Poštnina pintami v aetmM mm c**m mn Muirenskl dem SUIT. 119 U tjubUmU, 26. ma|n 1936 leto k Baldwina hočejo strmoglaviti, ker je z Abesinijo ponižal Anglijo s London, 25. maja. c. Intrige proti ministrskemu predsedniku Baldwinu gredo lepo svojo pot. Vsepovsod komplotirajo proti njemu. Čim bolj se bliža miren konec abesinske afere, tem bolj hite povsod, da bi izčrpali vse možnosti, ki pridejo iz te bivše svetovne žaJoigre v poštev za angleško notranjo politiko. Te intrige so, dosegle višek ob včerajšnjem Weekendu. Borba pa se vodi v bistvu okoli dveh problemov: ali naj se vsa zadeva zaključi samo z rekonstrukcijo vlade ali pa naj se izzove kriza celotne vlade, ki bi imela za konec, da naj se Bald-win umaikne v zatišje. Kakor znano je v petek deni isijoniral kolonijalnii minister Thomas, ki je postal žrtev borznih špekulacij svojega sina. Ta je namreč izrabil očetovo avtoriteto, da je pnišel do proračuna, predno je bil objavljen. Ta proračun pa je povečal davščine na zavarovalnice, kar je njegov sin izrabil in jih prodal raznim zavarovalniškim trustom. Zaradi tega je moral Thomas podati demraijo. Prav tako pa izpade iz vlade tudi lord admiralitete lord Monsell, ki je že iizrazil željo, da ne bi bil več rad v vladi. Toda Bakhvin ima še lastne želje, ki bi jih pri rekonstrukciji rad spravil v ospredje. Po njegovem bi Kiilo treba izmenjati pet ministrov v novi vladi in Baldwin ima tudi že pet novih ministrskih kandidatov. Toda ta Baldwinov lahki račun bi radi presekali vodilni državniki konservativne stranke, ki v sedanji vladi niso zastopani. Ti sedaj na široko konspirirajo proti vladi in odkrito zahtevajo odstop Baldwina samega in njegov umik v zatišje. Ti državniki, med njimi predvsem sir Austen Chem-berlain in pa Winston Chureurchill so imeli v soboto, in včeraj širši sestanek z vodilnimi člani konservativne 6tranke na posestvu nekega lorda v okolici Londona. Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da je treba borbo privesti do konca in žrtvovati Baldwina, da se reši ugled stranke, ki je zaradi abesinske afere pri angleškem javnem mnenju zelo trpel. Da je položaj precej resen, se vidi tudi iz tega, da je Baldwin dopoldne sprejel zelo mnogo uglednih članov vlade in svoje stranke. Najprej je prišel k Baldwinu sir John Simon, nato pa je prišel še minister King Wood. Tej konferenci se je pridružil tajnik angleške narodne banke Morrison. Vsi so nato odšli obenem z Baldwkiom k odstopiv-šemu kolonialnemu ministru Thomasu. Takoj nato se je vršila seja ožjega ministrskega odbora. Zelo je bilo opaženo, da je na to sejo prišel zunanji minister Eden v spremstvu stalnega tajnika v zunanjem ministrstvu sirom Robertom Vansitartom. Na tej seji je podal torej Eden zelo obširno poročilo o trenotnem mednarodnem položaju, ki ga je moral^tajnik zunanjega ministrstva pojasniti tudi s praktičnega stališča. Časopisi so vkljub vsemu temu zelo skeptični, da bi se Balwin mogel rešiti iz abesinske krize samo z delno rekonstrukcijo svoje vlade. Edini »Daily Herald« je že toliko iskren, da pravi, da je sedaj že jasno, da je Baldwin lahko tako izmane-vriral, da začasno ne more priti do spremembe režima v Angliji. Konservativna stranka bo še ostala na oblasti in če bo to Chamberlain ali pa Baldwin, je pač za delavsko opozicijo malo pomembno. Prav tako se izraža tudi liberalna »News Chronicle«. Tajna pogajanja v Rimu Pariz, 25. maja. c. Današnji »Pariš Midi« ,e objavil senzacionalno vest, da se mudi v Rimu neka ugledna angleška osebnost, ki ima značaj posebnega odposlanca angleške vlade in ki se je že večkrat zaporedoma sestala z Mussolinijem. To se je zgodilo mimo oficijelnega zastopnika angleške vlade v Rimu, sira Eriča Drummonda. Zelo zanimivo je pri tej vesti to, da angleški uradni krogi te vesti ne demantirajo. Pravijo samo, da se je zadnje dni napotilo v Rim več londonskih časnikarjev, ki bodo sedaj seveda skušali dobiti intervjuve od Mussolinija. Ti intervjuvi imajo seveda namen, da zbližajo angleško javno mnenje z nazori Mussolinija. Ta izjava angleške vlade je le še bolj potrdila domnevo zadnjih dni, da bo Baldwin skušal utrditi svoj položaj tudi na ta način, da doseže sporazum z Italijo. To delo pa se naravno mora vršiti zelo počasi, ker je angleško javno mnenje i navajeno, da le počasi zavzema stališče napram problemu, posebno če so ti načelne narave. Abesinija na poti k začetku Addis Abeba 26. maja. o. Italijani so začeli i lije. General Santini je med vojno na severu po- _ . . __ I 1 r 1 •_ .(..Iammi i,AliAiinl t* n i 1 m n i I f fi i i n 1/1 T n I i velikimi pripravami za gospodarski in splošni razvoj ter ureditev Abcsinije. Te priprave se na vseh področjih vrše z veliko naglico. Iz Makale prihajajo v Addis Abebo novo številne čete, ki jih Italijani potrebujejo za vzdrževanje miru v prestoli«. Do sedaj so namreč imeli za to premalo vojaštva v mestu. Vse potrebščine, pošto itd. dobivajo Italijani po letalih. V mestu in okolici ter sploh v vsem zasedenem ozemlju vlada popolen niir. Vodstvo pomiritvene akcije v času, ko bo odsoten podkralj Badoglio, ima maršal Graziani. Maršal Graziani je te dal nalog, da italijanske teh-niftne čete začno graditi dve važni cesti s severa proti jugu ter tako zvežejo obe pokrajini, ki so jn Italijani osvojili. Tudi so izvršene vse priprave, da zagotove prestolnici dobre zveze z vsemi osvojenimi pokrajinami. Novi guvernerji Addis Abeba, 26. maja. Semkaj je prispel general Buzzoni, ki je bil imenovan za novega guvernerja v Eritreji in Tigreji. General Buzzoni je konferiral z namestnikom podkralja z maršalom Grazzianijem. Guverner je izjavil časnikarjem, da vlada v zavzetih pokrajinah popolen red in mir. Odnosi med italijanskim vojaštvom in domačini so odlični. Prebivalstvo zaupa italijanski upravi in . v .... na vse načine kaže, da je zadovoljno. General ; lu ja, bivšega gospodarja Godzama, ki ga je svojcas veljeval prvemu armadnemu zboru in je zavzel Adigrad v začetku oktobra lani. General Santini je star izkušen kolonijalni borec, saj se je udeležil vojne 1896. Nove letalske zveze Addis Abeba, 26. maj^ o. Sem je dospel ravnatelj italijanske državne^ letalske družbe A la Littorija zaradi organizacije rednega potniškega in tovornega zračnega prometa med Italijo in Abesinijo. Ta nova direktna zračna zveza najbrž ne bo šla čez Džibuti. Podkralj odhaja Addis Abeba, 26. maja. o. Podkralj Badoglio, ki ga je Mussolini poklical v Italijo, da prouči vprašanje italijanske državne obrambe v Evropi, je včeraj dospel v Masauo in se vkrcal na parnik. Bil je deležen navdušenega sprejema in manifestacij, katere so mu priredili tamošnji italijanski kolonisti pa tudi domače prebivalstvo. Addis Abeba, 26. maja. Po poročilih iz Debra ! Tabora, je rodilo prizadevanje italijanskih obla-; etev, ki skušajo postaviti redno življenje v Godža-! mu, izvrstne sadove. Poročila navajajo, da je ge-! neral Starace dobil v pokrajini v sinu rasa Hai- Nemiri v Indiji Loudou, 26. maja. Iz Bombaja poročajo, da je prišlo včeraj in predvčerajšnjim v raznih mestnih okrajih Indije do nemirov. V navalu so bile ranjene štiri osebe in sicer so bili to Indijci, ki so se spopadli z muslimani. V Amicaru je prišlo do hudega spopada in pretepa med dvema skupinama Indijcev in muslimanov. Pretepači so uporabili kamenite sekire in drugo tako orodje. Policija je prišla pravočasno, da je preprečila prelivanje krvi. V Binaru je prišlo do krvavega spopada med Indijci in muslimani in je bilo več oseb ranjenih, med njimi tudi angleški častnik, ki se je vmešal v prepir, da bi pomiril prepirljivce. Italijanski politični načrti: Palestina - posledice Abesinije Pariz. 26. maja. «Echo de Pariš« prinaša članek Pertinaxa o izvoru neredov v Palestini in pravi, da je zavzetje Abesinije od strani Italije še bolj kompliciralo položaj. Lahko se pričakuje, da se tudi druge arabske države, kakor Irak in lledias ne bodo mogle vzdržati arabskih uporov proti Angliji, ker se je položaj v Palestini preveč razplamtel. V ostalem pravi člankar, da je neuspeli Anglije v Vzhodni Afriki opogumil nacionaliste v Palestini in prav tako tudi one v Kairu in se sedaj torej nahajamo pred posledicami spora med Italijo in Abesinijo. Vsi ti dogodki še bolj tirajo Anglijo na Sredozemsko morje in proč od Nemčije in ni izključeno. da bodo nekateri Angleži videli v hitle-rizmu v Nemčiji sredstvo, da se prepreči povratek rimskega imperija. Tudi Avstrija ima izgube radi sankcij Dunaj, 26. maja. Krščanskosocialni organ >Wiener Montagsblatt priobčuje članek, v katerem pravi, da so imele zvezne železnice v prvih štirih mesecih t. I., zlasti v tranzitnem pogledu velike izgube. To škodo je treba predvsem pripisati sankcijam, ker je tranzitni promet z Italijo veliko pomenil za avstrijske železnice. Pomembno je tudi, nadaljuje list, padanje blagovnega prometa po Donavi, zlasti glede na to. da so bile letos prometne razmere po tej reki zelo ugodne. Dopusti nemških delavcev Berlin, 26. maja. Minister za delo je izdal uredbo, ki izpopolnjuje dosedanje pravice delavcev do dopusta v takih industrijskih in obrtnih podjetjih, kjer je narava dela samega zahtevala pogosto izmenjavo delodajalca. To velja zlasti za gradbene delavce. Uredba uvaja'sistem tako zva-nih »kuponov za dopuste«. Na podlagi teh morajo delodajalci, pri katerih je bil delavec zaposlen, sodelovati pri plačevanju mezd, ki pripadajo delavcu po zakonu med dopustom. Pariz, 25. maja. AA. (Havas) Poročajo iz Feza v Maroku, da se je tam v neki večji stavbi iz neznanih razlogo porušil zid, ki je zasul manjšo hišo, ki je bila ob tej veliki zgradbi. Vse prebivalce te male hiše, to je šest žena in devet otrok je ubilo. Tri druge žene so s težkimi ranami prepeljali v bolnišnico. Sredozemski pakt, zveza velesil Santini je včeraj odletel v’ Mogadiscio, da prevzame svojo novo službeno mesto guvernerja Soma- Naskok na celo vas in cerkev Ljubljana, 26. maja. Že sama na sebi tako mirna Gorenjska je doživela v enem od svojih najmirnejših kotičkov zadnjo nedeljo dogodek, ki je razburil ne samo bližnjo okolico, marveč segajo pripovedovanja o ten dogodkih že tudi do Ljubljane ter bo dosegel glas o teh dogodkih posebno