[wi amerikanski Slovenecm CA, 'I*" PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI M jfflt^fs F Geslo: Za vero in narod — »a prat>»eo i« retnieo — od boja do zmageI JgBjgnMM LET ZA. SVOJ narod GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASU/O DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRU2BE SV. MOHORJA ~ kupujte vojne v Ameriki. J V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO.INSLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. 11 B0">EI I ■. ... ........ ..... L- ..i* , i __ _ . STEV. (NO.) 3* CHICAGO, ILL., PETEK, 4. MAJA — FRIDAY, MAY 4, 1945 __LETNIK (VOL.)~UV. Vojna v Evropi se zaključuje MILIJON NEMCEV V ITALIJI SE PODALO; ZELANDCI V TRSTU; DRUGE VESTI Rim, Italija. — Nemške in italijanske fašistične armade v Italiji so v sredo kapitulirale. Nad 1,000,000 mož se je podalo Zaveznikom. Pogoje popolne predaje je sprejel in podpisal za Nemce general Heinrich von Vietinghoff-Schell. Za Zaveznike pa ameriški general Clark in ---—- angleški general Alexander. S to kapitulacijo so se podale vse nemške sile v vsej Italiji, Jugoslaviji, Koroški in v vsej Avstriji. Radio vest v četrtek je omenjala, da so Trst zasedli Novo Zelandci, čete angleške armade. Dan preje pa se je še omenjalo, da so jugoslovanski partizani v Trstu, kakor tudi okrog Gorice do Tržiča. S tem je vojne v Italiji in Jugoslaviji uradno konec. » - ■ London, Anglija. — Admiral Doenitz, ki je nasledil v ponedeljek Hitlerja, zdaj sestavlja vlado, ki naj bi imela nekaj zaupanja pri Zaveznikih.' Med tem se vrfte nekje tajna pogajanja za popolno brezpogojno predajo, ki zna biti razglašena vsako minuto. Vojne je v Evropi skoro konec in gre le še za formalnosti predaje. Angleži so v sredo vkorakali v Hamburg, druga kolona pa je dospela do Luebecka, luke v baltiškem morju. Danski polotok je s tem popolnoma odrezan. Hamburg je admiral Doenitz proglasil za odprto mesto, tako tudi mesto Prago na Češkem, da je mesto bolnišnic. Ameriške čete med tkm zasedajo naprej južno Nemčijo. Na Zgornjem Avstrijskem so zasedli mesto Line, na Tirolskem mesto Inomost. Od italijanske meje so-le še 17 milj. Tako Nemci nimajo več prostora, da bise umikali pred Zavezniki. 1*ravica jih je končno pritisnila ob steno in v kot, iz katerega ni izhoda. BERLIN PADEL; RUSI UJELI 70,000 NEMCEV London, Anglija--Prestolno mesto Nemčije Berlin, ki je največje mesto na evropskem kontinentu, je včeraj padlo do zadnjega vogala in ulice-v ruske roke. V končnih bojih so Rusi ujeli 70,000 Nemcev. Borba v obkoljenem Berlinu je trajala na najsilovitejše načine skozi —-- 12 dni. V četrtek jutro je objavil uradno sam maršal Stalin v Moskvi padec Berlina. Sovjetsko poročila dostavlja, da so Rusi ujeli Dr. Hansa Fritsche, Goebbelsovega pomočnika, kj je izpovedal, da so firer Hitler, Dr. Goebbels in general Krebs izvršili samomor. V Moskvi so proslavili zmago nad Berlinom s 24 kratnimi streli iz 324 topov. Borba za Berlin je bila nadvse krvava. Koliko ljudi je padlo v tej borbi, bo točno težko kedaj znano. Mesto je štelo pred vojno 4,-335,000 ljudi. Koliko ljudi je ostalo zdaj v mestu ni znano. Nemci so v mestu zadnje dni fanatično divjali. Kdor koli je omenil le besedo, da bi se bilo bolje udati, kakor pa brez upa na zmago nadaljevati, je bil takoj ustreljen. Na ta način so Nemci sami pobili v mestu na tisoče lastnih ljudi. Ruse so napadali zi vseh mogočih zased, preoblečeni v razne uniforme, s streh in vseh mogočih skrivališč. A ruska vstrajnost je bila močnejša od nemškega odpora in Berlinu zdaj vladajo junaški Rusi, ki so Nemce podili iz 1560 milj oddaljenega Stalingrada. Nemška moč je zdrobljena. TIRANA HITLER IN MUS-SOLINI STA KONČALA London, Anglija. — Dva dni za tem, ko je končal v Milanu Benito Mussolini, je prišla v svet tudi vest, da je umrl Adolf Hitler, nazijski diktator najbolj krute in zverinske narave, kar jih še pomni Človeška zgodovina. Baje tik pred smrtjo je Hitler imenoval za svojega nasled- ---- nika admirala Karla Doenitza, poveljnika nemške vojne mornarice. Ta je po njegovi smrti potom radio obvestil javnost tako le: "Hitler je umrl danes 1. maja, boreč se do zadnjega diha v prostorih kancelarije v Berlinu. Za naslednika je imenoval mene velikega admirala nemške mornarice Karla Doenitza. Obljubljam, da bom z vojno nadaljeval proti boljševizmu. Vsak, ki bo tem ciljem nasprotoval, bo odstranjen. Vojna se nadaljuje." > Tako prve vesti. Zanimivo je, kje je ostal Himmler, ki je imel zadnje tedne vso oblast nad Nemčijo. Lahko je, da je tako, lahko je, da ni. Za nazijske kulise ne more še nihče pokukati. Značilno je tole, še zadnjo nedeljo so poročali iz Berlina, da Hitler umira in da ne bo živel 48 ur. Kako so vse to vedeli? Potem pa pravi vest, da se je boril do zadnjega diha in da je QEMEB4£< 8E JIM ZAHVALJUJE Inženirji 3. ameriške armada M shirajo okrog tvojega voditelja, hrabrega in srčnega generala "Old Blood 'n' Gun" George Paitooa, J*« in posluiafo, ko jih hvali. Stoje v svoji diipi. nekje v Nemčiji, se jim zahvaljuje aa velikansko delo. ko so napravili čez Reno pontonske mostove, kljub strašnemu sovražnikovemu obstreljevanju. - RUMAN OPOZARJA AME-RIKANCE NA ODGOVOR. NOSTI PO VOJNI Washington, D. C. — V to- ek se je predsednik Truman ' deležil skupnega kosila z več, 1 akor JUeaagr^niljov in ae- j atorjev. Sestanek je bil prire- < en bolj z namenom, da se kon-resniki in senatorji pobližje ' poznajo s predsednikom. V < vojem nagovoru je predsednik ' požar j al na velike odgovorno-ti, ki čakajo vse nas takoj po ojni. Zato je priporočal, da mage naj se ne slavi preko nere. Koncentrirati moramo se svoje sile, kako bomo reše-ali tisočere probleme doma in : [rugod po svetu, ki zahtevajo' ešitve od nas. To je veliko in cžko delo, je povdarjal pred-ednik. Zato je apeliral na vse ladne uradnike, da ostanejo i a svojih mestih in sodelujejo n pomagajo, da se take probleme, ki jih ne bo malo, zado-oljivo reši. Takoj, ko bo zrnata proglašena v Evropi, bo »redsednik Truman imel na a-neriški narod radio govor. -o-- POGAJANJA MED ŠVEDI IN NEMCI Stockholm, Švedska. — Neip-ske vojaške oblasti se pogajalo z švedsko vlado, da bi jim ta Jovolila umik njihovih čet iz Norveške preko švedskega o-semlja, nakar bi se Nemci imaknili preko Danske do nemške meje in se tam predali Zaveznikom. Ali bodo Švedi to j o volili ali ne, se se ne zna. -ro- BELA HIŠA BO ZOPET RAZSVETLJENA Washington, D. C. — Kongresna zbornica je sklenila, da električne luči, ki so preje kot lučni tok osvetljevale ob večerih kupolo vladnega poslopja se zopet nažgo. Med vojno te luči niso delovale radi hranjenja elektrike in radi nevarnosti pred mogočimi napadi. poveljeval. Umirajoči človek ne more poveljevati. V Londonu in drugih zavezniških prestolnicah so na vest reagirali skeptično, da bodo zahtevali za dokaz Hitlerjeve smrti, njegovo mrtvo truplo. Veščaki bi pa še to lahko ponaredili. j KRIZEN SVETA — Milan, Italija. — Trupli •d bivšega fašističnega dikta-orja Benito Mussolini j a in nje-:qve prileinice 0*are F.etacci 0 italijanski partizani odpelja- 1 in zakopali v nezaznamova-la grobova. Tako je končal ne-rečni diktator, ki ni hotel po-luiati nikogar. — Monakovo, Nemčija. — kmerik&noi so ujeli v Nemčiji naršala Rundsteadta in njego-o Ženo v nekem gradu v Ba-ariji. Po ponesrečeni nemški ifenzivi zadnjega novembra v ielgiji je Hitler Rundsteadta ►dstavil in ga nadomestil z naršalom Kesselringom. Maral je zdaj ujetnik. —- Weilheim, Nemčija. — 1'ete sedme ameriške armade >o blizu tega mesta ujele bivše-ra ogerskega regenta admirala "iicholasa Horthya, ki je pobegnil pred Rusi v Nemčijo, rudi to je v Bavariji. Z njim rred sta bila istočasno ujeta tuli dva nazijska generala von L«oeb in List. — Washington, D. C.