morskih jedi in roštilja - naš Iko. Čeprav je bil nekoč Čežot je bil naš zelo dober prijatelj, možakar in pol, večni prostovoljec, ko je bilo poskrbeti za prazne želodce na kulturnih ali turističnih prireditvah. Ostal bo Izolan, saj to je tudi bil._
Na včerajšnjem tematskem zboru so se v dvorani SGTŠ zbrali oljkarji Slovenske Istre. Na povabilo društva in kmetijsko svetovalne službe Koper se je odzvalo veliko pridelovalcev, saj je beseda tekla o decembrski pozebi in ukrepov za sanacijo le te.
V kmetijsko svetovalni služb, kot tudi na občinah in predvsem podeželskih krajevnih skupnosti se še zbirajo ocene škode (do vključno 14.2.1997), zato je bila podana zgolj ocena škode. Po do sedaj opravljenih vzorčnih ogledih oljčnikov s strani kmetijsko svetovalne službe in opravljenih prvih okvirnih izračunov se škoda giblje že čez 900 milijonov tolarjev. Pri tem gre povdariti, da so enoletni nasadi skoraj v celoti 100 odstotno poškodovani, dvo -troletni zelo močno poškodovani in jih bo potrebno sanirati z močnejšo rezjo, v rodnih, večletnih nasadih pa bodo poškodbe povzročile izpad pridelka od 20 do 40 odstotkov (v nekaterih primerih celo več, saj so drevesa tudi brez listja). Iz navedenega sledi postopna (večletna) vrnitev dreves v rodnost (v škodi je ocenjen izpad pridelkov).
Za odpravo posledic pozebe so v kmetijsko svetovalni službi pripravili program sanacije, ki v prvi fazi vključuje informacije v glasilu društva OLJKA, z primerjavo škode v oljčnikih Toscane in mnenji ter pogledi strokovnjakov, ki so si pozebo te dni ogledali tudi pri nas. Pripravljajo praktične delavnice na terenu (s pričetkom marca) in sicer za sanacijo škode v enoletnih nasadih, v večletnih nasadih (oboje ločeno po sortah in vzgojnih oblikah).
Društvo oljkarjev slovenske Istre v katerem je vključeno preko 300 oljkarjev v večini pridelovalcev je predstavilo svoj del aktivnosti, ki vključuje predvsem splošno informiranje širše javnosti o nastali pozebi in aktivnosti za ublažitev nastale škode. V društvu se zavedajo, da je trend razvoja oljkarstva, ki v zadnjem času pomeni 50 ha novih oljčnikov letno tudi zagotovilo, da bomo zelo kmalu dosegli 1500 ha, kar pomeni samooskrbo Slovenije s oljčnim oljem. Zastanek pospeševanja oljkarstva pa bi pomenil korak nazaj tudi iz vidika zaščite potrošnikov, saj se bodo brez urejene sodobne zakonodaje (beri pravilnik o oljčbnem olju) na policah pojavljala oljčna olja zelo niške kakovosti, predvsem uvožena, a seveda po visoki ceni.
S pokazanim zanimanjem oljkarjev, ki so se udeležili posebnega tematskega zbora obstaja velika verjetnost, da bomo v Slovenski Istri zagotovo kmalu posadili 300.000-e drevo in s tem prišli na število dreves, ki so tukaj rastla do pozebe 1929. leta.
Danilo M.
Minimalne temperature zraka pod - 6 " C po podatkih HMZ
BELI KRIŽ. PORTOROŽ - LETALIŠČE
6-9 1/85	4 3/87	23,31 1/91	1-7,15 2/91	11,12 12/91	15-18 2/94	25-31 12/96
- 7,1	-6,2	- 6,4	- 8,6	- 7,6	- 6,6	/, 9
- 8,9		- 6,3	-10,0	- 7,0	- 3.5	- 3.3
- 9,3			-10,2		- 8,2	- 6.4
- 7,9			- 8,2		- 7,3	- 7,7
			-5.3			- 8.5
			-7,6			- 8,1
			-10,3			- 6,1
			-6,8			+
LOVCI BODO ZBOROVALI
V nedeljo, 23. februarja se bodo na obonem zboru zbrali člani LD Izola. Kot je že običajno bodo poslušali najrazličnejša poročila organov Lovske družine, obravnavali bodo tudi plan odstrela in izvolili novo vodstvo društva.
Občni zbor se bo zaoel ob 9 uri in 30 minut, kdaj se bo končala zadnja točka, poimenovana zadnji pogon, pa se ne ve.
Četrošolci OŠ Livade so šolo v naravi preživeli v Kranjski gori. O tem, da so se imeli enkratno ne dvomimo, o tem pričajo tudi njihovi vtisi in spomini Za nepozaben teden na snegu, v družbi vrstnikov, se učenci 4.a in 4.b razreda zahvaljujejo prav vsem, ki so jim to omogočili V prvi vrsti staršem, pa tudi podjetjem, ki so darovala svoje izdelke. To so: Interier Izola, Nejc šport Lucija, KZ Agraria Koper, Zavarovalnica Adriatic, Lekarna San Simon, Mehano, Telekom, Droga Portorož, Canova Verdilzoia, SB Koper PE Izola, Fiba Koper, AMD Hrvatini Emona Obala, Stavbenik Koper, CC klub Izola, Distribucija Dušan, Okrepčevalnica Paradiso, Kruh Koper, Zavarovalnica Triglav, Ljubljanske Mlekarne, Fructal, Mlekarna Celeia, Žito Ljubljana, Libris Koper, KZ Vipava.
Tako pa šolarji sami opisujejo svoja doživetja:
Matej: "V ponedeljek zjutraj smo se zbrali pred šolo. Prtljago in smučarsko opremo smo zložili v avtobus ter se poslovili od staršev."
Tjaša: "Med potjo smo poslušali glasbo in jedli sladkarije. Da nam je čas hitreje minil, smo se pogovarjali in zabavali. Ko smo prispeli v Porentov dom, so nas učiteljice razporedile v sobe."
Uroš: "Čez nekaj minut smo odšli na smučišče. Tam so vaditelji preverili, koliko znamo smučati in nas razdelili v skupine."
Lara: "Moja vaditeljica je bila Tatjana. Letos sem bila prvič na smučanju. Hitro sem se naučila smučati. Smučali smo vsak dan dopoldan in popoldan, a kljub temu se nisem utrudila."
Marko: "Ker smo bili v naši skupini sami dobri smučarji, smo z vaditeljico Romino smučali na fis progi. Na začetku me je bilo malo strah, ker je bila proga strma in ledena, a vseeno nam je šlo dobro.”
Lenka: "Učiteljice so vsak večer pripravile nenavadna vprašanja. Nanje ni bilo lahko odgovoriti, vendar ni bilo večjih težav."
Jan: "Po večerji so nas učitelji peljali v disko, kjer smo plesali, poslušali muziko in se zabavali."