tudi one kraje, iz katerin so bili ljudje na tem dogodku udeleženi. Sumljivi tujci V nedeljo so se pojavili v okolici Tržiča neki tuji fantje, ki jih ni nikdo poznal. Gibali so se okrog v manjših skupinah, se sestajali in zopet razhajali, povsod pa pridno izzivali. Ljudje so se jih ogibali, tu in tam je prišlo do kakih malih incidentov, ki pa so se vsi radi razsodnosti domačinov končali brez resnejših spoprijemov. Prepir v gostilni Proti večeru so se vsi ti tuji fantje zbrali v gostilni »Kleindienst« v Križah. Bilo jih je vsega 15 ter se je o njih trdilo, da so brezposelni delavci. V gostilni je nastajalo kmalu napelo vzdušje. Bili so tu namreč zbrani tudi domači fantje in je bila gostilna skoraj jjolna. Začele so padati z enega na drugi tabor in obratno pikre_ besede, ki so jih izzvali tujci in ki so najieto ozračje kolikor mogoče podžigale. Domači gostilničar se je z vsemisilanii prizadeval, da bi preprečil vedno bolj grozeče spopade. Toda vsi njegovi najtori so bili zaman. Bilo je namreč opaziti, da tujci hočejo na vsak način izzvati prepir in pretep. To potrjuje tudi okolnost, da pri odhodu potem niso hoteli plačati zapitka. Najbrž niso imeli denarja, piti pa se jim je kljub temu hotelo in so si zato jx>magali s prete]x>m, ki je kmalu nastal. Ves potek dogodkov pa dokazuje, da so imeli brezjx>selni delavci tudi še druge namene. Napad na gostilno V napetem ozračju ni bilo treba f>osebnih ambicij, ki bi privedle do pretepa. Naenkrat so se tuji delavci dvignili, po zraku so začeli frcati vrčki, vsak je dvignil svoj stol in začel se je sjDlošen pretep Domači fantje so kmalu spoznali, da so tuji delavci nekako organizirani in da so v premoči. London, 26. maja. o. Dobro poučeni krogi izjavljajo, (la je italijanski poslanik Grandi pri zadnjih razgovorih z angleškim tajnikom za zunanje zadeve Vansitardom dal temu pomiriljoča zagotovila glede bodoče italijanske politike. Italija je pripravljena storiti vse, da sc prično pogajanja med njo in Anglijo. Pogodba, ki bi se sklenila med Anglijo in Italijo, bi vsebovala italijansko slovesno zagotovilo, da Italija ne namerava nikdar postavljati ; vprašanja o tem, da bi dobila kak del angleškega ' imperija. Dalje naj bi Anglija pustila Italiji pro-| ste roke, da normalizira svoje razmerje do sosedov na Sredozemskem morju, (o je, da dobi proste roke glede svojega vpliva na Balkanu. To bi ; Italija naredila tako, da sklene tako zvani sredo-Zato so raje šli iz gostilne, ker bi sicer gotovo j zemski pakt. cesar Haile Selasi vrgel v zapor, zelo prizadevnega in navdušenega sotrudnika. kdo izmed njih obležal v lokalu. Ko so fantje odšli in ko tujci niso imeli nobenega odpora, so začeli divjati po gostilni in po gostilničarjevi hiši. Razbili so ves, kar jim je prišlo j>od roke. Tu so divjali nad eno uro in sicer od 11 do 12 jx>noči. Divjaški pohod po vasi Ko so gostilničarjevo hišo naf>ol demolirali, so se j>odali jx> vasi, kjer so tuleč j^reganjali ljudi po cesti ter napadali eno hišo za drugo. Ljudje so pred podivjano druhalio bežali ter se skrivali, kamor se je kdo mogel. Napad na vas je bil tako nenaden, da se vaščani niso mogli organizirati in nuditi tujcem kak odpor. Povečini so se zapirali v svoje hiše ter čakali, kaj bo. Nad župnišče in cerkev Končno sc je podivjana druhal neznanih tujcev ustavila pred župniščem. Razbijali so po vratih ter zahtevali, naj odpro. Ker na se vrata niso odprla, so jx>divjanci planili jx> oknih. Ni ostala cela niti ena šipa. Med tem so si izbrali še drug objekt: udarili šo proti cerkvi. Hoteli so na vsak nacm vdreti v cerkev, iz njihovega medsebojnega kričanja in govorjenja pa se je dalo sklepati, da hočejo cerkev oroj)ati. Pobili so sicer na cerkvi vse šipe, močnim cerkvenim vratom pa se je zahvaliti, da ni prišlo do hujšega. Trije aretirani Ko se je med podivjano druhaljo raznesla vest, da so prispeli v vas orožniki, so se junaški napadalci razbežali na vse strani. Orožnikom pa se je kljub temu posrečilo aretirati tri iz podivjane družbe. Ti trije se sicer izgovarjajo na.vse mogoče načine, toda orožniki so mogli ugotoviti, da je večina članov pretepaško tolpe dospela iz najoddaljenejših krajev, kakor iz Kočevja, Novega mesta itd. Med njimi pa je bil tudi nek dogovor, ker bi sicer bilo težko, da bi se zbralo na vsem lepem 15 bre-poselnih delavcev, ki bi, kljub temu, da nimajo nobenega denarja, začeli v tuii gostilni, kjer so dam vsi pogoji za pretep, začeli neusmiljeno popivati. Napad na župnišče in cerkev pa daje opravičen O vseh teli vprašanjih se bo Grandi razgo-varjal z angleškim zunanjim ministrom Edenom. Kar sc tiče Zveze narodov, izjavljajo italijanski uradni krogi, da so prepričani, da bodo sank- cije ukinjene najpozneje do 14. junija. Pa tudi ee se to ne zgodi, Italija ne bo zapustila ZN. Italijanska prizadevanja bodo šla dalje za tem, da sc obnovi zveza velesil, katero so Anglija, Francija in Italija sklenile na sestanku v Stresi. Italija bo ta svoj načrt skušala uresničiti za vsako ceno, ker je prepričana, da je Evropo mogoče urediti samo s tesnim sodelovanjem velikih držav. • Angleški krogi so mnenja, da sc bo vprašanje sankcij končno odločilo 15. junija. 0 tej stvari sta se pogovarjala francoski poslanik Corbin in Eden. Eden je pri tem izjavil, da je ohranitev sankcij in ugleda ZN šo zmeraj cilj angleške zunanje politike pri pogajanjih z drugimi državami. Angleška vlada pa ho svoje končno stališče zavzela šele, ko bo spoznala stališče Blumove vlade do tega vprašanja, in pa ko dobi nemški odgovor na svoje mirovne predloge. Sankcije ho skušaja poostriti samo, če bo nemški odgovor zadovoljiv in če bodo Nemci opustili vsako misel na pomoč Italiji. f!e pa tega ne bo, bo morala Anglija ukiniti sankcije. Državljanska vojna v Palestini Jeruzalem, 26. maja. o. Včerajšnji dan je prišel, kakor so že najx>vedovali arabski voditelji več dni, preobrat v Palestini. Arabci so začeli svoje zahteve podpirati z najbrezobzirnejšo silo. Tako je prišlo do velikih izgredov, v katerih so morali nastopiti oklopni avtomobili in strojnice v Nablusu. Arabci so zgradili barikade po natančno določenem načrtu, ki ga je izdelalo njihovo tajno teroristično vodstvo. Streljali so na policijo^ iz pušk in revolverjev. Policija ni mogla dolgo časa opraviti proti njim nič, šele ko so ji prišli na pomoč tanki in letala, je v krvavem boju demonstrante užugala. Nablus, ki leži na sredi poti med Jeruzalemom in Hajfo in je znan kot zagrizeno arabsko središče,' postaja center arabskega revolucijskega vodstva. Tam še je začel tudi štrajk palestinskih županov in vse domače civilne uprave, ki traja kljub temu, da je visoki komisar imenoval judovske župane namesto njih. Arabski voditelji pripravljajo objavo proglasa, v katerem bodo pri mandatarni vladi protestirali proti pristranosti, kakršno kaže angleška uprava sum, da so napadalci tudi glede tega enotni. Napad, kakršnega Slovenija do zdaj ne pozna, kaže. da tu ne gre za dejanje iz prešernosti ali obupa, marveč za organiziranje akcije tistega gibanja, ki se v Sloveniji skriva za različne naslove. Gre za tisto akcijo in za tisto prevratno stremljenje, ki ga poznamo iz raznih »človekoljubnih« zborovanj lu in tam, raznih navideznih brezbarvnih gibanj, ki imajo zgolj nedolžne cilje, v resnici pa vrši pod vsem tem tajno razpredeno propagando, ki naj privede do terorističnih dejanj velikega obsega. do arabskega življa. Zahtevali bodo, da Angleži izpolnijo njihove zahteve do 1. junija, če ne. se začne splošna revolucija. Ta proglas bo objavljen danes popoldne. Vse mobilizirano Jeruzalem, 26. maja o. Revolucija v Palestini se širi vse dalje in to z vso naglico. Iz manjših krajev morajo angleške oblasti izseljevati ne le judovske, marveč tudi družine angleških uradnikov. Tako je morala angleška oblast v Gazi, južno od Jaffe, vse rodbine angleških uradnikov spraviti v policijske vojašnice, ker v mestu niso bile več varne življenja. Policijo so j>t'i tem delu napadale tolpe revdlucijonarjev. Po Palestini so pretrgane ]>ovečini vse telegrafske in telefonske zveze. Ves promet, tako železniški kakor avtomobilski, stoji, po cestah se gibljejo samo policijski in vojaški avtomobili, — Policija je dobila nalog, tla mora v vsakem primeru takoj streljati. Vojaška in policijska sila je mobilizirana, prav tako so v stalni pripravljenosti vsa letala, ki neprestano vrše j>olete nad Sveto deželo. Angleži so morali uporabili letala zato, da so se ubranili revolucionarjev, ki so se utaborili na gričih pri Nablusu, odkoder so streljali v angleško vojaško taborišče. Središče arabskega revolucionarnega gibanja sc je iz Jeruzalema preneslo lia sever v pokrajino med Hajfo in Safcdom. ki leži blizu sirske meje, tako da imajo palestinski revolucionarji zvezo s sirskimi Arabci. Večje število arabskih političnih voditeljev je zapustilo Jeruzalem ter odšlo na sever. Palestina stoji tik pred izbruhom splošne državljanske vojne, katero bi zlasti radi zanetili komunisti. Grobokopi našega tujskega prometa Nemikl letoviščarji zapuščajo Slovenijo Smuška proga Pohorje-Maribor Ljubljana, 26. maja. Menda v Sloveniji ni več človeka, ki še ne bi uvidel, kako se vsa Slovenija vedno bolj pretvarja v tujakoprometno deželo, ki bi sčasoma lahko prišla do tega, da bi ji bil tujski promet, v Kolikor ji še ni, res glavni vir dohodkov. Da bi do tega prišlo, so pridno na delu naše številne tujskoprometne organizacije, ki delajo propagando za naše lepe kraje tako pri naa, v ostalih predelih naše države, kakor še prav posebno tudi v inozemstvu. Mnogo lepih uspehov je že rodilo to nesehirno delovanje in mogli bi upravičeno pričakovati, se bo tujski promet razvil pri nas na ono stopinjo, kakor Slovenija s svojimi naravnimi krasotami, gostoljubnostjo, s svojo kulturo in s cenenim življenjem zasluži. Vsi pogoji za sezono so bili dani.. . Poznavalci tujsko-prometnih problemov so bili prepričani, da bo Jugoslavija, posebno pa še Slovenija, dosegla v letošnji sezoni rekord glede obiska inozemcev. Zlasti ko ta pričakovanja veljala za Nemce iz Rajha. 