—Vtfj-ii oddelek bo začel znižavati naročila za vojna letala. Zdaj se še vedno izdela do 7000 vojnih letal na mesec, vseh raznih tipov. Ko bo vojna v Evropi končana in-to bo vsak čas, bodo proizvodnjo znižali za 2000 letal mesečno, pravi vest. —■ Detroit, Mich. —^ War Manpower Commission je dovolila trem Fordovim tvorni-cara znižanje obrata z 48 urna teden, na samo 40 ur. Znamenje, da vojna ne zahteva več tako visoke proizvodnje. Tudi po drugih tovarnah že znižujejo obrat in nekateri tudi število delavcev. — N?w York, N. Y. — National Tea Co. objavlja v svo-jenj poročilu, da je njen prodajni promet v prvih treh mesecih tega leta padel za več, kakor 500 tisoč dolarjev. Vzrok jc, ker družba ne more dobiti zadovoljive količine mesa za svoje verižne trgovine. — Washington, D. C.—»-Kongresni odbor za bančne zadeve je odobril včeraj nadaljno podaljšanje poslovanja vladne ustanove Reconstruction Finance Corporation. Odobril je STARINSKI REPUBLIKANCI PORAZILI GREENA V ZAKONODAJI Springfield, IH. — V illinoi-ški zakonodaji so zadnje mesece vodili vsestranske kampanj« za jpreuredbo in novo ratavo illinoiške državne konštitOcije, ki je v veljavi že 75 let. Kon-štitucija je res za mnoge slučaje nepraktična, ker novi časi neprestano zahtevajo razne spremembe in izboljšavanja, da je mogoča boljša praktičnost. Governer Green, republikanec iz mladih vrst, je bil za tako spremembo in se je v tem oziru celo pobotal z demokrati v Cook Countyu in Chicagi. Chicaški župan Kelly je z Gree-nom v tem prav močno. sodeloval. Toda pri končnem glasovanju v torek je predlog, da se ta zadeva predloži volilcem države v odobritev propadel za en glas. S tem je predlog poražen in starinski republikanci so pokazali governerju Greenu, da se z njegovo idejo ne strinjajo. Stara dosedanja ustava države bo ostal aše naprej v veljavi. ■-o- JXPONCI POBIRAJO OTROKE ZA PRISILJENO DELO Chungking, Kitajska. — V Shansi provinci so Japonci ukazali, da se ima zbrati vse dela zmožne dečke po šolah in iste poslati na dela v premogokope. Proizvodnja premoga, v kitajskih premogokopih, ki jih o-bratujejo Japonci silno pada, ker kitajski delavci dnevno de-zertirajo in pobegavajo. Zdaj mislijo Japonci, da bodo delovno moč nadomestili s šolskimi otroci. ■-o- JUGOSLAVIJA IMENOVALA POSLANIKE Beograd, Jugoslavija. — Jugoslovanska vlada je imenovala tri poslanike. Stanoje Simič, ki zastopa Jugoslavijo na konferenci v San Francisco, je imenovan poslanikom v Washing-tonu. General Vladimir Popo-vič je imenovan poslanikom v Moskvi. Dr. Ljuba Leonetič pa bo poslanik v Londonu, i tudi predlog, ki določa $&95,-000,000.00 kot podporo živinorejcem, ki morajo prodajati Jtlavno živino po od vlade določenih cenah. ANGLEŠKA IN JUGOSLOVANSKA ARMADA STRNJENI PRI TRŽIČU Rim, Italija. — Čete Novozelandcev so prodrle 50 milj naprej od reke Piave in so se strnile s Titovimi jugoslovanskimi partizani severozahodno od obleganega Trsta dne 1. maja. Bri-tiški tanki pa so prilomastili ob vznožju Alp tako daleč naprej, da so bili tedaj samo še 105 milj daleč od Berchtesgadena. Angleške in jugoslovanske čete so se strnile blizu Tržiča I (Monfalcone), znanega vsled velikih tamkajšnjih ladjedelnic. Blizu Tržiča je tudi planjava Doberdob, kjer je bilo pokopanih toliko slovenskih fantov v prvi svetovni vojni in o katerem poje narodna pesem ' "Doberdob, slovenskih fantov grob." Tržič leži ob Jadranu 14 milj zahodno oz. nekcfliko severozahodno od Trsta. Pred koncem prve svetovne vojne je tO mesto seveda spadalo k Avstriji. Tam so se te dni sestale čete jugoslovanske in angleške armade in t»ko odrezale na tisoče nemških vojakov, ki s* še. vedno držijo na posameznih postojankah v Istri. Glavni stan 15. armade generala Marka W. Clark je izjavil, da Zavezniki kar mahajo po zmešanih sovražnikih in režejo skozi njihove vrste po celi severni Italiji. Italijanska republikansko fašistična Ligu-rijska armada, ki ji je povelje- val maršal Rodolfo Graziani, ve Je podala. Tako so Zavezniki na tej fronti v teku 23 dni te ofenzive zajeli blizu 200,000 ujetnikov. Graziani, ^daj zavezniški u-jetnik, se je gtt>dal brezpogojno s svojimi peterimi divizijami, to je kakimi 50,000 fašističnimi vojaki, še v nedeljo. Naročil jim je, naj odložijo orožje, ker bi vsako nadalnje ustavljanje bilo brez pomena in nečlove- " ško. General Pemsel, nemški štabni vodja pri Ligurijski armadi, se je istotako podal. Novozelandci 2. divizije armade generala Sir Richard L. McCreery so prodrli, ne da bi Jifftkdo ustaviiaL naprej od Piave in prekoračili Sočo ter dospeli v Tržič, kjer so prišli v stik s Titovimi možmi na točki; ki se nahaja komaj 29 milj od jugoslovanske meje, in 150 milj od ruskih čet v Jugoslaviji za reko Dravo, severovzhodno od Zagreba. Proti jugu se Titove čete borijo v Trstu, Reki in v Pulju. IZVEDENCI PROUČUJEJO M02GANE MUSSOLINIJA Milan, Italija. — Neki zdravnik je v ponedeljek 30. aprila vzel možgane iz razbite glave Benita Mussolinija in jih izročil kriminologistom v proučevanje, da doženejo če mogoče, kaj je bilo krivo, da je bil Mussolini tak fašistični zločinski diktator, kakor je pač bil. Njegovo golo -1- telo je ležalo na žaganju v preprosti leseni krsti.. Njegovo krvavo obleko so položili kar na-vrh telesa. Krsta je bila za-znamenovana samo s številko "167". Nobeden napis ni naznanjal, da leži tukaj diktator, ki je v začetku vodil Italijo k zmagi, če tudi ne slavni, kasneje pa v največjo propast in ponižanje, ter je vladal kot tiran 23 let. Zraven njega, v krsti številka 166, le ležalo truplo njegove priležnice, črnolase 25 letne Clarette Petacci. Na sebi je imela isto obleko, v kateri jo je doletela smrt, ko jo je ustrelil isti oddelek italijanskih partizanov, ki je ustrelil njenega ljubitelja. V krsti št. 165 pa je bilo truplo glavnega tajnika fašistične stranke Achilla Starace, ki je bil ustreljen na trgu Loretto v nedeljo, ne daleč od kraja, kjer je tam tedaj viselo na trgu za pete obešeno Mussolinijevo truplo. Vprašali so ga, ali naj ga ustrelijo ods spredaj ali od zadaj. Rekel je, naj ga ustrelijo v prša. V istem hipu so ga ustrelili od zadaj, kar pomeni pri Italijanih sramotno smrt, primerno le za največje zločince. Omenjeni trije in cela vrsta vodilnih fašistov so bili 'ustre- ljeni v soboto, ravno ko so hoteli pobegniti čez mejo v Švico. Potem so bila trupla pripeljana na velikem zaprtem truku za prevažanje pohištva v Milan in tam vržena na javni trg. Dru-hal je potem truplo Mussolinija, njegovo ljubico in še nekatere druge obesila za pete. Partizani so postavili v Milanu za prefekta Ricarda Lombard!. Po njegovem mnenju je bil Mussolini postavno ustreljen, potem ko so ga ujeli skupaj z ljubico in njegovimi ministri v neki hišici blizu jezera Lago di Como. Narodni osvobodilni odbor je bil namreč prej proglasil vse fašiste, k? nosijo orožje, za izgnance. Signorina Petacci, zadnja Mussolinijeva ljubica, pa menda ni bila