Neža: "Vsako jutro so nam ocenjevali sobe. Naša in sosednja soba sta si delili prvo mesto."
Urška: "V sredo meje učiteljica komaj zvlekla na vlečnico. Premagala sem strah in se odpeljala celo do vrha."
Anej: " V sredo se mi je med smučanjem odpela smučka in po smučišču drsela navzdol. Ko sem prišel z eno smučko h koči, je bila smučka zapičena v sneg. Bil sem vesel, da se ni zlomila."
Jernej: "Smučali smo v Podkorenu. Imel sem nesrečo, v kateri sem dobil sidro v glavo, da sem ves teden imel na čelu veliko buško."
Matej: "Večeri so kar hitro minevali. Tekmovali smo v pisanju zgodbic, pesmic in risanju risbic. Vsi pa smo najbolj čakali petek."
Nina: "Prišel je dan, ko smo imeli tekmovanje, dala sem vse od sebe, da bi le prišla na cilj. Na cilj sem prišla osma. Ta rezultat meje zelo, zelo razveselil."
Emili: "V petek smo prvič smučali v Kranjski gori. Letos sem prvič bila na smučkah in v veleslalomu sem bila prva. Vsi so se čudili."
Jan: "Zvečer smo nestrpno pričakovali rezultate smučanja. Z osvojenim rezultatom se bil zelo vesel, saj sem bil prvi. Dobil sem zlato medaljo."
Alen: "Za zaključni večer pa je morala vsaka soba nekaj zanimivega pripraviti. Naša soba je pripravila uganko. Smejali smo se in se zabavali."
Željka: "Pripravili so mi torto, ker sem imela rojstni dan. Bila sem zelo srečna."-Sara:" Za prvo mesto v smučanju sem dobila velikega plišastega medveda, ki sem ga komaj, komaj prinesla domov."
Nastja: "Dobila sem nagrado za najlepšo pesmico. Bila sem srečna. Ker je bila že pozna ura, smo z nagradami odšli v sobe."
Dejan: "Podelili so nam diplome, nagrade in medalje. Za reševanje nenavadnih vprašanj in pospravljanje sob so nam podelili pohvale."
Nives: "Imeli smo tudi smučarski krst. Morali smo preskočiti smučarske palice in vaditelj,Alen nas je s smučko udaril po ritki. Vsak izmed nas je dobil priznanje in leseno medaljo. Vsi smo bili veseli."
Tjaš: "Po zabavnem večeru smo imeli zabavo z zobnimi pastami. S pasto smo namazali kljuke in odšli spat. Zjutraj smo se zbudili vsi namazani."
Rok: "Zadnji dan smo se odpravili na pot. Ko smo prišli Izolo, smo objeli svoje starše."
ROKOMET
moški pokalna
Delmar : Prule 67 22:20 Izolani so v povratni tekmi proti Prulam nekoliko razočarali. Od njih seveda ni nihče pričakoval zmage z več kot sedmimi zadetki (kar bi bilo potrebno za uvrstitev v polfinale), vendar je kljub zmagi razočarala dokaj bleda igra, ki jo je nasprotnik ves prvi polčas in večino drugega zlahka kontroliral. Z nekoliko bolj zavzeto in povezano igro, bi lahko nasprotnika, ki je resda tretji na prvenstveni lestvici, spravili na kolena z dosti večjo superiornostjo.
ženske
Velenje : Izola 28:23 (10:11)
Izolanke so zapravile priložnost, da premagajo favorizirano ekipo Velenja na njihovem parketu. Prvi polčas je potekal v rahli prednosti Izolank, ki bi ob uspešnejši realizaciji sedemmetrovk lahko vodile še z večjo prednostjo, v drugem polčasu so bile Izolanke v vodstvu do rezultata 16:17 ko si je Radojkovičeva poškodovala koleno. Njena odsotnost se je močno poznala v obrambi in domačinke so povedle za štiri gole. Žal se je nato poškodovala še vratarka Šmitra-nova in ker ni bilo drguge vratarke je na gol stopila igralka Tjaša Božič. Na presenečenje vseh prisotnih je odlično branila in Izolanke so se približale na en sam gol 23:22. V zadnjih minutah pa so domačinke s hitrimi protinapadi povečale prednost na končnih 23:28. Pri Izolankah se je tokrat izkazala Anja Stubelj, ki je iz petih poizkusov dosegla pet golov za nameček pa je bila še naboljša v obrambi.
Polfinale za mlajše deklice A (letnik 84 in mlaše)
Izolanke so premočno zmagale na polfinalnem turnirju v Ljubljani. Visoko so premagale ekipo Polja iz Ljubljane z rezultatom 7:17, vrstnice iz Celja pa 7:19. Izolanke so prekosile svoje tekmece v vseh elemetih rokometne igre in še enkrat potrdile, da gre za izjemno nadarjeno generacijo, iz katere se bo pravgotovo razvilo nekaj vrhunskih igralk. Prav vse igralke so se vpisale med strelke. Na levem krilu je bila učikovita Tamara Štefančič, Ana Petrinja je duhovito organizirala igro, Petra Adamič in Jelena Čvorak sta s streli od daleč rešetale mrežo naprotnic. Nataša Vukoje-vič je učinkovito vletavala z desnega kri-
la, na pivotu pa se je odlično odrezala Katarina Šuma nova. Piko na i je z dobrimi obrambami dodala vratarka Nea Bošnjak. V igro so vstopili še Maja Bje-lanovič, Tina Šušelj in 10 letna Neža Mitruševska, ki so se tudi dobro odrezale. Najboljša strelka turnirja je bila neustavljiva Izolanka JELENA ČVORAK.
EVROFEST
Priprave na 5. Evrofest, ki bo začetka julija v Izoli, so v polnem teku. Organizatorji že zbirajo prijave in napovedujejo, da bo letos občutno presežena lanska številka. Okoli 130 ekip naj bi s sabo pripeljale preko 2000 udeležencev, ki bodo občutno zapolnili turistične zmogljivosti in za katere bo potrebno poskrbeti, da se bodo v dnevih, preživetih v Slovenski Istri, počutili ugodno. Prav zato organizatorji, športna agencija Sportmaestral club, ne prepuščajo ničesar slučaju. Največja množična prireditev v Sloveniji mora biti organizirana kot je treba, eprav bodo tekmovanja tekmovanja
zaradi množičnosti potekalana vseh razpoložljivih igriščih, bo glavnina dogajanja skoncetrirana na novem montažnem igrišču. Investicija, vredna preko
90.000	nemških mark, naj bi približala tekmovanja ljudem. Tako prebivalcem Izole, kot tudi turistom in naključnim gostom Izole. Montažno igrišče bo postavljeno v centru, Izole, na parkirišču poleg srednješolskega gostinskega centra. Poleg igrišča bo še oder na katerem se bodo odvijale vse večerne prireditve in montažna tribuna za približno 1000 gledalcev. Vsi finalni dvoboji in najzanimivejša tekmovanja bodo potekla na tem igrišču. Igrišče je na lesenem ogrodju, zaradi podnebja, predvsem bližine morja in vlage pa je podlaga kombinirana. Na parketu bo prevleka iz plastične mase. To montažno prizorišče pa bo na razpolago tudi drugim organizatorjem, ki bi si omislili razne športne prireditve na prostem.