0 teh je namreč znano: da V Avstrijo ne smejo iti na letovišča, da v Švico zaradi znanega incidenta z novinarjem Jacobom Nemci ne marajo in da ravno tako iz političnih razlogov ne marajo na Češkoslovaško. Cela kopica Je torej držav, v katere Nemci ne marajo na letovišča. Usoda nam je bila torej tako naklonjena, da je Nemce prav jza prav sama nagnala v našo državo. In res se je vse to takoj čutilo: nemške potovalne pisarne so neprestano vpraševale o posameznih naših krajih, o Dalmaciji, o Bosni, posebno seveda o Sloveniji. V tem oziru Je najbrž prednjačil Bled. Glede Bleda moramo namreč upoštevati še to, da so bili v predsezoni in po-sezoni že od nekdaj glavni gostje vprav Nemci. Za Jetos je veljalo to v dvojni meri. Za te dni je bilo na Bled prijavljenih toliko Nemcev, da bi ■ bili glavni hoteli domala polni in bi hotelirjem ne bilo treba hoditi vsak dan gledat na avtobus, če jim ta morda vendarle pripelje kakega gosta. Polom Med tem se je dogajalo na Bledu nekaj neverjetnega: ljudje, ki so videli prihajati tujce in o katerih s»o se prepričali, ^ia nameravajo ostati na Bledu po več tednov, so naenkrat videli, kako so tujci že čez nekaj dni pospravili svoje reči ter se odpeljali, ne da bi še prej pogledali na levo ali desno. V javnost stvar ni takoj prodrla, vsakdo pa je vedel, da se dogaja nekaj, kar utegne postati za Bled vsaj za letošnjo sezono usodepolno. Kaj se Je zgodilo? Kakor znano, je tujski promet med našo državo in Nemčijo omogočen z znanimi kreditnimi pismi. V smislu dogovora med obema Narodnima bankama dobi n. pr. Nemec, ki želi potovati v Jugoslavijo, pri Nemški narodni banki poseben »kreditiv, ki ga potem v Jugoslaviji realizira v dinarjih. Pri teh stvareh, kakor pri nas sploh pri rsaki denarni zadevi, je prišlo sedaj do nerazumljivega in naravnost pogubonosnega postopanja: nemški oficijelni prometni uradi in banke obve-itijo n. pr. potnika, ki je namenjen v Jugoslavijo, la izplačujejo v Jugoslaviji marke po 14 Din, kakor se glasi tozadevno obvestilo iz Jugoslavije, tfa podlagi tega kurza si potem sestavi potnik proračun, kupi v Nemčiji kreditno pismo ter pride r Jugoslavijo. Tu mora na realizacijo kreditnega pisma najprej čakati par dui, namesto da bi dobil Jinarje prvo uro, ko stopi čez mejo, ko pa čez par dni denar res dobi, ugotovi, da so marke plačali ne po 14, marveč po 12.50 Din. — Nemec je Nemec in pri niem je v takem nekulantnem po-•topanju, ki nalikuje na navadno potegavščino, mogoče samo eno: s prvim prometnim sredstvom odpotuje iz Jugoslavije, pri tem pa ne nemo doma, marveč na vsej poti kriči in razgraja proti Jugoslaviji, proti njenemu tujskemu prometu ter proti njenim bankam in denarnim ustanovam. Kaj to pomeni za naš tujski promet, o tem najbrž ni treba izgubljati besede. Bled brez Nemcev Kakor že omenjeno, so bili v pred- in po-sezoni na Bfedu skoraj izključno samo Nemci. * Koliko je na Bledu letos Nemcev, se lahko vsakdo j prepriča, kdor slučajno obišče Bled in povpraša na občini ali pri hotelirjih. Sele par dni je od tega, ko se je pripetil sledeč slučaj: Na Bled je j prišel ugleden in eleganten gospod iz Nemčije. Čakal je na dinarje in čakal — končno so le prišli. Toda po zamenjavi, kakor je opisana gori: ] namesto da bi dobil za 1 RM 14 Din, je dobtl 12.50, kar pomeni n. pr. pri 500 RM 750 Din, kar pa zopet pomeni 8 do 10 dnevno bivanje na Bledu, j Gospod je začel razsajati, hotelir in njegovi usluž-i benci so preplašeno gledali — končalo pa se je j tako, da je gospod pobasal V6e svoje stvari ter se : s prvim avtobusom odpeljal. Zabičal pa je še, da bo raztrobil po vseh nemških listih, kako se v Jugoslaviji s tujci postopa. Do takih primerov, ki so pravi škandal, prihaja dan za dnem. Vse prijave preklicane O lam postopanju so obveščeni tudi že vsi nemški oficijelni potovalni uradi. Ti uradi so nato takoj obvestili ljudi, ki so nameravali potovati v Jugoslavijo ter so bili že prijavljeni v raznih hotelih, kjer je bilo za nje rezervirano. Sedaj pa so vsi večji nemški potovalni uradi vse prijave preklicali, češ da v državo, kjer se s tujci tako postopa — v nekem pismu imenuje najuglednejši nemški potovalni urad to postopanje kot navadno goljufijo — njihovi ljudje ne pridejo. Za Bled so odpovedali svoje goste med drugimi tudi Mittel-europftisches Reisebireau. Hauscatisches Reise-bireau, Amtlichbayrisches Reisebireau in Številni drugi. Maribor, 25. maja. Včeraj «e je mudila na Pohorju komisija smučarskih strokovnjakov pod vodstvom predsednika Mariborske zimskošportne pod zveze kapetana Miloša Gnusa ln podpredsednika Lamberta Aljančiča. Komisija si je ogledala teren, ki pride v poštev za zgraditev smuške proge z vrha Pohorja do vznožja, j Odločila »e je za dve trasi, ki se bodeta obe izse-i kali in pripravili tekom letošnjega poletja. Prva , trasa bo vodila od Sv. Rolfenka na Pohorju po'* Reiserjevem veleposestvu in sicer preko znane ve-; like jase, katero bo prečkala v dveh položnih serpentinah, od tam zavije na Reiserjevo vozno pot, potem pa skozi gozd in preko Reiaerjevih travnikov ter njiv do vznožja v Pekrah, Druga trasa bo izpeljana od Sv. Bolfenka po severnem pobočju pogorja v vzhodni smeri proti Radvanju. Zgradba prve proge ne bo delala nobenih ležav, ker so lastniki Reiserjevega veleposestva uvidevno dali na razpolago potreben svet ter dovolili izeekanje gozda. Večje zapreke so pri drugi'trasi, ki bo ee-kala zemljišča številnih posestnikov, upati pa je. da se bodo dale premostiti. 7! izsekavanjem prve roge se bo pričelo že prihodnji mesec. 7. junija se bo vršil ponoven komisijonelni ogled, na katerem se bo proga končnoveljavno trasirala. Mariborska zimskošportna podzveza bo nosila samo stroške za izsekanje gozda, dočim bo les lastnik sam odstranil. Za razvoj smučarskega športa na vzhodnem delu Pohorja bo zgradba smučarskih prog ogromnega pomena. Do sedaj se snmčarstvo tu ni moglo prav razviti, ker je bila vožnja po strmih kolovozih v dolino prenevarna. Obvladali sp jo le najdrznejši in najboljši vozači, vsi ostali pa so se morali spuščati navzdol jahaje na palicah, pa še to je bilo na mnogih mestih združeno s znatnim rir.lkom. Precejšnje število polomljenih nog in rok je zahtevala vsako leto taka vožnja s Pohorja v Maribor. Novi progi pa bosta izpeljani tako položno, da bo tudi manj izvežban smučar z užitkom prevozil pot z vrha v dolino. Za one, ki bodo hoteli zdrveti navzdol v nekaj minutah, pa bo preskrbljeno na ta način, da bodo konice serpentin zvezane s posebno bližnjico. Naprava obeh prog bo zahtevala precej denarja, ki pa ne bo žrtvovan zastonj. V slučaju ugodnega snega se bo število smučarjev na Pohorju silno dvignilo. Po novi pohorski ceeti se bodo lahko peljali z avtobusom do vrha, potem pa bodo po novi smučarski poti v krasnem smuku zdrčali v dolino. $e en primer Nek sodni svetnik se je s svojo soprogo pripeljal na Sušak. Del svojega letnega dopusta je hotel prebiti na morju, del pa na Bledu. Zato ga je njegov potovalni urad lepo prijavil najprej na Sušaku, istočasno pa tudi že na Bledu. Oskrbel mu je v Monakovem kreditno pismo in ga odposlal v Jugoslavijo istočasno z odhodom gospoda in gospe. Ko sta gospod in gospa prišla na Sušak in tam čakala nekaj dni na dinarje, ki sta jih | končno le prejela, sta videla, da sta >ofrnažena« ! za nič manj ko 4500 Din. Posledica: s prvini vlakom sta se vrnila v Nemčijo, proti banki, ki ju je napačno obvestila o izplačilu protivrednosti kreditnega pisma v dinarjih, pa bosta — kakor zatrjujeta — vložila tožbo. Istočasno sta seveda odpovedala tudi prihod na Bled. Kaj sedaj Odveč bi bilo govoriti o škodi, ki s tem nastaja našemu tujskemu prometu. Kaj nam pomaga vse idealno delovanje naših tujsko-prometnih pionirjev, ki tako rekoč iz nič naredijo prave, čudeže. Če zbobnajo skupaj ves svet, če prodre glas o lepoti naše pokrajina v zadnjo vasico tam gori kje na Antarktiki, kaj so vsi slični uspehi naših tujsko-prometnih organizacij proti eni polomiji, ki je takeg^ značaja, kakor tukaj opisana. Vsako delo za razmah tujskega prometa, vsak poskus pritegniti si stalne goste, vse to ostane brezuspešno, delo pa brezupno, dokler se dogajajo stvari, katerih krivci bi morali absolutno na zatožno klopi Pijanost izdala tatove Maribor, 25. maja. Orožniška patrulja, ki je šla iz Pesnice proti St. liju, je srečala v pretekli noči trojico straho-| vito pijanih moških, ki so peljali na vozičku sod vina. Vsi trije so bili tako natreskani, da so se neprestano pobirali s ta! ter bili vsi zavaljani od blata. Orožnikom so se pijani vozniki zdeli sumljivi. Ustavili so jih ter vzeli s seboj. Zaprli so i jih preko noči v zapor, zjutraj pa se je začelo strogo zasliševanje, ki je spravilo na dan zanimive reči. Izkazalo se je, da so padli v roke pravice prepredeni tatovi, ki so že dalje časa vršili vlome v zidanice ter kradli vino. Prišli so ponj s svojim lastnim sodom in ga ponoči spravili domov. V pre- i tekli noči so vlomili v klet posestnice Jožefe. Sen-| čar v Jelenčah ter ji odpeljali 150 litrov vina. Spotoma pa so ga pošteno vlekli iz soda ter se tako j opili, da jih je pijanost izdala. Obračunavanje med starimi Celje, 26. maja. Pred celjskim sodiščem *e je v soboto zagovarjal 69 letni posestnik Cešnovar Florijan iz Spodnje Rečice v gornjegrajskem sodnem okraju, ker je 12. marca letos Ropotarja Franca udaril po levi podlehti s kolom in mu povzročil kostolom leve polehnice. Poškodba je bila težkega značaja, a ne smrtnonevarna. Ropotar je šel dopoldne omenjenega dne na svojo njivo, ki meji na svet obdolženca. Na sosednji njivi je delala obdolženčeva žena Marija, s katero je spregovoril Ropotar nekaj besed. Cešno-varjeva je povila v papir nekaj poteršiljevega semena in ga ponudila Ropotarju. To dejanje je opazil Cešnovar ter brez besed in brez povoda pognal v Ropotarja kamen, ki pa ni zadel. Takoj nato je pa skočil v Ropotarja in ga udaril s kolom po levi podlehtnici s tako silo, da mu je zlomil kost. Zoper nadaljnje napade se je Ropotar, ki je starejši od Cešnovar ja, branil z desno roko. nakar je obdolženec odjenjal in pobegnil. Cešnovar se je zagovarjal, da je storil dejanje v samoobrambi. Iz poteka razprave je bilo pa razvidno, da je 69 letni Cešnovar precej ljubosumen. Obsojen je bil na en mesec strogega zapora. Sodba v procesu Vzajemne pomoči bo v četrtek Celjski drobiž Gostovanje ljubljanske drame. Danes, v torek, gostuje v mestnem gledališču ljubljanska 'irama z Besierjevo dramo »Tiran«. Začetek ob 8, Licitacija za regulacijo Savinje. V soboto, dne 23. maja, je bila pri gradbenem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani licitacija za oddajo del pri j regulaciji Savinje v drugi etapi. Dela je dobil kot i najnižji ponudnik stavbeni podjetnik Nassinbeni iz j Maribora. Proračun za drugo etapo je znašal 2 mil. i 474.010.89 Din, Nassinbeni je ponudil 2,053.429.04 Din, ali 10 odst. nižje, kakor je bilo v proračunu. Takoj, ko bo gradbeno ministrstvo v Belgra ju potrdilo licitacijo, se bo lahko začelo z deli. Kadar se spravijo ženske na moškega. 