postavno ustreljena, ker ni dokaza, da bi bila nosila pri sebi orožje. Obraz te nenavadno lepe krasotice, ki je mislila, da bo s pomočjo Mussolinija postala filmska igralka,-je tudi v smrti ostal lep. Saj nihče ne zagovarja Mussolinija. Kar je zaslužil, je dobil. Ali čudne pojme dobimo o "visoki" italijanski kulturi, ko beremo, kaj so počenjali Italijani z mrtvim telesom svojega nekdanjega dučeja. AMEMkANŠKt UČVE^ ftctek, 4. maja 1945 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovens list v Ameriki, Newspaper in America, Ustanovljeni lete 1801 Established 1891 Ishaja mk tor«k in petek Issued SYery Tuesday and Friday Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniitva in uprave: Address of publication office: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: t Za celo leto---------------$4.00 For one year________________$4.00 Za pol leta-----------2.00 For half a year________________2.00 Za Četrt leta-------------------1.25 For three months______________1.25 Za Chicago, Kanado in grapo: Chicago. Canada and Europe Za celo leto--------------$4.50 For one year_______________.$4.50 Za pol leta----2.25 For half a year_________2.25 Za četrt leta______________1.50 For three months___1.50 Dopisniki so proienL da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ura pre dno je lisi zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v ured-nitaru najkasneje do pelka xjuiraj prejini leden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Roko-pisov uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačama vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, «t the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. RAZLOGI SO V OKOLIŠČINAH Prav vnetih in navdušenih Slovanov tudi med Slovani samimi ni dosti. Le kadar stišlc^Slovanov prikipevajo do vrhunca, se začutijo med Slovani potrebe, da bi bilo zanje dobro, ko bi bili med seboj močneje povezani. Stara legenda o Svatopolku je znana. Sinovi so se prepirali, sovražniki so gledali skozi .vrata. Oče na smrtni postelji posvari sinove, da je največja neumnost se ravsati med seboj, ko drugi od zunaj gledajo, kako se bodo okoristili od tega prepira. Dobra slika o slovanski medseboj-nosti. Prav tako je vseskozi. Slovani se gledajo med seboj pisano, prepirajo za malenkosti, čestokrat ne vedoč za kaj. Drugi se s tem okoriščavajo. Svatopolk je s primero treh palic hotel dokazati sinovom, kaj pomeni vzajemnost in sloga, in kaj nesloga in razkosanji. Povezal je skupaj tri palice, rekoč sinovom, vzemite in skušajte jih prelomiti. Poskušali so, pa nobeden jih ni mogel zlomiti. Potem jih je razvezal, ter jim dal posamezne palice. Posamezne so vse prelomili. "Tak6 se bo zgodilo z vami, če boste razkosani in pocepljeni med seboj. Ako boste pa trdno povezani skupaj, vas nobena sila ne bo. zlomila," jim je z besedo povedal. Po očetovem nasvetu se niso ravnali. Sovražniki so prišli, jih premagali in njihove dežele zasužnjili. Slovani to legendo pogostokrat omenjamo. Žal le, da si jo k srcu ne vzamemo in njene resničnosti ne upoštevamo. Več kot ta resnica so nam razne dnevne malenkosti. Zato tudi smo Slovani že toliko stoletij igrača tujih narodov. Tujcu morajo služiti, za tujce kri prelivati, odločevati pa niso nikdar nikjer ničesar mogli. Kratko, odločena jim je bila vedno le vloga hlapcev in sužnjev. In v takih razmerah Slovani rastejo že nad tisoč let. Germani in Latinei menda poznajo mehki slovanski značaj. Zato se mu tudi znajo približati. Politično so Slovane izigravali na vse načine. Enemu so jemali in dali malce drugemu, zraven pa vedno umetno ščuvali drugega proti drugemu. Slovani te prefriganosti Germanov, Madžarov in Lahov najbrže niso zapazili, dasi je bila dovolj očitna. Slovanqv niso pustili nikamor naprej. V šolah so Slovane zapostavljali in le kdor se je brezpogojno prodal Nemcem, Madžarom in Lahom in služil z dušo in telesom njihovim interesom, le takim so odprli vrata priložnosti malo naprej. Kdor pa je med Slovani rpislil količkaj samostojno, ta ni imel nobene priložnosti. Proti takim so delovali tako dolgo, da so jih uničili in pregnali. Pa Slovanom se kljub temu niso odprle pči in so hlapčevsko ravnali naprej, kakor so, in kakor nekateri še da-Jies ravnajo. Seveda so gotovi razlogi za to. V slovanskih deželah, kjer so gospodarili Nemci, Madžari in Lahi, so Slovane : vzgajali v germanskem, madžarskem in italijanskem duhu- Duh* ki se ga mlad človek nabere v šoli, se ga navadno rad drži vse življenje. Dijaki so morali na nemške šole, po-potem v italijanske in druge. Povsod so se nalezli tujega vpliva in tujega duha. Slovanskega patriotizma niso našli, ne dobili v nobeni teh šol. Pač pa se je povsod tako učilo,' da se je prikazalo vse kar je bilo slovanskega za nekaj nazadnjaškega, nepraktičnega. Tako so se mnogi celo slovan-stva sramovali potem. To je eden izmed glavnih vzrokov, zakaj celo slovanska inteligenca nima smisla za skupno slovanstvo. Dalje slovenski obrtniki in rokodelci. Tudi ti so se ve- J činoma morali učiti obrti in rokodelstva pri tujcih. Ko so se pozneje vračali, so prihajali nazaj prežeti s tujim duhom. Ljubezen do slovanstva je stala pri njih v najzad-: njem kotu. Se veliko drugih razlogov je. Zato smo Slovani nekaki ' taki sramežljivci, kakor tisti slovenski dijak, ki ga je pri-šla njegova kmečka mamica obiskat v mesto, pa ga je bilo 1 sram srečati jo vpričo drugih svojih tovarišev. Tako pre- ] mnogi zatajujejo slovanstvo. To so sadovi tujega vpliva ž med natoii. Močno se nas drži in se nas bo še držal. Dosti ! časa bo še poteklo, predno se bomo vsi Slovani zavedli, da i se nam ni treba pred tujci prav za prav ničesar sramovati i kar je našega, razen nekaterih slabosti, ki jih imamo kot -ljudje. Ampak tega, da smo Slovani, se pa ne smemo sra- 1 movati. Sedanjost nam daje močan razlog za to, da smo ■ lahko še ponosni, da smo Slovani, ker Slovani so v sedanji 1 borbi rešili svet pred Hitlerjem in nemškimi barbarji. In ! to je nekaj, za Slovane dragocena zgodovinska pridobitev, s katero se bodo lahko ponašali še pozni slovanski rodovi. : Slovanski rodovi so rodovi zdrave, močne, junaške krvi. 3 Da so bili tu in tam v svojem ravnanju malo čudni in zmedeni, pa so posledice in sadovi tujih vplivov. Le eno je, kar potrebujemo Slovani, in to je: več narodnega ponosa in zavesti. Več slovanske medsebojnosti in razumevanja. To je, da meni kot Slovencu ne sme biti vseeno, kako gre drugim slovanskim bratom, pa bilo to na severu, vzhodu ali jugu. Kjer koli trpi kak Slovan, bi moralo nas vse boleti, in obratno, kjerkoli je kak slovanski uspeh, bi se ga morali vsi Slovani veseliti. Kadar bo nas Slovane osvojila ta zavest, bodo med nami pihale druge sape in Slovani ne bodo več zapostavljam, pač pa jim bo svet priznaval, kar jim gre. Slovanstvo je tako močno, kakor je močno slovanstvo v nas Slovanih samih. Ne bilo bi slabo, ko bi Slovani pogostokrat zmeriji svoje slovanstvo. Vsak pri samem sebi. - "JAZ NISEM TALJANKA i IN TUDI NE BOM!" i E velet h, Minn. "Se kaj napiši v list! Radi beremo." Kaj pa naj napišem? Ali naj napišem, kako v železnem rudniku kopljemo dolar-1 je? > ■ To so bile resničnš sanje : nekdaj v starem kraju, tu v A-j meriki pa pomeni to narediti velikega sneženega moža, pri-• de sonce in mož — izgine. Nak, | o tem ne bo nič, ker to že veš, ; prijatelj! Ali naj vremenske bogove ' okrcam? Da, zaslužijo! Za le-. tos so pri nas v Minnesoti nare-, dili ti bogovi veliko napak, pomot ali kar že. Mesece v kole-d ar ju so postavili v redu kot običajno, le janursko zimo so ' podaljšali še za april, dočim • smo v marcu že pripravljali vr- - tove za setev. Ta mesec pa kar . Tnaprej deži in za priboljšek do-i bimo po vrhu še sneg in mraz { 30 stopinj. Well, pravijo, kdor nima kaj pisati, se pa na vreme spravi; torej dosta! 