Svojo podporo je napovedala tudi Rokometna zveza Slovenije. Za vse najboljše slovenske ekipe naj bi bila udeležba na Evrofestu obvezna. Letos so zamudili, vendar naj bi prihodnje leto prišel Evrofest v uradni koledar akcij rokometne zveze. Glede na čas, pa bi bil zelo primeren tudi za zaključek sezone za vse reprezentančne selekcije in klubske ekipe.
Elvis Štader
NAMIZNI TENIS
V soboto in nedeljo so imele pionirke in pionirji finale ekipnega prvenstva RS, na katerem je nastopilo 8 najboljših ekip, ki so si pravico do nastopa izborile v predhodnih kvalifikacijah.
Pionirke Arrigonija so igrale v Ljubljani v dvorani pri Ilirji in osvojile 6. mesto, kar je glede na sestavo ekipe veliko razočaranje. Edina Svetla točka v ekipi je bila še mlajša pionirka Jana Ludvik, ki je prvi dan premagla vse nasprotnice. V nedeljo pa je dva dvoboja izgibila. Dobro je igrala tudi Špela M/j/ej, ki pa zna trenutno premalo, da bi dosegla kakšno pomembnejšo zmago.
Povsem sta tokrat razočarali prva in druga pionirka Arrigonija Erika Jauševac in Tina Nemarnik, od katerih se je
največ pričakovalo.
Rezultati: Arrigoni: Mengeš 4:0, Arrigoni Ilirija 3:4, Arrigoni: Križe 2:4, Arrigoni: Olimpija 1:4, Arrigoni: Vrtojba 4:0.
Pionirji so tokrat igrali v Zalogu pri Ljubljani in mosvojili 7. mesto, kar je dano ekipo povsem realno. Dokaj enakovredno so igrali z vsemi ekipami. Najboljše se je tokrat odrezal Iztok Jerman, nekoliko slabše pa je zaigral Tarik trgo. Z dobro in z pomebno zmago proti logatcu je tokrat presenetil Robi Krstič.
Rezultati: Arrigoni: Preserje 1:4, Arrigoni: Logatec 4:3, Arrigoni: Murska sobota 2:4, Arrigoni: Ilirija 3:4 in Arrigoni: Petovia 4:2.
ODBOJKA
Termo Lubnik : Simonov zaliv 3:2
Izolane so v Škofji loki pričakali borbeni, a preudarni domačini. Še predno so se Izolani ogreli so domači že vodili z 2:0. Sledil je popoln preobrat, v katerem so bili Izolani popolni gospodarji položaja. Žal pa so se domači v petem skarjšanem nizu spet pobrali in z borbeno ter preudarno igro kaznovali redke napake nekoliko "zaspanih” Izolanov. Zmagali so sicer s težavami, a zasluženo, Izolani pa so zamudili še eno priložnost za vzpon na višjo stopničko.
varovalnica triglav kj
pl IMA?
pm
mii spili
.pri dekletih
Nebojša (prej NK Piran), Dulaj (NK Šepic Jadran), in Režic Ivica (NK Klana - Reka). V pripravljalnem obdobju bomo odigrali 7 ali 8 prijateljskih tekem, najprej 23.2. z NK Goriške opekarne na Maliji in nato 26.
2.	z NK Piran v Piranu.
Napovedi so zelo nehvaležne. Prvenstvo je dolgo in naporno. Naša prva naloga je najprej se dobro pripraviti na prvenstvo. Vsekakor bomo spomladi poskušali popraviti vtis z boljšimi igrami in z osvajanjem večjega števila točk kot jeseni, saj ta sredina po organiziranosti in zanimanju javnosti zasluži tretjeligaša. Razpored nam gre na roko, vendar je zaostanek kar precej velik, toda ob uspešnem štartu prvenstva in z malo sreče bo tudi obstanek v ligi mogoč. "
Povedati je še treba tudi, da se vodstvo na čelu s predsednikom Andrejašič Mariom, ki je zelo dejavno, trudi omogočiti igralcem in stroki maksimalno dobre pogoje za vadbo in igranje.
Božičič Miroslav
KEGLJANJE
ženske
Izolanke so v dveh krogih osvojile polovičen izkupiček. Najprej so po sicer kar dobrem kegljanju izgubile v Novi Gorici, nato pa so se v naslednjem kolu znesle nad zadnjeuvrščenim konstruktorjem.
Simonov zaliv : Ljutomer 3:0
Že v torek so bila odigrana srečanja 10. kroga l.B lige. V Izolo so prišli Ljutomerčani, ki pa pustno razigranim Izolanom niso bili kos v nobenem elementu igre. Izolani so z lepo in borbeno igro goste spravili na kolena v treh nizih ali nekaj več kot po uri igre. Kot vse kaže je trener Popovič znal v izolsko ekipo vnesti več optimizma in sproščenosti, ki je bila po uvrstitvi v 1. A ligo, po odhodu Rusov in Čuturiča ter po slabih predstavah v 1. A Ligi prepotrebna. Po prikazani igri si Izolani realno zaslužijo mesto na vrhu, z okrepitvijo uprave in z morebitno kvalitetno igralsko okrepitvijo, pa lahko že sedaj pričnejo snovati nov napad na 1. A ligo. Upajmo bolj uspešnega kot prvič. Fantje si malo več pozornosti uprave in sploh javnosti zaslužijo, v nasprotnem bo obdobja lepe odbojke v Izoli konec.
NOGOMET
V domačem nogometne klubu Avtoplus Korte so v petek pričeli s pripravami na spomladanski del prvenstva v 3. SNL -zahod, z namenom popraviti vtis iz jesenskega dela tekmovanja, kjer so zaradi
nezmožnosti igranja tekem na domačem igrišču zasedli zadnje mesto z vsega 5. osvojenimi točkami. Igrišče, ki ni bilo ustreznih mer za igranje v 3. ligi so sedaj temeljito popravili. Po končanem jesenskem delu je odstopil dolgoletni uspešen trener Rudi Gerk, ki je med drugim klub tudi pripeljal v tretjo ligo. Vodstvo kluba se je med več kandidati za trenerja odločilo za novega trenerja postaviti 33 letnega Sandija Sejdinovskega iz Portoroža, absolventa višje trenerske šole v Ljubljani, znanega kot dobrega strokovnjaka za delo z mladimi, ki je do sedaj uspešno deloval kot trener v obalnih klubih in se izobraževal tudi v tujini pri znanih klubih (Ajax, Feyenord, Fortuna...). V kratkem pogovoru nam je Sejdinovski povedal:
" Pripravljalno obdobje smo pričeli s testiranjem motoričnih sposobnosti igralcev na našem igrišču, na Maliji, nadaljujemo z nabiranjem moči v dvorani OŠ Livad in v naravi (tek). Delo na igrišču pa sledi v naslednji fazi. Na spisku imam 25 igralcev, ki redno vadijo, skozi vadbo in tekme si bodo igralci poizkušali izboriti igranje v prvi ekipi. Konkurenca je velika, igrali pa bodo le najbolje pripravljeni igralci. V prehodnem obdobju smo pripeljali tudi nekaj okrepitev in sicer so novi člani NK Avtoplus Korte Lekič
_________ moški
Tudi moški so po enkrat zmagali in izgubili. Premagal jih je Log Steinel, boljši pa so bili od EP Commerca.