48 letni delavec Doberšek Franc iz Radne vasi pri Radečah, se je v Budni vasi pri Št, Janžu na Dolenjskem sprl s posestnico Marijo Židmanovo in njeno ženski sta ga napadli s koli in mu zlomili desno roko. Nesreča nikdar ne počiva, 18 letni tov. delavec Cmak Ernest iz Latkove vasi pri Št. Pavlu, je padel v nedeljo v Šeščah s kolesa ▼ jarek in ae težko poškodoval po glavi. — Treibenreif Vojteh, sin posestnika, star 5 let, iz Lubije pri Mozirju, je 23. t. m. doma padel s stola in si zlomil nogo. _____ Zupanc Ivan, sin cinkarniškega delavca, star 8 let, doma s Teharij, je v nedeljo, ko je brat kosil travo za zajce, travo grabil; brat ga je zadel po nesreči s koso in ga poškodoval po 'jesni nogi. Asanacija Zavodne pri Skalni kleti. Pod hri- b?P ,svV , , ’* pri Skalni kleti nastala ▼ zad- njih letih zelo lepa kolonija večinoma samih enodružinskih hišic. Nima pa ta kolonija še napeljanega vodovoda, kar je zelo velika škoda. Ob vsaki povodnji preplavlja Voglajna ta del Celja, dvigne vse smeti in tudi gnojnico — ko se voda poleže, morajo pa prebivalci uživati nezdravo vodo. Da jp tu položena kal najnevarnejšim boleznim, je razumljivo. Zato je mestni svet sklenil, da se v ta del mesta čimprej napelje vodovod, da bodo dobili prebivalci zdravo in prtno vodo. Zidarska stavka odložena vx . . „ Ljubljana, 26. maj*. Včeraj srno poročali o etanju, ki vlada mad stavbinskim delavstvom. Izrazili smo tudi možnost, da pride danes do vsesplošne stavke, kakor so to včeraj delavci sklenili. Med teni pa so se pogajanja med delavstvom in med stavbeniki včeraj ves dan nadaljevala. Ta pogajanja so rodila vsaj ta usj>eh, da so delavci stavko odložili. Iz Belgrada prihaja danes poročilo, da je tam res prišlo do vsesplošne stavke stavbinskega delavstva, ker podjetniki niso hoteli ugoditi delavskim zahtevam. Ljubljansko delavstvo pa je stavko odložilo, da s tem pokaže s svoje strani vso dobro voljo. Kakor slišimo, se bodo proti koncu tedna zopet zbrali delavci in podjetniki, da skušajo ponovno najti primerno rešitev, če na tem sestanku ne pride do sporazuma, je verjetno, da bo stavka izbruhnila pričetkom prihodnjega tedna. Drobiž iz domovine Ljubljana, 26. maja. Proces o Vzajemni pomoči je bil snoči ob 23.30 končan- Vsega je trajal do 28 ur, bil je mestoma zelo napet in živahen, kajti prva dva obtoženca, Iri ju obtožnica najhuje obtožuje, sta se branila Z vao trdovratnostjo in sta napela vse sile, da bi se raibremnila odnosno da bi dokazala svojo nekrivdo. Proces pa je drugače prinesel na dan mno-^o zanimivosti in poučnih podrobnosti, o katerih odo pač odločujoči činitelji lahko razmotrivali tudi s teoretičnega in praktičnega vidika našega gosjx>-darstva in socijalne administrative. Predsednik gosp. Ivan Brelih je včeraj ob 16 nadaljeval preteklo aredo prekinjeno obravnavo. Najprej je preči tal dopis gosp. kanonika šiške, ki je pojasnjeval gotove okolnosti, zlasti* da so nasprotniki Vzajemni pomoči sami podvalili starčke mestne ubožnice kot zavarovance. Obramba prvih dveh obtožencec je nato predlagala še več dokazov, ki naj bi se izvedli, da se pojasnijo gotove okolnosti, predlagala je zaslišanje nekaterih prič. Državni tožilec je nasprotno ugovarjal proti izvedbi dokazov obrambe in od svoje strani predlagal še 11 novih dokazov po raznih pričah. V prvi vrsti je državni tožilec hotel razbremeniti pričo ban. svet. gosp. Mencingerja, ki mu je obramba očitala mnoge nepravilnosti pri reviziji in likvidaciji Vzajemne pomoči. Prav zanimivo je dejstvo, da je ing. Ivo Lah. strokovnjak v zavarovalni tehniki. 13. oktobra 1932 prinesel iz Belgrada rešitev ministrstva, s katero je bilo dovoljeno ponovno poslovanje Vzajemne pomoči. Takoj naslednji dan. 14. oklobra, ko je ban-aka uprava imela že to ministrsko rešitev v rokah, pa so bila pri banski upravi registrirana pravila pomožne blagajne »Nada«, Zadevni predlog je podpisal tudi ban. svetnik gosp. Mencinger. Kot predsednik »Nade« je bil naveden ravnatelj »Ekonoma«, Soršak, a kot podpredsednik gosp. Mencinger. Senat je po kratkem posvetovanju odklonil vse nove dokaze obrambe in drž. tožilstva kot ne-jvitrebe. Nato je predsednik nadaljeval s čitanjem raznih zapisnikov, pravil Vzajemne jiomoči in drugih dokumentov. Povrnil se je ponovno k seznamu zavarovateljev in zavarovancev. Kdo Je vse špekuliral Za naše kulturne, socijalne in gospodarske pri like je prav poučen omenjeni seznam. Na debelo so ljudje, ki zavzemajo v našem javnem življenju ugledna mesta, ki javno delujejo kot kulturni de lavci, verižili z življenjem starih politikov.-odličnih cerkvenih dostojanstvenikov in drugih oseb. Neka poslušalka med občinstvom, ki je včeraj tvorilo skupine iz boljših slojev, se je-kar zdrznila, ko je nenadoma začula svoje ime. Ona je bila drugače še med tistimi srečnimi šj^kulanli, ki je dobila za svojega zavarovanci kar 75 jurjev. Nekoliko sram jo je bilo! Neka javna kulturna delavka je zavarovala 10 krat odlične može in dostojanstvenike. Špekulanti so se celo v svojem f>ohlepu po nagli obogatitvi spravili na našega msgr. Toma Zupana. Celo mater ministra Puclja so zavarovali! Tudi zagrebški nadškof je bil zavarovan. In še mnogi drugi! Zanimivo je dalje dejstva da je nastal nekak med bansko upravo in centralno vlado, kajti odločitev sl je lastilo v zadevi Vzajemne jiomofi notra nje ministrstvo, banska uprava pa se je postavila na stališče, da je za rešitev te zadeve pristojno trgovinsko ministrstvo. Mllllarda pasIvT Prečitana so bila dalje tudi nekatera poročila o novi Vzajemni pomoči, ki je bila tako rekoč dedinja stare Sanacija je bila brezupna. Stanje nevzdržno. Po navedbah nekaterih izvedencev so znašala pasiva nove pomoči do 17 milijonov, nasprotno aktiva nekaj milijonov. Pravijo, da so pasiva in terjatve celo narasla na 1 milijardo. Konkurz je bil neizbežen. Novi predsednik Vzajemne pomoči Lipnik je baje .kakor navaja obramba, prejel ukaz banske uprave, da mora v dveh dneh prijaviti konkurz Vzajemne pomoči, ki je bil otvorjen 12. decembra 1933. Govori dri. tožilca in branilcev Predsednik je ob 22.30 zaključil dokazno jx>-stopanje. Sledili so govori drž. tožilca in treh branilcev. Državni tožilec je pregledno analiziral rezultate obravnave. Vzajemna pomoč je globoko posegla v gospodarsko življenje nairevne|šlh in #oci-jalno najšibkejših slojev. Prva dva obtoženca sta kazensko odgovorna. Predlaga strožjo kazen za prva dva obtožene«, ker je škoda velika. Drugače vzdržuje obtožbo v polnem obsegu. Vsi trije branilci so v daljših govorih pledirali za oprostilno »odbo. Oovori so končali ob 22.30. Nato je senatni predsednik objavil: Zaključujem razpravo. Zaradi pozne ure bo sodba objavljena v četrtek 28. t. m. opoldne. Kmetje in učitelj V četrtek so imeli kmetje v Drenovu pri Pri-jepolju v Srbiji neko slovesnost, ki je bila po starem običaju pred vaško šolo. Zbralo se je mnogo starega in mladega kmečkega sveta, tako iz domače vasi, kakor tuli iz okoliških, ki so ves dan plesali in peli, V tem času so se pa nekateri precej napili, ter si je eden od pijanih kmetov privoščil šalo, da je odvezal pri vodnjaku zajemalko od dvigalnega droga. Zajemalka je padla v vodnjak. Kmetje so nato zahtevali od šolskega sluge, naj jim prinese drugo zajemalko, Izgovarjal se je, da je nima, Nastal je spor, v katerega je posegel tudi eden od učiteljev, da bi jih pomiril in prepričal, da v resnici nimajo nobene zajemalke več. Tedaj pa so kmetje planili nanj in ga začeli pretepati. Učitelju se je posrečilo, da je pobegnil v šolsko sobo in se tam zaprl. Razjarjeni kmetje so vdrli za njim in razbijali po vratih sobe, v kateri se je nahajal. Zato se se učitelj ojunačil in stopil med nje. Čim pa je bil v njihovi sreJi, so ga začeli tolči z vsem, kar so imeli pri rokah, s kamenjem, motikami, palicami. Učitelj se je ves oblit » krvjo zgrudil na tla. Nato so se kmetje porazgubili. V tej vasi so kmetje zelo Izurjeni atreljalci s kamenjem. Vaška kronika pozna že več ubojev, ki so jih izvršili spretni streljalci s kamenjem. Ua so si pa na tak način litlili svojo jezo na učitelja, je pa vzrok ta, ker jim je učitelj že dolgo časa ležal v želodcu. Že večkrat so bili zahtevali od oblasti, naj ga izmenjajo. Še pred tem dogodkom so se bili kmetje pri šolskem vodnjaku že večkrat prepirali s šolskim vodjem. Menih prostovoljno v smrt V četrtek je naredil konec svojemu življenju predstojnik pravoslavnega samostana v Vukovu pri Negotinu. Vsako jutro je arhimandrit ponavadi zgodaj vstajal. Na ta dan ga pa ni bilo iz sobe. Sluga si na upal vdreti v eobo, pa je zato kar telefonično pozval državnega tožilca. Prišla je sodna komisija, ki je dala s silo odpreti vrata v celico. Našla je predstojnika mrtvega. Arhimandrit |e iz telefonske žice zvil zanika, ki jo je obeeil na okno. Pristavil je Mol, zadrgnil zanjko okoli vratu, nato pa potegnil revolver in s« ustrelil v glavo. Storil je to v pozni nočni uri, ko so vsi v samostanu že trdno spali in ni nihče slišal strela. Zapustil je pismo, v katerem je sporočil, kaj je samostanska last in kaj njegova in zraven dodal tudi, komu naj se njegova lastnina porazdeli. Do sedaj še ne vedo zakaj se je stari menih odločil do takega usodnega koraka, tembolj, ker eo ga poznali v veaj okolici kot zelo pametnega, izobraženega in med ljudstvom zelo priljubljenega meniha. Težka borba z razbojnikoma Pred mesecem dni se je med kmeti na Kotovem polju raznesla