1 Sedaj pa bomo šli daleč na-) zaj v leto 1917, takrat ko se je i vršila prva svetovna vojna, ta-L krat ko se je že pečatila usoda _ slovenskega vprašanja, ali se . Slovenija raztrga na kose ali naj se združi v novo državo ' S. H. S. M V tistih časih je bilo v bivši t Avstriji že skrajno trda za pre-i življanje, ne še toliko na kme-. tih kot v mestih. Tisti ki so še malo časa prej nazivali kmeta zabiti in zanikrni kmet, tedaj peli slavo temu zabitemu ■ kmetu. Oh kako neizrečeno je ■ bil v tistih časih dober košček koruznega kruha ali pest fižola. Gosposki meščan ni vprašal 'jza ceno, ampak le, koliko bo deležen tiste nekdaj "puste" hrane. 1 Tako se je torej človek boril za življenški obstanek, kajti J vojna oblast je imela vsako žit-nico skrbno pregledano. Tako i je tudi dober kmet moral sam j sebi prikrajšati, ako je hotel ; potom "črne borze" pomagati svojemu bližnjemu. Bilo je meseca marca 1917 nekega dne že pod noč, ko pri-roma od Krke proti naši vasi šest žensk. Na oči so bile močne, čokate in srednje starosti. Vsaka je nosila precej težek I tovor — vsaka dva mernika koruze. To že nekaj šteje za ! ženski spol. Ker je naša hiša prva in na -samoti, je bila tem ženskam v ! tujem kraju najpripravnejši kraj za prenočišče in skrivali- : išče. Moja mati jih je sprejela, A I ali kam z njimi? Na skednju je ] jfie prehladno, v hiši je pa za sest kar malo prostora. Pa so i i rekle: "O, ništa, nista, dobra i ifMfHMMMIMMIH«IHMMIM»»WW*«M< sinjora, naučene smo svega!" Dobro! Mati jim je pripravila večerje in tudi same so odpr-i le svoje zaloge popotnice—trd ? koruzni kruh, to je bilo vse, - kar so premogle. Šele po tem "banketu" so se postavno legitimirale, kaj in od e kod so. Ena, najzgovornejša, - pravi: "Me smo iz Istre, ali i "Cičke" nas zovejo. Vse, kar - je nas tu, imamo doma druži-ne, možje pa se bijejo za — ce- s, sarja. Pridelati si ne moremo zadosti in tako moramo daleč v e tujino za živežem, da preživi-_ mo deco, ki neprestano viče: - teba, leba (Waba, kruha) !" Ta-ko postopanje pa je bilo v ti- _ stih časih dokaj riskirano. Ako t si prenašal živež iz kraja vi 0 kraj in ako te je dobil službu-a joči orožnik, je vse enostavno zaplenil, ne glede, koliko si r plačal ali koliko glav šteje tvo-_ ja družina. z Naše Čičke so si na neposta-r ven način osvojile ta bremena b koruze v mlinu na Krki in do- ! spevši do naše hiše so storile , _ prvi korak na varno s tem, ker , s so prekoračile prvo občinsko : _ mejo; zagraški orožnik že ni i a imel več moči do njih. Sedaj pa, ] B kako priti čez drugo občinsko ■ 1 mejo, da jih ne zaloti dobre- , 3 poljski orožnik? Moja mati jim j svetuje, da se lahko ognejo, , i ako gredo namesto v Dobrepo- - Ue v Cušperk na postajo in naš ! . Žan jim gre pa lahko za vod- j 3 nika. Kar zadovoljne in vesele ; _ feO bile naše Čičke. Jaz sem jim ' > zanesel kup slame in par rjuh, . j njih bremena so pa služila za ] » zglavje. Pri tem so pa nepre- , c stano hvalile, kako dobra sta ! . šinjora in Giovanni, ki jim bo I za vodnika jutri. (Tako sem J j dobil še novo ime). * Predno se je pa ta prizor kon- ] čal, so za zaključek Čičke za-1 pele neko pesem — nagajivko, J i sestavljeno kar. iz treh jezikov, 1 - slovenskega, hrvatskega in laš- > kega. Na vsako kitico te pesmi j t so si pa odpevale; odpev je bil i t čisto slovenski. Besedila pesmi t i »si nisem zapomnil, pač pa sem s j si zapomnil odpev, ki se glasi: t Jaz nisem Taljanka 1 in tudi ne bom; 1 sem 2^esta Slovenka ^ in ljubim svoj dom. J Iz tega je razvidno, da ta- 2 mošnji Slovenci in Hrvati stre- j mijo na svojim slovenskim do- ^ mom in ne za laško usiljivostjo, r ki se je že leta prej pasla po i slovenski zemlji. Drugo jutro na vse zgodaj je ;t že zašumelo v hiši. "Veliki p transport" se je odpremil na [d pot po h osti proti Čušperku, ki t je oddaljen uro in pol hoda. b Cičke so bile le v skrbeh, če ni j s možno, da bi ge kje ne pojavil j n orožnik, vse drugo, kakšna je pot in kako daleč je do postaje, vse to jim je bila deveta briga, že manj pa teža bremen. Samo, da pridejo na vlak in potem so varne! Moram pa še nekaj pripomniti. Ko je bil naš 'transport' v redu za odhod so si Čičke navezale svoje čevlje vrh svojih tovorov in to iz treh vzrokov: Prvič, se hodi neslišno; drugič, se čevlji ne rabijo; in tretjič, se lažje hodi. Tako so se Čičke poslovile s toplo zahvalo in meni obljubile veliko nagrado na postaji. Črna tema nas je objela in že nekaj korakov smo krenili na stransko pot proti Čušperku. Tiho kot tatovi smo koračili preko kočevskih senožeti do-spevši na ilovske njive. Tu sem jim omenil, da smo na pol poti. Kmalu pa nas objame temna bukova hosta in Čičke so ponovile vse upehane tisto pesem kot prejšni večer pri nas v hiši. Sem pa tam je katera zajavka-la: O, Dio mio! Takoj sem znal, da jo je kamen na potu brcnil ali narobe. Sicer pa ni bilo pomoči, kajti kamen nima oči in noga tudi ne, čevlji so bili pa spet na napačnem koncu. Prišli smo končno v postajno čakalnico. Uboge Čičke so raztovorile in si ogledovale ob-tolčene noge in modrovale: Bože moj, Dio mio, vse bo dobro, samo da pridemo domov, ker otroci so lačni. Pri tem se vidi tudi koliko žena-mati tvega, da nasiti svojega otroka. Materi je menda to že prirojeno. Če nikjer ni, mati zna narediti čudež, pa tudi če jo stane življenje, za svoje otroke. Naše Čičke so se pripravile na odhod. Ura je kazala, da je vlak že zapustil dobrepoljsko postajo. Kupile so karte, se o-bule, a o kaki nagradi pa ni bilo govora. Nisem pa vedel, da sem še v "službi". Ena me naprosi, naj se postavimy v neposredno bližino proge in ko se Ivlak ustavi, naj pazim, če bo kak orožnik izstopil. Ako ga ni, naj dam znamenje. Takrat je navadno patruliral orožnik sko-ro na vsakem vlaku in navadno izstopal s sprevodnikom na postajah. Vlak se ustavi, orožnika ni bilo. Sreča za Čičke. Dam znamenje in uboge ženske pla-nejp iz čakalnice z svojimi tovori proti vlaku da je bilo veselje gledati v jutranjem svitu, kako se je tovor kotalil z žensko. Visoke stopnice pri vlaku so delali preglavico, tovor je hitro smuknil na hodnik voza, a žena je imela smolo, ker ni dosegla stopnice. Vse so bile majhne. Največ težave je imel pač sprevodnik, ker je moral vsako potiskati v vlak, medtem ko je strojevodja nestrpno žvižgal za odhod. » Zadnja, ki se je skobacala, je meni mimogrede segla v žep. Kar vedel sem, da nekaj bo. In že je bila na hodniku. Vlak je zapiska! in dobra Čička je še zamahnila v pozdrav: "Adio, Giovanni! Pozdravi šinjoro-mamo!" Čička je izginila z vlakom za grmovjem. Sedaj pa moja nagrada. Celih 300 avstrijskih cesarskih kron je bilo. Za tako malenkost prejeti plačilo 300 K, je bilo enostavno nesramno, čeravno je bila takrat draginja velika. Za to svoto se je dobil po črni borzi takrat mernik koruze ali 75c ameriške valute. Ni bilo pomoči, Čičke so