Za razliko od fantov, ki so še vedno na zadnjem mestu, so dekleta na 8. mestu 10 članske lige.
Za šport in rekreacijo dobite na enem mestu vse, od superg da..
BOGAT IZBOR ŠPORTNIH OBLAČIL IN OBUTVE ZA HLADNE DNI
SK^d0-°'
KOPER, Tržnica, tel. 25-888 IZOLA, Sončno nabrežje, tel. 65-646 PORTOROŽ, Obala I6a, tel. 75-598
Odprto ob delavnikih non-stop, v Portorožu tudi ob nedeljah in praznikih!
POSLOVNI PROSTORI
OBČINA IZOLA
Komisija za oddajo poslovnih prostorov
Na podlagi določil pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave, št. 13/95), je komisija za oddajanje poslovnih prostorov v najem dne 30.10.1996 sprejela sklep za:
JAVNI RAZPIS z zbiranjem pisnih ponudb za oddajo v najem poslovnih prostorov V Izoli:
1.	Gregorčičeva 34
Predmet oddaje je urejen poslovni prostor v pritličju stavbe Gregorčičeva 34, Izola, last občine Izola, v izmeri 28,03 m2.
Izklicna cena mesečne najemnine za urejen poslovni prostorje:
- za storitvene dejavnosti in trgovine z neživilskimi proizvodi
33.293,00	SIT
2. Gregorčičeva 38
Predmet oddaje je urejen poslovni prostor v Gregorčičevi ulici 38, Izola, last občine Izola, v izmeri 27,45 m2.
- za storitvene dejavnosti in trgovine z neživilskimi proizvodi 37.159,00 SIT
3.	Gregorčičeva 40
Predmet oddaje je neurejen poslovni prostor v pritličju stavbe Gregorčičeva 40, Izola, last občine Izola, v izmeri 34,96 m2.
Dejavnosti, ki se po odloku o poslovnih prostorih v občini Izola (Uradne objave 13/95) lahko opravljajo so: vse vrste storitvenih dejavnosti, ki nudijo storitve posameznemu naročilu, specializirane prodajalne vseh vrst, obrtne delavnice, ki uporabljajo pretežno ročno delo in ki imajo istočasno prodajni prostor, poslovalnice z domačo in umetno obrtjo, foto in druge umetniške ateljeje, videoteka, pisarne.
Izklicna cena mesečne najemnine za urejen poslovni prostorje:
- za storitvene dejavnosti in trgovine z neživilskimi proizvodi
42.637,00	SIT
4.	Smrekarjeva 59
Predmet oddaje je neurejen poslovni prostor v Smrekarjevi ulici 59, Izola, last občine Izola, v izmeri 23,85 m2.
Poslovni prostorje namenjen dejavnosti: skladišče.
Izklicna cena mesečne najemnine za urejen poslovni prostor je:
19.891,00	SIT
5.	Premrlova 13
Predmet oddaje je neurejen poslovni prostor v Premrlovi ulici 13, Izola, last občine Izola, v izmeri 25,02 m2.
Poslovni prostorje namenjen dejavnosti: skladišče.
Izklicna cena mesečne najemnine za urejen poslovni prostor je:
16.673,00	SIT
6.	Dantejeva 6
Predmet oddaje je neurejen poslovni prostor v Dantejevi ulici 6, Izola, last občine Izola, v izmeri 107,70 m2.
Poslovni prostorje namenjen dejavnosti: skladišče.
Poslovni prostor se odda v najem za določen čas in sicer za dobo enega leta, z možnostjo podaljšanja. Lokal je vezan na zazidalni načrt Marina Izola.
Izklicna cena mesečne najemnine za urejen poslovni prostor je:
217.409,00	SIT
1.	Kristanov trg 10
Predmet oddaje je urejen poslovni prostor v pritličju stavbe Kristanov trg 10, Izola, last občine Izola, v izmeri 90,85 m2.
Poslovni prostorje namenjen dejavnosti: gostinstvo.
Izklicna cena mesečne najemnine za urejen poslovni prostorje:
187.334.00	SIT
Predmet razpisa je urejeni poslovni prostor, s pogojem, da novi najemnik poravna vložena sredstva dosedanjemu najemniku Mlinotest trgovina in gostinstvo d.o.o. Pobeška 15, Koper. Vložena sredstva so: vložek v objekt
1.488.500.00	SIT, vrednost opreme je 4.790.000,00 SIT. Poslovni prostor bo dan tistemu ponudniku, ki bo izpolnjeval pogoj, da poravna najmanj 60% vloženih sredstev dosedanjemu najemniku v skupni višini 3.767.100,00 SIT in bo nadaljeval pogodbeno razmerje v enakem obsegu pravic in obveznosti kot dosedanji najemnik.
Vložek v objekt v višini 1.488.500,00 SIT se lahko poračunava preko najemnine za poslovni prostor.
RAZPISNI POGOJI
Najemnik je dolžan na lastne stroške usposobiti prostor za izvajanje dejavnosti v roku 180 dni od sklenitve najemne pogodbe. Poslovni prostor se odda v najem za nedoločen čas razen prostora pod točko 6.
Dejavnosti pod točko 1, 2 in 3, ki se po odloku o poslovnih prostorih v občini Izola (Uradne objave 13/95) lahko opravljajo so: vse vrste storitvenih dejavnosti, ki nudijo storitve posameznemu naročilu, specializirane prodajalne vseh vrst, obrtne delavnice, ki uporabljajo pretežno ročno delo in ki imajo istočasno prodajni prostor, poslovalnice z domačo in umetno obrtjo, foto in druge umetniške ateljeje, videoteka, pisarne.
-	Ponudba mora vsebovati program dejavnosti, ki bo izvajan v poslovnem prostoru in višino mesečne najemnine za poslovni prostor. Ponujena najemnina mora biti izražena v tolarjih.
-	Za vse poslovne prostore je potrebno izpeljati kompletni upravni postopek (lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje), katero najemnik uredi skupaj z najemodajalcem.
-	Rok za zbiranje ponudb je 15 dni od dneva objave.
-	Udeleženci, ki se bodo prijavili na javni razpis morajo v navedenem roku vplačati varščino v višini tri mesečne izklicne cene najemnine na žiro račun 51400-601-22449 STAVBENIK - SERVISNE STORITVE d.o.o. Koper.