razburljiva novica, da se no njihovih krajih klati zelo nevarna razbojniška dvojica. Obadva razbojnika sta bila doma iz bližine albanske meje ter sta imela na vesti dolgo vrsto umorov. Tudi orožniki so zvedeli za njinovo bivanje in so ju dolgo časa zasledovali Toda vselej brezuspešno. Vedno sta jima razbojnika pravočasno odnesla pete šele pred dnevi so jima prišli na pravo sled ter ju gonili iz kraja v krai V nedelio na 8rugi pa je priliko izrabil in se izmuznil zasedi 'er pobegnil. Orožniki so zgubili za njim vsako sled, odkrili so ga šele kmetje iz vasi Poljancev, ki so ga zapazili, da se skriva v gozdu. Organizirali so kar sami zasledovanje, obkolili razbojnika v gozdu in z vseh strani otvorili nanj ogenj s pušk. Ker je razbojnik sprevidel, da mu ni več rešitve, je vrgel od sebe puško in se kmetom predal. Tihotapci tobaka Pred dnevi je šla patrulja financarjev iz Jablanice v bližini Konjiča v Bosni po hribu in opazila v daljavi večjo skupino ljudi, ki so nosili težko nabasane nahrbtnike. To je bilo financarjem dovolj, da so prišli do prepričanja, da so to tihotapci tobaka. ki tovorijo tobak iz Hercegovine v Bosno. Patrulja jo je naglo pobrala za njimi in jih, k? je prišla že blizu njih, pozvala, naj se ustavijo. Tihotapci se pa za to niso zmenili, temveč so j_o urno pobrali v gozd. Financarji so jih gonili dahe iti je eden od njih za drevesom našel tihotama Ko ga je finacar hotel pograbiti, se med njima vnela borba, v kateri je tihotapec jvstegnil nož m sunil nnancarja v prsa. Ranjeni pa je imel še toliko moči, da je zgrabil za puško in s kopitom treščil tihotapca po glavi. Oba sta se kmalu zrušila nezavestna na tla. Ta čas pa so ostali financarji preganjali tihotapce, pa niso imeli uspeha Ljubljana danes Koledar Danes, torek, 26. maja: Filip. Jutri, sreda, 27. maja: Izidor. Lekarne. Nočno službo imajo: dr. Kmet, Tyr-ševa 41, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. * Prihodnje dni obiščejo Ljubljano kot gostje esperantskega kongresa gojenci zagrebškega zavoda za slepe. Namen njihovega obiska je, da pokaže zavod, kako skrbi za glasbeno vzgojo svojih gojencev, saj dobro vemo, koliko slepcev si ravno z glasbo najlepše in najboljše služi tudi svoj vsakdanji kruh, ne le, da jim ie glasba v njihovi nesreči tudi največja uteha. Sadove tega dela bomo slišali na koncertu, ki ga priredi zavod s pomočjo naše Glasbene Matice v Filharmonični dvorani v petek 20. t. m. zvečer ob 20. Občinstvo vabimo na ta koncert, ker smo prepričani, da se zanima tudi za to vzgojno delo. Kjerkoli so nastopili mladi koncertanti, imajo jako lepe ocene, nekateri izmed njih pa so tudi gojenci zagrebške glasbene akademije. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. _ . , . Osemdesetletnico Nikole Tesle proslavi univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani z dvema slavnostnima predavanjema. V sredo, dne 271. m a j a ob 20 bosta predavala o Nikoli Tesli ob izvajanju eksperimentov dekan tehniške fakultete P™!- inR-Marij Osana in prof. dr. ing. Venčeslav Koželj. To predavanje je namenjeno celokupni univerzi. V petek, dne 29. maja ob 20 pa se isto predavanje ponovi na prošnjo Udružeiija inzenjerjev in arhitektov za strokovno javnost. Obe predavanji se bosta vršili v elektrotehničnem institutu tehniške fakultete na Mirju. . Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi člane na proslavo 80 obletnice rojstva Nikole Tesle, ki bo v petek, dne 29. maja ob 20 v elektrotehničnem institutu univerze v Ljubljani (Aškerčeva ulica 11). O življenju in delu Nikole Tesle bosta predavala gg. ing. Marij Osana, dekan tehnične fakultete^ in dr. ing. Milan Vidmar, redni profesor univerze. Gospodom bodo na modni r©Tiji kazale, kako jih vidijo rade oblečene ob tej ali oni priliki. Moška moda je sicer dokaj ustaljen*, stavi pa vendar tudi gospodom gotove zahteve, ki so svojstvene izpreminjajočim se Sasom in razil -nim življenjskim težnjam. Ne pozabite torej pn obisku Ljubljanskega velesejma, od 30. maja (10 8 junija, posetiti tudi modne revije. Sam papir! A vendar boste kar strmeli, ko boste na Lpibljnnnkem velespjmu, od 30. maja do 8. junija, videli, kako praktični, trpežni in ce-neni so papirnati izdelki, ki jih razstavlja nasa domača papirna industrija! REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA: Začetek ob 20. Torek, 26. maja: Recitacijski večer. (Drama gostuje v Celju: Tiran.) Sreda, 27. maja: Gozd. Red Sreda. Četrtek, 28. maja: Mladi gospod sef. Red A. Petek. 29. maja ob 15: Juarez in MnVsiniiliian. Di--iška predstava. Izven. OPERA: Začetek ob 20. Torek, 26. maja: Kavalir z rožo. Red B. Sreda, 27. maja: Lucia di Ummertnoor. Red C. Četrtek, 28. maja: Otbello. Red Četrtek. Velike sleparije zakotnega pisača Radio Programi Radio Ljubl|ana Torek. maja: 15 Šolska ara: Nikola Teala (g. dr. r.avo Čermelj) 12 Za v*a.k«ita n»kaj (,ploWe). 12.4S Vremenska u»i>oved. p^roAvla. 13 Napoved iasiL. ob-j*va aiporeila. obveslila. 13.15 Pa nekaj 7.a v«e (plošče). 1-4 Vremensko poročilo, horatra tečaji. 18 Ramlajra .m iavedbe Beethovnove sonate op. 32 bt. 2 (d-mol) (edč. Jadviea Požeaelova). 18.40 Budisiem in krščanstvo (E. urestanil; Fr. Tersefdav). 19 Naipoved čn«a, vrem«mka napoved, poročil*, objava sporo,)«. obv«atiila. VJ.SO Nas. ura: O Nikoli T/! maja: Rrlgrrttl I.: 19.50 Koncert. 20.50 Orkestralna (tla^ba. 32.20 //.; 14.05 Za*or*ič,»vo predavanje «CHa«avi ra Pooerme . _ Zagreb: 211 Prenos iz ntpere. — 30 Avstrijske D«Mni im ni eni 2210 Regerji-ve klavirene dn orgelske skladbe. 33.15 Dunmlsiki operni pevci, ba. - Budimpefta: 19.30 I«ra. 21,»' Zal avn n KUsbn 22.30 Plwino pložče. 23.20 Violina. - Trst-M Verdijeva opera »Simone Bocenneffia . Ilim Hart. 17.15 PloSče. 20.40 T«ra. 22 Klavir. 22.40 PKvjna g . — Prano: 20 Mahler jeva VIII. anniforiaja. m.16 — Brno: 20 PloSč o. 20.15 Pihala. 21.1« SaiTi't-Saenaova or«el<*ka prla*ba. ‘JI.44» £bor. Bratislava: 20 I večer. 20.40 Pihala. 21.05 I«ra. 21.30 7,bor. 22.M Hoitfe. — Varšava: 20.10 Orkester in klavir. 22.30 Plo&oe. — Dolina gradov vabi na ta izlet, ki se vrši ob priredbi Združenja železniških nradnikov v Ljubljani, dne 14. junija. Prireditelj je izdal ličen propagandni prospekt s slikami in načrtom izleta ter moramo agilnost prav po6ebno pohvaliti. Udeleženci bodo imeli najlepšo priliko, ogledati si krasne starinske gradove, samostane, toplice. Znani so gradovi iz pretekle dobe: Otočec, Struga, Klevevž, Tolsti vrh, a to vse v najlepši dolenjski okolici. Za zabavo bo najbolje organizirano. Družabni sestanek v dolenjski metropoli bo celotni izlet zaključil. Udeleženci se odpeljejo iz Ljubljane deloma z vlakom ob 5.28, deloma direktno z avtobusi, iz Maribora pa že 13. junija z udobnim avtobusom ter bodo imeli izredno priliko ogledati si v enodnevnem postanku ogledati si Ljubljano v njenih posebnostih in njeni zabavi. Drugi dan se Mariborčani Kiključijo ljubljanski skupini ter zjutraj nadaljuje svojo jx>t preko doline gradov v Maribor. — Točne informacije so razvidne iz prospekta, ki se dobi pri Putniku. Izleta se lahko udeleži vsakdo ter vsem ljubiteljem proste narave in posebnih znamenitosti prav posebno prifioročamo, da ne zamudijo te izredne prilike. Pokroviteljstvo nad izletom je prevzel predsednik novomeške občine, ki je s tem pokazal kar najbolje razumevanje pri propagandi tujskega prometa za dolenjske kraje. Kot se doznava, so udeležencem pripravlja vsestransko lep sprejem. Prijave za izlet je naslavljati takoj, a najkasneje do fi. junija, prireditelju v Ljubljani, Kolodvorska 43, in Putniku v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu. Celotni prevo/ni stroški za avtobuse in kosilo stane za Ljubljančane 90 Din, iz Novega mesta 45 Din, za Mariborčane, pri dvodnevnem celokupnem sporedu. 250 Din, za Zagrebčane 80 Din. Izlet je posebna priložnost za loto-amaterje. Ljubljana, 26. maja. Za mrežami ljubljanskih zaporov premišljuje sedaj svojo usodo in svoje velike sleparije prebrisan slepar, r>oklicen zakotni pisar, ki je nastopal kot »advokat« in se bahal okrog, da ima sam najboljše zveze z uglednimi sodniki v Zagrebu in da je prijatelj celo pravosodnega ministra tam v Bel-gradu. Možakar je star 36 let, ljubljanska srajca. Izučil se je |x>štenega ključavničarskega rokodelstva, ki pa mu ni bilo povšeči. Rokodelstvo je obesil na klin. Pričel je karijero zakotnega pisača in goljufa. In res so mu naivni, lahkoverni ljudje nasedli. Popolnoma so mu zaupali, da je on edini »veliki mojster«, ki zna pravde peljati. Sam se je smatral za »nadčloveka« in to je svojim klijentom tudi bahato pripovedoval. Svoje žrtve je poiskal v mirnem naselju Podreč-je pri Domžalah, kjer se je lani izvršil strašen umor starke Marije Penkove in zaradi katerega umora se nahajata v zaporih Janez Pirc in France Hribar. France Blaž se je približal jiosestniku Francetu Bevcu, ki je vodil daljšo pravdo zaradi neke parcele. Pravdo je pri sodišču na Brdu izgubil. Blaž pa se mu je znal prilizniti. Pravil mu je, da bo napravil pritožbo na okrožno sodišče v Celju, kjer so gg. sodniki dobri in pametni možje, napravil pa bo tudi »veliko prtežengo« na stol secimorice v Zagrebu. Tam Do skup stopilo sedem modrih sodnikov. »Glavo si dam odrezati, če ne bomo pravde dobili,« je Blaž zatrjeval Bevcu. Ubogi kmet mu je zaupal, verjel mu je vsako besedico. In Blaž je kmetiča molzel. Pobral mu je s trdim delom zaslužene novce, najx>sled pa je prišlo tako daleč, da si je Bevc celo denar izposodil za drago pravdo. Kmeta je vlekel od dne do dne. Neki dan je prišel Blaž k Bevcu z veselo novico: »Vse gre dobro! Sodniki v Zagrebu bodo poslali sem geometra, da bo parcelo izmeril. Treba ga bo dobro pogostiti.« In Blaž je izvabil od Bevca vsega 12.600 Din v večjih ali manjših zneskih, srebrno uro, več litrov žganja, ki ga je baje g. geometer prav rad cukal, 15 kokoši za geometra, mnogo suhega mesa in drugih dobrin. Blaž je slepaxil lani celo leto do 22. februarja letos. Druga žrtev je bil neki starejši človek Z., ki je bil v Ljubljani obsojen na 6 mesecev strogega zapora zaradi nemoralnega delikta. Z. je hodil žalosten okrog in gruntal, kako bi dosegel izbris te kazni. Potožil je zadevo Bevcu, ki mu je nasvetoval »finega dohtarja«, rekoč: »Vem za človeka, ki te bo jx)poTnoma ven izrezal.