šle. Kako so dospele domov, pa ne ■ vem. Namen so imele plemenit, le oko postave jim je delalo težave. Takih in podobnih slučajev je bilo v tistih časih veliko. Vesti pa nam povedo, da je danes v Sloveniji še vse huje, kot je bilo takrat. Tako, Čičke so odšle in jaz tudi svojo pot proti domu. Ko pridem domov, mixmama pove, da je našla pod namiznim pr- j tom ravno toliko, 300 kron, pač kot plačilo za prenočišče in postrežbo. Ha, pa te Čičke vendar niso bile tako 'suhe', je pač bilo tedaj po nekaterih krajih več denarja kot živeža, le to je bilo križ, — pomanjkanje je bilo vse pčvsod, ker vojna veliko požre. Kot sem omenil, je že iz tistega njihovega odpeva razvidno, da so bile pristne Slovanke in kot take njih zemlja oz. dežela tudi. Ako so v svoji govorici imele vpletene tuje besede, laške n hrvatske, je pač vzrok ta, kot pri nas v Ameriki. Ka-' dar modrujemo slovensko, se sem pa tam postavimo s prav polomljeno angleščino, ki ni za na mizo, ne za v koš. 1 2e v Avstriji smo se učili več i let pred vojno, da so Istra, • Trst in Gorica s Primorsko slo-i vanski kraji, kot pravi pesem • "Buči buči morje Adrijansko, t bilo nekdaj si slovansko!" Vse to je bilo po zadnji sve-l tovni vojni milostno podeljeno • zmagoviti Italiji kot novi člen 1 mogočne države. S tem je bila • uovfc, Jugoslavija, pristna« slo-- vanska država, znatno prikraj-> šana, — ostala je ptica s pri-1 striženo perotjo. Kako se naša nova država 1 Jugoslavija danes organizira, 1 je to pač zadeva naroda: Pregovor pravi: kakor si postelješ, " tako boš ležal. Upajmo, da na-5 rod jugoslovanski ima dovolj ' izkušnje v zadnjih 20 letih, zato je popolnoma neumestno A-» meriški Sloveniji dajati Jugo-[ slaviji kaka navodila za preu-1 reditev nove države. Imamo \ pač dovolj opraviti z urejeva-1 njem svojih zadev v novi do-? movini. No, boste rekli: kam pa spet meri Strah s to zadevo? Da, saj res! J Pred kratkim sem čital v ne-; kem listu objavo jugoslovanske-} ga voditelja maršala Tito. V reorganiziran ju nove Ju-' goslavije maršal Tito odločno 1 zahteva od Italije Trst z Istro ' kot vojno odškodnino. Dobro! ' To se vse lepo sliši. Moj namen ; ni komu dajati nasvetov, se najmanj pa kaki vodilni oseb-| nosti, kaj in kako se mora ure-! d iti država in kaj naj ista zah-" teva od koga. Pač pa rečem to, ' da Trst z Istro je bil že od nekdaj slovanski in kot tak I pred nekaj leti ukradeno ozemlje, katero je okupator na vse načine izkoriščal še pred ane-ksijo in vse do sedaj. Tem bolj ' bi moral to vedeti maršal Tito ' in zahtevati, da se ti ukradeni I kraji vrnejo, tudi Gorica in Primorska, ne pa milostno ne-! koga prositi za tisto, kar pri-; pada po vseh božjih in posvet-1 nih postavah tistemu, ki je oropan. Kar gotov sem, da Primorska in Istra še danes pojeta: Nisem Taljan'ka in tudi ne bom; sem zvesta Slovanka in ljubim svoj dom. Pozdrav^ J. R. S. IZ SEVERNE DAKOTE Tower City, N. D. Po dolgem presledku se zopet oglašam iz te mrzle North Dakote in sporočam, kako se nam godi. Začela bom z lanskim letom. Letina je bila hvala Bogu dobra, samo vreme je nagajalo, tako da so nekateri skoraj vse izgubili. Blizu Farge, 50 milj od nas, še zdaj voda stoji. Tam ne bodo mogli letos sploh nič vsejati po polju. Ali cena je šla precej gor na farmah. Lansko leto so ljudje imeli veliko več prašičev, kakor letos, pa so jih morali nazaj,domov pripeljati, ker jih je bilo preveč. Tisti, kateri so imeli povprečno po deset brejih svinj,! jih imajo zdaj po šest ali se-j dem. Goveje živine redijo 1 ju- i d je veliko več. Nekateri se pečajo s perutnino. Nisem se oglašala v listu, ker sem bila bolna in sem bila nekaj časa tudi v bolnišnici, zdaj sem pa veliko boljša. Pozdravljam vse sorodnike in do- y " » wyiw.y jp m m mmim* : DOGODKI : " i .i............■ 1 1 1 ■ Prvo iv. obhajilo Chicago, 111. — To nedeljo, 6. maja, bodo dečki in deklice iz drugega razreda pri Sv. Ste-fanu pristopili k prvemu sv. obhajilu pri sv. maši ob 7:30 zjutraj. Ker bodo v procesiji prik9rakali pred oltar pred mašo, pridite vsi malo bolj zgodaj. Kakor običajno, bodo tudi letos prvoobhajančki sami prepevali. Pripravila in izurila jih je č. sestra Brigita. Zvečer ob 7:30 pa bo Dekliška Marijina družba praznovala kronanje Majniške Kraljice. Bo govor, procesija, * pete litanije itd. Za to priliko pride Rev. Alojzij Madic iz Lemonta. Mrs. Mary Le g an umrla. Oglesby, III. — Dne 22. a-prila je umrla Mrs. Mary Le-gan. Pred dobrim tednom je bila operirana v St. Luke bolnišnici v Chicagi. Operacijo je prestala srečno, toda v nedeljo se ji je stanje poslabšalo in je zapustila to solzno dolino nepričakovano. Bila je zelo poznana in priljudena v naselbini. Nad 30 let je obratovala gostilno. Bila je dobra katoličanka in večletna naročnica Amerikanskega Slovenca. Spadala je v Materno društvo, Slovensko Žensko Zvezo in v žensko društvo Vrtnica št. 155 SNPJ. Rojena bila v fari Bela cerkev na Dolenjskem 16. feb. 1884. V Ameriko je prišla pred 45 leti. Po triletnem bivanju v Ameriki se je poročila z Jožefom Leganom. Zapušča žalujočega soproga, pet hčera, e-nega sina in šest vnukov kakor tudi tri sestre in enega brata. Naj počiva v miru, družini pa sožalje. — Mary Meglich. Dodatna zahvala Chicago, 111. — Dodatno k zahvali, ki je bila pred kratkim priobčena v našem listu, želi družina Mr. in Mrs. John Turner na tem mestu izraziti svojo najglobokejšo hvaležnost svetoštefanskemu g. župniku Rev. EdWardu Gabrenji, ki jih je prišel na dom tolažit, ko je zvedel, da je njihov sin Cpl. John Turner Jr. padel na Pacifiku. Tudi se mu želijo zahvaliti za lepi in ganljivi govor v cerkvi o priliki spominske pogrebne maše za pokojnim. Nadalje se prav lepo zahvaljujejo pevkam Miss Marie in Miss Gene Korenchan, in Miss Anna Mlakar,* ki so tako , lepo prepevale med sveto mašo. Končno se zahvaljujejo vsem dragim rojakom in rojakinjam, ki so v tako velikem številu prišli v cerkev tisto soboto zjutraj. Bog plačaj t vsem! Pravi naslov Chicago, 111. — Iz drobno tipkanega V — pisma smo povzeli novi naslov vojaškega kurata Rev. Bogolina, ki smo ga zadnjič priobčili v tej koloni. Pri eni črki smo se zmotili. Naslov se mora glasiti Ch. Leonard E. Bogolin 0535832 Hdq 153 F. A. Group A. P. O. 408 care Of P. M. New York City, N. Y. Ranjen . Chicago,* 111. — Svetoštefan-skim rojakom znani zavaro-valninski zastopnik Mr. James Golden je povedal, da je bil njegov najstarejši sin Marshall .pred dvema tednoma ranjen v boji}" 7 Japonci na otoku Mindanao. Zadel ga je šrapnel. Bori se pri znani 41. diviziji in se že tri leta nahaja j>rek morj£. bre prijatelje. Bom kaj več pisala v kratkem. Z Bogom. Mrs. Mary Košir. Petek, 4. maja 1948 ^ ——————— AMERIKANSKl ŽLOVMijc Stfah iT ^ ^BARABCI Zatratnikova Reza jim je dala- to ime, in pri tem je ostalo. Rekla je: "Niao ne temne polti in tudi ne hodijo okoli zagrnjeni v rjuhah kot Arabci. Klatijo se po deželi in gledajo koga bi spravili ob svet in ob streho. Poleg tega so ajdovske vere. Le barabe se vedejo tako." Tako jo je pogodila Reza. Ljudje so pritrjevali Rezi. Besarabci so postali Barabci na Gorenjskem. "Slovenci niso nič druzega kot poslovanjeni Nemci. Nemška kri se preliva po njihovih žilah. Mora se jo takoj rešiti"; tako je trdil Hitler. "Ne boš," je rekel Mussolini. "Slovenci so poslovanjem Panonci-Rimlja-ni. Morajo se vrniti nazaj v naročje