-	Najemna pogodba mora biti sklenjena v roku 15 dni od prejema sklepa Odbora za okolje in prostor v funkciji Komisije za oddajo poslovnih prostorov v najem, o oddaji poslovnega prostora najboljšemu ponudniku.
-	V primeru, da najemnik pogodbe ne sklene v določenem roku, varščina zapade v korist občine Izola.
-	Najemniku, ki na javni dražbi uspe, se vplačana varščina upošteva pri obračunu najemnine.
-	Udeležencem, ki na javnem razpisu niso uspeli se varščina vrne v roku 14 dni od dneva izvedbe javnega razpisa.
-	Interesenti, ki nimajo do Občine Izola iz naslova najemnin že najetih prostorov poravnanih vseh obveznosti bodo, izločeni iz postopka izbire za najem.
-	Pisne ponudbe pošljite v zaprti koverti z oznako "JAVNI RAZPIS" na naslov: STAVBENIK - SERVISNE STORITVE d.o.o., ul. 15. maja 16,
6000 Koper, skupaj s potrdilom o plačani varščini. Vse morebitne dodatne informacije dobijo interesenti na STAVBENIK - SERVISNE STORITVE d.o.o., Cankarjev drevored 17, 6310 Izola tel. 67-646 ga. Slavica Kovačevič. Ogled poslovnega prostora je možen po dogovoru. Udeleženci bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku javnega razpisa.
Predsednik komisije: Branko MAHNE
MASKE NISO PADLE
■ ■
Mujič CEntRal
ONLInE
' -N-■uST •
T
■ I f,
PLOŠČA TEDNA:
U2 - Discoth&fue
druge nogosti
•	AUDIOWEB Bankrobber
•	CAT POWER Nude As The News
•	CINNAMON SMITH Angel/Revolve
•COLDCUT Boot The System •DAFTPUNK Da Funk/Musique
•	THE DESCENDENTS I'm The One
•	U-ZIQ
Urmer Bile Trax
•	OFFSPRING Ali I Want
•PREGNANT Mood Master
•	SPEEDY
Anytime Anyplace Nowhere
•	SUBCIRCUS 86'd
•	THE SE ANIMAL MEN Life Support Machine
•	GRETSCHEN HOFNER • THE WEDDING P.NT Welcome To My J. G.Life Montreal
•	LAGUNA METH	*U2
Nuclear Snowcone	Discotheque
•	MARK OWEN	• 808 STATE&J.D.BRAD.
Clementine	Lopez
«;kafw
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
MUSIČ SHOP Manziolijev trg 6 Tel./Fax.: 62-022
10 NAJBOLJ PRODAJANIH
1.	ZMELKOOW - Čiko, Pajo in Pako
2.	NODOUBT -Nodoubt
3.	EVITA - Madona etc.
4.	BRAVEHEART- Soundtrack
5.	Z.PREDIN&ŠUKAR - Mentol bombon
6.	ZUCCHERO - Thebest
7.	JOVANOTTI - The world mušic
8.	DEPECHE MODE - Barrel of a gun
9.	DAVID BOWIE- Earthling
10.	BAJAGA
TOP 10 Singlov (VB)
ZD PR PESEM	IZVAJALEC
1	(0) Discotheque	U2
2	2 Where Do You Go No Mercv	
3	(0) Clementine	Mark Owen
4	(0) Barrel Of A Gun	Depeche Mode
5	1 Ain’t Nobody	LL CoolJ
6	5 Don’t Let Go	En Vogue
7	(0) Ain't Talkin"Bout Dub	
8	13 RememberMe	Blueboy
9	(0) ShemakesMy	Mansun
10	(0) Novocaine For...	Eels
Top 10 Albumov (VB)		
ZD PR ALBUM		IZVAJALEC
1	- White On Blonde	Texas
2	2 Evita	Madona etc.
3	1 Glow	Reef
4	3 Špice	Špice Girls
5	- Placebo	Placebo
6	- Earthling	David Bowie
7	4 Blue Is The Colour	Beautiful South
8	5 Corning Up	Suede
9	6 Ocean Drive	Lighthouse Family
10	9 Tragic Kingdom	No Doubt
1.	MADONNA - Dont cry for me Argentina
2.	LITFIBA - Ritmo 2
3.	ZMELKOOW - Sergio
4.	GEORGE MICHAEL - Older
5.	CHAKA KHAN - Never miss the water
6.	ARTICOLO 31 - 2030
7.	SHERYL CROW - Everyday is a winding road
8.	WHITNEY HOUSTON - Step by step
9.	BIAGGIO ANTONACCI -Lasciami andare via
10.	METALLICA - Mama said
11.	EN VOGUE - Don't let go (love)
12.	MORCHEEBA - Trigger hippie
13.	ROD STEWART - If we fall in love
PRIMORSKI FANTJE ZMAGOVALCI MESECA DECEMBRA V POSTOJNI
Po glasovanju poslušalcev priljubljene radijske oddaje Radia 94 iz Postojne, Prijatelji ostanimo prijatelji so izolski Primorski fantje zmagovalci meseca decembra. Sodelovali so v javni radijski oddaji in bodo sodelovali tudi na finalni prireditvi, ki bo 15. 3. v Športni dvorani v Postojni. Tam bodo nastopili skupaj s še 17-timi slovenskimi narodnozabavnimi ansambli.
Po javni radijski oddaji (nedelja, 2. februarja) jih je voditelj oddaje, skupaj z našim sodelavcem Vladom Ostrouško, odpeljal v edino doslej znano vinsko klet v Postojni, ki je seveda last urednika oddaje, Andreja Bajca, ki je ponudil belo in rdeče, nazaj pa seje potovalo precej dehteče.
Nagradna igra Mandrača in zlatarstva VAGAJA
LOV NA VALENTINA III. del
ZA ZLATA VALENTINOVA SRCA GRE !
Danes objavljamo tretji in zadnji oziroma manjkajoči del znane pesmi Franceta Prešerna, s katero si lahko prislužite eno od mikavnih nagrad.
Postavite ga skupaj s prvim in drugim delom pesmi, ki smo ju objavili v dveh predhodnih iitevilkah in morda boste ugotovili pravilni vrstni red po katerem si kitice sledijo. Če niste povsem prepričani v svojo odločitev poglejte v knjigo ali pa povprauajte koga, ki se na te stvari bolje spozna. Lahko povemo, daje ta pesem uglasbljena in jo radi prepevajo pevski zbori, pa tudi bolj komorne pevske zasedbe. Najdemo jo tudi v osnovnošolskih berilih.
In kaj vam je zdaj storiti? Pazite le, da boste odrezke nalepili v pravilnem vrstnem redu, tako kot gre pesem v originalu, saj bo v nasprotnem primeru dopisnica neveljavna in pri žrebanju ne bo prišla v poštev za nagrade.