« Seznanil ga ie z Blažem, ki mu je bahato pristavil: »Svojo glavo si dam odrezati, če boste le eno samo uro sedeli. V Zagrebu so veliki in merodajni gospodje! Kazni ne i bo treba nastopiti.« Blaž je tudi tega pošteno osleparil za dobro jedačo in pijačo, kakor tudi za okoli 1500 Din gotovine Najprej mu je prinesel ponarejen sodnijski odlok, s katerim mu sodišče znižuje kazen na 3 mesece strogega zajx>ra. Postal je še predrznejši! Blaž mu je poslal pravilno. |x> |>redpisanem formularju izstavljen »amnestijski ukaz«, s katerim naj bi bil Z. pomiloščen. Bilo jt to februarja letos. Z. je od veselja skakal. Toda doletelo ga je neznansko presenčenje. Malo pozneje pa mu je pismonoša prinesel od ljubljanskega okrožnega sodišča uraden jx>ziv, da mora nastopiti svojo 6 mesečno kazen. In Z. je nato orožnikom prijavil Blaža zaradi sleparij. Tako je prišlo vse na dan. Blaž je bil razkrinkan. Tudi v Ljubljani je j>oiskal žrtve. Neko žensko je spravil ob 5000 Din. Blaž je bil namreč nekaj časa sluga na socialnopolitičnem uradu mestne občine. Tej ženski je obljubil, da ji bo poskrbel »stalno mesečno rento« od mestnega magistrata, samo za prošnje in koleke rabi mnogo denarja. Blaž je ponaredil tudi mnogo raznih listin. Bil je celo tako predrzen, da je ponaredil sodni dražbeni oklic, s katerim naj bi bilo neko posestvo v okolici na javni dražbi prodano za 60.000 Din. Povodnji v Lendavskem in Ljutomerskem okraju Ljutomer, 25. maja. 55« v noči od »oboi«, 28., na nedeljo, 24. maja, je reka Mura v delu od Bakovcev do Veržeja tako narastla, da je izstopila iz. struge na desnem bregu pri Veržeju in ogrožala banovinsko cesto na ozemlju proti veržejskem mostu. Ta dan je bil po tej cesti mogoč promet s čolni, ki ga je odredil eestni odbor v Ljutomeru. Nihče pa ni pričakoval katastrofe. 2e v nedeljo zvečer so si ogledali stanje vode tehnični in nadzorni organi tega odbora. V svesti si, da je glavna nevarnost pred povodnijo že odstranjena, so odredili samo nočno stražo in morebitno poročanje. Ponoči od nedelje na danes pa se je nenadoma razlila Mura še čez levi breg in posebno po ozemlju pri vasi Dokleževje, ki tvori nekako zagozdo med oličinsko cesto Dokleževje-Bakovci in banovinsko cesto Pri stava-Veržej (veržejski most). Voda je poplavila ozemlje v širini nad poldrugi kilometer, mestoma nad 2 metra visoko. Hiše prebivalcev v Dokleževju so do 2 metra pod vodo. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je obstojala vse do zjutraj velika nevarnost, dokler niso prišli Iza-kovčani na pomoč s svojim čolnom do ogroženih poslopij. Največja nevarnost preti hišam st. 109 posestnika Demše Matije, št. 110, ki je last Jerič Marije in ki stoji 2 metra v vodi, dalje je hiša Št. 107, Akademska protituberkulozna liga Ljubljana, 26. maja. V petek, 22. t. m., se je vršil na univerzi ustanovni občni zbor akademske protituberkulozne lige. Zborovanja se je udeležil predsednik Protituberkulozne zveze dr. .loža Bohinjec. Primarij zdravilišča na (Solniku g. dr. Robert Neubauer je za uvod predaval o temi: Akademik v boju proti tuberkulozi. Naslikal je razmere pri nas in drugod s posebnim ozirom na univerze. Pozdravil je dejstvo, da se je tudi na naši univerz.i končno ustanovila Protituberkulozna liga, ki naj bi imela vodilno vlogo v fiobijanju tuberkuloze med akademiki. Akademiki se na tem mestu g. primariju ponovno zahvaljujemo za njegove vzpodbudne besede. Zatem je podal poročilo predsednik pripravljalnega odbora o poteku ustanavljanja Akademske |>rotituberkulozne lige. Pobudo za to je dal tovnriš Lah Zdenko. Liga je še pred ustanovnim občnim zborom oskrbela pregled ca. 70 akademikov. Ta rentgenološki pregled je dokazal nujnost sistematičnega boja proti tuberkulozi m«d akademiki. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik stular Franc, techn., podpredsednik Poljanšek Rado, med., tajnik Aljančič Peter, terhn., blagajnik Jenčič Mirko, techn., gospodar Rojnik Ix>jze, med., odbornika: Gogala Lado, iur., in Sadnikar Ivan, med., revizorji: Lah Zdenko, Čelik Roman in Jan Vladimir. Na občnem zboru so bile sprejete sledeče tri resolucije: RESOLUCIJA I. Akademiki, zbrani na ustanovnem občnem zboru A PL dne 22. maja t. 1., prosimo rektorat, da uvede počenši z zimskim semestrom študijskega leta 1936-37 v sjiorazumu z APL in z Univerzitetnim zdravstvenim fondom obvezni rentgenološki in po potrebi klinični pregled vseh novincev. V letu 1936-37 pa naj se obvezno pregledajo vsi ostali akademiki. Preglede bo brezplačno oskrbela APL. Radi velike razširjenosti tuberkuloze tudi med akademiki, mislimo, da te naše zahteve ni treba fiodrobneje utemeljevati. RESOLUCIJA II. 1. Cim prej naj se spremeni zakon o zdravstveni zaščiti učencev 7. dne 30. VIII. 1930. tako, kot so to predlagale vse tri univerze v januarju tega leta, da namreč ostane 95% nabranih sredstev j>ri univerzah in gre le. 5% v centralni zdravstveni fond, ne pa .=>0% kot doslej. 2. Spremeni naj s^ člen 43. omenjenega zakona, ki govori o nedotakljivosti Centralnega zdravstvenega fonda takole: Doslej nabrana sredstva Centralnega zdravstvenega fonda, v kolikor so jih vplačale, posamezne univerze, naj se univerzam povrnejo v istem iznosu. Univerze naj jih jx>rabijo za zgraditev univerzitetnih sanatorijev. last Prkič Stefana, v vodi do višine 8 metrov. Vse te hiše se bodo najbriE pomtile. Takoj zjutraj je prišla v Dokleževje oblastna komisija iz Dol. Lendave pod vodstvom okrajnega načelnika g. dr. Bratine, ki ga je spremljal poslanec g. dr. Klar, načelnik cestnega odbora g. Bačič in orožniški poveljnik. S čolnom so prevozili večji del poplavljenega ozemlja in so zaslišali najbolj prizadete. Banovinska cesta II. reda Pristava-Veržej je poplavljena v dolžini 2 km, vendar pa iz razloga, ker ni imela voda dovolj prostora na desni strani, ni bil izdan nalog za prekop ceste na ]*>novno nujno prošnjo prebivalstva Dokle-ževja, ker bi prekop itak nič ne koristil. Na desnem bregu Mure pa je poslovala danes tudi komisija ljutomerskega okraja, ki jo je vodil okrajni načelnik dr. Farčnik v spremstvu načelnika cestnega odbora g. Kuhariča, f>oslanca Lukačiča in banovin, svetnika g. Stuheca Alojzija. Ta komisija je ugotovila, da se škoda zaenkrat še ne da oceniti, pač pa jo bo mogoče ugotoviti šele, ko se voda odteče. Podvzeli so tudi vse ukrepe, da ne bi ljudstvo prišlo v še večjo nevarnost. V teku popoldneva je prestopila Mura svoj desni breg ter je preplavila pri Razkrižju tudi nad 1 kilometer dolžine banovinske ceste Ljuto-iner-meja savske banovine. Tildi na tem delu povodnji so odrejene varnostne naprave. RESOLUCIJA III. Zahtevamo, da se zgradi na Golniku jsoseben paviljon za akademike. To svojo zahtevo utemeljujemo s tem, da je med akademiki veliko bolnikov z odprto tuberkulozo, ki pomenijo za svojo okolico veliko nevarnost. Zdravljenje samo mora biti zelo poceni, za reivnejše slušatelje brezj>lačno. Sredstva za uresničenje te naše zahteve naj nudijo javne oblasti. Vse tri resolucije je predložila APL v podpis tudi vsem ostalim društvom na univerzi. Prva resolucija je bila odposlana rektoratu, druga in tretja rektoratu ter ministrom za prosveto, za socialno politiko in narodno zdravje ter obema slovenskima ministroma. Tretje kolo za Davis-cup Drugo kolo tekmovanja za Davisov pokal je dokončano. Prejšnji teden pa so bili določeni v Berlinu tudi že datumi in pari, ki bodo igrali v tretjem kolu. To je četrt finale za evropske države. Pri tretjem srečanju bodo nastopile sledeče države: Jugoslavija : Francija v Parizu, Irska : Švica v Dublinu, Belgija : Avstrija na Dunaju, Nemčija : Argentina v Berlinu. Srečanje Jugoslavija : Francija bo od 5. do 7. junija v Parizu. Na žalost bodo morali naši tekmovalci potovati. Čeprav se je prvotno trdilo, da ima Jugoslavija pravico, da izbira kraj tekmovanja, so je vendar ugotovilo, da ima pravico izbire mesta,, kjer se bodo vršilo tekme, Francija. Francozi so pa seveda izbrali lasten teren. Naši izgledi so bili že sedaj dokaj majhni, čeprav smo igrali na domačem terenu. Sedaj so se pa še zmanjšali. Res je, da Francija še daleč ni več tako močna, kot je bila nekoč, vendar tudi proti taki, kot je sedaj, ne bo mogoče mnogo napraviti. No, naj bo kakor hoče, Jugoslavija je lahko zadovoljna s tem, kar je dosegla do sedaj. Ce bi se nam pa sreča nasmehnila, no, na to prav gotovo ne moremo računati, potem bi bil naš naslednji nasprotnik zmagovalec tekme Avstrija : Belgija. Najbolj verjetni finalist bo pa letos Nemčija. Njeni igralci so v odlični formi in poznavalci trdijo, da bo tudi v končnem placementu igrala zelo važno vlogo. Nad 200 strank ob 3 mill|. Din Ljubljano, 25. maja. Skoraj nnd 1 Mo trajajoča kazenska prečkava proti Ivanu Grašku, lastniku realitetne pisarne: v Ljubljani in nakupovalcu hranilnih knjižic, je končana. Spisi so ‘javil na mestnem področju slekel pies, ki je ogrizel tudi druge pse. Vsi psi morajo biti varno zaprti, kadar se pa jemljejo na ulico, morajo imeti nagobčnike ter se voditi na vrvici. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 26. maja ob 20: Direktor Čampa. Globoko znižane cene. Zadnjič. Debut Majde Skrbin-škove. Sreda, 27. maja: Zaprto. Debut Majde Skrbinškove in zadnjič »Direktor Čampa«. Pri jutrišnji predstavi uspele in aktualne Kranjčeve drame, ki bo zadnja uprizoritev tega dela, debitira v vlogi dijakinje Zine Sušnikove Majda Skrbinškova, hčerka znanega režiserja in igralca ljubljanske drame Milana Skrbinška. Pri‘tej predstavi veljajo globoko znižane cene. Zadnje gostovanje ljubljanske opere bo za red B v petek, dne 22. t. m. Odlični gostje so bili pri obeh predstavah Rossinijeve opere »Seviljski brivec«, navdušeno sprejeti ter ni bilo ovacijam ne konca ne kraja. V partiji don Basilia nastoj>i naš veliki operni |ievec, mojster Julij Betetto, kar je še posebna privlačnost za to gostovanje. Rezervirajte vstopnice! (Tel. 23-82) Lastnike blokov opozarja gledališka uprava, da izrabijo svoje bloke čimprei, ker bo to sezono le še nekaj predstav! Zapadli bloki prihodnjo sezono ne veljajo. Iz Radeč Radeče, 26. maja. Najden utopljenec. V soboto 23. t. m. okoli 6 je šel Bervar Ivan, posestnikov sin iz Praprotnega, po opravkih po poti ob Savi proti domu. Kot nalašč mu je Sava priplavila pred oči truplo utopljenca. Bervar je stekel po nedaleč privezani čoln in odveslal za utopljencem, da bi ga potegnil iz vode. Vodni tok mu je čoln zasukal, da se je reševalec jedva rešil ter potegnil s seboj utopljenca in čoln. Utopljenca in čoln se mu je posrečilo rešiti s pomočjo drugih, šele pod šmarčnim v občini Boštanj. O najdbi utopljenca je bila takoj obveščena žandarmerijska jx>staja iz Radeč in je poslala na mesto patruljo, da uredi potrebno. Po nalogo okrajnega sodišča iz Radeč je bil utopljenec pokopan na Kumpoli v Boštanjski župniji, utopljenec je bil, kakor se sodi po raztelesenju, že več mesecev v vodi. Na sebi je imel že močno razjedene čevlje, ostanke obleke, iz katere je bilo razvidno, da je bil oblečen v pumparice. Okoli vratu je imel dobro ohranjen tra ovratnik in na prstu dragocen prstan, iz česar je soditi, da je bil utopljenec iz boljših slojev. Sodi se, da je bil star 35— 40 let. Prva zmaga naših športnikov. Preteklo nedeljo so odigrali naši nogometaši prijateljsko tekmo z SK Krško. 2e v početku tekme so naši športniki pokazali lepo igro in nadmoč nad nasprotnikom, kar je na številno občinstvo, katerega je bilo nad 300, vplivalo zelo ugodno in vzpodbujevalno. SK Radeče je to pot premagal prvaka Spodnjega po-savja z rezultatom 7:2 (4:1) za Radeče. Našim športnikom, ki so to pot pokazali izvanredno voljo, znanje in priznani napredek, na tem mestn čestitamo. Karambol Ljubljana, 26. maja. V nedeljo zvečer okrog 18. ure je priUo do prometne nezgode pred Leoniščem. Nezgoda je potekla brez kake posebne škode ali nesreče, utegnila pa bi biti reenejfia, da tega ni preprečil slučaj. Tako je ostala samo škoda na obeh vozilih. Po Zaloški oeati proti Sv. Petru je peljal tramvaj št. 80. Ko je pripeljal do LeoniMa, je pripeljal iz Leonišča na Zaloško ceato Juvan Matevž, šofer Jugočeške tovarne v Kranju. Srečanje obeh vozil je bilo tako nerodno, da se je tramvaj zaletel v avtomobil in ga rinil pred seboj kake štiri metre, nakar se je ustavil. V avtomobilu je sedela neka dama, ki se je tako prestrašila, da je morala vsled živčnega napada ostati v Leonlšču. Obe vozili sta se pri tem precej pokvarili in obravnava bo ugotovila, kdo mora nositi škodo. Epilog te nesreče se bo torej najbrž odigral na aodiMu. Naše nar. gospodarstvo v aprilu 1936 fPo statistiki OUZD v Ljubljani.) Zaposlenost delavstva v posameznih industrijah še vedno ugodno narašča. Pomembnejši letni padec izkazuje samo gozdtio-iajjarska industrija: —208 delavcev ali —3.37 odst. Napredovale »o v konzunkturnem pogledu: industrija kamenja in zemlje za +1038 delavcev ali +31.08 oJst., tekstilna industrija za +1569 delavcev ali +12.70 odst., gradnje nad zemljo (visoke gradnje) +1546 delavcev ali 58.94 odst., gradnje železnic, cest itd. za 616 delavcev ali +38.10 odst. itd. V sezijskem pogledu ni bilo pomembnega nazadovanja. Znaten sezijski prirast izkazujejo: gradnje naj zemljo +1892 delavcev ali +83.09 odst., industrija kamenja im zemlje +779 delavcev ali 21.64 odst., gradnja železnic, cest itd. +353 delavcev ali 18.78 odst. itd. Važno! Novo! Dr. A. Piskernik SLOVARČEK slovenskega in nemškega jezika s sloveniikimi podatki za Slovence 252 strani cena nevezano Din 20’— vezano v platno Din 30*— Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani I • »m«*** dr • V Dl TL'> ropejec se skuša v inozemstvu prilagoditi razmeram v vsem: V obleki, pri jedi in m življenja. Anglež pa ravno obratno: l’o e mora vse ravnati, vse prilagodili. njego- Neka Angležinja, ki ji Bagdadu, je dejala: »Kakor mojih služabnikov naučil ai ela tO let v ; je kateri od sem ga takoj Angleževo življenje in vedenje na tujem Vse pokrajine od Maroka v Afriki do pristanišča Singapur na južnem koncu Azije imenujejo Angleži nakratko deželo »zunaj na Vzhodu«. To je pojili, ki združuje vso eksotičnost najrazličnejših vrst. Zunaj na Vzhodu«, to pomeni za Angleža dostikrat zaničljiv izraz, Cesto hrepenenje, vedno pa neko določeno pojmovanje življenja v teh krajih. Anglež je le deloma Evropejec, mnogo boli hoče biti gospodar na Vzhodu, še več, go; spodar vsega sveta. Doma lahko mohamedanec, med mohamedanci ne Kakšna je razlika med Angležem in med pripadnikom druge narodnosti, opisuje na prav zanimiv način pisatelj (ialsworthy. Razlika je tudi še celo v tem, kakšno je življenje Britanca, ki biva na angleškem evropskem otoku, in ( med onim, ki zastopa« svoj imperij drugod. Pisatelj opisuje v knjigi, ki jo je posvetil Angležem, ki bivajo v omenjenih vzhodnih pokrajinah, med drugim tudi tole zanimivost: Zaročenka je morala razdreti zaroko, ker je njen izvoljenec pre-stbpil v mohamedansko vero. Ce bi se bil doma na Angleškem poglobil v Mohamedov nauk in ga s]K)znal po svojem zrelem preudarku za pravega, to se pravi, če bi poslal iz svojega prepričanja mohamedanec, potem ne bi bilo nobene ovire in bi se smel s svojo zaročenko poročiti. Ker pa je postal mohamedanec v Arabiji in ker tudi Arabci smatrajo tako dejanje za nečastno in nevredno Angleža, se je moral ločiti od svoje zaročenke, čeprav je bil do ušes zaljubljen vanjo. V tem so si vsi Angleži edini, Evropejci pa je takemu pojmovanju samo čudimo. To nam ne gre v glavo, kako da je preslop v drugo vero v krščanski domovini dovoljen, v deželi, kjer je ta druga vera doma, pa nemogoč! Zavedaj se, da vladaš! Odgovor na to uganko je tale: Vsak Anglež v Sudanu, Egiptu, Palestini, Iraku, Arabiji in tod okoli je človek, ki veliko pomeni, povsod na vidnem mestu in povsod nekaj predstavlja. Ce je prišel semkaj pred 6 leti ali pa pred 6 tedni, je že poznan. Vse govori o njegovi zunanjosti, o njegovem poklicu, njegove besede gredo od ust do ust Tudi tisti, ki ga nikoli ni videl, ga natančno pozna. Vsaka njegova kretnja, vsako njegovo delo ima trajno vrednost. Če pa prestopi v mohamedansko vero, smatrajo to drugi Angleži za veleizdajstvo, in o tem se tudi kaj hitro povsod izve. Za izdajalca ga smatrajo za to, češ da je prestopil ono mejo, ki loči njihovega človek^ od onega, ki ga je rodil »vzhodni svet«. S takim svojim dejanjem se postavi Anglež na isto stopnjo, kakor so tamošnji domačini in se podvrže tudi istemu bogu. To more napraviti sanio človek, ki ne predstavlja dostojno svojega vladajočega naroda, ampak gleda samo na svoje lastne koristi. Ne ravnal se po drugih novim v načinu njem se vini navadam. V hotelu v Port Sudanu ga n. pr. postreže vsako jutro ob 7 postaven črnec s čajem, ki ga prinese na posteljo, nato pa slede še druga jedila prav po angleški navadi. Da hi Anglež prevzel od drugih kako navado, ni govora. Anglež gospod, ne rokodelec V Afriki se naseljujejo že davno tudi drugi evropski ljudje, posebno v zadnjem času. Italijanov, ki se. v Tunisu in Tripolisu bavijo zelo mnogo s kmelovalstvom ali ribištvom, v Egiptu pa so rokodelci ali šoferji. Anglež pa opravlja ročno delo le takrat, če vidi, da ga kdo drugi ne zna in da bo s tem vzbudil pozornost in občudovanje. Kaj rad dela s strojem, če vidi, da so okoli njega ljudje, ki stroja niso nikdar videli. Italijanski ali francoski priseljenci se pomešajo med domačine kot enakovredni ljudje. Ista stremljenja in iste potrebe jih družijo. Francoz ali Italijan sedi tudi skupno s tamkajšnjim domačinom v kavarni. Vse prezira Toda Anglež je vedno le v svoji izbrani angleški družbi, on je človek posebne vrste. Angleški kapitan prezira Italijana in podcenjuje njegovo vojaško sposobnost in vztrajnost. Ministra Edena višje ceni kot pa Mussolinija, češ da je mnogo bolj preudaren. Če je med italijansko-abesinsko vojno kdo vprašal Angleža, kako misli da se bo ta vojna končala, je dejal: »Bilo bi še slabše, če bi Italijani to vojno izgubili, kakor pa, če jo dobe. Ne sme' se namreč dopustiti da bi črnci zmagali nad belokožci, kajti to ne bi imelo dobrih posledic.« Tako misli Anglež »na Vzhodu«, in v tem oziru mu pomeni solidarnost z belokožci mnogo več, kot pa obramba morskih poti, ki dajejo moč imperiju. Gledanje zviška Te solidarnosti pa takoj že ni več, kakor hitro ima Anglež opraviti s posameznikom. Zgodil se je n. pr. tale slučaj: Lepa in elegantna Italijanka se zabava v kopališču s svojim edinim, ljubljenim otročičkom. Nemogoče, je skoraj, da človek ne bi opazil te ljubkosti, s katero se otrok igra s svojo mamico. Toda Angležu se, kakor da se potrudi, posreči gledati preko vsega tega takorekoč zviška. Njemu je, kakor da ni nikogar okoli njega, ni niti neprijazen niti vljuden, ampak gleda, kakor da ga nobena stvar ne zanima. Ako se mudi v Egiptu kakšen drug Evropejec, je radoveden, se da poučiti o vseh egiptovskih zanimivostih in o njih rad pripoveduje. Pozna egiptovsko umetnost, pozna simbole bogov, vso egiptovsko zgodovino. Anglež pa, ki je preživel v Egiptu tudi že tri leta, seveda na kakšnem visokem mestu, se za to ne zanima. On hodi rajši na lov na divje race ... Velik, dokler nerazumljiv preživela tO let v hitro se je kateri od angleško, sem ga takoj odpustila.« V tem primeru zopet vidimo, da ljudje koga smatrajo za polboga le toliko časa, dokler ga ne razumejo. Strežniki se morajo pač naučiti svojega posla, toda dalje njihova učenost ne sme iti. Pravijo, da je tisti Anglež, ki udari kakšnega domačina, občutno kaznovan za tako dejanje. Toda za tem tiči zopet tipična angleška lastnost: Najprej batine, nato pa sočustvovanje, ki je samo navidezno. Vladali brez sočustvovanja pomeni premišljenost. Vladanje ob športu Vse življenje Angleža v teh krajih je samo dvoje opravil: Vladanje in igranje. Igro so prinesli Angleži s seboj iz evropske domovine. Ob 4 popoldne, ko je vročine kakšnih 35 stop., igrajo tenis ali uganjajo drug šport, jezdijo, hodijo na lov itd. Kazen jahanja in lova se zdi domačinom vse nekaj kot uganka, vse je nerazumljivost teh polbogov. Samo tako se lahko dogaja, da nad 100.