matere Italije. Se danes se pozna od Blegaša pa do Rati tov ca, kako dobro so gospodarili Akvilejci na Gorenjskem." Ko sta se končno poravnala ta dva, je prišel ukaz, da se mora Gorenjska takoj ponemčiti, Dolenjska in Notranjska pa postali j ančiti. Takoj po prihodu Nemcev na Gorenjsko se je začelo reševanje nemške krvi. Sole in glavne urade po deželi so zasedli Nemci iz pokojne Avstrije. Bili so i* dosti bolj navdušeni za nemško stvar kot pravi Nemci iz Rajha. Poduk v slovenskem jeziku v Šolah, cerkvah in državnih uradih je bil ustavljen. Prazna župnišča so bila prenovljena že prvo leto in spremenjena v otroške vrteče. Iz Koroškega so prišli učitelji in učiteljice. Odprli so večerne šole še celo po kmetih. Ko je prišla v deželo zima, je vse delovalo s polno paro. V vsaki vasi od Gorij pa do Srednje vasi je bil po en učitelj in par učiteljic. Večina izmed njih je razumela vsaj toliko slovenskega jezika, pa je j&rivala znanje slovenščine kot kača noge. Najbolj vneti za delo so bili mladi učitelji, ker jih je njih gorečnost rešila pred vojaško suknjo. Poleg plače so imeli pravico segati po tuji lastnini. V Ribnem je učitelj praznil župnišče in pošiljal domov vse, kar je mogel doseči. Se celo žima iz farovških modrocov je vandrala na Koroško. V Bohinjski Bistrici je bil učitelj nagrajen za zvesto službovanje s tem, da ga je vlada postavila za župana. "Avstrija je poskušala zastonj nad šest sto let, da bi napravila iz nas Nemce. Imamo pretrde glave," so rekli ljudje, in: "Naj se otroci uče jezika doma; jim ne bo treba hoditi na Koroško." Seveda, ko so Nemci napeli druge strune, je kmet povesil glavo in molčal. Kot popreje na Štajerskem, tako se je začelo tudi pri nas z naseljevanjem nemških družin. Hitler je obljubil Rumuncem za skupno fronto proti Rusiji, da bo preselil vse Nemce iz Be-sarabije v korist Rumuniji. Na tisoče kmetov, ki so se naselili pred več kot dve sto leti po Be-sarabiji se še vedno trdno držali svojega jezika in šeg, je pustilo svoje domove ob reki Dn j ester in se vrnilo nazaj v domovino. Gotovo število teh popotnikov je bilo določeno za Gorenjsko. Prvi so prihajali posamezno in se vsedli na izpraznjene kmetije slovenskih izseljencev v Nemčijo. V kamniškem okraju je prišlo več lepih gruntov v njihove roke. Ko smo obhajali obletnico napovedi vojske, je pripeljal poseben vlak na Bled nad štirideset be-sarabskih družin. Nastanili so jih v hotelu Triglav. Odtod so hodili na ogled na razne kmetije v radovljiškem okraju. Da je pet pedi ravnine na Gorenjskem že lep košček sveta, ve še celo prepelica. Besarabci ^o hoieli več,' in :phleg tega so bili še zelo izbirčni. Prišli so kot izvoljeni narod, ki naj uči hribovce, kako se mora kmetovati tako, da bosta zado- voljna kmet in vedno lačna vlada. "Ni taka zemlja in tudi ne : tako podnebje kot v Besarabi- 1 ji," so povedali, in. čakali kedaj 1 se jim bo nudila priložnost za- * sesti lepše dele dežele. Zave- 1 dali so se tudi, da niso dobro- ] došli gostje. Res so prinesli s i seboj cele vreče nemških mark. 1 Kaj vse to, če se gorenjska gr- 1 ča ni brigala za tako premože- 3 nje. On ni ne kupoval in tudi ni ' imel ničesar naprodaj. Zame- 1 njaval je pač, kadar je kaj po- ^ treboval, in to zamenjavanje se ' je vršilo le med domačini. Za 1 tujca ni bilo ne lepega pogleda J in tudi ne lepe besede. i Ni vsakdo znal molčati. Mač- ] kova Jerica je bila vedno zgo- ] vorna in dostikrat korajžna v i besedah. Navadila se je dati i besedo za besedo, ko je še kot : dekle nosila na mizo v materini * gostilni. Bila je poštena in od- 1 kritosrčna. Imela je le eno na- 1 pako; povedala je vsakomur, J kar mu gre. Tudi pri nemških i oficirjih ni hranila besed. Tem 5 slednjim je bila gostilna zelo* < všeč, in ravno tako zemljišče 1 zvezano z gostilno. Barabci so * prišli na ogled. Jerica z možem 1 in otroci se je morala preseliti ] na Nemško. Kam so jih poslali, ^ ni nihče vedel. Ker je bilo posestvo še vedno napisano na mater, ni prišlo v barabske ro- i ke. Stara Mačkovka še vedno 3 gospodari v Spodnjih Gorjah i in čaka odkod se bo bglasila Je- 1 rica in njena družina. £ Pri Žaliharju na Podhomu je i bil rojstni dom. pokojnega žup- s nika Zalokarja v Bridgeville, i Pa. Gospodarila je tam nečaki- s nja pokojnega gospoda. Ko ji i je umrl prvi mož in ji zapustil 1 kopico otrok, se je zopet omo- i žila, Treba je bilo gospodarja 2 pri hiši, ker je je bilo treba ob- J delovati grunt in pol. Desna ro- t ka mlademu je bil sin iz prve- 1 ga zakona. Mladi je prodal pod 1 roko par prašičev Nemcem, ki i so ga zatožili pri oblastih. < "Švercanje" je bilo zločin pro- i ti državi, in mladi in njegov po- i sinovi j enec sta morala na Nem- i ško. Barabci so prišli takoj na : ogled. Zopet jim je spodletelo, ker je bila domačija zapisana na ženo in na njene nedorastle otroke. Več sreče so imeli v Zasipu. Vas ima lepo lego pod Hol-mom, kjer stoji na vrhu starodavna cerkvica sv. Katarine. Od cerkvice se ti nudi pogled doli do savskega polja. V blejskem kotu ne dobiš boljšega polja kot ravno v Zasipu. Fa-rovške njive so bile vedno sma-trane za najboljše. Tega ni vedel nihče boljše kot ravno fa-rani cerkve sv. Janeza Krstni-ka v Zasipu. Zato so tudi pričakovali, da bo njihov župnik kaj več kot pri kateri drugi župniji. Pravzaprav niso bili zadovoljni z nobenim gospodom. V mojih letih so imeli tam tri župnike: eden je bil preveč kmečki, drugi pregosposki, zadnji se pa sploh ni razumel na kmetovanje. Zadnji župnik, Anton Demšar, je bil pregnan od gosposke. Bil je doma iz Tržiča. "Poparji" so tam doma, in iz "poparja" ne boš napravil dobrega kmeta, magari če ga trikrat prekuhaš in zabeliš po vrhu. Tega se je zavedal najboljše župnik Demšar. Da reši kmetijske zadeve svoje župnije, je dal v najem jeseniškim, delavcem vse cerkvene njive in polja. Nad trideset zakonskim parom je bilo na ta način po-magano preživljati svoje družine. Nova vlada je hotela imeti boljše gospodarstvo pri cerkvi. Barabec z ženo in deseterimi otroci se je preselil v župnišče, prevzel v roke kmetijo, pregnal delavce in začel gospodariti po barabsko. Krave mu je preskrbela vlada. Bile so .deloma lastnina pregnanega žup-. nika na Bledu, deloma pa kme-. ta izseljenca iz vasi Kamno pri - Bohinjski Bistrici. Iz Lesc so mu pripeljali konje, katere je pobrala vlada kmetom, ki so bili izseljeni. Za krmo je bil tudi dobro preskrbljen. Kmetje iz blejskega kota so morali izkazati svojo udanost novi vladi s tem, da so redno oddajali krmo postaji na Bledu. "Fajmošter" — tako so imenovali novega gospodarja, ker nihče ni vedel njegovega imena —, je napre-gel in se peljal na Bled, kadar mu je zmanjkalo krme za živino. Po parkrat na teden je moral meriti pot med Bledom in Zasipom, ker je moral poleg krme prevažati vsakokrat tudi kopico svojih otrok, in čim več drobnjave je bilo na vozu, tem manj krme se je dalo naložiti. Na kmetiji so bili kozolci. Njegovo umno gospodarstvo mu je povedalo, da kozolci niso nobeni okraski gorenjski scenariji, in da dobro presušen les rad gori. Kozolci so šli v peč prvo zimo. Prišlo je poletje. Pridelki so ležali razstlani po njivah in poljih. Dežju je sledila pfirtia, plohi zopet vročina. Vse je se-gnilo. Moral je zopet napreči in iti na Bled po krmo. 2ita je zmanjkalo, in družina je stradala pozimi. Končno se je naveličala celo vlada takega gospodarstva in mu seveda tudi to razjasnila v pikrih besedah. Predno sem šel v Ameriko, mi je bilo sporočeno, da se je "Fajmošter" v Zasipu ustrelil. Nič boljše se ni izkazal Barabec pri Klemenu na Poljšici. Nihče ne ve, kam ga je odnesel veter. Brez pozdrava je prišel k hiši takrat, ko je Klemenov sin Janez odšel v hosto. Temu ni kazalo drugače. Dva fanta sta bila pri hiši. Hitleru je primanjkovalo fantov za fronto in za tovarno. 