Zdaj’ Lo veste, kako si kitice sledijo, jih po vrstnem redu nalepite na dopisnico in pošljite na naše uredništvo najkasneje do srede 19. februarja Med prispelimi dopisnicami bomo izžrebali dobitnike mikavnih nagrad, kijih poklanja ZLATARSTVO VAGAJA iz Ljubljanske ulice 41 in sicer
1.	nagrada : Zlat obesek - srček v vrednosti 10.000 SIT
2.	nagrada : Zlat obesek - srček v vrednosti 5.000 SIT
3.	nagrada : Zlat obesek - srček v vrednosti 2.000 SIT
VAGAJA	N ZLATARSTVO CIOIELLERIA
č		IZOLA, LJUBLJANSKA 41 TEL066/67040 J
	
V	y y v
cmLnSnGurc ž& ra pred neznan&p
V	s#er^5 ^ mejpspati ne puste.
V	¥ ¥ v
Ti si kriva, ljubezniva ^ deklica neusmiljena!
V	Tftne raniš, V
V	ti mi braniš, da ne morem spat' domaJ
V	V Wv r
aJ v v * v
MOGOČNA AFRODITA
KINO AVDITORIJ Portorož Četrtek, 13. 2. ob 20. OOi
Izvrstna komedija Woody Allena z znano igralsko zasedbo v kateri je izstopala italijanska igralka Mira Sorvino si je v Kopru in Izoli ogledalo veliko zadovoljnih gledalcev. Zamudnikom priporočamo še današnjo ponovitev v dvorani Avditorija v Portorožu.
NAPOVEDUJEMO
KINO ODEON Izola
Torek, 18. 2. ob 20.30
THELMA & LOUISE
Film, ki smo ga zamudili zaradi začetka vojne v Sloveniji. Vrhunski igralki, Susan Sarandon in Geena Davis sta odigrali vrhunski vlogi v filmu, ki je postal kultni film gibanj za pravice žensk.
Prijateljici se odločita za beg iz vsakdanjosti, z avtomobilom oddrvita po avtocestah jugozahoda ZDA, lovitaveter v lase in težave za vrat. Konca filma ne bomo izdali, saj si ga boste gotovo ogledali.
KOLEDAR PRIREDITEV jan/feb 97
KULTURNI DOM IZOLA
RAZSTAVE
GALERIJA ALGA IZOLA
Odprta je razstava
"MOČ TIŠINE "
avtorice Jožice Korenjak iz Kromberka Njeno delo je umetnost, ki gori skozi plamen ustvarjalnega ognja in pušča sledi za našo prihodnost. Razstava bo na ogled do 26.februaija.
V četrtek, 27. februarja ob 19. uri
vabimo na otvoritev razstave akvarelov
MIRE PUHAR,
članice likovne skupine LIK iz Izole Ob tej priložnosti bo avtorica predstavila svojo pesniško zbirko Nalomljene misli, kije izšla v samozaložbi.
Galerija je odprta vsak dan, razen nedelje, od
10.00	do 12.00 in od 17.00 do 19.00, v soboto je galerija odprta samo v dopoldanskem času.
VESELE DELAVNICE ZA OTROKE
od 17.do 21.februarja med šolskimi počitnicami , v dopoldanskem času, od 10.00 - 12.00 v Kulturnem domu Izola Prijave sprejemamo na sedežu ZKO Izola, Bazoviška 4, tel. 61513
SING SING Koper
Četrtek, 13 februar ob 18.00 uri
ODER JE VAŠ
- gledališke improvizacije.
Petek, 14. februar ob 18.00
VALENTINOVO
s kraljem boogie - vvoogia iz Italije
STEFANO FRANKO
Sobota, 8. februar od 18.00-24.00
SLIKA TEDNA:
FOTO SING SING
MAONA - Fiesa
Sobota. 15. februar ob 21.00
LETEČI POTEPUHI
22. februar
TACABANDA
28. februar
Kapela la Chateliere (Lj)
1. marec
BRUCE LEVVIS (ZDA)
GLEDALIŠČE
petek, 28.2. ob 20.00 Moliere, Goldoni, Feydeau
NOSTALGIČNA
KOMEDIJA
Produkcija Cankaijev dom Ljubljana Režija: Jaša Jamnik Igrajo, plešejo in
pojejoPOLONA VETRIH, LJERKA BELAK, ZVONIMIR HRIBAR, MARKO OKORN in plesalci skupine MOJCE HORVAT
Kemična sestava smeha pomaga proti stresu, depresiji, samomoru, želodčnim težavam, infarktu, ter je preizkušen afrodizijak.
Kulturni dom Izola Vstopnina : predprodaj a 1.500 Sit, redna prodaja 1.800 Sit kako do vstopnic? Predprodaja vstopnic poteka v Galeriji Alga, Kristanov trg 4, vsak dan od
10.00	do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Rezervacije sprejemamo tudi po telefonu - 62 776.
Blagajna Kulturnega doma bo odprta uro pred predstavo.
senzacionalna novica......
V MARCU NAPOVEDUJEMO...
Razvpiti kavarniški komični kabare ARABELLA (Ljubljana) z Vito Mavrič, Janezom Škofom, Ivom Godničem (bivši maršal, sedanja Jovanka)... in ekstravagantno predstavo SLUŽKINJI (Maribor), kjer naslovne ženske vloge odigrajo eminentni slovenski igralciRadko Polič-Rac, Alojz Svete in Brane Šturbej Vstopnice so že v prodaji!!!!!
klubski večer petek, 27.2. ob 20.00
KAKO ZGRADITI DOBRO-ZDRAVO DRUŽBO
Svetovni popotnik DANILO ČELAN je pripravil zanimivo predavanje - diskusijsko delavnico.
Iztočnice za pogovor bodo: Svet brez politike in religij, Znanstveno urejanje sveta, Novo izobraževanje za novega človeka, Kako pripraviti ljudi na moč, Kontrola rojstev in genetski inženiring, Pravica do smrti...
Klubski prostor Kulturnega doma Vstopnina: 500 Sit
MKC Koper;
Petek, sobota
DRUŽABNI VEČER
Nedelja ob 17.00
MINI CIRKUS
za mlade in najmlajše^
Galerija INSULA Izola
Na ogled so skulpture JANE IVI IH EL. J
_____________Galerija je odprta od 9 -14 in od 17-19 ure
ZDRAVO MESTO IZOLA
(pripravlja Andrej Dernikovič)
Sedem korakov začetne faze (nadaljevanje)
Projekti Zdravo mesto se začnejo, ko imata dva ali trije posamezniki enako željo, da najdejo nove poti za pospeševanje družbenega zdravja. Ti posamezniki so lahko mestni svetovalci, vodje uradov mesta, uslužbenci ustanov zdravstvenega varstva ali aktivisti skupnosti Našteti verjamejo, da lahko njihovo mesto postane primernejše in bolj zdravo za življenje in da vedo dovolj o gibanju Zdrava mesta, da verjamejo, da le-to ponuja odgovore na njihova vprašanja in skrbi Proces razvoja projekta se začne, ko se ti posamezniki odločijo, da bodo združili svoj a prizadevanja za bolj zdravo mesto.