(MX) ljudmi vlada en sam človek z majhno peščico vojaštva. Ničesar se mu ne zgodi. Če pa bi se mu, potem pa bi tudi zaradi enega človeka padlo nešteto žrtev. Take stvari pa ostanejo v spominu! Kaj vabi na Vzhod Čeprav živi Anglež na Vzhodu skoro popolnoma tako kot doma, vendar se pridruži tu še nekaj drugega. Neka Angležinja je dejala: 'Doma je človek eden od milijonov, ki žive v Londonu, tukaj pa je osebnost, ki nekaj pomeni.« Osebna moč in veljava, to je vaba v te kraje. Poleg tega ima človek tam na Vzhodu vse večjo svobodo, vse večjo možnost odkrivanja, možnost, da da naravi svoj obraz. Pod besedo narava« ni mišljena samo pokrajina, ampak tudi preprosti, primitivni človek na njej. Tu se priznava tudi neka gotova sorodnost. to je tudi eden onili vzrokov, zaradi katerega si je n. pr. polkovnik Lawrence osvojil srca domačinov. Polbogovi se sami ne spuščajo, ampak od časa do časa dopuste, da se jim kdo približa. 0 kakem arabskem knezu pa govori Anglež kot o »dobrem starcu«, pri tem pa se smeje nad tem, da je vendar on nekaj posebnega. Tudi nebo je za Angleža tista vaba, ki ga vleče tja na Vzhod. To učinkuje nanj bolj, kot vse drugo. Nebo je temno kot nikoli pri nas in obenem sije. Pod njim sanjarijo tople noči in z njimi vred Anglež. Zvezde se mu zde tako blizu, mesec je čisto drugačen kot pri nas. Noči pomenijo življenje tu »zunaj na Vzhodu«. Čar teh noči je edini, ki se mu je Anglež vdaL Prvi italijanski proglas v Addis Abebi. Zakaj so Japonci dobri športniki Nemški oddelek na mednarodni letalski razstavi v Stockholmu kaže nazorno, kakšna stremljenja ima tretje cesarstvo. Japonci so se v razmeroma kratkem času postavili na čelo osem narodom v športu in njihove športnike moramo skoraj na vseh področjih smatrali za resne konkurente na vseh mednarodnih prireditvah in bodo brez dvoma tudi na poletnih olimpijskih igrah vtisnili svoj pečat. Za ta hitri napredek japonskega športa imamo mnogo razlogov. O slednjih je posebno važen ta, da Japonci že od davnih dni goje borenje, sabljanje; streljanje in plavanje. To je njih narodni šport, ki ga niso prenehali nikoli gojili. Borbenost je japonska lastnost, ki ima svojo živo in posvečeno tradicijo v japonski preteklosti, ki je bila vedno polna bojevitosti. Ta njihov športni napredek pa ni morda samo slučajno tako hiter in pri katerem se odlikujejo samo. redki posamezniki, ampak ima svoje globlje korenine, ki temelje na gotovosti. Ta njihov napredek je plod sistematičnega in načrtnega dela predvsem v šolah. Na vseh osnovnih in srednjih šolali so telesne vaje obvezen predmet, ki se ga morajo udeleževati vsi. S tem se nadaljuje tudi na visokih šolah, čeprav ne več kot obvezno. To so temelji japonskega športa; to so pa tudi oni krogi, v katerih se šport največ goji. Na Japonskem vrši torej šola ono nalogo ki jo morajo pri nas vršili športni in telovadni klubi Na ta način je šport zavzel na Japonskem širše kroge. Moderni pouk o telesnih vajah je v svojem načrtu združil vso tradicijo in ves moderen šport. Združil je vsa sredstva, ki jih je našel doma in na tujih tleh in vse postavil v službo športa in dosego svojega cilja - vzgojiti zdrave in odporne može in zdrave žene. Kot v vseh drugih panogah javnega življenja, tako so se tudi na polju telesne kulture Japonci okoristili s tem. kar so podedovali in kar so prevzeli od drugod. Poleg iger in telovadbe vadijo švedsko in amerikansko gimnastiko in vse one panoge, ki ‘dičijo pristnega japonskega viteza — samuraja. Vsak izobražen samuraj pa mora znati pet umetnosti: kendo — sabljanje, judo, neke vrste jiu-jiutsu, plavanje, sumo — rokoborbo in streljanje z lokom. Ena najvažnejših panog je plavanje. Šole polagajo ravno na to posebno važnost in proti koncu šolskega leta se cela šola s 500 učenci preseli na morje, kjer otroci vadijo plavanje. Najprej gotovost in vzdržljivost v vodi, šele potem pride na vrsto tehnika in hitrost. Poleg tega pa je vsako leto )>olno plavalnih prireditev, ki ta šport še vedno propagirajo. Kot največji dokaz, koliko važnost polagajo Japonci na plavanje, naj služi dejstvo, da pri vseh na novo grajenih šolah gradijo še posebne plavalne bazene kljub temu, da imajo ugodno podnebje in dovolj možnosti za plavanje na prostem. Na dekliških šolah se polaga velika važnost na gimnastiko, ples in igre z žogo, slednje ne v namenu za nastopanje na tekmah. Pri telesni vzgoji pa ne gre Japoncem za športne uspehe, ampak predvsem za odpornost mladine in za njeno karakterno vzgojo. Poleg vse šf>ortne vzgoje pa dobiva mladina tudi prvo vojaško vzgojo, ki jo dajejo japonski oficirji in jo na ta način tudi že pripravljajo na vojaško službo. Skot prijioveduje znancu, da je na ženitvovanj skem potovanju. Ali bi mi hotel predstaviti svojo ženo?« mu pravi znanec. "Obžalujem, ženU je morala zaradi trgovine ostati doma.« ★ On: »Koliko let imaš pbtem takem, dušica?« Ona: »Včeraj sem jih dovršila osemnajst.« On: »To si trdila že pred dvemi leti.« Ona: »1 kajpak? vedno sem bila dosledna.« Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski cveta CtH 25 Mali Parižan, Kostanovič, Herschkorn in drugi vešči strelci merijo mojstersko in jih podirajo drugega za drugim. Toda Druži tam gori se dobro drže, zlasti pa emir, ki je v svoji obleki podoben muzejskemu predmetu. Ko je prišla vrsta tudi nanj in ga je krogla zadela, se je še nekaj časa obotavljal, šele potem se je težko zgrudil na tla. Na obronku so ostala samo trupla brez duše, pod črnimi zastavami, ki podrhtevajo v vetru. Položaj je postajal vse bolj resen. Poročnik Vernon je pregledal shrambe streliva in nam je zapovedal, da naj štedimo z naboji. Prišel je, da nam to pove. »Štedite,« je dejal, >bodite skopi, ne streljajte neumno, marveč samo tedaj, kadar ste gotovi, da boste sovražnika zadeli. Če pride do napada, čakajte, dokler ne pride ne-prijatelj docela blizu. Nimamo več streliva.« Vesele novice! A Druži se vprav pripravljajo na napad. Tedaj, tik pred napadom pa smo zasli- šali neko brnenje v zraku: prihajalo je sedem ali osem letal. Avioni so bombardirali Druze in se spuščali čisto nizko ter obsipali vse ozemlje s streli iz strojnic. Vedeli smo, da je ta manever zelo veličasten, toda prav nič koristen in učinkovit. Domačini se slis-nejo med kamenje f.li ob zidove, stisnejo ledja in jih vzbočijo kakor maček, dokler naliv ne preide. Avioni rasejo, ko se spuščajo vse niže in niže. Spreletavajo se nad našim taborom. Tulimo kakor norci in mahamo letalom s kapami. Zdaj, ko počasi in razblinjaje se izginejo proti Gazaleji, vemo, da so znali in mogli presoditi, kako nevaren je naš položaj in da bodo v nekaj minutah o tem obvestili glavni stan. Iz Gazaleje nam bodo poslali oja-čenje. Začeli smo računati: dvajset kilometrov je do tja hoda, torej dospe pomoč, lahko v štirih urah. Štiri ure! No, zdelo se nam je, da je to strašno daleč. Vedeli smo, da je naša usoda odvisna od tega ojačenja. Treba je bilo vztrajati in se braniti s poslednjimi napori, dokler ne pride pomoč. Nenadno nas je pa sovražnik napadel in tako skrajšal naša premišljanja in računanja. Naj bo že kdorkoli, tisti strateg in poveljnik, ki z brežiška nasproti nam vodi operacije in goni Druze na napad, mora biti bistra glavica. Zna se dobro okoristiti s skušnjami. Prvo pot, ob zori, so nas njihove čete na padle v strnjenih vrstah, v katere so naši streli zasejali strašne brazde. Zdaj so pa Druži način svojega napadanja izpremenili. Proga med hribom in našimi trdnjavami, | na kateri so se razvrstili Druži za napad, je 1 presekana z nizkimi kamenitimi zidovi, ki : dele posamezna polja med seboj. V mirnem j času služijo kol staje za ovce domačinom. To pot so se Druži okoristili tudi z najmanjšim in najneznatnejšim zavetjem. Za te nizke zidove so se poskrili mah oddelki vo-j jakov v razpršenih vrstah. Nekaj časa so streljali ,potem so se pa zaleteli ali splazili proti 1 najbližjemu zavetišču. Tako so se nam počasi bližali tisoči napadalcev. Bili so skoraj nevidni, kakor podzemeljska reka. Poslušali smo poročnikovo zapoved, ste-dili z naboji ter streljali zelo počasi in se lo z največjo pažnjo. Povečini nismo videli drugega, kakor nekak nejasen obris, ki je skakal od kamna do kamna. Mali Parižan, ki je še zmiraj stal na moji levici, je večkrat podrl kakega Druza sredi skoka. Odsek fronte, katerega moramo braniti, je zelo prostran. Na dnu fronte se širi nezavarovan pro-j stor, katerega bodo morali Druži prekoračiti, če hočejo priti do nas. Ko so napadalci prišli do tega mesta, smo začeli vneto streljati, ne da bi se brigali za to, kolil;o streliva potrošimo. Nekateri napadalci so umrli, ko so se prijeli bodeče žice, ki je razpeta na podnožju našega zidu. Zdaj bi bilo treba' videti našega malega Parižana. Dober strelec je, a še boljši v me- tanju granat. Nekateri Druži, ki so ostali, ko smo glavni hudournik razpršili, so se skušali bojevati dalje in so se skrivali za najbližje zidove. Moj Parižan pa jih je odkrival in jih z granatami gonil iz skrivališč. »Ca y est« — »Gotovo je« — je ponavljal vsako pot. Ko je neposredna opasnost minila, smo se pozabavali s posameznimi strelci, ki so se razpršili po strehah v vasi. To je bilo na naši desnici. Merili so na nas od zgoraj, kakor se jim je le ljubilo. Ne moreš se jim umakniti. Od napadov z ravnine so nas varovali zidovi, streljali smo pa samo skrili za strelnicami. Vendar go nam oni od zdolaj grozili, da nas bodo z odločnim napadom preplavili, poga zili naše Irdnjave ler nas zmrvili. Ure teko, trudnost rase, a boj ne preneha. Sonce žge. Prasketanje, smrt in kri. Naša zaloga streliva postaja vse manjša. Sprašujemo drug drugega, koliko je ura. Končno vendarle! Pretekle so štiri ure, čas, ki smo ga določili v možganih. Zdaj bo prišla pomoč. A, joj! Pomoči ni od nikoder. Vse ostane pri starem. Druži streljajo brez prestanka. Zmeraj isti pekel. Štiri in pol. Vojaki besno preklinjajo. Torej, pomoč sploh ne bo prišla? Poročnik tesnobno preiskuje z daljnogledom obzorje proti Gazaleji. Iz vasi se nam približuje nov napad. Ustavimo ga. Druži ranjeni in razsejani po ozemlju nadaljujejo s streljanjem. Obračunavamo z enim za drugim in skrbno pazimo, da ne pade zastonj nober strel. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6'1IL Telefon 2994 in 2996 Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K.. Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.