2andarmerija je namignila Janezu in povedala tudi očetu, da mora iti eden izmed fantov v cesarsko službo. Za kožo gre, si je mislil Janez. Kralj je v Londonu, gospodje so v Ljubljani Sli pa v zaporu. Naj poreko v Clevelandu kar hočejo, najbolj varno bo v gorah. Od tam lahko branim svoj dom. Če padem, bom pokopan na svoji zemlji. Tako je premišljeval Janez, dlokler ga ni vzela noč. Ko se je zopet ogla- j sila žandarmenja m hotela vedeti, kje je Janez, jo je pobrisal še drugi sin v hosto. Klemenova družina je bila izseljena, in Barabec je podedoval kmetijo in živino. Manjkalo je le še enega vola pri hiši. Tega je kmalu preskrbela nova vlada. (Dalje prihodnjič) DOGODKI iz slovenskih naselbin Resno ranjen Cicero, 111. — Mrs. Mary Markovič, 1529 60 Ct., Cicero, je dobila obvestilo od vojnega oddelka, da je bil njen sin Pfc. John J. Markovič resno ranjen v bojih z Japonci na otoku O-kinawa 9. aprila in se nahaja v bolnišnici. Med tem ji je John sam poslal dve pismi in povedal, naj nikar ne skrbi, ker zdaj je že vse dobro. Šrap-nelski drobci so ga zadeli v hrbet in levo nogo. Pričakuje, da bo v kratkem že lahko začel malo hoditi. Na Pacifiku je od julija 1944. Bojeval se je v filipinski kampanji že takoj od kraja. Osvobojena v Nemčiji , - Euclid, O. — Dve slovenski družini tukaj sta dobili veselo poročilo, da je prodirajoča a-meriško armada osvobodila njuna sinova iz nemškega ujet-ništva, Osvobojena slovenska vojaka sta Pvt. Richard Veho-vec, sin bivšega councilmana Antona Vehovca, ki stanuje na 19i00 Kewanee Ave. in Pfc. Edward F. Intihar, sin Mr. in Mrs. Mathew Intihar, 20971 Goller Ave. - -o- V kuloarjih francoskega parlamenta so se razgovarjali o posameznih fmcoskih državnikih in njihovih lastnostih. Prišli so tudi na Poincareja in Brianda. "Stari tiger" Clemen-ceau je svoja protivnika opisal: "Med njima je brčzdvoma velika razlika. Poincare zna in ve vse, a ne razume nič; Briand ne zna ničesar, a zna vse. ZA PODALJŠANJE PREMO-GARSKE POGODBE New York, N. Y. — Lastniki premogokopov trdega premoga šo v soboto obvestili tajnika za notranje zadeve Harolda Ickesa, da so pripravljeni sprejeti enomesečno podaljšanje dosedanje pogodbe z premo-garji. Pogodba poteče 30. aprila. Ako bo tudi premogarska unija pristala na podaljšanje, pa še ni znano. : DR. H. H. LANCASTER Dentist i 2159 West Cermak Road Telefon Canal 3817 1 r (ogel Leavitt St.) > CHICAGO. ILL oo*i DR. JOHN J. SMETANA * OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Ave. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Vsak dan od 9:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah od 9:30 do 1:00 popoldne; ob sobo- «Uh 3d 9:30 do 7.-00 zvečer. PRODAM 3-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe; centralna kurjava. Nahaja se na Harding Ave. in 22 cesti. Cena je $9,000; 2-stanovanjsko zidano hišo po 5-6 sob; centralna kurjava; najemnina $110 na mesec. Nahaja se na 24. cesti in Lawn-dale Ave. Cena je $12,700; 3-stanovanjsko zidano hišo; centralna kurjava; najemnina $140 na mesec. Nahaja se na Millard Ave. Cena je $9,950; , Za pojasnila se obrnite na ANTON JORDAN 3741 W. 26th Street, Chicago, I1L Telefon Lawndale 2000. ____'••vi.l-__--i___i^MJt & - V*". „ .. J Nedeljski pomenhi i ____ J. M. Trunk' TEDENSKI KOLEDAR j 6. Nedelja — 5. po Veliki noči 7. Ponedeljek —Stanislav (Križevo) 8. Torek — Monika, vd. (Križevo) 9. Sreda — Gregorij Naz. (Križevo) 10. Četrtek — Kristusov vnebohod 11. Petek — Mamert, škof 12. Sobota — Pankracij, mučenec PETA NEDELJA PO VELIKI NOČI "In ko je odpustil množice, je šel sam na goro, da bi molil*' (Mat. 14, 23). Zveličar ni molil zase, pa je le posvetil molitvi precejšen del svojega javnega življenja in molil ognjevito za nas. On je j najbolj vedel, kaj pomeni mo-jlifcev za duhovno življenje, ker molitev je občevanje z Bogom. Sv. Pashal meni: "Kadar moliš, misli, da si popolnoma sam s svojim Bogom na svetu." Ker si za Boga, ne moreš biti brez Boga, in če ne moliš, si brez Boga, toraj nehaš biti tudi človek. To je teden "oprošenj", javnih molitev, kakor jih je vpeljala cerkev. Cerkev hoče, da naj bi prosili na poseben način v teh dneh Boga za potrebno usmiljenje. Ta namen ima svoj izraz v cerkveni molitvi pri mašah, ki se berejo te dni. "Dodeli nam vsemogočni Bog," tako moli cerkev, "da mi, ki zaupamo v naših nadlogah -tvojemu usmiljenju, najdemo zaščitev v vseh nasprotjih." Kako potrebujemo pomoč in zaščitev v teh dneh, ki so polni nadlog, kakršnih svet še ni poznal! Oprošnje so se začele v 5. stoletju na Francoskem, ko so velike nadloge prihrumele nad škofijo Vienne. Škof, sv. Mamert, se je zatekel k molitvi skozi tri dni v javnih procesijah. Ta način molitve se je razširil kmalu na vso Francijo in v i. 816 je običaj prišel v Rim po ukazu papeža Leona III. in se raztegnil na ves katoliški svet. Poleg običajnih maš na te tri dni se molijo pri procesiji li-tanije vseh svetnikov z navadnimi priprošnjami. Vse ljudstvo naj se pridruži molitvam in prosi javno Boga za odvrni-tev nadlog, odlašanje kazni njegove'pravice, blagoslov zemlje in sadov, ki se v ti dobi leta prikazujejo in so izpostavljeni nevarnosti uničenja. Dosti se govori prav v teh dneh o potrebi različnega žrtvovanja, ko se na miljone mladih ljudi bori na poljanah vojnega meteža. Podpreti mora vsak naravne napore tudi z nadnaravnimi sredstvi, in tako sredstvo nepremagljive moči je — molitev. 2ENSKE Delo pri mizi in v kuhinji podnevi ali ponoči delni ali celi čas Uniforme in hrano dobite brezplačno. Dobri delovni pogoji — od WLB potrjena Lestvica za plače in napredovanje DANLT MACHINE SPECIALTIES, INC. 2100 SO. 52nd AVENUE, CICERO, ILLINOIS Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE f 1925 So. 52nd Avenue 8 A. M. dp 6 P. M. OBBBKIMBIBMaHHHrt DR. FRANK T. GRILL | ZDRAVNIK in KIRURG (ll % Stanuje in ordinira na: ffl 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois ill od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob 01 nedeljah po dogovoru. ni Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955 (C PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI mM LOUIS J. ZEFRAN |H 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois I Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOC IN DAN. Najbolj*! avtomobili n pograba. losia ia initovanja.—Mrtvaika kapela um razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. OGLASI V «AMER. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH. i £> - lili" ' ■• V-• / • s v' c i • ■]■• '-■ * v - n - ■ - • •WlSM^'r -i "i ■ -1 > ŠPteme (o tkem f/ud tAeil ba&tificeb on^ ** k tke hd//ef * redna ugodnost za vsakega katoliškega Slovenca v ChicagL Rojaki, i r pristopajte v to domačo Družbo. j Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite i . na Družbenega tajnika ali pa predsednika. i 1 ...............................C NAZNANILO - J Naša prihodnja redna mesečna seja se bo Tržila v nedeljo dne 6. maja iF »eno ob pol dveh popoldan v cerkveni dvorani sv. Štefana. Vabljeni ste. I« la se udeležite. KER NE BO MENE NA. SEJI. zatoraj prosim cenjeno v lanstvo, da pridete plačat vas asesment v nedeljo dopoldan. Denar bom •obiral med 10. in 11. uro v cerkveni dvorani sv. Štefana, drugače pa na j0 omu. Prosim vašega sodelovanja v tem oziru. n Ali sle še pridobili novega člana sa našo Družbo? Posebno Vi starši, j li ste že nagovorili in pridobili Vašega sina ah hčer v naše vrste? ; j ^ Meseca aprila smo izgubili sobrala Malha Baskovec. Spominjajmo se m v naših molitvah. * Toraj Vas še enkrat prosim, da pridete gotovo plačat Vaš asesment, ako C • le mogoče, v nedeljo dopoldan, in sicer na dom ali pa v cerkveno dvorano p b gori omenjeni uri. — S sobratskim pozdravom, JOS. J. KOBAL. tajnik. s Ho t point! I ELECTRIC KITCHENS H 1 i S Ranges - Water Heaters - Refrigerators • Home Freezer* - Dishwashers - Combination Refrigerators r • Wringer-Type Washers - Automatic Washers - 1 _ Clothes Dryers - Portable Ironers - Table-Type D * Ironers - Garbage Disposal!* - Cabinet Sinks - All-Steel Cabinets I v. i| - v' ki jih izdeluje < - T j » EDISON GENERAL ELECTRIC APPLIANCE CO. I fc že 40 let. Izdelki garantirani glede trpežnosti in lopote. s . s Nabavili se jih boste lahko v kratkem na lahka mesečna plačila pri I i d | MEDEN'S HARDWARE ; Slovenska trgovina z železnino, barvami in F: električnimi potrebščinami i ; u 1804 W. CERMAK RD, CHICAGO, ILL. I ; » Tel. Seeley 7838 /1 n -- ;. j< P. S.: Pridite po brezplačno knjižico, ki vam da vsa pojasnila » n in načrte za moderno kuhinjo. | v —-----— I E Imeli bomo v zalogi GENERAL ELECTRIC RADIOS, IRONS, S S1 TOASTERS, MIXERS, VACUUM CLEANERS. J ti .-_______I & 0\nnnm *isu r«> LiWiUfiuMiiiaLii o M———————k " i L, Sskjjk k Sto ^ eBWr h V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI našega nad vse ljubljenega in nepozabnega soproga in dragega očeta JOHN PILTAVER ki naz je zapustil 3. maja 1944. ✓ Minulo je že leto dni. Žalosten bil je čas ločitve, v naši grenki žalosti, ko za vedno si »—pil. j mi pa iščemo tolažila, „ v srcu pa smo si želeli, najti ga mogoče ni. da bi že pri nas ostaL Oh, čemu, maj ti mesec Solza pada že nešteta, dragi si nam vzel zaklad, tužno bije nam srce, dneve srečne si spremenil smrt pobrala nam očeta ▼ žalovanje vedno, jad. in moža prenaglo je. H grobu Tvojemu smo prišli, Z Bogom, dragi, mirno spavaj cvetlic smo Ti prinesli, večno spanje v grobu tam, na grob Ti jih položili, v raju svetem pa uživaj s solsicami pa šalili. jadost nam neznano vsem. Žalujoči ostali: JOSEPHINE PILTAVER, soproga; JOHN in LOUIS, sinova pri vojakih; BETTY in MART. hčeri: -----— I Stalin je izjavil, ko so bili Rusi še daleč od Avstrije, da bo upostavil Avstrijo. Zdaj so Rusi in le Rusi v Avstriji. Stvar je prekerna, in ne manjka glasov, da se nekaj baranta. Kakšno Avstrijo? Brez izhoda na mor-•je, pravijo, bi Avstrija ne mogla živeti, izhod na morje je pa nemogoč brez Slovenije. Pre-jkerno za Slovence, če baranta-jo in bi nekaj takega zbaran-! tali. Naj bi bilo v ti Avstriji "po jstarem", in na to upajo tisti "stari" krogi, ali naj bi bilo nekako "po rusko", malo na komunistično stran, v vsakem slučaju bi bil Nemec gospodar, Slovenec pri krampu, podložen kakor vse zadnje tisočletje. Na-1 rodno bi Slovenci legli v grob. i Hudo prekerno, če barantajo, j in baranta baje, kakor neki tr- j dijo, tudi — Tito! Nekaj neke-! ga upanja bi le bilo v takem slučaju, ako bi vsa Slovenija postala na znotraj samostojna, kakor upa biti v novi Jugoslaviji, pa še v tem slučaju bi bilo oprezno radi prevladujočega nemškega značaja take Avstrije. Vsaj pri Slovencih bi prišla ! misel panslavizma do polomije. Ali naj bi se res večina Slovencev zadovoljila s kako malho, kakor se krava zadovolji z jasli ali svinja s koritom? ★ * Vsaj tam na vzhodu in v Aziji je sedanja sovjetska Rusija imperialistična, kakor je bila caristična Rusija. Jezite se na imperializem, če se hotečete jeziti. Razmere silijo v neki im-Iperializem, ker prišel bi tam japonski ali zdaj morda kitajski. Morda bo sovjetski impe-iralizem malo drugačen od ca-rističnega. Celo "The Geographic Magazine" je pisal, da so neruska plemena s sovjetskim imperializmom zadovoljna, ker vidijo možnost lastnega narodnega razvitka. Rdeči Rusi ne bodo tako črni, kakršne neki na steno malajo. Rusija bo tam na vzhodu u-darila, o tem ni dvoma, kdaj udari, pri tem bodo pa Mosko-viči prevWi, in se ne bodo dali od nikogar v borbo potisniti. Rusija — sovjetska ali caristična — ima tam stare račune, in pri tem n^ke velesile nimajo čistih rok, in te račune bo poravnala. Za ogromno zaledje, ki se je pod Sovjeti bistveno izpreme-nilo in se industrializiralo celo I v težko industrijo, potrebuje Rusija izhoda na morje po pristanu, ki ne zamrzne. Port Arthur je zagotovljen. Kaj bo z Manžurijo, se še ne ve. Kitajcem ne bo pripadla neodvisno, kontrola bo ruska. Kaj pa poreče Kitajska? Well, Ameri-: kanci so s Kajšekom, in so za BUY U. S. DEFENSE BONDS! Obenem ste vabljeni, da vpišete sebe in svoje dru-žine k prvemu In najstarejšemu slovenskemu podpornemu društvu v Chicagi DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, štev. 1, K. S. K. J. Chicago, Illinois Zboruje vsako prvo soboto v mesecu ob 7:30 ivečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Naše društvo vam nudi vse različne moderne zavarovalnina — podporo v bolezni, preskrbo dostojnega pogreba, in goji zdrav koristen šport za mladino. Glede pristopa v društvo so obrnite na odbor: FRANK BANICH, predsednik JOHN PRAH, tajnik, 1806 W. 23rd Street ANTON KREMESEC, blagajnik "po starem", in to ne pojde, ker sicer hudo počasni Kitajci * so zavohali nekaj — novega. ★ Smrt predsednika Roosevelta je udarec, ker bo prišlo do iz« prememb. Stalin ni. tako neodvisen, kakor more lahko biti ' amerikanski predsednik. Nemci in Japonci upajo na nekaj izprememb za-se. Tu se bodo urezali, do izprememb Nemcem in Japoncem v prid ne bo prišlo. Težkoče se pa laliko pomnožijo. ; J POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v I ChicagL — BB^TmALKA-SELTZER offcn Milil simple IlUAnl las After", Cold Distress, Muscular Pslsi and Dr. Miles Sleeplessness, Netf-I Tons Irritability, / ""CT IO(| \| Excitability mad f Am Ncttmu He*d- t mpmmmJi •che. Bead dr*c-\flFDyQ//Tj\ tions and ose only X ""V I «s directed. gx ~ | ■■■ Get your dally quota of WTOW Vitamin* A and D and B-1lV>kffi Complex by taking ONE- IM^tJIMszs ■ftrsy&s? y^v-^^ MVl ^J^te tbeMKlontex. "headache i |» SUCH A Bic 1 LiraETHmo I ALL SET for a good full day's j ml work when a nagging head-, ache sneaks up on you. You suffer" and so does your work. Ready for an evening of relaxation and enjoyment — a pesky headache interferes with your fun,' rest, enjoyment or relaxation. DR. MILES Anti-Pain PiHs usually relieve not only Headache, but Simple Neuralgik, Muscular Piins and Functional Monthly Pains. Do you use Dr. Miles Anti-Pain Pills? If not why not? You get Dr. Miles Anti-Pain Pills at your drug store in the regular package for only a penny apiece and in the economy package even cheaper. Why not get a package today? Your druggist has them. Read directions and use only as : directed. Your money bade if you are ,jiot satisfied. 9