1. Organiziranje podporne skupine
Prvi korak začetne faze je iskanje skupine zainteresiranih, ki bodo pomagali pri razvoju projekta. Podporno skupino moramo začeti organizirati takoj, ko smo prišli do odločilve o tem, da bomo projekt izpeljali. Pomemben za četni korak pri pridobivanju podpore je, da smosposobni z ljudmi, ki jih prosimo, naj nam pomagajo pri razvoju projekta, deliti idejo iz projekta Zdravih mest.
Posamezniki, ki bodo podprli projekt, prihajajo iz različnih življenjskih okolij. Kandidati so vedno lokalni politiki, ki se zanimajo za zdravje. Pomembno vlogo imajo navadno vodje mestnih uradov za okolje, urbanistično načrtovanje, bivanje, izobrazbo in socialne službe in tudi strokovnjaki zdravstvenega varstva, se posebej s področja primarnega zdravstvenega varstva in pospeševanja zdravja. Somišljeniki pogosto izhajajo iz družbenih skupin, ki se ukvarjajo s problemi zdravja in splošno blaginjo mesta. Pomembni sodelavci so se izobraženci s področja socialne politike, socialne medicine, urbanega razvoja in ekologije.
Pomembno je, da somišljenike iščemo na čim širšem področju. Člani skupine bi morali imeti nekaj skupnih lastnosti. Močno bi se morali zanimati za socialne probleme, družbeno zdravje in inovacije. Tesno bi morali biti povezani s političnim sistemom in morali bi predstavljati cim vec področij iivljenja v mestu. Morali bi biti pripravljeni nameniti precej časa in napora projektu ob njegovih začetkih in morali bi uživati v neformalnem in prilagodljivem sodelovanju. Naloge skupine so zbiranje in analiziranje informacij, navezava stikov, pritegnitev potencialnih sodelavcev in končno priprava predloga projekta. Večina projektov sovpada s težnjami mestne vlade, ker so politični in zadevajo vpliv programov na zdravje na nivoju mesta. Tedaj, v prvi fazi, igrajo vodilne vloge mestni politiki in vodje. Vseeno pa lahko vodenje poteka tudi iz drugih področij, če so tu ideji dovolj predani posamezniki ali skupine, zunaj mestne vlade.
Prihodnjič:
Razumevanje idej projekta Zdravih mest
POHIŠTVO
stanovanjsko • pisarniško • hotelsko
pohištvo • zimski vrt
CoperEspan d.o.o., Pristaniška 45, KOPER tel.: 066 445-513; fax./tel.: 066 445-514
MLADINSKI KRIMINAL
Mladoletne osebe v Izoli letno zagrešijo v povprečju po 50 kaznivih dejanj. Večino oseb, ki storijo takšno dejanje policisti odkrijejo, nadaljni postopki in ukrepi za prevzgojo oziroma sankcioniranje pa so še vedno precej neučinkoviti.
To problematiko je za seminarsko nalogo pripravil policist - kadet Kolja Štemberger, ki je nekaj časa služboval tudi v Izoli. Njegove ugotovitve bodo zato gotovo zanimive za naše okolje, saj govori o naših mladoletnikih in o nas nasploh. Posebej je obravnaval področje zasvojenosti z drogami ter nalogo dopolnil s številnimi statističnimi podatki in primerjavami med našo regijo in Slovenijo.
1. PREDGOVOR:
S svojo seminarsko nalogo bom poskušal prikazati tipe, strukturo in pomen mladinskega kriminala Ta pojav je brezkompromisno vezan na obdobje, ki ga vsak preživi, to je obdobje pubertete, dozorevanja. Mogoče se boste vprašali, čemu sem se lotil take tematike.
Odgovor na to ni ravno preprost: veliko vlogo pri odločitvi za to temo je imelo moje zanimanje, želja po spoznavanju posledic, predvsem pa vzrokov, ki silijo mladega človeka na poti zločina.
Drugi vzrok pa je bil kriminal s katerim se vsakodnevno srečujemo; V tej nalogi bom skušal prikazati, katere zvrsti kriminala se pri mladih najpogosteje pojavljajo ter vzroke za to.
Kolja Štemberger
2.UVOD
S procesom pospešenega telesnega razvoja vzporedno poteka obdobje duševnega razvoja. To obdobje loči otroštvo od odraslosti. Je precej daljše od same pubertete, saj traja še nekaj let potem, ko se telesni razvoj konča. Ta prehod je postopen in je odvisen od številnih vplivov, kot sta okolje, v katerem otrok odrašča ali družba, v kateri se razvija.
Okrog dvanajstega, trinajstega leta starosti se začne obdobje adolescence, ki se pri vsakem posamezniku različno konča zaradi različnih osebnostnih značilnosti in socialnih okoliščin. Sorazmerno dolgo trajanje duševnega razvoja je toliko bolj očitno, če ga primerjamo s hitrim telesnim razvojem in zgodnejšo biološko rastjo današnjih mladostnikov.
Razvitost zahodne civilizacije postaja iz leta v leto višja, zato je razvoj duševnosti in socialnih sposobnosti vse bolj zahteven. V premem sorazmerju z večanjem pravic in dolžnosti, ki so povezane z odraslostjo, se veča tudi število zahtev, ki jih postavlja sodobna družba odraslemu članu, zato mora adolescenca trajati dovolj dolgo, da se uspe vsak mladostnik intelektualno, čustveno in socialno dovolj razviti, da lahko rečemo, daje sposoben za vstop v družbo.
Razvoj osebnosti in duševnosti bodočega odraslega človeka se v adolescenci razdeli na pet glavnih področij:
*	na iskanje lastne identitete
*	razvijanje svoje spolne vloge
*	urejanje odnosov do svojih staršev in drugih odraslih
*	usmerjanje odnosov z vrstniki
*	oblikovanje odnosov do dela z razvijanjem lastne ustvarjalnosti
Vse naštete naloge so za mladostnika zelo težke in naporne. Povsod se srečuje z različnimi zgledi, obljubami in svarili, ki prihajajo iz okolja. Med vsem tem mora izbrati in se odločiti tako, da bo najbolj ustrezalo njegovi osebnosti, njegovi naravi, da bo odločitev hkrati usklajena z normami okolja, v katero se želi čimbolj ubrano vživeti in v njem tudi uspeti.
Značilno za adolescenco je to, da je to obdobje polno nasprotij, s katerimi se mladostnik pogosto srečuje, jih doživlja in preživlja. Te spremembe občuti tudi njegova okolica.
Mladostnikova sposobnost mišljenja se v tem obdobju močno razmakne, ker sedaj obvladuje tudi abstraktno razmišljanje. Kljub temu se še vedno ravna po svojih instinktih, po njih naravnava svoje sodbe in mišljenje. Mnogokrat pa se spušča v intelektualiziranje, da bi s tem dokazal svojo miselno razvitost in, ne nazadnje, da bi zbežal pred ne preveč lepo realnostjo, v katero se mora vključiti v življenju.
(se nadaljuje)
Tiskarski škrat, ki živi na Mandraču se imenuje Križ kraž, najraje pa napada križanko. V njegovem imenu se tokrat opravičijemo reševalcem in predvsem avtorju križanke Gojkotu, saj mu je škrat skoraj povsem razvrednotil delo. Prav povsem pa le ne, saj vas je kar nekaj poslalo na uredništvo pravilne odgovore. Med tistimi, ki ste na dopisnico napisali štiri primorske pisatelje, je žreb razdelil nagrado. Papagaja prejme Alenka Merkandel, iz Kajuhove, nakupna bona v vrednosti 1.500 sit vnovčljiva v Trgovini za male živali pa prejmeta Štefka Stegovec iz Veluščkove ter Berta Strohsack iz Osvobodilne fronte.
Avtorica križanke pred vami je ga. Marija Bolje, ki je v križanko skrila izrek. Poiščite ga in najkasneje do torka 18. 2. pošljite na naš naslov, Veliki trg 1. Nagrada je tokrat samo ena in poklon Nine iz Butika Nina.
VODORAVNO
1. zemljemerstvo
9. južnoafriški rasistični politik Qan)
13.	strupen zimzelen lepotni grm
14.	nem. pisatelj in pesnik (VVilhelm)
15.	izvir
16.	nem. - franc, pesnik, slikar, kipar (Hans)
17.	geslo - drugo nadaljevanje
19.	znamka italijanskih kamoinov
20.	grška muza petja
22.	spremljevalec boga erosa
23.	tuje žen. ime 25. del obleke
28.	prvi del vaze
29.	študentska knjižica
31.	žlahtni plin
32.	tečaj
33.	pristanišče v J Italiji
34.	slov. trobentač (Stanko)
36.	prva polovica iterola
37.	skandinavsko moško ime
39.	središče Moldavije v Romuniji
40.	veznik
42. ime ken. predsednika (Kenyatta)
44.	njen partner je oven
45.	bivši mak. politik Koliševski
47.	grška boginja ljubezni
49.	slov. TV voditelj (Časi)
50.	kraj pri Ljubljani
51.	kratica za italijanski
53.	eventuelno
54.	judovski kralj 56. osebni zaimek
58.	prvo nadaljevanje gesla
61.	gnus
62.	nazadnjak, mračnjak
63.	glavno mesto naše sosede (originalno)
NAVPIČNO
1.	začetek gesla
2.	kdor kaj ukine, izloči
3.	skandinavski drobiž
4.	pritrdilnica
5.	prvo naravno število
6.	dejavnost, ki se ukvarja z zdravljenjem in varovanjem zdravja
7.	mesto v Belgiji
8.	različna soglasnika
9.	amer. igralec Mineo
10.	mačkin snubec
11.	desni pritok zahodne Morave
12.	mesto v Makedoniji 14. grška črka
17.	snov (tujka)
18.	prvotni preb. apeninskega polotoka
21.	žensko ime
24.	stroj za tipkanje stalnih naslovov
25.	odprtina v steni
26.	primorska babica
27.	moško ime (krajše Ino)
30.	enaka vokala
32. znak za Paladij
35.	prva plast jure
38.	začetek Evrope
40.	tretje nadaljevanje gesla
41.	obokano stebrišče
43. poškodba kože zaradi pritiska
46.	konec gesla
48.	ličinka hroščev
49.	ako
51.	narod v Nigeriji
52.	imajo ga vrtnice
55.	sumničenje
56.	oranje
57.	nikalnica
59.	različna vokala
60.	različna vokala
61.	srednji - kratica
MANJŠA HIŠNA POPRAVILA IN VZDRŽEVALNA DELA
Izdelava In popravna oken, potkon In vrat, ter ostala mizarska dela: popravila pip. bojlerjov, kotličkov, pomivalnih korit m ost, popravila
L,
mHr
Stefanič sp.


Izola, Proletarskih brigad 14, tel 066/62-339
KRIMINALIJE
Dokaj normalen teden je nekoliko popestril pust, zaradi katerega je marsikdo spustil ročno in se zbudil v kakšnem nenavdnem kraju, ali pa ni in ni mogel najti svojega avtomobila. Dečki so bili kar precej iskani, enkrat uspešni drugič pa malo manj.
Preveč robe ga je vzelo
Na vikend na obalo je prišel 19 letni Ljubljančan. Malo se poveselil, nekaj spil in nekoliko preveč droge zaužil. Življenje so mu rešili v izolski bolnišnici, kjer so ga po nudeni pomoči na intenzivni negi poslali domov.
Tujec
v avtokampu
Pred prikolico v Jadranki je obležal nasut možakar, ki ni več znal priti domov. Dečki so na kraju ugotovili, da gre za moža, ki v Izoli samo dela, živi pa v samskem domu na Prisojah. Dečki so delavca odpeljali domov.
Glave so se jim zmedle
ravzpitim^ Gaviolijem, drugo pa pred SGTŠ jem, prav tam kjer sta ju lastnika pustila. Oba šoferja sta požrla policijsko opozorilo, naj ne bosta tako zmedena	ter se
odpeljala zasluženem	počitku
naproti.
V	minulem tednu sta bila na delu dva dolgoprstneža. Eden je iz depandanse na Belvederju odnesel šest telefonov, drugi pa je v samopostrežni trgovini ukradel denarnico s 500 DEM in
200.000	lirami.
V	Bazoviški ulici so trčila tri vozila. Zaradi hitrosti in izsiljevanja. Dečki so dva voznika predlagali k sodniku za prekrške.
V	bolnišnici na hribu pa je pacient s skokom z balkona zaključil svojo življensko zgodbo.
GASILCI, REŠEVALCI, CENTER ZA OBVEŠČANJE
112
V sobotni noči je dve voznika peš zaneslo na policijsko posatjo. Oba sta zgroženo dečkom pripovedovala, da so jim farabuti ukradli vozilo. Pa so dečki vozili hitro našli. Eno je bilo parkirano pred vse bolj
POLICIJA
113
flLbLč,
Veliki trg 3,6310 Izola, tel.: 066 / 62 033 Gostilna "Ribič" IZOLA sodi med gostišča, v katera se rado vrača veliko gostov.
Več kot sto let slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja: kalamari, sardoni, sardele, girice, pedoči. Domača malvazija (Kortinca) in domač kraški teran (Tomaj).
Za obisk se priporočamo.
od očal - kontaktnih leč do rednih brezplačnih kontrol vida.
fotooptlka RIO Ljubljanska 24 IZOLA tel.: 066/ 61 403, fax: 066/ 67 044
V Šoli Nam Jeee Lepo